Izhaja vsak dan iveter, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrijsko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za < se leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 krM za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po H kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če ne dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravniStv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V B.juJil j mi 5. aprila. Cesar Ferdinandove severne železnice veliki nadzornik pl. Eichler razposlal je dne 26. marca t. 1. do načelnikov postaj na obojnih črtah severne in Ostravske železnice okrožnico, katera sldve: „Z ozirom na že večkrat ponovljeni nalog, s katerim se je strogo razporedilo, da ju tistim uradnikom in služabnikom, ki občujejo z občinstvom slovanskim, a razumejo le nemščino, naučiti se tudi slovanskega jezika, zato da se morejo razumevati s slovanskim občinstvom, — dajem na znanje, da se bomo v kratkem potom izpita prepričali, ali so dotični uradniki in služabniki se ravnali po ime-novanej naredbi. Kdor izpita ne dostane in se ne po trudi, v najkrajSej dobi priučiti si slovanskega jezika, kateri je za stran službe potreben neizogibno, tisti naj nasledke prisvaja samemu sebi. Osobje, katero spremlja osobne vlake, je morati, da na postajah s slovanskim občinstvom imena postaj in dobo ustanka kličejo najprvo s slovanskim jezikom in potlej še le z nemškim. Konečno se vsacemu služabniku priporoča jako živo, da, občuje z občinstvom, izpolni na vsako stran nje-ga pravične želje." — Na to umestno in krasno okroŽDico opozarjamo vse narodne naše kroge, katerim je muri časti in koristi slovenskega naroda, v kot potiskovunega po svojih pokrajinah tudi v železniškem prometu, in priporočamo njim, zlasti pa gospodom odbornikom trgovinske in obrtne zbornice za Kranjsko, naj ae — konečno tudi posredovanjem gospoda trgovinskega našega ministra — v kratkem obrnejo do vodstva južne železnice a krepkim pozorilom in nujno prošnjo, da tudi ona rajši danes nego jutri v dubu pravice in svojemu podjetju v prid z jednako naredbo, kakor smo jo zgoraj priobčili, razporedi in zapreti svojemu osobju po vseh postajah, ob katerih Slovenci stanujemo, in da ukrene de drugo potrebo, s katerim bi v ime jednakopravnosti in iz ozirov do prav cenjenih odnošajev ustreženo bilo narodnemu čuvstvu in vsakdanjim potrebam potujočega slovenskega občinstva. Ne držimo križem rok, in oglašajmo se! Južna železnica saj ne bo delala baš za Slovence izimnega stanja in trgovinski naš minister gledati ima tudi na nas! Sicer pa je vodstvo samo nedavno doposialo uradnikom svojim zapisnik slovensko nemških imen za postaje, da si morejo pomagati, kadar je potujoča stranka slovenska. Iz tega zapisnika se nemšk uradnik gotovo ne bo naučil potrebnega si slovenskega jezika, — ali z imenovano naredbo je vender izraženo načelo, da je slovensko stranko razumeti treba, če nečemo na vsakej post ji imeti komičnih prizorov mej Slovencem m nemškim uradnikom. Tedaj trkati°je treba; — kdo gre prvi naprej ? Casniski kolek. Tempora mutantur! — o.— Državnega zbora odsek, ki se je pred leti sešel bil v posvete zastran predloga poslanca dra. Fanderlika, naj bi se odpravilo kolek za časnike; imel je v 27. dan marca meseca čez dolgo zopet svoje zborovanje. Vlado sta v tej seji zastopala in sicer notranje ministerstvo dvorni so-vetnik pl. Freiberg, finančno ministerstvo pa dvorni sovetn k Chiari. Freiberg je naglašal, da ue pripada vladi, glede prenaredbe pri časniškem koleku staviti svoje predloge, nego da vlada le-to odseku prepustiti mora. Gbiari pa je izjavil, da država ne more utrpeti dohodkov, katere dobiva po koleku od časnikov. Od strani večine poslancev pa se je poudarjalo, da časniški kolek namestuje nekako zaščitno carino za sedunja podjetja časnička, da on zavira vsakatero konkurencijo na novinarskem polji in da sploh berilo ljudstvu draži. Po kratkej debati se je sklenilo, državne j zbornici v potrjen je predložiti načrt zakona, sestavljeni od poslanca dra. Fanderlika, kateri nalaga, odpraviti s 1. januvarjem 1885 kolek za časnike in koledarje. Za to glasovali so: klerikalec P. Karlon, Ceha dr. Fanderlik in Kelier, levičarja Stourcb pa Rescbauer; proti temu pa grof Stockau, Sax in Chamiec. Poročevalcem izvoljen bd je dr. Fanderlik. Naredba o časniškem koleku imela je isti blagi namen, kakor druge naredbe, s katerimi hotelo se je za vlade absolutizma zapreke delati časnikarskemu delovanju, mučiti in uničevati novinarska podjetja v Avstrji. Obljube in poroštva, ki so se leta 1848. v duhu svobodomiselnem delala tudi glede tiska in novinarstva, jele so kmalu preko §a 5 podeljene ustave s 4. dne marca 1849 in preko cesarjevih patentov s 13. in 14. dne marca 1849 o tisku presedati avstrijskej vladi, v stara absolutistična načela do grla potopljenej, in že v G. dan julija 1851. leta presadila ju cesarska naredba na avstrijska tla francoski sistem za politična posvarjenja in javna zavračanja; imela pa je ta naredba v prvem odstavku jako tvrdo določbo, da oblastva časopis lahko začasno ustavijo ali za zmirom uničijo, ako dvakratno pismeno svarjenje ni nobenega uspeha imelo. Nov tiskovni red, kateri je podjedno s kazenskim zakonom prišel v 27. dan 1852 na svitlo, imel je za podstavo poostrčn dopustni sistem, nastavil je časnikarskemu podjetju vse polno zanjk, izročil rezke oblasti v tiskovnih stvareh političnim gospodskam, a ne sodiščem, s kratka zatrl je prejšnjo svobodo tiska in plašeč odvračal od časnikarskega dela. Naredba z 22. dne novembra meseca 1852. 1. za c. kr. vojaštvo prepovedala je vsem vojaškim osobam, tako ali tako udeleževati se pri novinarstvu. Razglas pravosodnega ministra z dne G. junija 1854 pa je uradnikom zabranil, poročati v časopise brez dovoljenja svojih uradu načelnikov. Tem samovoljnim pritiskom na časnikarstvo pridružil se je konečno še izza 1848. leta odpravljeni kolek časniški. Uvedla ga je zopet, in sicer zelo visečega z jednim starim krajcarjem za vsak list posameznega časnika, na podlagi večletnih posvetovanj cesarska naredba z dne 23. oktobra 1857, katera naložila je tudi na uvrstke za pet starih krajcarjev višji davek. Razlogi, kateri poklicali so časniški kolek v življenje, so nam pravotno ohranjeni v spisu, 8 katerim pl. Vahlkampf, avstriJBk zavezni poslanec v Frankfurtu a. M, odgovarja k pritožbi „Frankfurter Postzeitungu-e, kateremu Časopisu rečena naredba zlasti tudi za tega delj ugajala ni, ker je po njegovem avstrijske koristi zagovarjal vstrajno in spretno, a brez gmotuega dobička. Vahlkampfovo poročilo pa slove: Cesarska naredba brez dvojbe hoče s financ!jalno naredbo čas-niškega koleka dosezati le višje in politične kulturne svrhe. Casniski kolek bode zatrl premnoge manjše liste, ki nikakor neso sposobni za pospeševanje narodne izomike, in berilo tujih novin bode praviloma LISTEK. Listi iz tujine. XXVII. Catania 26. marca 1884. Dragi prijatelj! Videč, da sem ustregel z zadnjim svojim listom Tebi in staremu mi prijatelju Dragotinu, hočem biti zopet malo bolj priden ter Be oglasiti večkrat, nadejajoč se, da se ne bodo zopet ponovile one zmešnjave, katere so bile v prvej vrsti krive, da se je za dalj časa pretrgala nit mojih dopisov. Gradiva k pisanju mi ne manjka, za danes naj Ti popišem izlet svoj izMessine v bližnjo Catanijo — 93 kilometrov z železnico ali kacih 50 morskih milj s parobrodom. Priliko podalo mi je prijazno povabilo prijatelja, kapitana velicega italijanskega parobroda nSegesta", ki vozi mej Genovo-Marseille z jedne in Odesa-Cari-grad z druge strani. Bilo nas je več prijateljev pozvanih na veseli obed na krovu in mej obedom izcimila se je misel Bizletau; malo ur pozneje se bila nas je vesela družbica zopet na parobrodu in kmalu po polunoči odpluli smo iz luke Messin-ske, katera v nočnem mraku ne podaje nikake posebne zanimljivosti. Polegli smo tedaj v kabinah prvega razreda, da v jutro rano ustanemo in pozdravimo očeta Etno, ognjenega starca, katerega videti sem bil toli radoveden, da dolgo nesem za-tisnil očesa. Ko se je začelo daniti, bili smo vsi na krovu, in okolu petu ure prikazal se je mogočno v nebo kipeči velikan, več ko do polovice svoje visokosti s snegom kriti ogenj bljuvajoči Etna. Sneg in ogenj, kakov kontrast, razburjajoč fantazijo človeško 1 Na površji bela odeja gostega snega, v notranjem neprestano goreči drob, večna revolucija nepoznatih podzemeljskih močij! Povem Ti, dragi prijatelj, da ta velikansko krasen pogled ne izgine mi tako hitro iz spomina ! Lahna megla belega dima, ki se vedno dviga nad vrhom in je jedini znak notranjega ognja, priča Ti, da starec pač počiva, a da je pripravljen vedno, na novo pokazati svojo gro-zovitost, kakor je to storil Že tolikokrat. Ako Ti rečem, da po vsem tem, da sem pred-lauskitn pet dnij nsvduševal se nad čarobno krasno lego Carigrada, prvo na svetu, da sem pred par meseci gledal vso krasoto Ne a polja z Ve-suvom, — o katerih Ti bodem pisal pozneje, ko se ustavim nekoliko dnij nazaj grede — katero velja za drugo najlepše mesto sveta, kar se tiče lepote lege in narave, da po vsem tem se mi je globoko v spomin utisnil krasen razgled na Etno in na mesto Catanijo, v katero smo dospeli proti osmej uri zjutraj, misliš si lahko čarobuost tega prizora! Ker pa pri vsej navdušenosti za krasote narave in pri vsej poeziji duha prozajičui sitnež želodec zahteva tudi svoj tribut, dal je prijazni kapitan proti devete uri, ko je bil opravil svojo službo, pogrniti mizo k „zajutrku". A ta zajutrk, dragi moj, bil Ti je pravi obed, kakor je to navada na brodu, kajti morski zrak nekako čudno upliva in človek je vedno pri naiboljem apetitu, — če nema ravno morske bolezni, česar ga Bog vaiuj in pa — SV. Urh! Ob desetej uri izkrcali smo se na suho in se začeli voziti v dveh vozeh po mestu. Naj Ti tedaj na kratko povem nekoliko o njem. Catanija, v Medini železnice iz Messine v Sirakuzo na podnož.i Etne ležefa, je zgrad- dopuščal samo tistim krogom, ki vedo kaj presoditi, in se torej ne dado v tistej meri preslepiti po napačnih teorijah. Kar pa zadeva „Frankfurter Post-zeitunge", tudi ona mora kakor vse druge v na uje novine prenašati časniški kolek; ker se pa, jedin oemšk časopis, dosledno poteza za politiko vlade cesarske, ker s tega pozorišča spretno pretresa politiko družin držav, zato ga je bolj priporočati, nego-li zavirati. To pa bi se dosezati dalo, če bi se „Post-zeitung"-i plačevani kolek vračalo in bi njej tako bilo mogoče, z manj povoljnimi novinarskimi glasili vspešno tekmovati in kosati se t. j. polagano izpodrfti liste, kateri vladi dajejo manj poroštva "za hvalevredno mišljenje .... Tak poklic, tako ulogo imel je časniški kolek pred petindvajsetimi leti! Veliki in močni novinarski domovi, kateri so bili vsako uro odprti neomejenej in vohunskej vladi, ti so bili zaupanja vredni in uživali so dobro ime in brezskrbne ure, — nezavisno, za pravico in resuico pisano časnikarstvo gledalo se je pisano, bilo je uamenjeno, da seporujeiu iztrebi kot plevel, kot glasilo nezadovoljnih, nemirnih in upom h državljanov! Časniški kolek naj bi protivnikom dražii in gmotno ugonibljal veselje do nezavis-nega novinarskega dela, pohlevnim, blagomislečim kukavicam pa naj bi dajal zasluženo nagrado in plačilo: taka je bila tedanja državna modrost! Lep čas je pretekel od tistih dob in znamenite politične provale ločiio nas v Avstriji od go-Bpodstva neomejenega tedanjega državnega sistema. Časniški kolek, došedši in kažoč se nam v opravi in službi reakcije, zopet je postavljen pred zakonodavno sodišče, katero sodi v drugačnih razmerah in ima druge misli o svetu. In upanje imamo, da se iih v državnoj zbornici ne bode veliku dobilo, ki bi Še resno zagovarjati hoteli ustanovo novinarskega koleka! Časi se spreminjajo, in to je dobro! Iz državnega proračuna. Pravi se navadno, da številke najtočneje govore. To je tudi istina, posebno pa pri našem državnem proračunu, ki nam leto za letom predstavlja ogromne in vedno naraščajoče vsote pred začudene in nevoljne oči. Izmej raznih vsot, utegne naše čitatelje zanimati, koliko imajo posamične kronovine letnih dohodkov, koliko plačujejo davka, kar je razvidno iz naslednjih podatkov: Bukovina........ 4,187.968 gld. Galicija........ 44,773.763 „ Šlezija ........ 9,543.937 „ Moravska........ 43,876.263 , Češka......... 124,780.733 „ Dolenja Avstrija......112,950.956 „ Gorenja Avstrija...... 20,518.308 „ Solnogradšku ...... 5,725.015 „ Tirolska........ 13.196.886 „ Štajerska........ 20,216.242 „ Koroška........ 4,442.503 n Kranjska........ 5,558.409 „ Primorska s Trstom .... 17,096.998 „ Dalmacija ....... 3,219.129 „ Češka, Moravska in Šlezija, te tri kronovine, ki skupaj sodijo, imajo tedaj na leto 178,200.934 gld. dohodkov, skoro polovico vseh drugih, zlasti Češka tsama kaže se v teh številkah kot pravi biser v avstrijskej kroni. Galicija in Bukovina pa imuti za svoje veliko ozemlje razmerno malo dohodkov in v tej zadevi jedva Moravsko zmagati. Po navedenih številkah moglo bi se delati razne sklepe o obrtniji, trgovini, uplivu te ali one narodnosti, kar pa pre l>u-<\ mo čitateljev iznajdljivosti. Govor poslanca dra. Josipa Vošnjaka v državnem zbora 20. marca. (Po Btenografićnem zapisniku.) (Konec.) Gospod poslanec dr. Foregger je jako razkačen na Slovence, ker se ti, po njegovej trditvi dado vedno od poslancev slovenske narodnosti zapeljavati. Kakor se kaže, ga zelo jezi, da se naš narod ne pusti za nos voditi od njegovih somišljenikov, da ne mara za n >ukt\ katere mu pridigujejo Foregger, Schmiderer in tovariši, in to že več desetletij, ker čuti, da bi ga ti nauki le pogubili. Gospod poslauec dr. Foregger je dalje na — ne vem kako bi imenoval to zvijačo — ne ravno pošten način izraz, katerega pri nas rabimo za slovenske renegate, „nemčurji", tako zavijal, kakor bi bil obrnen proti Nemcem. Da, gospoda moja, to je velik razloček. S pravimi Nemci mi še precej lahko shajamo, a z ljudmi, ki so mej Slovenci rojeni in izrejeni, katere moremo po rodu prištevati k Slovencem, s temi se ve, da se ne moremo sporazumeti. To so renegati, in proti renegatom bori ae vsak narod in rabi proti njim take ostre izraze, ka-keršne je nfivajal dr. Foregger. Na jako nefin, pa reči moram, jako razžaljiv način, izrazil se je Celjski poslanec o zahtevanih adjutih za slovanske juriste. Reči moram, da take primere še nesem Cul v tej zbornici. Gospod poslanec dr. Foregger primerja te adjute onim zneskom, katere je vlada dovolila za neke bolezni v Dalmaciji. (Čujte l na desnici.) To moram z vso odločnostjo zavrniti, kajti ta primera je podlost! (Oho! na levici. — Dobro! na desnici.) Če se slovenskim juristom, mladim možem, ki prihajajo iz naroda in imajo pravico, da se na nje ozira pri adjutih ravno tako, kakor na njih nemške tovariše, očita, da je ta znesek tak, kakor za neko gotovo bolezen v Dalmaciji, tedaj moram vender prositi gospoda poslanca dr. Foreggerja, da naj si prisvoji malo dostojnosti in naj tako o slovenskih juristih ne govori. (Poslanec dr. Foregger: Vi ne razumete, kar se vam pove!) Jaz mislim, da sem se že dovolj bavil s pobijanjem govora gospoda poslanca dr. Foreggerja; a ko bi hotel na vse odgovoriti, moral bi kaki dve uri govoriti, — toliko neresnic in zavijač je v njem. Odgovoril bodem tedaj samo še dr. Heils-bergu prav ob kratkem. Če ta apeluje na zdravi razum Slovencev, ostala bode ta apelacija brez vpliva, ker se za tem zdravim razumom skriva raznarodenje Slovencev, kajti Slovenci vedo, da le na materni jezik opirajoča se Šola pelje k omiki in blagostanju. Ker Slovenci vedo, da ravno mi, poslanci slovenske narodnosti zato skrbimo, da dobe šole, in sicer srednje šole, zato bode slovensko prebivalstvo po svojem zdravem razumu vedno imelo več zaupanja do nas, kakor do gospodov Foregger, Schmiderer in dr. Heilsberg, naj delajo Slovencem še tako lepe obljube. Kar se tiče resolucije, hočem prav kratko ome- niti, da njenej izvedbi ni niti z ozirom na učne moči, niti z ozirom na učne knjige nikake zavire. Njega ekscelenca gospod naučni minister je opazil, da so se na Kranjskem upeljali paralelni razredi, in da če se taki upeljejo ua Štajerskem, bi Nemcem to nič ne škodovalo, ker bodo nemški razredi še dalje obstali za one učence, kateri se hočejo učiti v nemščini. Na Kranjskem je ravno lako, in gospod Foregger je zopet izustil neresnico, ko je trdil, da so na Kranjskem vse gimnazije čisto slovenske. Mi imamo v Ljubljani samo slovenske razrede na nemškej gimnaziji, v tem, ko je cela gimnazija nemška. Razen tega je v Kočevji cela nemška spodnja gimnazija. Za Slovence so samo paralelni razredi na nižjej gimnaziji, v tem ko višja gimnazija ostane nemška, če bode sploh to mogoče. Jaz bi tedaj prosil njega ekucelenco uaučnega ministra, da naj ne čaka dolgo na ta gotov poskus, kajti poskus se je že bil naredil 1870 1. v Kranj i, tam se je takrat bila ustanovila slovenska spodnja gimnazija in se prav dobro obnesla. S tega časa imamo na Kranjskem slovenski pouk na večjih gimnazijah, in jaz slišim, da se ravnatelj ugodno izjavlja, da se je utrakvizem dobro obnesel ter bodo po njegovem mnenji učenci konci četrtega leta Bi prisvojili dovolj nemščine. Njega ekscelenca naj pomisli, da to, kar je jednemu prav tudi drugemu godi, in če so Slovenci na Kranjskem dobili svoje Hrednje šole, tako se to vender 400.000 Slovencem na Štirskem, potem Slovencem na Primorskem in Hrvatom v Istri ne more odrekati. Jaz gospodu ministru to resolucijo goreče na srce polagam in prosim visoko zbornico, da jo vsprejme. (Pritrjevanje na desni.) Politični razgled. \olraiij4- dežele. V Ljubljani 5. aprila. Predvčeraj popoludne imel je obrtni odsek državnega zbora sejo, in rešil §§. 94—96 obrtnega reda. Sklenil je, da se otroci pred dvanajstim letom ne smejo rabiti pri obrtnih delih, mladi delala od 12. do 14. leta se smejo dopuščati samo k takim delom, ki ne škodujejo zdravju in telesnem razvoju telesa, in ne ovirajo izpoluevanja redue šolske dolžnosti. Vendar ti mladi deiatci ne delajo več, kakor osem ur na dan. Otročuice smejo še le štiri tedne po porodu rabiti pri obrtnih delih ta čas se pa imajo podpirati iz blfgajaie za bolnike, kakor drugi boluiki. Mladi delalci od 12—14 let se ne smejo rabiti pri ponočnih delih od osmih zvečer do petih zjutraj. Obrtni lastniki kateri imajo take delalce, morajo v poseben zapisnik zapisavati njih imena starost., bivališče, ustop in iztop \? dela ter bivališče njih starišev ali varuhov. Mladi delalci 14—16 let smejo se rabiti sicer redno, a le za lajša dela, ki na škodujejo zdravju ali telesnem razvoju. Ti mladi delalci in ženske sploh se ne smejo dopuščati k ponočnem delu v tovarnah. Trgovinski minister ima v sporazumljenji z ministrom notranjih zadev določiti, katera dela so zdravju škodljva. S tem je bilo končano posvetovanje o šestem poglavji obrtnega reda in na predlog poslanca Kluna volil se je takoj poročevalec, ter je bil izvoljen grof Bel-credi. — V zbornici poslancev je predvčeraj stavil poslanec dr. Sturm sledečo interpelacijo: „Ali je res, da gospod minister misli daljši obstanek c k. tehtuične visoke šole v Brnu narediti zavisen od Dalje v prilogi. jena skoro večinoma na lavi in izmetkih Etne, lepo prijazno mesto s širokimi ulicami in prostori okin-čanimi s krasnimi monumenti, mej katerimi je naj-noveji oni slavnega skladatelja Bellinija, ki se je rodil tu 1. 1801. Drugi slavni skladatelj, ki se je rodil tu, je Pacini, in mnogih druzih slavnih mož zibelj tekla je v Cataniji. Lega mesta je krasna, iz vseh glavnih n?ic vidi se velikan Etna, posebno krasen je razgled iz novega šetališča „Villa cittadina", katera se drži tikoma krasne „Villa Bellinia. Od tu iz malo uzvi-šenega stališča pregleda se na daleč Catunsku ravan, iz katere se dviga mogočni velikan. (Glej, glej, nehote prihajajo mi rime v pero!) Poslopja in tlak mesta zgradjeni so večjidelj iz lave — na lavil Zeleni vrtovi dajejo mestu prijazen pogled in ne zastonj imenu v:: I i so ga že stari pesniki „Sicula gemma del trinaerio serto". Sedanje mesto je skoraj vse novo, kajti grozoviti potres 1. 1693 razrušil je skoro vse mesto in poginilo je več kot 18.000 Ijudij! Sedaj ima živahno trgovino in dela hudo konkurenco starej Messini in tudi glavnemu mestu, Pulermi, katera oba pa imutu od narave dobro ustvarjene luke, kar Catauiji manjka. Uni-versa je že od 1. 1444, dalje ima razne akademije in muzeje in lepe cerkve. Novo gledališče, ki še ni dogotovljeno — bode se štelo mej največja in najlepša v Italiji. Prebivalcev šteje 85.000 in zgodovina od 1. 700 pr. Kr. r. je bogata sprememb govorečih o Grcih, Kartagencih, Rimljanih, Sarace-nih itd. Potresi, razun gori omenjenega so bili posebno hudi še 1. 1169 in 1563 in 1669, ter je mesto mnogo trpelo posebno pri zadnjem. Etna rojil je grozovito in bruhal lavo, celi hribi dvigali so se iz zemeljskih razpoklin, tako imenovani „monti rossi" pri Nicolosiji; velikanska reka razbeljene lave, dolga 22 kilometrov in široka 8 kilometrov valila se je proti mestu. Pravljica pripoveduje, da pajčolan sv. Agate, katerega so vrgli v grozovito reko goreče lave, odvrnil jo je od mesta, da se je razlila z groznim šumom in cvrčanjem na drugej strani v morje. Konečno naj Ti še malo bolj natanko popišem grozovitega starca, ki že toliko stoletij roji in okolu in okolu obdan od hladnih morskih valov in več ko polovico leta snegom krit, ni še ohladil svojega notranjega plamena. Glava mu je snegom krita, a srce je ognjeno, prava podoba zaljubljenega starca ! Misli si, da bi čestiti naš oče Tri ga v pod svojo sneženo odejo gojil tak ogenj in nkadil pipico" kadar je miren, sicer pa metal iz sebe goreči svoj drob, kak strah bi bil to! In Etna je tudi mogočen velikaD, kajti do 3347 metrov dviga svojo glavo nad morsko gladino in je na vrhu čisto gol in Bnegom krit, ker pomanjkanje vode in pa vedne revolucije v njegovem notranjem ne pripuščajo planinski flori, da bi se razvila. Na podnožji pa je obdelan in rastline vsake vrste dobro napredujejo. Do višine 2000 metrov je obgozden z raznim drevjem, od tu naprej pa pust, kakor gori rečeno. Imenuje se tudi Monte Gibello ali pa monte (gora) na kratko, kakor pri nas n. pr. Dolenjec pravi na kratko „mesto" za „novo mesto". Že stari pisatelji popisovali so ga mnogo, bil je sveta gora, Jupitru posvečena, delalnica boga Vulkana in mogočnih Ciklo po v, pravljica starih pripoveduje, da v dnu gore je pokopan na pol sežgani velikan hovib doneskov moravske dežele in glavnega mesta Brna in kako more minister opravičiti to prikrajšanje moravske dežele? „Narodnim listom* se brzojavlja z Dunaja, da vlada hoče v narediti konec pruskej propagandi na severnem Češkem. Pred vsem hoče odpoklicati tamošnje uradnike, kateri so se udeleževali nemških agitacij, in nastaviti tam zlasti zanesljive in energične okrajne glavarje. Nadalje: hoče pomnožiti žandarmerijo v mestih, in namestiti lokalno policijo občinske uprave v Liberci z državno policijo. Na politična društva se bode bolj pazilo. Ko bi pa te naredbe ne pomagale, razpustila se bodo vsa nemško-narodna društva, ki podpihujejo narod, in naposled objavilo obsedno stanje, da se ustavijo agitacije iu ustanove normalni odnošaji. — Nam se to ne zdi prav verojetno, dozdaj se vlada ni upala nikdar pokazati energije proti Nemcem. Ako je pa stvar tako daleč prišla, kriva je vlada sama, ki je s svojim omahovanjem dajala nasprotnikom pogum. Ko bi se bila energično potegnila za pravice slovanskih narodov, bi že davno bile utihnile te nemško-pruske agitacije. Tja naj pogledajo naši ausgleichmaierji, kak sad more roditi tako postopanje. Sprava avstrijskih narodov je le mogoča na strogej izvedbi narodne jednakopravnosti, vsako drugo pogajanje je škodljivo. % ii a nj e države. Crnogorski knez, Nikolaj, je jako prijazno vsprejel novega turškega poslanika Dževad pašo, ko mu je ta izročil svoje poverilno pismo. Na nagovor Dževad paše odgovoril je knez, da se bo vedno spominjal prijaznega vsprejema v Carigradu in bode zato vedno hvaležen turškemu sultanu. Odnošaji obeh vlad bodo v bodoče najboljši. Rusija bode tudi naložila visoko carino na uvoz kmetijskih strojev iz inozemstva, kajti v Rusiji je že dovo'j tovarn, ki izdeiujejo take stroje. Ta naredba ne bode nič škodovala kmetijstvu, a koristila bode ruskej to\aruičnej obrtmji. — Rusi mislijo ustanoviti več velikih tovarn za sladkor na Kavkazu in Turkestanu, ker sta te dve deželi jako ugodni za pridelovanje sladkorne pese. Potem bode Rusija Idhko spodriuila francoski in angleški sladkor s perziških trgov. Volitve za bolgarsko narodno sobranje bodo neki že ta mesec. Ali se sobranje skliče takoj po volitvah ali še le pozneje, še ni odločeno. — Diplomatičnim agentom v Bolgariji imenovan je gospod Jacque8 Gerov. Nemški olicijozni listi se prizadevajo, da bi zbližali narodne liberalce in konservativce. Bismarck bi baje sedaj rad zopet liberalce pridobil na svojo stran, da bi imel oporo, ko bi mu jo katoliki odrekli. Novo norveško ministerstvo je tako le sestavljeno : državni sovetnik Schvveigaer imenovan je državnim ministrom v Kristijaniji; posestnik Ka-rol Lovenskiold državnim ministrom za Norvegijo v Stockholmu. Oskrbnik Bang, podpolkovnik Dahlt, profesor juris Aubert, profesor E. Ileizberg in eks-pedicijski minister Reisners imenovani so državnimi sovetniki. Državna sovetnika Johansen in Hertz-berg ostaneta začasno. V angleškej spodnjej zbornici odgovoril je Hartington na več vprašanj in izjavil, da vlada ne namerava poslati vojnih čet v Berber in Chartum, da pa prizna svojo odgovornost za varnost Gordoua, in bi se mu moralo prihiteti na pomoč, ko bi bil v kakej nevarnosti, sicer pa vlada ostane pri tem, da se izprazni Sudan. Kar se tiče vojaških, finaučuih in politiških razmer, tikajočih se Egipta, pa vlada sedaj ne more dati nikakih pojasnil. — Gladstone je pa izjavil, da Gordon nema nikakega povelja ostati v Cbartumu, da pa mu ne grozi nobena nevarnost, kakor on poroča. Na to je opomnil Hartington, da Gordon ni nikdar zahteval, da bi se angleške čete rabile za varstvo Chartumn. V Suakimu ostane majhen angleški oddelek, katerega bodo podpirale pomorske čete in jedna tam stoječa vojna Encelades „ki zaman skuša dviguiti goro in se osvoboditi. Prvo neštevilnih erupcij — šteje se blizu 100 večjih — popisuje že Piudar od leta 476 po Kr. r. Gori omenjena od I. 1693 bila je uaj-grozovitejša, združena s silnim potresom, ki je pokončal 40 mest in pokopal mej razvalinami blizu 100.000 ljudi! Jednako huda bila je malo let poprej, ko je 1. 1669 ostalo 27.000 ljudi brez strehe in mnogo tisoč jih poginolo. L. 1755. ko je bi grozoviti potres, ki je razrušil Lizbono, bluvala je hudo tudi Etna. V našem stoletji bile so erupcije 1843., 1852. iu 1864. leta in zadnje 1 1874 in 1879, katerih se gotovo iz popisov še spominjaš. Lava razlila se je 400 metrov na dolgo in 80 metrov široko, pokoučavši za več ko pol inilijoua rodo-vite zemlje iu z grozno urnostjo napredujoča. Toliko za danes o tem „izletu" jednem iz najlepših mojega življenja. Tebi, Janu in Dragotinu kakor vsem prijateljem tisoč „ognjevitih" pozdravov izpod Etne! Tvoj stari prijatelj Josip Nolli. ladja. Northcote je predlagal, da se odloži egiptovsko finančno vprašanje, da bo moč napasti egiptovsko politiko vlade. Gladstone je protestoval proti takej zlorabi parlamentarnih privilegij, in izjavil, da je egiptovsko finančno vprašanje že popolnem rešeno; z o/irom na druge zainteresovane vlaie ne more povedati, kaj se je sklenilo. Northcote je nato umaknil svoj predlog. Potem je zbornica nadaljevala razpravo o voiilnej refoimi. Glasovanje o voiilnej reformi bode pa v ponedeljek. — General Grabam je že predvčeraj ostavil Suakim. Dopisi. Z Dolenjskega 2. aprila. [Izviren dop.] Predmet, katerega si je izbral pisec teh vrst danes, razpravljal se je v naših časopisih že tolikokrat, da bi marsikdo že menil, da se o njem že teško še kaj ali pa često nič več pisati ne da. Ipak nam preostaje o njem še dokaj tvariue, po katerej človek lahko poseže, kadar in kakor mu je drago. To je tista na vse strani že prerešetaua ravnopravnost, in to jo dosedanje slovensko urudo v an j,e. Glasi ae tu in tam, da živimo sedaj „v dobi mirii in sprave". Bodi si temu „na lice" ali „na robe", ugovarjati nečemo niti prvemu, niti druzemu, vendur — bodi pa Bogu potoženo brez hinavščine, — z drobtioami narodnih pravic, kar smo jih mi Slovenci padlih raz „miz Bpravljivosti" Taaffejeve do sedaj v dejanji ulovili (ali kako bi človek dejal), s temi „darovi usmiljenja" se pač ne moremo ponašati, še manj pa zadovoljiti, tako smelo trdimo. Ti so nam odveč pičlo odmerjeni, in treba nam je še dokaj vztrajno na to delati, da se nam terjatve naše praktično v tolikej meri izvedo, v kolikeršuej smo zahtevati jih po ustavnem in naravnem zakonu opravičeni. Nadejati se nam je sicer glede tega je« denkrat gotove rešitve, ali do tiste dobe nam ni rok križem držuti, kakor bi kdo misliti zamogel. Će se podamo danes nekoliko k toliko zanimiv ej ravnopravnosti — slovenskega jezika, kateri uživa po naših c. kr. uradih delež svojih pravic, podeljenih mu po raznih naredbah just. ministra dr. Pražaka, ali bodisi finančne oblasti, zapazimo bistrega očesa v zadnjem času marsikje še kukšno „granipovo" skorjo, ki ne ustreza našemu narodnemu okusu. Raznovrstne ovire stavljaj o se našemu jeziku na pot, katere treba da, se prej ko moč odstrane. Dasi so glede tega slučaji ugodni in neugodni, — se nam ponuja vender povod o slovenskem uiadovanji spregovoriti tako-le: Naš jezik uživati je jel pri naših sodiščih iu davk. uradih vsaj na Kranjskem v zadnjem času nekoliko veljave; no, recimo: za vrata ae vsaj toliko ne meče, kakor se je godilo ž njim v tistih blaženih „cajtih", ko je sleherni „amtsdienar" ž njim pometal, kakor mu je baš po volji bilo, tedaj še, ko je tam „zgoraj hujša burja brila"1 nego veje sedaj . .. vetrić I Da pa naš jezik v uradniških sobah in sobanah ne zaseda sedaj vseh tistih prostorčkov, ki so mu nakazani po dozdanjih naredbah Pražakovih, — je paznemu in skrbnemu narodnjaku kaj lehko zaslediti. Povsem se o tem lehko izjavimo: da sedanje slovensko uradovanje zasluži to ime k večeniu v širjem pomenu besede, mej tem, ko so vse, tega tikajoče so naredbe izdane v svrho: uiueti jih v ožjem pomenu. Vsaj ne vem, kako bi si jih trezen človek drugače razlagal. ^Kouec prih.) Domače stvari. — (Z Dunaja) poroča se nam iz zanesljivega vira jako vesela vest, da je gos p. kanonik dr. Gogalaod vseh oblastev p rimo loco predlagan škofom Ljubljanskim in da se je njegovega imenovanja v kratkem nadejati. — (Zanimljivo slovstveno novico) nam prinaša „Ljubljanski Zvon" v svojej zadnjej številki, da namreč O. Bomberg v Ljubljani v kratkem začn« izdavati „Slovensko biblioteko", katera bode objavljala izvirne spise slovenskih pisateljov. Zučeti misli, iu to nas osobito veseli, z uovo izdajo P reši rnovih poezij, urejeno po g. Levstiku. Pot m pridejo na vrsto pesni Simona Gregorčiča iu to v dveh zvezkih. Sloveuski narod, upamo, bode za-hvuleu podpiral to slovstveno podjetje, katero obetu veliko lepega na mnogotero stran. — (Gos p. Gertscher,) deželne soduije predsednik, preseli se takoj, ko bode umirovljen, v Gradec, kjer je že stanovanje najel. — (Potovalnim učiteljem za Kranjsko) imenovan je g. Gustav P»rc, kmetijske družbe tajnik. — ( „Vrtecu.) Časopis s podobami za slovensko mladino, prinaša v svojej 4. štev.: Oblakom, pesen. — Ivan Durak. Ruska pripovedka. Poslovenil Fr. Hubad. — Kralj v kmečkej koči. — Nekaj danes, nekaj jutri. — Vzpomlad. Pesen. A. Pin. — Karlova cerkev na Dunaji. S podobo. — Vzpom-ladna bučela. — Polšja lov. — Rujavi hrošč ali keber. — Razne stvari. — Slovstvene novice. — nVrtec" stoji za vse leto 2 gld. 60 kr.; za pol leta 1 gld. 30 kr. — (Letošnje redno z bor o v an j e) kranjskega odseka I. občnega uradniškega društva avstro-ogerske države in pa hranilnega in posojilnega uradniškega društva v Ljubljani bode v nedeljo 6. aprila t. 1. ob 10 uri dopoludne v tukajšnji kazini. Zborovanja se mora najmanj 30 udov udeležiti, da je mogoče o predlogih določno sklepati. Želeti je tedaj, da se gosp. društveniki v obilnem številu zbero. — (Kranjsko veteransko društvo) ima 4. maja t. I. ob 9. uri dopoludne v magistratni dvorani svoj občni zbor. Na dnevnem redu je ogo-vor prvomestnika, poročilo o delovanji društva v pretečenem letu in poročilo o računskem sklepu za leto 1883, potem volitev odbora in posamičui nasveti. — („Schaude und Schaden".) V zadnjem I' t ne m zborovanji krajevne skupine „innere Stadt" na Dunaji za nemški „Schul v er ei n" imel je poslanec dr. Kopp govor, v katerem je bridko tožil, ker Dunujčanje nemajo nobenega Čuvstva za nemški pSchuKeiein". Dejal je, da on bi rad vse Dunajčane, ki ne pristopijo k temu društvu, prepričal, koliko jim donaša „ne le sramote, nego tudi kvare" to, ker se „Schulvereinu" ne približajo. — No, Dunaj* cunje so pač prebrisani in prepametni ljudje, da ne bodo denarje pri oknu vun metali, naj jih dr. Eopp še toliko navdušuje; za take drage veselice, za „Schaude und Schaden"! Mlačnost Dunajčanov pa tudi jasno kaže, kako malo potrebna se ljudstvu vidi „Schulvereioova" stvar. — (Na Vrtači) pri novem poslopji, katerega je sezidal g. Korzika, mole še zmirom sprehajalcem zid in lesena ograja v oči, dasi je mestni zbor Že pred mesecem dnij naročil, da ima, kakor je obljubil napraviti železno ograjo. Kakor se sliši, misli gosp. Korzika se obrniti z novo prošnjo do mestnega zbora, — (Sodnijsko poslopje) v Novem mestu se bode sedaj nekoliko prezidalo, nekaj pa prizidalo. Stavbeni troški preračunjeni so na 17.000 gld. in se je delo po podjetniku iz Ljubljane, g. stavbenem mojstru Filipu Zupančiču že pričelo. — („Obrtnik",) glasilo trgovske in obrtne zbornice v Zagrebu začel je izhajati s početkom tega meseca. List ima prav lepo obliko in vsebino, izhaja trikrat na mesec in stane za vse leto 4 gld. Urednik mu je g. Milan Krešić, trgovske in obrtne zbornice tajnik. — (Prepovednadoba za vodne živali.) Po določbah novega ribarskega zakona je aprila meseca prepovedna doba za lipane, ostrite, sulce, potočne karpe in rake; v tej dobi se jih torej ne sme loviti na uikakšeu način niti prinašati na trg. Kdor se pregreši zoper to prepoved, njemu se za-sežejo dotične vodne živali in naloži se mu še primerna globa. — (Razpisano je mesto) vodje na dopolnilni obrtni šoli v Gorici. Mesto se odda začasno, dohodki 1200 gld. na leto, umi jezik italijanski. Prosilci, ki znajo tudi slovenski iu nemški, imajo prednost. Prošnje na kuratorij imenovaue šole, t j. županstvu Goriškemu. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 5. aprila. „"VVienerzeitung" : Okrajni sodnik v Velikih Lašičah Josip Mar-tinak imenovan je deželne sodnije svetnikom pri okrožni sodniji v Rudolfovem. Budimpešta 5. aprila. Glede* včerajšnje naredbe dolenje-avstrijskega namestništva, s katero se dopušča uvažanje živine s Požun-skega živinskega trga na Dunaj le pod gotovimi pogoji, izjavil je na vprašanje v konferenci liberalne stranke trgovinski minister, da je proti tej naredbi Že ugovor napravil. Budimpešta 6. aprila. V spodnej zbornici stavili so Apponvi, Falk in Iloitscli inter- pelacije o naredbi dolenje-avstrijskega namest-ništva glede uvažanja živine iz Ogerske. Halifax 5. aprila. Parobrod Daniti Steinmann s 124 osobami se je na potu iz Antwerpena v Novi Vork pri Sambru potopil. Do sedaj samo pet osob rešenih. Dunaj 4. aprila. Frijeli so danes Adolfa Redlicha, lastnika menjalnice J. W. Honi na Schottenringu, menjalnico pa zaprli. Povod temu bilo so ovadbe raznih strank, katere je zaprti Redlich osleparil. Dublin 4. aprila. Vlada je zasledila zaroto irskih nepremagljivih („Invincibles"), ki je imela namen razstreliti jetnišnico Montjov-i in oprostiti vse ondi zaprte Fenijance. Razne vesti. * (Glavni dobitek.) Pri srečkanji dunajskih komunaln:h srečk zadeli sti 2 revni prodajalki tobaka v Budimpešti, katerih starejša je bila zaročena, prvi dobitek 200.000 gld. Dobili sti 50 sreček za razprodajo in jedna jima je ostala, kajti mkdo jo ni hotel kupiti, in to sti zase obdržali. * (Velik viharvzjedinjenih državah.) V torek in v sredo razsajal je hudi orkan v Hunts-villu (Alabama), Chattanoogi ^Teunessee), Coiumbiji (Ohio, Pittsburgu in drugih krajih držav Ohm iu Indiane. Misli se, da je 30 oseb ubitih ia nad 100 poškodovanih. VABILO k občnemu zboru društva „Narodni dom'-. Vsled sklepa upravnega odbora v seji v 9. dan marca t. I. bode letošnji občni zbor društva „Narodni dom" v 7. dfLii aprila ob 6. uri zvečer v dvorani Ljubljanske Čitalnice z naslednjim dnevnim redom: 1. Predsednikov nagovor. 2. Poročilo tajnikovo. :i. Poročilo blagajnikovo. 4. Poročilo pregledovalnega odseka. 5. NaBvet upravnega odbora, da so spremenita §§. 2. in 4. društvenih pravil. G. "Volitev predsednika. 7. Volitev upravnega odbora. 8. Volitev pregledovalnega odseka. 9. Posamični nasveti društvenikov. Vsi p. n. gospodje društveniki so torej uljudno povabljeni, da se udeleže tega občnega zbora v polnem številu. V Ljubljani, v 12. dan marca 1884. Za upravni odbor društva „Narodni dom": Ivan Hribar, Dr. Alf. Mosche, tajnik. predsednik. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naroči m. stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta . . .....3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ četrt leta ........ 4„ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Upraimištvo ,,Slov. Naroda'*. Tujci: dne 4. aprila. Pri Slonu: Sohlinger t Dunaja. — Miiller iz Trsta. — Krajnik iz Gradea. — Alajdič iz Kranja. — pl. Mihalo-vich-Schaflgotsch iz Zagreba Pri Malici: Ziegler, VVinklcr, (iriimvald, Fandler 2 Dunaja. Meteorologično poročilo. * Q Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v mm. 4. aprila 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 7298*j mm. 72783 mm. 730-01 mm. + 8*6*0 + lb2<: 4-10-4" (J si. vzh. Sl. BVZ. sl. vzh. jaD. jas. d. jas. OOJnim. ID-vinaJslsra, borza ii.e 5. aprila t. 1. (izvirno telegrafično poročilo.) •Vpirna renta .... ..... 79 gld. H5 ■^rebrna renta .... ..... 80 , 95 /.lata rento.......... 101 , 70 marčna renta......... 95 B 40 \knje narodne banke ...... 845 „ — Ki iitne akcije....... 321 „ 20 I ..ion . ...... . . 121 „ 35 S.tbro............ — F — Napol........... I , 60 v, '. i.r. cekiui. ...... 5 „ 69 BfomUtl marke...... r*9 „ 30 4 •/„ državne srečke iz I. 1854 250 gld. 123 . 75 Državne srečke iz 1. 1SH4. 100 gld. 171 , 25 4"/„ avstr. zlata renta, davka prosta. . 101 . 35 Ogrska zlata renta 6°/0...... 121 , 85 n n m - ,» .... u j. „ o.) „ papirna renta 5°/0 ..... 88 „ 45 5°/0 štajerske zemljišč, od/ez. oblig. . . 104 „ 50 Dunava reg. srečke 5n/0 • • 100 gld. 114 „ — Zemlj. obč. avstr. 4'/,0/0 zlati zast. listi . 121 „ 50 Prior. oDlig. Elizabetiue zapad, železnice 108 „ — Pmr. oblig. Ferdinandove sov. železnice 106 „ 50 Kreditne srečke......100 gld. 174 „ 25 ttudolfove srečke .... 10 „ 19 „ 50 Akcije angloavsti. banke . . 120 „ 117 „ 20 Traiuinway-dru3t volj. 170 gld. a. v. 211 , 25 Zahvala. rodbinu se zah i in smrti gospo Anke Leneek-ove, Podpisana rodbina se zahvaljuje za obilno sočutje o bolezni in smrti gospodičinc posebno pa izreka srčno zalivalo darilcem prekrasnih vencev in obilnim pogrebeom v'Ljubljani in v Kajhcnhurgu, g. pevcem Ljubljanske čitalnice in g, voditelju Kajhriiburške šoie. B lan ca 4. aprila 1884. (228) Rodbina Lenček. Izvirne krasne platnice za Jurčičeve zbrane spise. Za Jurčičev« „ Zli rane spise4' se dobivajo pri meni posebno krasne Izvirne temno - rodeče platnice od najfinejšega platna z vtisneno zlato podobo .lurčirevo, izvod po SO kr., z vezanjem vred po ti O Ur. Ljubljanske in vnanje gg. naTočnike opozarjam, da se pri meni dobivata I. in II. zvezek Jurčičevih „ Zbranih spisov", vezana v to izvirne platnice. I. zvezek pol gl. r»0kr., II. zvezek po 1 gl. 20 kr. Po posti pošiljan vsak izvod 5 kr. več. Naročila najprikladneje po poštnih nakaznicah prejema Janez I]3o:n.i=ičS, (889-1) knjigovez, Ljubljana, Poljanska cesta št. 10. Pristna slšvoTka: Št. 5548. Srednja temperatura -f 10-1°, za 1-8° nad normalom. 1883. leta »livovlcu . gl. 30 1878. „ „ . „ 50 1883. ., i roplnot . „ 30 1883. leta l>ela vlua gl. 10 1879. , - , 16 Pristni > iiiNlii J vsi h n 9 prodaja po hI. (224—1) .!<>*. 14,ravagna v 1'tuji, Štajersko. izurjen v vseh kovaških zadevah, z dobrim spričaloin pod-kovske šole v Ljubljani in drugimi spričali, ifttfe službe — če treba tudi 8 svojim orodjem — pri kakej soseski ali kakemu velikemu posestniku in to tudi izven Kranjske. Neoženjen, 20 let star. — Naslov: Fra ji llrecclj, kovač v /gornji Itraniei na IiriiNU, p. st. Danici. (210—2) wtr Ura, "w katera igru SJO komadov in katera je v Parizu 1864. 1. pri razstavi 400 gld. veljala, se zdaj za 120 gld. vsled preselitve proda. Priporoča se za kako graščino, kavarno, ali tudi za gostilno bila bi prav pripravna. — slari trg Ht. 34 v Ljubljani. (194—2) Dober podobar dobi takoj trajno delo (226—1) v inlzarljl Ivana Krarjn v Ptuj i. m pero in prenareja po najelegantnijih in novih modelih iu po najnižjih cenah, (222—1 ^ISJk. MEKJEJŠIČ, »V. IVIra nslu Ht. 20 V I. j li l> I j ji li i . Najboljši seme vftikttnskefga kin'enja (1 sad 8 do 10 funtov te?.e\ jn'utti. čisiti, tlmitm-u in neiif ika i 1 ne in vojanke ol>leke9 livreje, cerkve, biljarde iu vozove. Sukna za požarne wtr»že, veteranska in strelska druNtva in druge korooraclje l*riMtui angleški potni plaiul, & metre 50 cm. dolgi in 1 meter 60 cm. široki, po gl. &.50, 4.75, r>.->7> do gl. 1«.—. Uzorce zastonj in franko. Blago razpošilja samo proti poštnemu povzetju ali gotovemu predplačilu. — Pošiljatvo, katerih vrednost zuaša nad gl. io.—, pošiljajo so franko. Gosp >dje krojački moj siri dobe na zahte-vanje vzgledno knjižiee z mnogoštevilnimi uzorci frnnko. (149—4) najslavnejših zdravnikov spričevala priporočajo o o t— S o rt 1" S JO 200 dr. Popp-ova zobna zdravila kot najboljša za zobe in usta. Anathorinova zobna in ustna voda dr. .1. Gr. Popp-a, c. kr. dvor. zdravnika, na Dunaji, I., Bognergasse 2. Radikalni luk za zubobolje, vsako bolezen v ustih in v dlesnu. Olajšuje zobenje pri otrocih inje neogibna pri uporabi mineralnih voda. Izdatna za grgranje pri kroničnem vratobolji in zoper difte-ritido. Velika steklenica po 1 gld. 40 kr., srednja po 1 gld. in mala po 60 kr. Vegetab. zobni prašek stori zohe blesteče, no da jih pokvari. Cena škateljci 03 kr. Anatherln-zobna pasta M čiščenje in ohranjanje zob, odpravo »lai.cga duha in zobnega kamena. Cena steklenej skledici 1 gld. 22 kr. Popp-ova aromat. zobna pasta, blesteče beli zobje po kratkem uporabljeuji. Zobje (pravi in umetni) se obranijo in zabrani bo zobobolje. Cena kosu 35 kr. Zobna plomba, praktično in najsigurnejšo sredstvo, s čemer si vsak lahko sam plombira otle zobe. Cena zavitku 2 gld. 10 kr. Popp-ovo milo lz zelišč. Že 18 let z izvrstnim vspebom rabljeno sredstvo proti hrastam, lišajein, pegam, srbenju kože, ozebljinain, potenju nog. Cena 30 kr. (213—1) ijs5~" t*t'eti pnnarejanjem x<* rr«W, s katerim si potnaf/ajo nekateri fabrikant ef da ai oavojevajo tovarniško znamko, ki je tnojej jako podobna, tri izdelujejo blago, ki je po zunanjosti mo-'Jetnu jako podobno. Pri nakupu vsakega izdelka naj 'se natanko pazi na Jirmo. V€'č jm««**«*- jalcev in gH'ndajalvt'V na IMunuji in v • I no um 11 it Inlit./*' iu'»l IMVftO f. i>itt <■)\ n j t nt \—\ •". t, - n i m \ t nI u ii j v ko ot* sojenih. Dobiva bo v ljubljani pri lekarjih J. Swohoda, G. Pic-coli, V. Mayr, Jul. pl. Trnkoczv, K. BirsohitS, dalje pri trgovcih Aut. Krisper, Ed. Malir, J. Karinger, P. M. Schmidt, V. Petričič, L. Pirker, P. Lassnik, Terček & Nekrep; v Postojni: A. Leban, lekar; v Škofjej Loki: C. Fabiani, lekar; v Kočevji: J. liraimc, lekar; na Krškem : P. Bomches, lekar; v Idriji: J. VVarta, lokar; v Kranj i: K. Šavnik, lekar; v Litiji: J. Benes, lekar; v Metliki: Fr. Wacha, lekar; v Novem mestu: D. Kiz-zoli in J. Bergman, lekarja; t' Trebnjem: J Ruprccht, lekar; v Radovljici: A. Roblek, lekar; p Kamniku : J. Močnik, lekar; v Cmomlji: J. lllazek, lekar; v Vipavi: V. Kordas, lekar; v Poniajlu: P. Osaria, lekar. ..Ne kasljaj- cukrčki (10 Mr.), „Ne kašljaj" kokosov sirup (50 kr.), s bencij. natronom proti kašlju, hripavosti, bolečinam v prsih, plučnici, vsem boleznim v sapniku, vratu, želodci, plučah in v srci, proti vsem slabostim na telesu in v živcih, okrepčevalno sredstvo za rekonvalescente razpošilja lekarna v Slavkovu rAusterlitz". Za 1 g'd. franko pošlje 8 „ne kašljaj" celtličkov, za 2 gld. 2 lončka kokosovega sirupa in 8 „ne kašljaj" cukrčkov. Zahtevaj jih povsod. Zaloga v vseh lekarnah in materijalnih prodajalnicah. Pristni „ne kašljaj" izdelki z varstveno znamko so v zalogi v lekarnah: v Prari: pri J. Ftirstu; na Dunaji: pri F. Neustelsu, I. okraj; C. Scharrer, Mariahilferstra se; v Pesti: pri Toniku; v Brnu: pri Schonaichu, F. Ederji, M. Hofnerju; v Prossnitz: K. Vojacek; v Preran: F. Matous; v Wischau: V. Batkal; v Olomncu: dr. SchrMter; v Iglavi: V. Inderka; v l'isekn: R. Dvorak; lekarji; v Ogr. Uradiš«: J. Stanci; v Klattau. Josip Statzkv; v Kntten bergn: Prok. S lavi k; v Pragi: Fragner, lekarji, itd. Pristno samo z varstveno znamko zvezde * iz lekarne v Slavkovu (Austerlitz). A. Pfikrvl, lekar v Slavkovu, (odlikovan s srebrno svetinjo na mejnarodnej farmacevtičnej razstavi na Dunaji 1883 . 5 kilo malinčnega suka franko gld. 3 40. (169—4) Takoj delujoče. Uspeh zajamčen. MTei&og/iMiivo I Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane moj sigurno delujoči ROBORANTIUM (brado ustvarjajoče sredstvo) brez uspeha. Ravno tako sigurno pri plesab, izpallh in osivelih. la«»eh. Uspeh po večkratnem močnem utrenji zajamčen. Pošilja v steklenicah po 1 gld. 50 kr. in v steklenicah za poskus po 1 gld. J. O T*olic*H -v Hran.. 1r I, u i>l, u i, i se dobiva pri g. M'Jdvai'tiu *l«/*t v Trstu Peter Slocovich, via Saniti 13; v Gorici lekar C. Cris-toffoletti; v lieki lekar C. Šilhavtj; v Celji A. Krisper; v Mariboru J. Martinz; v Rovinji lekar G. Tromba. NI sleparija! (696—19) W0T S c. kr. avstr. pri-*IKl%*J vilegijem in kr. pruskim ^&£y ministerskim potrdilom. Dr. Borchardt-OVO aromatično (dišeče) milo (iajfa) iz zelišč ia olepšanje in popravo kože in skušeno zoper vsakake nesnage na koži; v zapečatenih izvirnih zavitkih po 42 kr. Dr. Suin de Boutemard-ova dišeča pasta za zobe, najsplošnejši in nuj zanesljivejši pripomoček za ohra-njenje in čistenje zob in zobnega mesa; v celih in pol zavitkih po 70 ali 35 kr. Dr. Hartung-OVO olje iz kitajske skorje za varovanje in olepšanje las; v zapečatenih in v steklu štemplja-nili stekleiucah po 85 kr. Dr. Beringuier-jev dišeči kronini duh, krasna voda za duhanjc iu umivanje, ki krepča in budi živelj; v izvirnih steklenicah po 1 gld. 25 kr. in 75 kr Prof. dr. Lindova rastlinska pomada v šianjscah, po- viša svit in voljnost las in je pripravna posebno za to, da obdrži proge las na glavi; v izvirnih kosovih po 50 kr. Balzamično milo iz oljke se odlikuje po ožftrtjajooaj in ohranjujoče] moči za voljnost in mehkost kože; v zavitkih po 35 kr. Dr. Beringuler-jev rastlinski pripomoček za barvanje las, barva prav črno, rujavo in rumenkasto; s krtačami in lončki vred po 5 gld. Dr. Hartung ova zeljiščna pomada za o/.ivljcnje in »bu- jenje rasti ias; v zapečatenih iu v steklu štempljanih posodicah po 85 kr. Dr. Beringuier-jeVO olje iz zemljiških korenin za okrep- čanje in ohraiijeuje las in brade; steklenica 1 gld. Dr. Koch-OVJ bonboni iz zelišš, znan iu skušeu domač pripomoček za prehlad, hripavost, zabasanost, hripavo grlo itd.; v izvirnih škatljicah po 70 in 35 kr. Bratov Ledar-jevO balzamično milo iz olja zemelj- ukib orehov, prijeten pripomoček pri umivanji nežne in občutljive kože, posebno damam in otrokom; po 25 kr.; paket (4 kosovi) 80 kr. 1'r-ivi ti po pripoznanej solidnosti in pripravnosti tudi v naših krajih že priljubljeni pripomočki se do bivajo: V i.iui.ijuni pri bratili Krlaper In pri Kuvurd Maliru; v Zagrebu pri J. J. Cejbekn Karol Ara/.iinu iu Flor. Kiraloviču; v Celji pri Kr. Krisp.«rju; v Keki pri droglijeru Nikolu Pavačiču; v Ciorlei pri lekarjih G. B. Pontiniju in G. Cristofolettiju; v Olovci pri lekarjih 11. Koiumetterju in Vilj. pl. Dietrichu; v Trntu pri lekarjih J. Berravallo, K. Zanettiju in P. Preudiniju; v Beljaku pri Kumpf-ovih dedičih; v Varažunnji iu v I*ragi soduijsko obsojeni, da so morali plačati |irect'JMiij*> globe r denarji. RAYMOND & Co., c. k. pr. lastnik tovarn livgalističnih cosm. stvarij v llerliiiu. (4—5) Javno naznanilo vsem prebivalcem Avstro-Ogerske! Vsled velikanskega pokupovanja od strani p. n. občinstva v prej v listih objavljenoj razprodaji velike zaloge blaga iz zapuščine 121 let obstoječe velike trgovske hiše .1 * n em Knrola Kunat»cbinidt-a, se je ta zaloga za več nego a/s zmanjšala in no dediči sklenili v poslednjej seji, da razprodajo še nahajajočega se blaga Mamo Stlrl tedne nadaljujejo. — Kdor si tedaj želi kupiti lepo in izvrstno blago skoraj zastonj, hiti naj v svojo lastno korist z naročitvijo. Vsako blago, katero ne ugaja, se takoj za katero koli drugo zamenja, tako da bo pri naročitvi :>i bati, da bi bil opeharjen. Cene in katalog blaga: ŽENSKE SRAJCE iz naifineJSeffa angleškega chiflbna, s _ pristnimi švicarskimi vezanimi ustavki, prava umetna vezenina, po gl. 1.50, dvanajstorica za gl. 16.50-Taiste iz najfinejšega Schroll-ovega chittona, najfinejše narejene, po gl. 1.70, dvanajstori<-a za gl. 17.70_ ŽENSKI PONOĆNI KORZETI i,,,1,,Jlkw Jft^S1 _ IU po vsej dolgosti 8 švicarskimi vezanimi ustav ki. jako elegantno opravljeni, krasota za vsako damo, po gl. 1.50, dvanajstorica za gl. 16.50. Taisti iz najtiinjšega Schroll-ovega cbiffona, elegantno narejeni, p» gl. 1.70, dvanajstorica za tri. 17.70 ŽENSKA SPODNJA KRILA iz">U""<'i^g* sivega plat- na, s pristno barvamuii ve- zanimi obŠivki in volanti, jako lina, 1. baze po gl. i.55, dvanajstorica -a gl. 17.50;, II. baze po gl. 1.45, dvanaJHtorica za tri. I H; III. Y aže po gl. 1.25, dvanajstorica za gl. 14. ŽENSKzV KRILA 'z nHJn,,t5.)SuJ?* kretons, s pravimi vezanimi čipkami okrašene in z 2 volanti po gl. 1.55, dvanajstorica za gl. 17.50. Taista krila iz kre-tona v vseh barvah, kakor: rujava, modra, bordo, z zlatom vezana m s pristnimi baržunastimi listi okrašena, jako lina, po gl. 1.75__ BELA SPOOiNJA KRILA yA «>'kj- Hiiffima, _ s pristnimi švicarskimi vezanimi ustavki, z vezanimi volanti in plisirane, 1. baze po gl. 2.75, II. bale po gl. 2.10, III. baze po gl. 1.55._ ŽENSKE HLAČE ta najfinejšega angleškega chiflbna, a najfinejšimi švicarskimi vezanimi ostav- ki in zobci, I. baze po gl. 1.50, dvanajstorica za gl. 16.50; II. baže po gl. 1..-I0, dvanajstorica za gl. 14._ MOŠKE NKAJOK iz najfinejšega angleškega ehiffona, s jivaivri oitaovu četvcrI|atim oprsjen, g|»dke ali vezane, vsakeršne vratne širjave, po gl. 1.50, dvanajstorica za gl. 10.50. Taisto iz najfinejšega Schroll-ovega chiflbna, najfinejšo narejene a la france, po gl. 1.70, dvanajstorica za gl. 1B.80; iu po gl. 2, dvanajstorica za gl. 22.50._ NAMIZNE uAHNITURE f.^l.Ta&^J » gl. 2.H5. Taiste najfinejšega francoskega dela, jako fine, z bogatimi resami, za 12 oseb, po gl. 3.45. Namizne garniture iz najfinejšega datnaata, z ušitimi cvetlicami, obstoječo iz za 12 oseb velikega prta in 12 pristujočib velikih brisalk, jako lino narejene, po gl. 5.r?LS$ barvi, dvanajstorica samo za gl. .'1.50. GARNITURE IZ gOBELjKA, ^* miznega prta, z baržunastimi čopi, v raznih barvali, krasno izdelane, jedna garnitura, t. j. vsi 3 kosi vkupe, velja 1. baže gl. H.40, 11. baže gl. 7.5o. ftOBEUNAgTE AVSTR1JA-GAKN1TIKE volne, jako krasne, polne efekta, najnovejšo delo preprog, vsi 8 kosovi vkupe samo gl. 1<>. i> TlTIIE1 iz dobrega, težkega platna, brez šiva, tudi za naj-L11 Lj večjo postelje; °/4 široke po gl. 1.60, dvanajstorica za gl. 10; B/4 široke po gl. 1.35, dvanajstorica za gl. 15. JITT U 7AfPI\TTAI A najfinejši in najboljši tovarnični LlE-ZAhKlNJALA, težku Jbaže, temne aU avitle barve, v najizbornejših perzijskih, turških in indijskih uzorcih, z bogatimi in dolgimi resami. 8 met. HO cin. dolga, za dve okni, velja I. baže gl. 4.50, 11. baže gl. 3.85. CHEVIOT DIJAGONALNO BLAGO ZA MOŠKO <1UI PKO 711 pOUlUdnO in poletno sezono, iz tkane čisto \n>ljl^l\V>, ovt-.je voinCi v vseh najnovejših in ii.ijinodnej-ših barvah, gladko ali melirauo, najboljše baže, rujavo, modro, olivnozeleno in črno, za celo obleko za slehernega, samo gl. 6. — Uzorci se nikakor ne morejo razpošiljati. Vsak kupec, ki da skupiti ob lednem vsaj za 15 gl., dobi za nagrado, torej zastonj, švicarsko uro iz francoskega zlatega brona z dolgo verižico. Za pravilni tek so jamči dve leti. (195—2) Naročila v gotovini (s poštnimi nakaznicami ali tudi po c. kr. poštnem povzetji) naj se pošiljajo z naslovom : Ertschafts -Verwaltung Rabino^icz, Wien, II., Schiffamtsgasse Nr. 20. Trgovski očeeec, zmožen slovenskega in nemškega jezika, \ sprejme se v pro« dajalnico mešanega blaga Ludovika VVagner-ja v s«»-At»|iiu. (208—2) Skladb©^ zložil F. S. Vilhar. Prva knjiga teh skladeb, koje so že do sedaj v slovanskem svetu nemalo senzacijo « zbudile, dotiskana je. Po zadržaji zanimiva je za vascega, koji se z glasbo ali petjem bavi; ona obsega : I. nuniospeve, II. mo-ke zbore, III. mcftane zbore in IV. Nklaabe ih ^lu-ov i r. Knjiga je vrlo okusno opravljena ter ima na velikem formatu 92 stranij. Prodava jo v Idnbljani knjigarna J. <*iontini-jeva po 2 gld. 40 kr.; dobi se pa tudi pri skladatelji samem v Karlovci (Hrvat, ska) po 2 gld. 20 kr. (160—7) jffUJ-------X*\*\i 1 -leT*^ IVAN SOKLIĆ, prej A. PRIBOŽIĆ. Zaloga Bruseljskih klobukov. Podpisani priporoča sl. p. n. občinstvu veliko zalogo vsakovrstnih klobukov za gospode od 1 gl. KO kr. višje; klobuke ih dečke po 1 gl. do 1 gl. :»o Kr.: svilnate cilindre po 4 gl. 50 kr. — Dalje imam v zalogi: srajce in spodnje hlače za gospode, vratnike, kravate itd. Vnanja naročila iz vršo se točno. (132-6) IVAH SOKLIČ. Ljubljani, Gledališke ulice št. 6 ^ -hm ^----- poštenih starisev, išče se za prodajalko v štaeuno z raznovrstnim blagom, v dobro hišo. Dekle mora biti dobro izšolana in posebno v ra-čunjenji izurjena, slovenskega in, ako mogoče, kolikor toliko tudi nemškega jezika zmožna. Ponudbe se prosijo pod naslov om ^(Štajersko At. I.'*"' na upravništvo „Slov. Naroda-1 pošiljati. (201—3) r JOSIP RAUNICHAR. I v I . j ii I > I ) n m i. ŽidovNko ulico dt. O, priporoča svojo bogato zalogo (178—3) 9 za gospode, dame in otroke, i, dobro in elegantno izdelane, po najnižjej ceni. Tri TD A TVT 7 »prijeten in priročen lek za sčiščenje." J! Jt, -a. i\ a, prof. VALENTA, Ljubljana. J O S E F ~ ,,ne pronzroča nolienih težav." BITTER Prof- P*-BAMBERGER,Punaj. „je uspešneje, kakor druge grenčice." QUELLE Prof. LEIDESDORF, Dunaj. Zahtevaj se vedno izrecno: „FUAN-JOSIPO VA GRENIMO A". Zaloge povsod. (186—4) Vodstvo razpošiljatve v Budapešti. v Ljubljani, Židovske ulice, prodajata glace-rokovice za dame, samo (lunini i v 111 • 1 i-li ), najboljše bazo in v največjej izberi, kr. par. Tam se dobivajo tudi najfinejše glace-rokovice za gottpoile in ; dame iu »vedske umu jate rokovlce v vseli modnib barvah v vsakeršnej ^ ^ dolgosti točno po meri po nuj nižjih cenah. (199—3) Velika izber najnovejših kravat za gospode. Odlikovano z 18 svetinjami in spričevali imenitnih in merodajnih osob in korporucij kot naJboliNt« i niij-ceuejNa iiiumI za obutev in za u h nje za Konj-Hko opravo in pri vozovih, in Be že več let rabi za lovske in popotne čevlje na Najvišjem dvoru in od njega najvišjih lovskih prijateljev, da, pri izletih v gore od Nj. Veličanstva cesarico. Glavna zaloga za Kranjsko pri 8CHUSCHN1K & WBBER v IJublfaul. Cena: v škatljah po 5 kilo 10 gld., 2'/, kilo 5 gld., v takoim. '/i škatljah (40 deka^ l gld., škatljc 18 dekal 50 kr., »/j škatlje <8 deka) 25 kr., 100 kosov '/„ škatelj pa 12 gld. 50 kr. Vojakom in oro-dajaleem na droh-no nad 6 gld. rabat i|franko pošiljatev. vi 1 1 I' ? Glasovite kisline z glavberjevo soljo, jeklene K HfM Pl?9 IFI? 1113 kopeli, zdravilnica z mrzlo vodo, ozdravljenje llU&AlpilA IfeiMiiilAi ". z mlekom in siratko. - Glavno ortačenje bolezni prebavljivih organov. Uffotlno bivališče. Saisona od maja do oktobra. Štajerski deželni zdravilni zavod. Južno železnična postaja: Poljčane. Prospekti ln narodbe za stanovanja na ravnateljstvo. (143—3) H. HATJPTMANN, v Nomeninkem j>os-«lopji v I .jtil>ljsnii. j priporoča svoje do sedaj kot najboljše priznane oljnate barve, firneže in lake in prevzame vsa pleskarska dela pri novih stavbah po najnižjih cenah. (202—2) — --r^j^r m?*.--tajaaa aajaaeaaajft-**** SU Zahvala in priporočilo. Zahvaljujem se prečastitim gg. trgovcem in slavnemu p. n. občinstvu za meni do sedaj izkazano zaupanje in priporočam gg. trgovcem za mnogobrojna naročila svojo izvrstno urejeno apreturo za sukno, slavnemu občinstvu pa svojo kemično spiralnico, v katerej se razparane in nernzparane moške in ženske obleke, obleke za vizite, šali, tnpecirnrsko blago, tepihi z vsemi okraski, ne da so isti zmanjšajo ali pa zgulio prvotno svojo barvo in obliko, lepo očedijo. Prognajula vsprejnid se za pranje in se potem nategnejo, da so zopet lepi, kar se prav dobro in ceno izvrši. — V m oje j t> sl jo ttsl r i J I se vsprejme za barvanje svilasto, bombažno alt pomešano blago, kakor obleke gospodov, ženski paletot in plašči za dež, brez da bi bili isti razparani. Vae to so barva v vsakej barvi, katera se naroči, ne da se oblika zmanjša. Za mnogobrojna^ naročila in.'ceno izvrševanje ae priporoča z odličnim spoštovanjem JOSIP REICH, (171—3) Poljanski nasip, Ozke uliee Žt 4, v LJubljani. Hiša na prodaj iz proste roke, pol ure od Ljubljane na dolenjskej cesti, v prav dobrem stanji, ima 5 kletij, vodnjak, grede za zelenjavo, vrt, senožet, njivo s kozolcem, hlev in nov skedenj, vse okoli hiše. Proda se tudi brez zeuiljlAea. V hiši Te gostilna in trafika in je za vsako obrt. Na potoku se da napraviti kovačnica, strojbenica in trdni hišni zid bil bi pripraven za parni mlin. Uzrok prodaje je bolebanje gospodinje, pogoji ugodni. Pisma na: F. P. v Kinini k u ifU 17» pri Ljubljani. (143_5) Izvrsten med (garantiran pitanec) v plehastili škatljah po 5 kil (kila po 60 kr,), Škatlja 30 kr. se dobiva proti poštnemu povzetju ali pa proti gotovi plaći pri t OioslaTru. IDolencu, S z svečarji v Ljubljani. (207—2) 2 8——##i §•———— Svarilo! S tem opozarjamo p. n. občinstvo nn to, da m v novejšem času narejajo in prodajajo blagajnice, ki imajo z našimi Bkoraj jednako slanico se firmo. N;i-i prodajalci nem naznanjajo, da se s teir. zapeljava p, n. občinstvo, ki misli, da kupi prave Wertheimove blagajnice. Pred kupovanjem takih blagajnic svarimo, ker se s tako manipulacijo, ki je nečemo natančneje označiti, špekulira samo na zameno imena. F. VVERTHEIM & €«p., c. kr. dvorni liferanti, c. kr. priv. avstrijska tovarna za blagajnice. Jedina zaloga pri gospodu zaloga šivalnih strojev v Ljubljani. "3 3»: (128-3) Izdatci i in odgovorni uredni .: I v a o Ž e I 'j z n i k a r. Lastnina in tiak „Narodne Tiskarne'.