GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA
OBMURSKE OKRAJE
Štev. 30 — Leto II.
Murska Sobota, 27. julija 1950
Cena 2 din
Uredništvo In uprava: Murska Sobota Kolodvorska ulica. — Čekovni račun: Narodna banka Murska Sobota štev 641_906_030 — Naročnina: Celoletna din 100.—, polletna din 50.—. četrt letna din 25.—
„Sami bomo odločali,
kako se bo delalo in koliko!ʻʻ
Geslo »Tovarne delavcem — zemljo kmetom« v socialistični Jugoslaviji ne bo ostalo le na papirju, ampak postaja že dejstvo. Nedavno je na predlog maršala Tita Ljudska skupščina FLRJ sprejela zakon, s katerim postavlja delavske kolektive za res. nične gospodarje svojih tovarn in drugih gospodarskih podjetij. Ni dvoma, da je to najrevolucionarnejši korak naše skupnosti v popolno socialistično demokracijo, s katero smo zopet prehiteli Informbiro s Sovjetskpo zvezo na čelu Po vseh teh deželah opravljajo, namreč tovarne, izključno direktorji brez vsakega vpliva delavcev. Pri nas smo s tem končali, ker hočemo uresničiti socialistično demokracijo in se s tem čimprej iznebiti birokracije, ki jo tako vneto neguje Sovjetska zveza. Stopili smo torej naprej v socializem zopet po svoje.
Ta naš odločilni korak v naši borbi je Informbirojevske nasprotnike tako zmedel, da niso 14 dni prišli do sape. Šele, pred kratkim se je oglasila Moskva in zatrobila v svet novo neumnost: »Nov jugoslovanski zakon, po katerem bodo opravljali gospodarska podjetja delavski svet je nov dokaz, da drvi ta dežela vedno globlje na-
    zaj v kapitalizem. Saj s tem izroča Titova klika rudnike in vso industrijo v privatne roke, kot zahtevajo AngloAmerikanci. Pa tudi drugače ti delavski sveti niso nič novega, ker jih je imel tudi Mussolini pod firmo delavskih korporacij in podobno. Nov jugoslovanski zakon je nekaj bistveno fašističnega.« Prepričani smo, da je zelo malo naših ljudi, ki bi hoteli resno jemati to neumnost iz Moskve.
Mi se bomo raje nekoliko pomudili pri prvih vprašanjih, ki se bodo gotovo pojavila in ki jih bodo hoteli napihniti, tako domača reakcija, kot prizadeti birokrati, češ, da je še prezgodaj za tako zaupanje delavcem. Trdili bodo, da še niso dovolj zreli naši delavci, da bi znali sami ravnati in gospodariti s tovarnami
To mišljenje je popolnoma neutemeljeno, ker so naši delavsk kolektivi s svojo iznajdljivostjo v borbi s težavami ter s svojo vztrajno požrtvovalnostjo v težkih pogojih naše graditve socializma že dokazali, da so tudi vlogi gospodarja popolnoma dorasli. Če znajo naši delavci oziroma delavski kolektivi ustvarjati mogočne in tehnične aparature če obvladajo produkcijo, bodo pač, ne samo za silo obvladali, ampak prav gotovo tudi znali organizirati praktično gospodarstvo svojega produkcijskega-kroga in preskrbe. Zato pravimo: »Le nič skrbi, ker ni prav nič prezgodaj, pač pa morda celo malo pozno, ker smo preveč vneto posnemali rusko prakso, ki ima mnogo škodljive navlake, predvsem pa neznosnega biro-
kratizma.« Tega se moramo sedaj za vsako ceno otresti in se ga tudi bomo. Ko izročamo delavskim kolektivom v roke industrijo in gospodarstvo, jim obenem izročamo tudi birokrate. Zanesimo se, da na dobre rezultate ne bo treba dolgo čakati.
Maršal Tito je poudaril, da bodo pri nas opravljali tovarne in rudnike delavci sami. Sami bodo odločali, kako se bo delalo in koliko vedeli bodo za koga delajo, za kaj in v kakšne namene delajo. Ovira nas sicer zaostalost, toda ne bomo čakali, da postanejo vsi delavci enako pametni, ker bi sicer morali še dolgo čakati. S tajnim glasovanjem si bodo izvolili delavske svete, nakar bodo delavski sveti iz svojih vrst izvolili člane v upravni odbor. Tako delavskim svetom kot upravnim odborom, pa bodo vsestransko pomagali sindikati.     R. R.
Delavski sveti — močna sila v rokah kolektivov
Zvezna skupščina FLRJ je na svojem prvem izrednem zasedanju dne 29. junija t. 1. med drugim sprejela tudi zakon o upravljanju državnih gospodarskih podjetij po delovnih kolektivih
Po vsej državi prirejajo delavci manifestacije in pošiljajo pozdravne resolucije. V vseh kolektivih se je povečal tekmovalni elan. Dokazati hočejo s svojini delom, da so sposobni prevzeti upravljanje podjetij v svoje roke.
Tov. Tito je v svojem govoru ob sprejetju zakona dejal: »Morda kdo misli, da bi bil ta zakon preuranjen, da delavci ne bodo mogli obvladati komplicirane tehnike upravljanja tovarn in podjetij. Kdor misli tako, se moti. Tak pogled na to vprašanje bi pomenil nezaupanje do naših delovnih ljudi, pomenil bi, da se ne zavedamo, kakšne velikanske ustvarjalne sile bo naše delovno ljudstvo razvilo. Prav to upravljanje in zakon sam bo našim delovnim ljudem še bolj odprl perspektivo za njihovo bodočnost.«
Tudi murskosoboški delovni kolektivi so prirejali sestanke v zvezi novega zakona ter z zadovoljstvom vzeli na znanje priznanje in naloge, ki jim nalaga ta zakon. Pred sindikalnimi organizacijami stoji sedaj težka, a -častna naloga, da izvedejo volitve delavskih svetov in jim nudijo vso pomoč, da se takoj po izvolitvi seznanijo s svojimi odgovornimi nalogami. Zavedati se mora sleherni delavec, da je od njega ravno tako odvisen obstoj podjetja in da ne bo v naših delov-
nih kolektivih nezainteresiranosti, ampak tovariško revolucionarni duh, ki bo tudi porok, da bomo sposobni zgraditi našo državo tako, kakor hoče naš sleherni državljan in ne po revizionističnih navodilih Informbiroja
Delavski sveti prevzemajo od sindikalnih organizacij breme konkretnega dela po podjetjih, seveda s to razliko, da je bil sindikat posvetovalni, dočim je delavski svet upravni organ. Sindikalne organizacije pa bodo imele v bodoče največjo dolžnost nuditi pomoč, usposabljati in vzgajati kolektive v revolucionarne in zavestne graditelje socializma.
Zakon o upravljanju gospodarskih podjetij po kolektivih je zopet dokaz pravilne linije naše Partije po liniji marksizma-leninizma za izgradnjo socializma v naši državi.
»Vsi oni, ki bi hoteli naš razvoj socialističnega ustvarjanja ovirati, se bodo na lastni koži prepričali, da jugoslovanski delavci ne klonijo pred nobenimi težavami. Ponosni smo na tov. Tita. na našo Partijo in obljubljamo vso oporo ..«, je bilo sporočeno v resoluciji delovnega kolektiva Okrajnega gradbenega podjetja v Murski Soboti	    J. P
Kombinat keramične industrije gradimo v bližini Zagreba v Hrvatskem Zagorju, kjer bodo izdelovali razno porcelanasto posodo in drugo keramiko Dve tovarniški dvorani bosta vsaka po 100 m dolgi. Gradijo tudi delavsko naselje, medtem ko je industrijski železniški tir že zgrajen.
Z načrtnim delom bomo dosegli boljše uspehe
Frontne organizacije v ljutomerskem okraju so dosegle lepe uspehe. Pri tem gre zasluga mnogim vaškim odborom Fronte, ki so znali pritegniti najširše množice delovnega ljudstva.
Plan organizacije je Fronta v okra. ju dosegla in poslala v gozdne akcije preko 400 članov. Pri mobilizaciji delovne sile se je najboljše izkazal vaški odbor OF v Veličanah, ki je svojo obveznost stoodstotno presegel. Slabi pa so bili odbori Fronte v Globoki, Trnovcih in Savcih, kjer so zelo malo storili v tej važni akciji. Tudi v prostovoljnem delu so frontovci prispevali. V Tednu cest je sodelovalo 1103 prostovoljcev, kateri so opravili 5564 delovnih ur in s tem svojo obveznost presegli za 35%. Sodelovalo je 710 voznikov s 3230 udarniškimi urami, ki so prevozili preko 951 m3 gramoza. Najboljši so bili frontovci iz Vinogradniških zadrug iz Ljutomera in Drakovec. Pri gradnji zadružnih domov in drugih objektov je dala Fronta 18.739 prostovoljnih ur v vred-
nosti 224.868 dinarjev. Sindikalne organizacije so prispevale 6580 prostovoljnih ur pri raznih delih, kot pri gradnji spomenika, obdelavi industrijskih ekonomij itd. Vrednost vloženega dela znaša 78.960 din. Vse množične organizacije pod okriljem OF pa so v tem letu dale 31.083 prostovoljnih ur v vrednosti od 372.996 din. Zbrale so precej starega materiala in odpadkov kot n. pr, 9224 kg železa, 2437 kg kosti, 548 kg gume, 2272 kg stekla, 4389 kg papirja in 192 kg starega tekstila.
V okraju je vključenih v OF 11.523 volivcev, kar znaša 72% vseh volivnih upravičencev. Delujeta 102 vaška in 5 rajonskih odborov Fronte. Frontne organizacije pa so premalo naredile pri sprejemanju novih članov v OF, saj je bilo v prvem polletju sprejetih samo 321 novih članov, čeprav je bilo po planu predvidenih za sprejem 2500  delovnih ljudi. Nekateri frontni odbori kot n pr. v Slaptincih, niso od leta 1945 ničesar storili, da bi se frontna organizacija razširila. V krajih Železne dveri, Ljutomer, Vinski vrhovi Kaižer, Pavlovski vrh, Strezetina in v Presiki pa je 96 volivcev vključenih v Fronto.
Polletni proračun Fronte je uresničen samo z 61%. Dosti je primerov, da odbori OF letos sploh niso pobrali članarine Vaški odbor OF v Žvabu, Žihlavi, Veržeju, Veličanah in drugih krajih še do danes niso odvedli niti dinarja članarine. V vinskih vrhovih, na Cvenu, v Brebrovniku, Presiki, Gresovščaku in drugih krajih pa Članarino redno plačujejo.
Za počitniške kolonije so frontovci zbrali 56.457 din. Tisk je v okraju močno razširjen. 46% vsega prebivalstva ie naročeno na frontni tisk. »Teden tiska«, ki ga je organiziral OOOF, pa je pripomogel k prodiranju tiska v sleherno vas in hišo.
Letos se je izboljšalo delo Fronte v tistih krajih, kjer so v odborih iznajdljivi in politično razgledan ljudje. Za to politično ideološko vzgojo odbornikov Fronte so pripomogli 14-dnevni tečaji, ki so se vršili v marcu. Obiskovalo pa jih je samo 165 odbornikov.
Fronta ne sme več pustiti v odborih OF take ljudi, kot je n. pr. sekretar OF v Vogričevcih, ki je imel tajen sestanek s kulak v času ko je bilo potrebno vršiti priprave za volitve. V bodoče bodo morale frontne organizacije resneje pristopiti k organizaciji ljudske inšpekcije. Ne smelo bi se zgoditi, da zadružniki gonijo živino iz zadružnih hlevov zopet na svoje ohišnice, kot je to bilo v Vučji vasi in na Cvenu. Na plenumu OF ki se je nedavno vršil so delegati sprejeli številne sklepe, ki bodo v  bodoče izboljšali delo Fronte v okraju.
        K S.
Stran 2
»LJUDSKI GLAS«
Murska Sobota, 27. julija 1950
Vzorno delo Zadružne ekonomije v Fokovcih
Zadružna ekonomija v Fokovcih ima 39 ha zemlje, od tega je 19 ha obdelovalne. Ekonomija ima svoj proizvodni plan, uvaja pravilno kolobarjenje in tudi norme so že uvedene, na podlagi katerih izračunavajo delovne dni.
Letos je ekonomija imela posejanih 6 ha rži in pšenice. Pri žetvi in mlačvi so pomagali prostovoljni delavci, ki jih je dala osnovna partijska organizacija v Fokovcih. Pri mlačvi je bilo zelo živahno. Delavci so delali z veseljem, razen tov. Kranjec Štefana iz Fokovcev št. 76, ki se je napil in začel razgrajati, da bi razbil enotnost delavcev pri mlačvi. Ko so delavci uvideli njegovo namero, katero je poskušal že večkrat, so ga izločili iz svoje srede in napodili domov.
Po končani mlačvi so ugotovili hektarski donos, ki znaša 18 q na 1 ha in je boljši od donosa na privatnih kmečkih posestvih.
Letos bodo na zadružni ekonomiji zgradili kozolec za seno, za drugo leto pa imajo v načrtu gradnjo zadružnega hleva za 25 glav goveje živine. Nabavili so že sejalnik, dvobrazdni plug in druge manjše poljedelske stroje. Vse to kaže, da se zadružna ekonomija v Fokovcih razvija, saj je dosegla že lepe uspehe. Ti uspehi bi pa lahko bili še večji, če bi se brigadir na ekonomiji bolj zanimal za delo in če bi jim OZKZ nudila več pomoči z nasveti.                     B. S.
Teden tiska v ljutomerskem okraju
Pretekli teden je Okrajni odbor OF v Ljutomeru priredil Teden tiska, katerega namen je bil dvigniti število naročnikov, predvsem v onih krajih, kjer jih je bilo najmanj. Naročnike zbirajo KDZ, odborniki OF in člani sindikalnih podružnic. Nekateri predsedniki KDZ in sekretarji OF so to stvar pravilno razumeli in se trudijo, da bi pridobili čim več novih naročnikov. Pohvaliti je tov. Klinar Slavka, ki je do danes pridobil 40 novih naročnikov za Ljudski glas, za njim pa ne zaostajajo Slana Ludvik in Šulak Peter.
Socialistični sektor v gornjeradgonskem okraju je dosegel zadovoljivi razmah, saj je vključil že okrog 30% površine v okraju. Razen štirih državnih posestev obstoja v okraju še 17 kmečkih delovnih zadrug, od katerih so tudi vinogradniške in 9 zadružnih ekonomij, Prve zadruge so bile ustanovljene v Apaški kotlini na Janževem vrhu in pri Ani. Te so gospodarsko najtrdnejše.
KDZ Franca Rozllana-Staneta v Žepovcih, ki obsega okrog 700 ha, je največja v okraju. Glavni panogi — živinoreji — posvečajo zadružniki mnogo skrbi, saj rede 223 glav goveje živine, 38 konjev in 240 svinj.
V	zadrugi pa imajo člani prevelike ohišnice, ki ponekod presegajo 1 ha, kar nikakor ni v skladu z zadružnimi pravili in se s tem odteguje zadrugi delovna sila. Podoben primer je tudi v Podgorju. Podgorski zadružniki rede premalo svinj, čeprav imajo močno krmsko bazo in dobre pogoje za rejo. Trenutno rede le 75 prašičev, kar je vsekakor premalo. Disciplina med zadružniki je v Podgorju dobra. Vsa dela hitro opravijo, kar je pokazala tudi letošnja košnja in žetev.
V	KDZ Matije Gubca v Stogovcih do predkratkim niso bile razveseljive razmere. Med zadružniki ni bilo nobene discipline in ne čuta odgovornosti. Njive so bile neobdelane, pridelki nepravočasno pospravljeni. Med člani upravnega odbora so bili stalni spori, prav tako tudi med zadružniki. Novo izvoljeni predsednik tov. Bernard Anton, ki je prišel iz zadružnega tečaja, je povsem drugače prijel za delo in uvedel v zadrugo red. Novi knjigovodja in administrator tov. Ertl pa je izboljšal poslovanje zadruge.
Lepo je življenje v KDZ Edvarda Kardelja v Apačah, kjer zadružniki napredno gospodarijo. Predsednik zadruge, tov. Mahne, je duša zadruge. Apaški zadružniki imajo najboljše urejeno vprašanje ohišnic. V zadrugah v Podgorju, Apačah in Stogovcih so v gradnji novi veliki hlevi, ki bodo že letos sprejeli precej živine,
V	lani ustanovljeni kmetijski delovni zadrugi na Tratah vladajo nezdrave razmere. Zadružniki nimajo čuta odgovornosti do zadružne lastnine in upravni odbor samovoljno rešuje probleme, ki bi jih morali reševati
skupno. Kljub temu, da zadruga obstoja leto in pol, se še niso potrudili, da bi jo registrirali in zaradi tega zadruga ne more odpreti tekočega kredita pri Narodni banki. KDZ v Spodnji Ščavnici, ki se je razvila iz zadružne ekonomije, letos s predsednikom Lemplom in z brigadirko Flisarjevo bolje gospodari. Vinogradnšika zadruga na Janževem vrhu in pri Ani dobro gospodarita. Marljivi zadružniki so obvarovali trto pred boleznijo s temeljitim škropljenjem in žveplanjem, tako da se obeta letos ugodna vinska letina. V VINOZ-i na Ptujski cesti pa bivši viničarji še radi hodijo privatnim kmetom na dnino. To, stanje je treba na vsak način popravili s temeljitim politično-vzgojnim delom. Zadružna ekonomija v Žicah, ki je bila lani najslabša v okraju, je letos boljše prijela za delo, ker so zadružniki izbrali novega predsednika tov. Severa Vinkota, ki z vso skrbnostjo dela za gospodarski napredek ekonomije. Dobro dela tudi ekonomija na Velki. Ena izmed najboljših zadružnih ekonomij pa je na Drvanji.
Ta bežen pregled nekaj kmetijskih delovnih zadrug in zadružnih ekonomij v gornjeradgonskem okraju kaže, da so doseženi na socialističnem sektorju že lepi uspehi, da pa se pojavljajo še napake, ki jih je treba odpraviti. Dobre zadruge naj bodo za zgled in vodilo slabim, slabe pa v opomin, kako se ne sme delati. Tako bo zadružno gibanje ob naši severni meji dobilo pravo vsebino kot resnične socialistične ustanove.
Tudi v Ljutomeru se pripravljalo na razstavo lokalne obrti in industrije
V Ljutomeru so se začele priprave za razstavo lokalne obrti in industrije, ki bo odprta 8. septembra v prostorih dijaškega doma, ki ga bodo do razstave dogotovili.
Člani sindikalnih podružnic, OZKZ in drugih ustanov vsak dan s prostovoljnim delom pripravljajo razstavni prostor na dvorišču Okrajne zveze,
kjer bodo prikazali svoje uspehe zadružniki in ostali kmetje. Tudi člani Ljudske tehnike, lovske družine in ribiči so sklenili na razstavi sodelovati. Mladinska organizacija bo pritegnila vajence v gospodarstvu. Ti bodo izdelali najrazličnejše predmete iz svoje stroke. Na razstavi bosta zastopani tudi drobna obrt in keramika. Ljudska prosveta bo v času razstave skrbela za kulturne nastope, koncerte in drugo zabavo. Razstavni odbor je določil za najboljše izdelke nagrade od 500 do 10.000 dinarjev. Tako bodo nagrajeni razstavljalci, ki bodo pokazali na razstavi najbolj kakovostne izdelke.
Mladina iz ljutomerskega okraja izpolnjuje zadane obveze
Tisočpesto mladincev v ljutomerskem okraju, ki je te dni sprejelo mladinske izkaznice, je sklenilo z novimi silami pomagati pri graditvi socializma. V Podgradu, kjer se je mladina že izkazala pri žetvi na okrajnem posestvu, bodo 30. julija priredili mladinski praznik, kjer bo mladina nastopila s pevskimi, dramatskimi in folklornimi točkami. V juliju in avgustu bodo priredili mladinske praznike še mladinci v Kogu, Krapju, Jeruzalemu, v Železnih dverih in drugih krajih. Mladina Jeruzalema si je sama še tudi uredila fizkulturno igrišče. Mladina v Ljutomeru se vključuje v sindikalno kulturno umetniško društvo »Janeza Kavčiča« in v izobraževalno umetniško društvo po naših vaseh. V Podgradju, na Vinskih vrhovih in v Stari Novi vasi bodo ustanovili mladinska kulturno-umetniška društva. V Lukavcih in Veržeju pa bo v avgustu mladinsko strelsko tekmovanje. Tudi prirejanje mladinskih izletov je močno razgibalo kmečko mladino. Tako so aktivi LMS Vogričevci, Iljaševci, Razkrižje, Sejanci, Savci, Tomaž, Selišče, Vinski vrhovi in drugi priredili zlete v naše letoviščarske kraje, obiskali pa so tudi Litostroj, Tovarno v Strnišču in tovarno Rade Končar v Zagrebu.
Brezposelnih delavcev je bilo do sedaj v Združenih Državah Amerike nad 3 milijone 300 tisoč. Samo prejšnji mesec je naraslo število brezposelnih za okrog 300.000.
Prof.     Jamšek Svojmir:
O DRUŽINSKI VZGOJI
(Nadaljevanje in konec)
V pozni fazi razvoja obiteljske vzgoje se izpreminja razmerje med starši in otroci. To razmerje postaja vedno bolj prijateljsko in iskreno, etva, iz ponižanja in zapostavljanja, etva, iz ponižanja in zapostavljaija. Otroci postajajo vedno bolj svobodni in neodvisni od gospodarja — obitelji. Tem velikim spremembam je vzrok nadaljnji razvoj proizvajalnih sil. Vzgojno posega sedaj država s svojimi ustanovami, zlasti s šolo. Dočim so prej govorili le o dolžnostih otroka do staršev, se poudarjajo proti koncu 19. stoletja in v 20. stoletju tudi dolžnosti staršev do otroka. Vendar je še vedno domača vzgoja pomanjkljiva, ker nimajo starši dovoljnega znanja o pravilni vzgoji.
Vzgoja v rodbini je izredno važna 
in se pričenja takoj po rojstvu, kajti kmalu se pri dojenčku prebudi duševno življenje in takrat se prično
razvijati navade, ki so večkrat usodne za vso njegovo življenje. Odslej je vzgoja težka naloga, ki se je večina roditeljev ne zaveda. Danes ne gre le za to, da se otrok razvije, gre za to, da ga vzgojimo za socializem.
Doraščajoča mladina ne najde v obitelji tistega torišča, kjer bi se lahko telesno in duševno razvijala. Njej lahko nudi mnogo več ustanova, ki služi le vzgoji, ki ima za to usposobljene kadre, dočim vrši obitelj to nalogo kot eno svojih nalog, nikakor pa ne kot svojo glavno nalogo.
Vedeti moramo, da je naš mladi kader, da so naši otroci največje bogastvo naših narodov. Ves vzgojni pomen in vse vzgojne naloge pripisuje nova družba državnim vzgojnim ustanovam in socialistični družbeni red ustvarja nove poglede na polju pedagoške znanosti.
Na podlagi opazovanj smo prišli do prepričanja, da vzgoja v marsi-
kateri naši obitelji ni pravilna in da lahko gledamo na takšno vzgojo z nezaupanjem. Zahteve, ki jih postavlja pred nas socialistična graditev, te zahteve prenašamo tudi v vzgojne ustanove in obitelj je za takšne zahteve več ali manj nedostopna, zaprta pred revolucionarnim dejanjem v zvezi z vzgojo nove, socialistične domovine. Tako prinašajo naši otroci v življenje napake, kj so se jih navzeli v rodbinskem krogu in to jim povzroča v življenju neštevilno težav in jih spremlja vse življenje kot nekakšni okovi, ki se jih le redko kdo reši pod vplivom samovzgoje in po navodilih močnih in dobrih vzgojiteljev. Jasno je, da te težave ne bodo prenehale same po sebi, da se ne bo družinska vzgoja preusmerila in prilagodila potrebam časa, če ne bo vmes posegla zunanja sila, to je država s svojimi vzgojnimi ustanovami, ki vzgajajo otroke v duhu nove miselnosti za socialistično družbo.
S tem, da je postalo vsako delo družbeno delo, delo za skupnost, so 
postali ljudje drug z drugim povezani, česar ni bilo v dobi kapitalizma.
Ker je človek družbeno bitje, se lahko pravilno razvija njegov značaj le v kolektivu, v družbi. Otrok, ki je vzgojen izven kolektiva, ima navade, ki jih kolektiv sovraži in tako vzgojen človek bo v ižvljenju vedno neroden in nepriljubljen. Takšne napake, ki se dogajajo v družinski vzgoji, so posledica prejšnje kapitalistične in kjer takšna vzgoja obstoja, mora poseči vmes država s svojimi vzgojnimi ustanovami, kajti ni in ne more biti socializma brez socialistično vzgojenega človeka. Odvajanje ljudi od kolektiva, od skupnega dela in od borbe za interese skupnosti, to so posledice pomanjkljivosti vzgoje.
Socialistična graditev sloni na razumnem sodelovanju ljudskih množic. Sovraštvo, prepiri, preziranje, samoljubje, so pri graditvi naše nove socialistične domovine največje ovire. Čimbolj bo napredovala graditev socializma, tem več ljudi bo zaposlenih v raznih panogah našega gospodarstva, tem več bo posvečala socialistična država otrokom zaposlenih staršev. V vzgojnih ustanovah se nahaja mladina po strokovnim nadzorstvom in uživa zdravstveno zašči-
Murska Sobota, 27. Julija 1950
»LJUDSKI GLAS«
Stran 3
to. Takšnih ugodnosti in takšne sigurnosti naši otroci ne morejo imeti v obitelji.
Manj zgrajeni ljudje, ki pripadajo preteklosti, trdijo, da je družinska vzgoja boljša, dočim so razgledani ljudje na strani družbene vzgoje v vzgojnih domovih. Večini onih, ki razmišljajo o vzgoji naših otrok, še ni popolnoma jasno, da vzgoja v izolirani obitelji nikakor ni najboljša, najnaravnejša in najprimernejša. Važno pa je, da so starši povezani z vzgojitelji svojih otrok in da se zanimajo za vzgojna vprašanja. Starši so delni skrbniki in nadzorni organi, ki prepustijo vzgojo onim, ki imajo se to delo predpisano kvalifikacijo, ki se na to razumejo.
Povezava med starši in vzgojitelji v vzgojnih domovih se lahko organizira na razne načine. Starši lahko obiskujejo svoje otroke in prisostvujejo njihovim igram in njihovemu delu. Dijaki srednjih šol imajo dovolj počitnic in ni nobene nevarnosti, da bi se zaradi bivanja v Internatu odtujili svojim staršem. Ravno to, da niso stalno doma, to jim bo še v večje veselje in večje zadovolj-
stvo enim in drugim. Domače ognjišče postaja za našega mladinca prijetno bivališče v času počitnic pa tudi odnos do staršev je popolnoma drugačen, medsebojno občevanje Je prijetnejše in iskrenejše. Otrok ne sme več biti igračka, bitje, kateremu starši posvečajo vse dnevne skrbi in pri tem ne pomislijo, da se otrok ne vzgaja za zadovoljevanje njihovega egoizma, temveč za to, da bo nekoč kot družbeno bitje služil svoji socialistični domovini. Mnogi starši prenašajo na otroke popolnoma neživljenjsko in reakcionarno gledanje na razvoj dogodka. V pogledu vedenja bi lahko napisali daljšo razpravo, da bi zajeli vse pomanjkljivosti družinske vzgoje.
Iz zgodovinskega razvoja obitelji poznamo, da je ona izgubljala svoj prvotni pomen, ko je bila le edina, ki se je bavila z vzgojo otrok. Danes pripada mladina socialistični skupnosti in se mora vzgajati za ciljem, ki ga postavlja socialistična država. Otrok je prvenstveno član socialistične skupnosti, ki usmerja njegov razvoj, šele v drugi vrsti je tudi član obitelji.
Tudi Madžari v Motvarjevcih zahtevajo iste pravice za Slovansko ljudstvo na Madžarskem, kot jih imajo oni v Motvarjevcih
Madžarska narodna manjšina v Prekmurju je na protestnem zborovanju ogorčeno protestirala nad dogodki na Madžarskem oziroma do odnosov, ki jih imajo politične in upravne oblasti na Madžarskem do našega ljudstva v Porabju. Obsodili so zločinska dejanja preseljevanja slovenske narodne manjšine iz Porabja. Ob tej priliki so poslali protestno resolucijo zunanjemu ministru FLRJ, v
kateri odkrito priznavajo vse pravice, ki jih nudi Jugoslavija madžarski narodni manjšini v Motvarjevcih in obenem zgražajo nad dejanji madžarskih oblasti v Porabju z zahtevo, da se preneha z izseljevanjem slovanskega ljudstva iz Porabja. Odločno zahtevajo, da dajo v madžarske politične in upravne oblasti iste pravice slovanski manjšini na Madžarskem, kot jih imajo oni v Jugoslaviji.
Odgovor daje poverjeništvo za preskrbo pri OLO, da „ne potrebujemo večʻʻ
Vsak mesec je Mestni ljudski odbor v Murski Soboti prejemal od Okrajnega poverjeništva za trgovino in preskrbo po 60 do 80 živilskih kart manj, kot jih je zahteval in kot je v mestu upravičencev do zagotovljene preskrbe. Na neštete zahteve po pojasnilu je vršilec dolžnosti poverjenika za trgovino in preskrbo pri OLO tov. Gjokal odgovarjal le, da »Mini. tov. Gjerek odgovarjal le, da »Mini-prošnje zaman«. Stališče Mestnega ljudskega odbora je bilo težko. Pomagal si je na nepravilni način, da je družinam z več člani odtegoval po eno karto. Ljudem v Murski Soboti ni pomagalo govoriti o tem, da ministrstvo ne da kart, ker vsi upravičenci v sosednjih okrajih redno prejemajo karte. Nezadovoljstvo je naraščalo in na množičnih sestankih so ljudje upravičeno ostro grajali tako poslovanje. Za mesec julij je Mestni ljudski odbor zopet prejel 102 živilski karti manj, kot je upravičencev. Poleg tega pa je manjkalo za drugo tromesečje tudi par sto industrijskih kart. Ker precej upravičencev v Murski Soboti že prvo tromesečje ni prejelo industrijskih nakaznic, je Mestni ljudski odbor na svoji seji sklenil, da pošlje dva člana Izvršnega odbora na Ministrstvo za trgovino in preskrbo. da tam ugotovijo napako.
Na ministrstvu sta člana Mestnega ljudskega odbora kmalu zvedela, kje je krivda. Ugotovili so, da okrajno poverjeništvo v Murski Soboti nikoli ni ministrstvu javilo, da je premalo
živilskih kart, niti ni nikoli poslalo kake obrazložitve, zakaj jih potrebuje več. Ko je pomočnik ministra vprašal zastopnika okrajnega poverjeništva, ki je tudi odšel s članoma Mestnega ljudskega odbora, zakaj ni tega vprašanja iznesel na mesečnih konferencah, ki se redno vršijo v Ljubljani, je ta odgovoril, da »njega sicer pošiljajo na konference, da pa o stanju ni bil poučen, ker to ni njegov referat!«
Pri industrijskih kartali so na ministrstvu ugotovili, da jih je soboški okraj prejel tisoč manj zato, ker so se na Okrajnem ljudskem odboru zmotili pri seštevanju! Ko pa je okrajno poverjeništvo prejelo tisoč kart mani, pa se odgovornemu človeku ni zdelo vredno, da bi se bodisi ustmeno, bodisi pismeno obrnil na ministrstvo in javil napako. On je našel drug izhod: procentualno je zmanjšal vsakemu krajevnemu odboru v okraju število kart z izgovorom, »da jih ministrstvo ne da več!«
Pot članov Mestnega ljudskega odbora ni bila zaman. Vsi upravičeni potrošniki v soboškem okraju bodo prejeli živilske in industrijske karte. Pomočnik ministra pa je članom ljudske oblasti svetoval, da na zboru volivcev pokažejo ljudstvu pravega krivca teh napak, da ne bodo ljudje dolžili ljudske oblasti! Človeka pa, ki odgovarja za to delo in ki je s svojo malomarnostjo zagrešil tako veliko, predvsem politično škodo, pa naj ljudska oblast pokliče na odgovor! H.
Naši pionirji taborujejo v Gornji Lendavi
Na hribovitem kraju našega raznolikega Prekmurja so se zbrali pionirji iz raznih šol murskosoboškega okraja, da se oddahnejo po celoletnem šolskem delu. V taborenje so prišli najboljši pionirji, tisti, ki so s svojim delom med šolskim letom dokazali, da so vredni nagrade veselih in zanimivih počitnic.
Ob svojem prihodu v Gor. Lendavo niso še pionirčki našli vsega pripravljenega, a kmalu za tem pa smo jim uredili prav prijazno bivališče. Pionirji so različne starosti od malega Vladka, ki obiskuje 2. razred osnovne šole, do Štefana, ki hodi že drugo leto v gimnazijo. Vendar se med seboj dobro razumejo in so hitro ustvarili dokaj trden kolektiv obeh čet.
Pionirji dobivajo ločno in izdatno hrano, imajo sadja na izbiro, tako, da se včasih kateri ne more odločiti ali bi jedel jabolka ali hruške. Upravnik tov. Ovček in ekonom zelo skrbita za hrano in včasih žrtvujeta tudi cele ure, da preskrbita, kar je potrebno kuhinji. Pionirjem ni nikoli dolgčas. Voditelji z upravnikom skrbijo za njihovo zabavo, jih seznanjajo z znamenitostmi kraja in z novim okoljem. Tako so spoznali gornjelendavski grad. kamnolom, novo tovarno eteričnih olj itd. Mnogo časa prebijejo v naravi, ki je izredno slikovita in se tako v dovoljni meri navžijejo svežega zraka. V gozdu se igrajo fantje razne bojne igre, za katere so izredno navdušeni. Deklice pa ob petju plešejo kolo.
Ob uri dopoldanskega odmora jih Je težko prepričati, da bi legli k počitku. Večina se jih takrat odloči za čitanje kakšne priljubljene knjige, nekateri igrajo celo šali. Pionirji so začeli tudi z modelarskim krožkom, za katerega kažejo izredno zanimanje. Pionir Mirko je na vsak način hotel nadaljevati med odmorom z gradnjo svojega modela, samo da bi bil prvi. Po šestih dneh svojega bivanja v taborenju so pripravili že taborni ogenj, kjer so se zabavali, pa tudi domačinom so nudili urico zabave in veselja. V nedeljo bodo nastopili z naštudiranim programom v gornjelendavskem zadružnem domu. Pionirji se na taborenju dobro počutijo in so hvaležni vsem, ki so jim omogočili tako prijetne počitnice.	S. G.
„Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo padeʻʻ
V kmečki delovni zadrugi v Razkrižju se še nahajajo izkoriščevalci, ki bi radi živeli na račun pridnih zadružnikov. Čeprav so zadružniki na svojem zboru sklenili, da ne bodo s svojim delom podpirali tuje lenobe in naj vsak dobi plačilo po vloženem delu, mislijo nekateri zadružniki, da to za njih ne velja. Smolkovič Prane iz Gibine tudi misli, da zanj na zboru zadružnikov sprejeti sklep ne velja. Čeprav so zadružniki sklenili, da bodo žito skupno mlatili, je Smolkovič brez vprašanja in odobrenja zvozil žito na svoj dom. Med temi je tudi Star Pavel iz Gibine, od katerega ima zadruga zelo malo koristi pri delu. Izgovarja se z boleznijo, kar pa vedno ne drži. Zadružniki sicer to upoštevajo in mu tudi nudijo lažja dela, ki bi jih lahko opravljal. Toda Sitar tudi to odklanja, čeprav opravlja na ohišnici vsa dela in pomaga še sestri, ki ni zadružnica. V tej zadrugi je še Sajnovič Ignac, bivši župan, ki mu ne ugaja zadružni način gospodarstva. Od Smolkoviča in Sitarja se ne razlikuje. Slabši od njih je še v tem, da ne pusti svojih družinskih članov na delo v zadrugo. Prav taki so še Zličar Julijana iz Šafarskega in Jugova iz Gibine. Ti ljudje niso pristopili v zadrugo z željo, da bi delali za skupnost, temveč če že niso mogli preprečiti njene ustanovitve, da bi jo znotraj razbijali, kar pa ne bodo dosegli. Za nje bo veljal stari pregovor: »Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade.«	Cc— 
V Črenševcih te otroško igrišče
Že lani je hotela AFŽ v  Črensovcih vzajemno s prosvetnimi delavci ustanoviti letno otroško igrišče, ki bi bilo namenjeno otrokom mater zadružnic. Razne ovire so tedaj preprečile izpolnitev sklepa. V letošnjem »Tednu matere in otroka« pa so pokazale, da se dajo vse ovire premagati. Iz lokalnih virov so mizarji krajevne delavcnice že v jeseni z brezplačnim delom izdelali klopi, okvir za peskovnik in dve gugalnici, okrajni odbor AFŽ pa je prispeval samokolnice in druge igračke. V Lendavskem DID-u se je nekaj dni pripravljala mladinka Horvatova, ki danes že kar uspešno vodi deset do štirinajst malčkov, ki prihajajo na igrišče. Želeti bi bilo, da bi več razumevanja in podpore nudil, tudi KLO in KDZ. Tedaj bi se to igrišče lahko spremenilo v stalen DID.
Bč.
Po domovini
Preko dve milijardi dinarjev je letos zvezna vlada določila za otroške ustanove. 622 milijonov je določenih za otroške jasli in domove igre in dela, 614 milijonov za šolske kuhinje in skoraj milijarda pa za druge otroške ustanove in zavode ter za počitniška letovanja. V Jugoslaviji imamo sedaj preko 100 otroških dispanzerjev in nad 400 posvetovalnic za nego otrok. V stari Jugoslaviji smo imeli 25 posvetovalnic za noseče žene, a lani jih je bilo že 337. V te posvetovalnice pride letno nad 100 tisoč žena.
Velike električne daljnovode gradimo v Bosni in Hercegovini, ki bodo medsebojno povezali elektrocentrale. Kmalu bo končan 40 km dolg daljnovod Vlasenica — Zvornik. H koncu se bližajo dela daljnovoda od Kaknja do Bjelega polja in do Zenice. Sedaj bodo začeli graditi daljnovod od Mostara do hidrocentrale »Tito« na Cetini blizu Splita. V prvi polovici letošnjega leta smo zgradili 94 km daljnovoda. V celoti pa bomo letos v Bosni in Hercegovini zgradili toliko daljnovodov, kot so jih zgradili v 20 letih pred vojno.
115.000 hektarov rodovitne zemlja bo pridobila Makedonija med petletko z melioracijo. 75.000 ha zemlje bo osušene. 80.000 ha bo pa treba redno namakati. Površina rodovitne zemlja se bo s temi deli povečala v primeri z letom za 27%. Z osuševanjem zemlje pa bodo uničili tudi legla malarije, ki je kakor znano, posebno močno razširjena v Makedoniji, saj je še leta 1941 bolehalo nad 40% prebivalcev na malariji.
Šest velikih tekstilnih tovarn smo začeli letos graditi in sicer bombažno predilnico v Čapljini ob Neretvi, ki bo največja tovarna te vrste v naši državi. Nadalje bomo zgradili bombažne predilnice v átipu. Prištini in Sin ju. Velika tovarna za volno bo zgrajena v Samnici, v Zadru pa tovarna za bombažno predivo. Lani smo zgradili tri velike tekstilne tovarne v Tetovu, Velesu in Ajdovščini  na Goriškem.
Stran 4
»LJUDSKI GLAS«
Murska Sobota, 27. julija 1950
Z	našo mrežo smo ujeli
vse resnične, a vesele
»Jaz sem birokrat...!«
»Dovolite, da se vam predstavim, če se še dobro spomnim, mi je ime Janezič in sem uslužbenec Mlekoprometa v Ljutomeru.
V moji pisarni (zapustil sem jo pred petimi minutami) sedi človek. No, ali veste, kaj je moja dolžnost? Zlasti, že zaradi tega, ker se je v moji odsotnosti ta nepoznani, kljub temu poznani človek vsedel na moj »uradni stol?«
A jaz uradni človek se zavedam, kakšen »bon-ton« rabimo za novega socialističnega človeka, sem mu zabrusil pod nos: »Kaj iščeš v našem podjetju in zakaj si se vsede) na moj stol?« Pri tem sem mu s kazalcem pokazal vrata. Saj vi prav dobro veste, kaj to pomeni. Prav »taktno« in milo povedano: »Ven!«
Tovariši in tovarišice, saj ga sploh nisem vprašal po kaj je prišel, toda       sedel je v moji pisarni in še celo na mojem stolu! Nato sem z vso ljubeznivostjo do nežnega spola, oprostite, z izbranimi besedami, jurišal na našo uslužbenko: »Zakaj sle mu dovolili vstopiti v mojo pisarno? Ha, zakaj? Ja in s kakšno pravico se je vsedel na moj stol? Ali vas nisem na to že mnogokrat opozoril?
Sicer je bil izgnani tovariš član OOOF in je prišel, da bi zbral naročnike za lokalni list »Ljudski glas«, toda to se mene ne tiče.
 Hm, a veste zakaj?
Zato ser sem birokrat in mogoče sem tudi premalo vzgojen, a kljub temu ostanem Janežič.
Telefonski pogovor neevidentiranih in sestradanih prašičev
Pod tem naslovom objavljamo dolnjelendavsko zgodbico, ne ravno veselo za sedanje razmere ob tem precejšnjem pomanjkanju mesa in masti, zato pa dovolj žalostno in resnično.
Pisec članka opisuje ob razgovoru dveh prašičev malomarnost odgovornih uslužbencev pri „Živinoodkupu“ in podjetju „Prevoz“.
Uredništvo
Prašič: »Halo pošta! Halo! Rabim vezo z Dolnjo Lendavo!«
Svinja: »Da, tukaj ,koruznjak´) (sušilnica koruze, v katerega so Odkupovalci spravili že odkupljene svinje).
Želite prosim? Halo, ne morem ven. Priprli so me. Z menoj sta še dve trpinki.«
Prašič: Ojej, tebi se ista godi, kot meni. Sicer pa želim vezo za Živino-odkup, Dolnja Lendava.«
Svinja! »Jaz tudi! Veš, čakam že tri dni na kamion iz podjetja .Prevoz in ga ni od nikoder. Kje pa si ti nameščen?«
Prašič! »Nahajam se v drvarnici. Ali imaš kaj hrane? Jaz namreč nimam.«
Svinja! »Pri nas je isti slučaj. Vse tri smo lačne.«
Prašič: »Draga sotrpinka, malo več optimizma! Ne glej vse tako črno. Najbrž se ,Prevoz-u’ ne izplača za eno prase zapravljati benzina.«
Svinja: »Prav tako je z nami. Vi imate vsaj vodo. Mi še te nimamo.«
Prašič: »Vode nimaš. Oh, da bi vedela, kako vražje pritiska vročina. Najbrž nas je ,Živinoodkup' obsodil na gladovanje.«
Svinja: »Me pa smo mislile, da so na nas slučajno pozabili.«
Prašič: »Ah, kje pa! Namen ,Živino-odkupa' je, da zgubimo na teži in, da dosežemo linijo angleške ,lady'!«
Svinja: »Kaj pa tako kruliš?«
Prašič: »Ojej, v vseli štirih nogah me trga revma. To bo najbrž zaradi želodčnih krčev.«
Svinja: »To ni nič! Me pa smo tako napredovale v hujšanju, da smo sigurno zgubile 20 kg na težil«
Prašič: »Tako torej. Pa naj bo. Sicer pa je namen varuhov dosežen. Grozno sem lačen.«
Svinja: »Govori bolj tiho, nekdo hodi tod okoli in govori, da bi se moralo ljudstvo takemu ravnanju s svinjami upreti, ko že toliko časa čakajo na ,Prevoz’«.
Prašič: »Ta se sigurno ne razume na politiko ,Živinoodkupa’. Saj ima delovno ljudstvo tako preveč mesa in masti.«
Svinja: »Tega pa nisem vedela. No, potem smo pa sigurno določene za pitališče, da dosežemo težo, ki smo jo imele ob priliki odkupa.«
Prašič: »Seveda! Saj pravim, da mi še vedno ne razumemo politike ,Živinodkupa'. Na svidenje v pitališču!«
Po svetu
Vojna v Koreji. Krvave borbe v Koreji trajajo dalje. Severne čete še naknadno prodirajo proti jugu in so zavzele veliko važno mesto Tedžon. General Mac Arthur, ki je prevzel poveljstvo nad vsemi ameriškimi vojnimi silami, sporoča, da se je ameriškim četam posrečilo zavzeti mesto Ječon, ki leži 100 km vzhodno od Tedžona in so. ga poprej že bile zavzele čete severne Koreje. Nadalje poroča ameriški glavni štab, da težki ameriški bombarderji uspešno napadajo severokorejske mesta, železnice in industrijske naprave ter zbirališča in premike  nasprotnikovih čet. V najkrajšem času se pričakuje ponovna močna ofenziva severnih armad.
Huda vročina vlada v vsej Evropi. V Italiji ne pomnijo take vročine že 90 let. V Rimu so v senci beležili 48 stop. Kmetijski pridelki so v resni nevarnosti, da se posušijo Zaradi vročine je umrlo že 12 ljudi.
Francozi nabirajo prostovoljce v Italiji za svojo tujsko legijo, ki se bo zanje borila v Vietnamu in Indokini v Aziji. Čez 1000 prostovoljcev iz
Italije je že odšlo v Francijo. Večina jih je bila brezposelnih. Podpisali so pogodbo, da bodo služili najmanj pet let v tujski legiji.
V Italiji je vedno manj visokošolcev, ker so vpisnina in drugi izdatki za študij zelo visoki in jih reven študent ne zmore. Nove visoke takse so uvedli iz razloga, da ne bi študirali otroci revnih staršev, ki bi se pozneje upirali kapitalističnim izkoriščevalcem.
Premoženje bivšega italijanskega kralja Viktorja Emanuela III. ze republikanska vlada kmalu po svojem nastopu zaplenila v korist države. To nepremično premoženje sestoji iz 10 dvorcev, vil in gradov ter ga cenijo na več milijard lir. Dediči kralja so zahtevali, da se odločba zaplembe razveljavi, ker je kralj 80 ur prej umrl, predno je stopila ustava nove republike v veljavo. In so uspeli Sodišče jim je priznalo lastninsko pravico. Dediči, razni princi in princezinje bodo v Angl ji lahko še boli brezskrbno in razkošno živeli kot doslej. Pred razglasitvijo republike se jim je bilo posrečilo spraviti v Anglijo vse premično premoženje.
Zadnja svetovna vojna je zahtevala ogromno žrtev. Padlo je nad 17 milijonov vojakov, civilnih žrtev je bilo nad 4 milijone, v raznih koncentracijskih taboriščih jih je umrlo nad 9 milijonov, ranjenih je bilo 35 milijonov ljudi, osirotelo je 20 milijonov, okrog 190 milijonov ljudi je izgubilo svoje domove. Škodo cenijo na 210 milijard dolarjev.
25 študentov iz Amerike, ki so jugoslovanskega porekla, je prispelo v Jugoslavijo Organizirani so v kulturnoumetniškem društvu »Tamburica« v Pittsburgu. Nastopajo z jugoslovanskimi pesmi in plesi, pa tudi z ameriškimi. Povsod v Jugoslaviji, kjer koli nastopijo jih navdušeno sprejmejo. Ti mladi umetnik) so letos želi velike uspehe že v Neu Yorku, Chikagu in Detroidu v Ameriki. Iz Jugoslavije gredo umetniki preko Trsta v Avstrijo, Nemčijo, nato še v Italijo in Francijo.
Ljudska tehnika
V	ljutomerskem okraju deluje 15 strelskih družin, v katere je vkjučenih 620 članov, od katerih preko 400 mladincev.
Strelska organizacija je v tem letu priredila tri večja tekmovanja. Na okrajnem festivalu so sodelovale strelske skupine iz Tomaža, Bolehnečic, Ivanjkovcev in Železnih dveri. V streljanju so se najboljše izkazali tov. Simonič Terezija iz Vogričevec 28 krogov, Sršen Slavko 26 krogov, Pušenjak Jelka 26 krogov, Hrast Miran 24 krogov, Kosi Jožefa iz Iljaševec 24 krogov itd. Na tekmovanju motornih koles na progi Ljutomer— Ivanjkovci in nazaj pa je v terenskem streljanju zmagala ekipa Murske Sobote.
V	Lukavcih so najboljši strelci: Tomažič Ivan, Hanzel Jože, Kapun Janez, Klemenčič Martin in Kokol Drago. Na mladinskem festivalu v Železnih dverih se je v tekmovanju odrezal mladinec Tomažič Rudi, ki je dosegel s 5 naboji 46 krogov.
Najboljši organizaciji v okraju pa sta družini iz Razkrižja in Kokoričev.	Sl.
fizkultura
Kolesarsko društvo »Mura« iz Cvena je priredilo dne 16. t. m. uspelo kolesarsko dirko »Mesto—vas«, na kateri so nastopili poleg domačih tudi gostje, člani KD »Prekmurje« iz Beltinec: Tekmovalo je 16 kolesarjev gostujočega moštva in 14 domačih tekmovalcev. Na dirkah je prisostvovalo mnogo ljudi
Med juniorji sta bila v krožnih dirkah na 10 km progi najboljša tov. Rižnar Ivan (Mura) s časom 17:24,5 in Gruškovnjak Martin (Prekmurje) s časom 17,25 in članica Flisar Marija (Prekmurje) s časom 11,23 in na progi 3,3 km pa Zorko Anica (Prekmurje) s časom 4.20.
Mladinke: (proga 3,3 km). Na prvo mesto se je plasirala Golob Pepca (Mura) s časom 4.16 in Pozderec Anastazija (Prekmurje) s časom 4,21.
Pionirji: (proga 3,3 km). Zmagal je Mlinarič Štefan (Prekmurje) s časom 7 minut, z njim deli prvo mesto Žižek Viktor (Mura) z istim časom.
V tekmovanju parov na progi 3,3 kilometre sta zmagala para Gruškov-njak-Zorko s časom 7,55 in Golob-Pozderec s časom 7,56.
Organizacija tekmovanja ni bila dobra posebno pri vpisovanju doseženih uspehov nastopajočih tekmovalcev.
LD Ljutomer—FD Sloga 8:1
Na igrišču FD »Sloga« v Štrigovi, se je vršila nogometna tekma med FD Slogo iz Štrigove in enajstorice FD Ljutomera. Zasluženo so zmagali Ljutomerčani z rezultatom 8 : 1 (1:1).
V prvem polčasu sta bili oba enajstorici v igri izenačeni. Obramba Ljutomerčanov je bila odlična, medtem ko v napadu niso znali realizirati ugodnih prilik za dosego golov. V drugem polčasu pa  so pričeli Ljutomerčani borbeno igro, odlikovali so se posebno v centerhalfu in v desnem krilu
Domače moštvo je igralo tehnično mnogo slabše. posebno centerhalf, desno krilo in zveza. Časten gol so dosegli v prvem polčasu, za kar gre zasluga desni zvezi.
Najboljši v zabijanju golov so bili: Škof Miro Bohinec Drago in Stopar Borut. V obrambi se je posebno izkazal Šumak Davorin iz Ljutomera.
Naša motorna ladja »Zagreb« je 
prvič prevozila Atlantski ocean brez vsakih težav točno po planu. Vozila je v New York in nazaj. Motoma ladja »Zagreb« je prva, ki so jo popolnoma same zgradile ladjedelnice »Tretji maj« na Reki. V bodoče bo vzdrževala redno zvezo Reka—Bližni vzhod.
OBVESTILO
Okrajni odbor OF v Murski Soboti poziva vse prebivalstvo murskosoboškega okraja, da se udeleži obiranja hmelja v Savinjski dolini. Okrog 10. avgusta bo iz Murske Sobote odhod frontnih brigad. Plačilni pogoji so isti kot v lanskem letu. Podrobnejša navodila o prijavljanju prejmejo vaški odbori OF.
Iz pisarne Okrajnega odbora OF Murska Sobota
RAZGLAS
Od 23. do 30. julija bo v Mur. Soboti »Teden čistoče«.
Prebivalstvo in hišne lastnike sa naproša, da v tem tednu počistijo pločnike, da iztrebijo plevel, počistijo jarke, zravnajo zelene robnike, popravijo plotove, obrežejo žive meja in po možnosti da se pobelijo hiše in da se odstranijo vsi neodgovarjajoči napisi.
Iz pisarne
Mestnega ljudskega odbora
RAZGLAS
Pozivamo vse kmetovalce s predpisano obvezno oddajo belih žit, da takoj po izvršeni mlačvi, t. j. najkasneje v treh dneh. oddajo predpisano količino žitaric zbirnemu centru v Murski Soboti.
Poverjeništvo za državne nabave pri Okrajnem ljudskem odboru v Murski Soboti
MESTNI KINO MURSKA SOBOTA predvaja od 28. do 30. julija ameriški film: ,,LJUBAVNA PESEM".
Predstave so ob delavnikih vsak dan ob 20. uri, ob nedeljah ob 15., 17.30 in 20. uri
R A Z P I S — Tovarna mesnih Izdelkov v Murski Soboti sprejme 10 mladincev, ki se žele izučiti mesarsko-prekajevalne stroke. Pogoji za sprejem so: najmanj 4 razredi osnovne šole, zdravniško spričevalo, da stroka odgovarja zdravju. Prosilec ne sme biti mlajši od 15 in ne starejši od 17 let. Prijave sprejemamo dnevno med 4. in 14. ure do 22. avgusta. — Ravnateljstvo tovarne mesnih izdelkov Murska Sobota.
PREKLIC. — Razveljavljam izgubljeno osebno izkaznico štev. 152, izdano od KLO Rankovci delavsko knjižico in druge dokumente ime Breskoč Nikolaj, Puconci.
Urejuje uredniški odbor — Odgovarja uredniški odbor - Naslov uredništva: »Ljudski glas«. Murska Sobota. — Tiska Mariborska tiskarna