60. številka. Ljubljana, nedeljo 14. marca. VIII. leto, 1875, SLOVENSKI NAROD plačuje na ah četiri- -. projeman za cotjt iera d g.... aitopoe petit-vrate 6 kr., 60 sa oznaniio enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. čo so tri- ali večkrat toka. Dopisi naj se isvolo trankirati. — Kokoptai M ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa-. g^0"1"'0' "» hat • '«> "* blagovolilo požirati naročnina, reklamacije, osnanila, t. j. administrativno reči, |e v „Narodni tiskarni« v Tavčarjevi hi*l. Zatiranje slovenskega jezika na a}^- c. kr. ljubljanski realki. Članek naš v „Slovenskem Naroda" od Četrtka je imel to dobro posledico, da smo od uinozik stranij dobili natančnejša poročila, kakoršnih prej nijsmo imeli, ker se tiHti, kateri bi govoriti in pričati imeli, boje govoriti, kar je v denašnjih teronzatornih časih naravno, da si žalostno. In — bogme — ta poročila so taka, da vidimo, da je zatiranje slovenskega jezika na c. kr. realki glavnega in osrednega mesta slovenske dežele Se mnogo strašnejše, nežnosne j še in slovenski narod žalivejše, nego smo, pi-sajezadnji članek mislili! Stvarno istino tega, kar ta povemo, pripravljen je podpisani pred porotnim sodom zastopati, torej bi bil vsak elementi od slavne c. kr. vlade ali direkcije neumesten. Slovenščina na ljubljanski c. kr. realki niti tistega spoštovanja in tiste svobode ne uživa kakor kak prost predmet na pr. učenje petja, angleščine, itd. K prostim predmetom učitelji dijake vsaj animirajo, od slovenščine pa nčitelji dijake odgovarjajo, češ: „Učite se rajši kaj druzega, saj slovenskega jezika ne potrebujete.1* To pa je gotovo strašna demoralizacija. Kaj bi drugi učitelji rekli, ko bi učitelj slovenskega jezika dijake nagovarjal, naj se ne uče ke mije, zgodovine, risanja itd. Ogenj bi bil v strehi in sam Stremajer priteče v Ljubljano in bi disciplinarne preiskave diktiral. Tu pa slovenski nčitelji ne protestirajo menda nič, ker so vsi v strahu. Da so gg. snplentje trepetlike, kdo jim bode zameril, ker jih lehko direktor, po- nemčen moravski Čeh, ki torej gre s trebuhom za kruhom po suhem in po blati za vnacim vladu m ukazom, ako ne stante pede, pa gotovo koncem semestra, zapodi. Ali, da neodvisen človek, kakor je nadzornik g. Šolar te škandale tiho in brez protesta trpi, on, ki vendar sluje z» rodoljuba, to razume j vrag. In (če se močno ne motimo) jeziki, torej tudi slovenščina spada pod g, Solarjevo področje. A on, slovenski patri jot, pasti, da nenišk učitelji slovenske dijake od učenja materinščine odvračajo in tako mladino demoraliziraj o ; nad jezik se tako za vrata postavlja pod njegovim nadzorstvom. Mož bodi mož, posebno on, ki se nema bati kaj bo s „ familijo", niti bati „stradanja" po eventualno izgubljenej slnžbi. Če taki možje molčč, kako se more od oženjeuega snplenta naroden pogum zahtevati? Dalje: Tukajšnji časopiB „Slovence" je bil prinesel popolnem resnično notico o tem kako se slovenščina tepta na ljubljanski realki. A v drugej številki je pri-nesel „popravek", kateri pa je bil bolj „po-kazek", ker baš to, kar hc v „popravku" trdi, namreč: da slovenske narodnosti dijaki morajo slovenščine učiti se in le tisti je oslobojen, čegar starši ali varni to želć, — 111 j resnično. Nego resnično je, da kdor učen cev se hoče slovenščine na ljubljanski re alki učiti, mora od svojega očeta resp. varha prinesti dovoljenje za to! Ali nij to strašna ironija! Najbrž je, če ne boječi g. Šolar sam, dal posredno ali neposredno v „S1.", ki je, da si v prvi vrsti cerkven, vendar v enacih narodnih rečeh odločen, oni „popravek" (ku kavično jajce) kak tak mož, ki bo je bal, da bi se njega „dolžilo", da je ono prv< resnično notico nnoter dal" in bi vsled tega bila sitna zamera pri nemškutnih ali nemških direktorjih. Slobodno! A narodna žurnalistika ne pozna in ne sme poznat nobenih obzirov, in nobene zamere tam, kjer se naša narodna pravica gazi kakor tukaj. Da 8e zopet k stvari vrnemo. Predno slovensk dijak iz Ribnice, iz Novega mesta, Tržiča, Notranjskega, dobi od svojega očeta dovoljenje, da sme slovenščino obiskovati, mine lehko več dnij ali celo tednov. Ta čas dijak ne obiskuje slovenske ure, zastane, in ker je ljub . mladost vedno rajša lena, prosi sam očeta, dostakrat malo pod-nčenega, naj reče „n e", češ, saj *e imam uže druzega preveč učiti. — Ali kaj pa če oče niti pihati ne zna, a ga prvi brič poduči respeetive, — oslepari? : icer so „go-spodje" učenci komotni patronje, doma tožijo, da učitelj preveč zahteva, in neodločen oče, vedoč, da je slovenščina „vogelfrei" verjame dečaku več, nego drugim in pravi: nwarum soli ich meinen buben maltraitiren lassen". To smo včeraj na lastna ušesa Čuli, kakor tudi izpoved, da je nemšk profesor realke dotičnega očeta prigovarjal, naj sina ne da s slovenščino „mučiti". Nij H to horrendno! Za druge proste predmete nij treba „d o v o 1 j e n j a". Zadostuje, da se dijak sam oglasi. In potem mu profesor še veselje daje. Za slovenščino si sigurno pod tacimi okolnostmi in pod Solarjevim uerao-žatiui nadzorstvom ne upa noben učitelj dečkov vzbnjati ali animirati. Ali se ne pravi to našim slovenskim dečkom učenje materinega jezika omrazovati, odvračati jih od njega? Brič. (Slika iz slovenskega naroda, spisal J.) Ker je ptijatelj Medvedov v včerajšnjem listu tako izvrstno naslikal kaplana, in bode gotovo svoje slike nadaljeval, — evo i mene, da mu v rokodelstvo šušmanm in z brzo roko narisam kakor z oglom, druzega moža, ki je na kmetih poleg kaplana tudi mogočen in povsod znan, ta je brič. Prav za prav bi bil imel biti kaplan, ali profesorji so kmalu izpoznali, da ima ajdovico v glavi. Dvojke in trojke je dobival, v šoli v zadujej klopi, pretepava! se, fermkolal, žogo bil, le učil se malo. Tako je rinil počasi in več let do tretje Šole, a dalje nij šlo. Oče njegov, z otroci obilo obdarjen a slabo plačan nižji uradnik, bil je v teoriji privrženec celibata, ker jo videl, kako zamudna in teška stvar je izreja in obramba otiok, ali ker je bil ta sin zanikrn, dal ga je iz tretje šole, iz katere so ga zapodili, v štacuuo, da bi prodajal ncvebe" in „vamprle". Ali ker je enkrat cel sod olja po tleh izpustil, vrgli so ga ven in oče je preprosil črevljarskega mojstra, naj ga v u k vzame. Orevljaril je pol leta, muog<> tepen bil a „kneftro" in s pestjo, ali nazaduje so ga očetu domov poslali. Euak poskušaj ori drugem rokodelcu nij bil nič uspešnejši, ker je mladi negode sam ubegnil in služit šel za lakaja. Tudi tam nij bilo zanj, zatorej hajd v vojake, prostovoljno to se ve da. In kakor svet „Zidorius, lepo služil je cesarja" šestnajst let. Bil je sicer tudi tam večkrat kaznovan ali ker je znal pisati in brati, pririnil je vendar do korporala. Dalje nij šlo in upanje nij bilo za to, torej vzorne odpust ali „obiit*. Ker je tako dolgo „ce sarja služil", dali so mu mesto sodniškega sluge na deželi, in sedaj je uže dolgo sodniški sluga, ali kakor se sam imenuje ia terja, da ga imenujejo „rihtnik", ali kakor ga narod v njegovi nenavzočnosti imenuje — brič. On pozna skoro vse kmete v okraji, posebno pa one, ki se radi toiarijo ali tožiti dajo. Nosi jim „pečati" in „urtle", daje si izplačati 17 kr. dostavnine, rubi jih, in oni, ki je pri okrajnem glavarstvu, v nedeljo po maši s hripavim glasom z visocega zida v barbarični slovenščini oznauuje, kaj je od gosposke na znanje dano. Pijance je brič gotovo. Na deželi nijsem še niti euega dobil, ki bi ne bil vinski brat. S*ni ne pije rad, nego v družbi. Za družbo si pa to se ve da mora izbrati kmete, ker drug se ne vsede k njemn. Od teh zahteva, da bi mu rekli „gospod", kar tačas res rek6, kadar potrebujejo od njega kak „svetu. In on je pripravljen za polič vina in za dobro be- Prejšnja leta, zdi se nam da celo le lani, je bila tudi slovenščina (katera bi pri nas vendar morala še obi i k ■»< «'■» predmet Mtl, dokler Prna ne vlada v Ljubljani) tako postavljena kakor kak drug proet predmet t.j. relativno obligatna, vsak Slovenec se je slovenščine učil, ako ni) od doma prinesel prošnje, da se oprosti, kar se je, to se ve da, strašno rado godilo. Letos je prišlo uže narobe do „dovolje-nj a" in če naši poslanci in mi molčimo, bode kmalu uže prepovedano slovenščine učiti se, in črez nekaj let utegnejo se zopet mesti palice, s katerimi bodo traktiraui oni dijaki, ki bodo nemški govoreč naredili kak slovenizem, izključevani pak, ako bodo, spozabljivši se, slovensko besedico izpre-govorili. Pa tudi sicer se uči tako brez vse sisteme, da je jasno, da se ne želi napredovanje v znanji jezika, ogromne večine davkoplačevalcev nase slovenske dežele. V nižjih razredih so pri slovenskih urah pomešani Slovenci z Nemci, ki se slo-veuščine uče. Podnk je torej za vbc eden, (to se ve v nemškem jeziku). Ali ko Nemci niti še slovenskih črk ne poznajo, Slovenci od doma uže dobro govorč iz ljudskih šol dobro bero in več ali men j nže pišejo. Nij-li ta vspešen poduk i 1 a -zoričen, ves pravi napredek imagineren V To se dela nalašč, da se zatira jezik naših očetov in naše zemlje. To postopanje je rodilo uže lep sad, s • katerim so sovražniki naše narodnosti zadovoljni, a mi ne smemo biti. Izniej (circa) oO dijakov višje realke (v 7., 6. in 5. razredu) se uči, ali bolje: ima dovoljenje učiti se slovenščine samo 8, govori: osem! To je v kratkih potezah zgodovina germaniziranja na c. kr. ljubljanskoj realki Ako jo hočejo vladni krogi, kateri so pri segli spoštovati in izpolnovati ustavo, svojo vedno v ustih nošeno „Verfassung", ki določuje v čl. 10., da ima v Avstriji vsak narod enako pravico svoj jezik izobraževati; ako ti hočejo reč bolj na tanko zvedeti, je prav kr. tek pot ta, da če ne verujejo v resnico tu povedanega, pisalca tega članka pod kak koli paragraf denejo in pred kom petentno sodišče postavijo. Tj;, hočemo za priče povabiti direktorja c. kr. realke in vse profesorje, katere bodemo, kadar vzdig- nejo tri prste pred krucifiksom, uže pripravili usta odpreti in to škandalno stvar, ki ravnopravnosti v lice bije, še bolj pojasniti. Da se iskanje po pisatelji tega Članka olajša, se s primernim spoštovanjem kar precej tu poklanja in imenuje Urednik. Politični razgled. lolranje dežele V Izubijani 13 marca. t)r£awni *?hor je nadaljeval po kratki za nstavoverce jako neugodni Lien-baherjevi izjavi, in potem ko je predsednik Rechbaner sam obžalovanje nad tem izrekel, da se je kaj tacega zgodilo, posvetovanje o poslopijskem davku. V državnem zboru 11. se je namreč pokazalo kako podli so nekateri t*o-rct'HJ vodje. Poslanec desnice je bivšemu ustavovernemu ministru in zdanjemu vodji nstavoverne stranke še euo masko z obraza potegnil. Dokazal je namreč, da je nekdo v stenografićnem protokolu skrivaj in nepooblaščen izbrisal besedo „100.000 gold. tnnkgeld" (kar je na Giskro letelo). Vsi neodvisni listi posebno „N. fremd. BI." kažejo naravnost, da je ta falzifikat (t iskra sam naredil, isti < 1 iskra, pred katerim so se ua pr. ljubljanski nemškutarji do t.d pripo-glbali, ko je enkrat tukaj bil. Kdor gre skrivaj ponarejat, pačit tuje govore, ta- bo skrivaj še kaj več storil. Vvs€mw bode — kakor se zanesljivo vč zdaj — na potu v Dalmacijo obiskal 2. ap;ila Trst, potem pride 4. aprila v Benetke, kjer se snide z italijanskim kraljem. Ker je ravno Benetke izvolil, zavoljo katerih je bilo tako dolgoletno sovraštvo mej Palijo in Avstrijo, je to znamenje, da popolnem prizna zediujeno Italijo in prijateljstvo s to državo. S tem so vsi zadovoljni, k večjemu ne ultramontani. — Iz Benetk gre v Dalmacijo, kjer pride v Zider 10. aprila. Komisija o avanziranji v nniiftrii je te dni predložila svoje načrte in predloge cesarju, ki pak slednjih nij potrdil, temuč razpustil celo komisijo, katera je bila po „Mihtil zeitung" tako le sestavljena: načelnik generalnega št *ba f*m. John, vojni minister general Koller, podmaršal baron Dalilen in geoeral-major Appel. Nadzornik komisije je nadvojvoda Albreht. 1 'nt*-»Je dršiiVJ'. V i*etc»'hMB'ffU je 4. t. m. slavil ruski car Aleksander dvajwetletiiico svojega vi a danja. Novo fVanco.rfro ministarstvo 5 Bnffeti m na čelu, kateri je največ pripomogel, da je bila v skupščiui republikanska ustava sprejeta, bode imelo nalog spoštovanje do republike vojaškim in civilnim cro-»pnskara vcepiti, ali % drugo besedo bonapar-tizeni iz administracije iztrebiti. Iz I*i*zrmutj*k«*fii* omenjamo denei zopet dve več ali mani zanimivi vesti, prva ne tika Ermelanda. Prebivalci večinom katoličani, katere pak Prasaki pri vsakej priliki proglašajo za Nemce, so kljunu ponem-čevalnim pritiskom še vedno ostali Poljaki. Plemstvo je sicer ponemčeno, da govori le nemško, in še v takov govor vpleta mnogo nemških besedij, ali narod po deželi govori rad in izključljivo poljski, čita in piše baš tako. Zaradi te ;a se muože glasi v poljskih novinah, naj bi se v Ermelandn razširjali spisi in knjige zabavne in podnčne, ki bi narodnost poljsko branile pred germanizacijo. Drugo poročilo ie o nčiteljstvu na Poznanj-skera, kjer je največje pomanjkanje v tem ozirn, tako je bilo na r»r. lani izpraznjenih 234 učiteljskih služb. Uzroki so jasni. Kruta vlada pruska preganja vsacega učitelja, ki je le količkaj poljskega mišljenja, zaradi tega si čim dalje, tem m^nje Poljakov izvoli ta stan, Nemci pak zopet ne morejo podučevati mladino poljsko, da si jo vlada povsodi zatira kjer se le da. Ali vsak učitelj nemške narodnosti gre raje v druge kraje, ker baš poznanjski učitelji imajo najmanjšo plačo. Po deželi je le malo učiteljev, ki bi imeli 180 tolarjev letne plače, palivo in stanovanje. Po mestih pa malo, ki bi imeli več. Vlada pruska nečn nič žrtvovati za izobraženjn Poljakov, da še nasprotuje jim, ako Poljaki sami kaj hote darovati za poduk njihovih rojakov. .V«*##*.»■'.•♦ ceiar Vilhelm je obolel. — Nemčija s smešno ljubosumnostjo ali zavistjo povsod gleda in pazi na Francosko, in v njenem straha pred francoskim maščevanjem, ki ne izostane, denuncira enkrat, da Francoska izpodkopuje nemški upliv v Srbiji, sedaj pa se liismarkov organ berlinski „Post" srdi, da Francoska nemški upliv v Grški izpod-kopava. Dopisi. ■ z I« ii m li i U u 8. marca [Iz v. dnp.] Uže je malo potihnilo po našem mestecu govorjenje, o sleparijah in goljufijah, ki so se godile pri volitvah v trgovinsko in obrtnijsko zbornico. Le tu in pa tam se kdo še prička, zakaj se je postil od nemškntarjev tako daleč za nos voditi in res marsikateri nže pravi nmea culpa" ko je izprevidel, da tiste gradove, katere so mu obetale heriške duše, ne bo dobil. Naj mi bode samo en slučaj dovoljen, da ga čest. bralcem obelodanim. Neki tak filister mi je pred kratkim sedo v vsak j visoko juridičnej stvari, Če prav še menj o njej razumejo, nego vpraša-joČ kmet, dobre svete dajati in slovesno obljubi : „Mi, mi bomo uže videli, mi bomo nže naredili." Ob enem kmetske može trdo ima in jih zmerja, da bi svojo mogočnost pokazal, in iz njegovega govora je vidno, da prav za prav so drugi gospodje, sodnik, adjunkt ali glavar in komisar, proti njemu prave muhe \ kar on reče, to je. Ko se pa možje Bami napijo in tudi brič mej njimi Čedalje b<»lj rabijaten postaje, vzdigne se ta ah oni razžaljeni pijani kmet na „prekleto dušo briško." To ga razsrdi, ker je „riht-niku ne „brič"; to staroslovensko pošteno ime se mu, ker je v jezikoznanstvu slabo podkovan, razžaljivo zdi, za to na mah obeta z zaporom in grozeče svojo debelo kljukasto palico vzdigne in brke ma migajo. „Koga boš ti zapiral!" pravi oni. „Lump", oglasi se brič, da bi imponiral; ali „udari ga nol" vpije tretji, katerega je bil brič pred ltti enkrat za 48 ur zaprl. In predno I se brič ozre, nže pade več pesti j po njegovem ponošenem klobuku, in kar na enkrat ga primejo, vrata odpro in vržejo Črez prag na frišno, čisto brez rc*pekta oni in isti, ki so mu prej r< kali „gospod". Pobere „kosti svojega rojstva", palico in klobuk, ki so ju za njim vrgli, nemško zakolne in zagrozi se in slovesno obeta, da bo zaprl ves „g'sindcl biiuerisches." AH ko se sticzuje, premisli si, da bi vendar ne bilo dobro, ko bi sodnik zvedel, da je bil on včeraj pijan in vsa maščevalnost izgine, prihodnjič gre v drugo kmetsko druščino pit in imponirat. Tu se politiku ic. On je nemškutar. Srdito zabavlja na „tisto novo slovensko špraho", z veliko pozitivnostjo trdi, da-si o Danvinovi teoriji ni pojma nema, da smo vsi Slovenci prav za prav vsi „osli", katere bi on vse zaprl, vsacema bi jih petindvajset po .... naložil, pa bi bil mir. Ker Be zopet tu dobi kdo, ki noče biti deležen tako človekoljubnih mislij in ne priznava tako radikalno-liberalue politike, pride mož i tu v prepir, čegar nasledke mora skrivati pred svoj m predstojnikom. Posebno ob volitvah agitira in nagovarja nemškutarje voliti, laže, da sam sebi verjame, in obeta davek znižati in odpisati, kakor da bi bili v njem obe zbornici državnega zbora, o katerih še nikdar slišni nij. IV i vsem tem pak je vendar brič mej kmeti, posebno mej onimi, kateri ga ne poznajo od njegove slabe. t. j. pijanske strani, taka osoba, katere se hoje. On je za kmeta tako rekoč prvi reprezentant vlade iu države, ker on največ s kmetom v dotiko prihaja, on davek terja če nij plačan in v ječo deva človeka, ki je obsojen. Ljubi ga nikdo ne, vsak kmet vč za stih ali rim: nhriči in hudiči" ali poleg tega ima vendar strah božji pred njim kadar je navzočen in prave političue svobode si on ne misli drugače, nego: — „ko bi bričev ne bilo". pravil: „hndič, sem mislil, da mi bodo vsaj delat' dajali, pa dajejo drugam". Sedaj de le izprevidi, da se mu posmehajejo iu zdaj ie le je prepričan, kedaj je nemškutar sla dak, tedaj gotovo tndi iz vsega tega izpre-vidi prav lahko, da njegov izrek: „ jeder scbaut idr sieh" nij zmirom resničen in tndi ne popolen. — Obljubuje, da bo zdaj zopet »naroden" kakor je bil pred volitvami v državni zbor. No bomo videli ! Klic, kateri je v vašem cenjenem listu večkrat iskal odmeva od našega občinskega zastopa, rešen je vendar s tem, da je nže narejenih G svetilnic več za naše mesto, nego smo jih dosedaj imeli in narejene so res okusno, samo, da bi le svetile tako lepo iu tistokrat, kadar je — tema. Tedaj drezati je vendar dobro. V nedeljo 7. t. m. je bila v našej čitalnici jako zabavna „beseda" z mienim programom, kateri se je pričel z pesmijo , Sanje", katera je bila dobro peta. Igranje na citre duet s spremljevanjem na kitaro je pri nas kaj posebnega, torej je tudi občinstvo z veseljem sprejelo to točko in lepo je bilo videti, ko ie ubirala na citre mlada gospica T. Karolnikova, z igralcema, ter je to tako navdušilo občinstvo, da so morali vsled živahnega ploska še enkrat ponavljati. Tudi gledališčna igra „Svitoslav Zajčetv" nas je zadovolila, pri katerej smo videli dve novi krepki diletantovski moči, kateri gotovo tudi pri prihodnjih gledaliških predstavah nam ne bodo pomoči odrekali. Posebno pri gdč. Emi Velepič se nadejamo, da nas nij d"ii s prvič in zadnjič počastila s svojo osobo, ampak upanje in želje imamo, videti jo še mnogokrat na našem odru. Po besedi je bila tombola in potem društvena zabava In pevci so nas z različnimi komadi kratkočasili. Hvala jim! Ipomače stvari. — (Dr. V al and), mlad c. kr. vojaški zdravnik, iz Kranja doma, umrl je nagle smrti v četrtek v Celji. Ko je mrtveca preiskavah urezal se je v prst, otroval si kri z mrtvaškim strupom in bil v 48 urah mrtev, žrtev svojega poklica. On zapusti mlado vdovo, hčer c. k. okrajnega glavarja DerbiČa. — (Iz Dobrepolj) nam pošiljajo dopis v katerem se toži na odišlega učitelja, da je starše v škodo spravljal, ker nijso mogli otrok v šolo pošiljati itd. Na to mi odgovarjamo : Učitelji naj, kolikor se da z lepo in prizanesljivo ljudi pripravljajo, da bodo otroke v šolo dajali, ker to je potrebno in se mora zgoditi, če nečemo, da ostane naše ljudstvo neumno, če nečemo, da bo kmeta vsak brič goljufati in slepariti mogel. Sila nij pridna, in naj bo vselej zadnja. A tudi ljudje naj se dajo podučiti, da Šolske oblasti jim le dobro hočejo, če jih silijo v Šolo« Nekdaj Še, pred 50. leti so se morali naši stari kmetje od gosposk siliti krompir saditi, češ, da je to „neumno". Iu kakšna d i-Siota je dan denes krompir! To je le mala primera. — (Slepar.) Tukajšnjemu „S1." se piše iz Bele cerkve na Dolenjskem, da je prišel neznan gospodič v Čučjo mlako v Skocijan-ski fari in kmetu pravil, da je pod njegovo streho zaklad. Kmet ga pusti pod slamo iskat, in slepar naredi tako, kakor da bi bil izpod strešnika izvlekel vrečico, v kateri so bili cekinom podobni takozvani denarji, katere je najbrž soboj imel. Te svitle igrače je hotel potem slepar kmetu prodati, a previden kmet si jih nij upal kupiti. Kar se je temu sleparju ta ponesrečilo, to mu je šlo srečno izpod rok v sosednjem kraji, kjer je neka Ženica enake „cekine" res plačala s srebrom. Ciganje, ki so skozi vas šli, so jej osvetili, da to nijso cekini. Žandarmi so sleparja nže vlovili, v Krško ga v zapor peljali, ali — baje, da je iz ječe ušel. — Naš narod treba šol in omike potem ga stoprv ne bode mogel vsak lopov tako in drugače, imovinsko in politično goljufati in slepariti. — (Originalen mož.) Iz Kamne gorice na Gorenjskem se nam piše: 11. t. m našel je Bin svojega očeta oglarja v gozdu Jelovici blizu planine „Vodice" v neki nglar-ski bajti, ko um je nekaj prinesel, mrtvega na pogradu ležečega. Vse poskušajo istega k življenju obuditi bile so zastonj. Tudi uzrok smrti še nij znan. Omenjeni oglar se je tudi pečal z rudarijo in so ga imenovali po domače „prijatelja". Od tod tudi ime njegovega rudnika, po okolici znana „prijateljeva jama". Kar iz njegovega originalnega življenja omeniti morem, bilo je taisto (isto samotno. Prebil je mnogo let v samot-nej Jelovici, in redkokrat prišel mej ljudi, kako? pravi puščavnik. Pri ljudeh nij bil prav dobro zapisan, morda za to, ker nij iz daljnih hribov k božji službi zahajal. Ko sem ga pri nekej priložnosti na lovu v Jelovici obiskal, mi je vendar mej drugim rekel : „ob nedeljah in praznikih grem na visok rob, kamor se zvonjenje iz doline razlega in tam Častim stvarnika kakor se mi zdi". Tedaj je bil mož nedolžno obrekovan. Zadnji Čas je bil tudi zmirom bolehen. Ia tako je v gozdu živel in v gozdu smrt našel. — (Iz Gorice) se nam piše: Četrtek 21. t. m. so porotniki obsodili ubijalce ubo-zega Slovenca Lasica iz Renč. Pet na 8 let ječe in plavanje pogrebnih stroškov, Čičigoja na 2 let', Devetaka Ant. na 2 meseca iu brata njegovega na 6 tednov. — Nj. Vel. cesar avstrijski in cesarica sta blagovolila iz svoje privatne blagajnice podariti 2000 g!., za nakupljenje posebne hiše za škrofulozue v Gradu. — Predavanje g. prof. Vodnšeka je bilo bolje obiskano, nego prvo ; g. prof. nam je jako zanimive dogodbe o zgodovin slovanskega naroda in njegovi literaturi povedal. Skoda, da je bilo njegovo jako važuo predavanje prekratko. — V mestnem gledališči i druga opera „contessa DAmalfi" izvrstno napreduje, gledališče je vedno polno poslušalcev. — (Iz ljutomerske okolice) se nam piše 12. t. m. : Za hudo zimo prišli so topli dnevi. Sneg se taja in po krasni 1 ju tomerski gorici je toliko vode in blata, da Človek skoro hoditi ne more. Pravijo, da je huda z;uia trtam, posebno tam, kjer je visoka • t rin.i, hudo škodovala. — (Lesni črv.) Piše se nam: Pretekli mesec je bila v ormužkem okraji preiskava gozdov zarad lesnega crva (borckenkiifV), našli so ta Škodljivi mrčes v podrtih deblih na več-straneh. Zarad tega so je posestnikom ukazalo, vsa podrta debla iz gozdov takoj izvoziti, da se ta črv, ki cele gozde uniči, ako se razmnoži, hitro iz gozda spravi. — (Mož, kateri ga nekaj nese".) Piše se nam : 28. jan. 1.1. predpoludnem po- pil je kmet R.....M. pri sv. Miklavžu na slovenskem Štajerskem tri maselce rama in tri maselce „weichse)geista". Kri mu je lejala na nos in usta, — do večera nij mogel vstati — drugi dan pa je bil zdrav, kakor po navadi. Omenjeni je pred dvema leti v neki krčmi devet poličev močnega ljutomerčaua popil, in to v eni uri. Kri ga je tudi takrat oblila, a drugi dan je bil zopet dober in brez „mačjega joja". Oa sam pravi, da cel mesec zdrži brez kuhe in jedi, če je le kaj piti. O tem se po pravici reče, da ga dokaj prenese. — (Vreme in nemarnost ljubljanskega magistrata.) Črez noč od petka do sobote je zopet precej snega pa'o, ki pa se je v soboto s starim vred hitro tajal. Vsled tega so po našem mestu take luže, da bi skoraj čolna treba bilo za prehojo. Take nesnage v ljubljanskem mestu prej nikdar nijsmo bili vajeni, dokler nij nemškutarija vladala na „rotovži". Razne vesti. * (Smrtna kazen.) Deželna sodnija dunajska je te dni obsodila necega Zimerja k smrti na vešala, ker jo lani v jeseni vrgel svojo ljubic > A. Vilimovsko po noči v Donavo, ter ho potem doma polastil njene imovine in denarja. Razsodba je učinila nanj tako razburjenost, da je, vračaje se v ječo, tu začel enega izmej zaprtih pajdašev daviti, kriče pri tem: „Prej, n^po me obesijo, moram vedeti nzrok!" — Vsled tega so pa uklenili, ter zaprli sam-ga v tamnico. Kako se tu vjema ta Hlučaj s teorijo, vsled katere ima hiti smrtna kazen odstrašljivi izgled V * (Nov način samomora) si je omislil nonoli mesec nek Amerikau v Filadel-fiii. Naredil je namreč v ledu luknjo, vtek-nil v njo glavo, ter jo utopil. Samo glava samomorilca je bila pod vodo, drugo truplo pak na ledu Deželno gledališče v Ljubljani. V nedeljo 14. marca 1875. Cevi j ar-bar on. Burka B petjem v «) dejanjih, prosto predelal J, A leioveo. 0 s o h e : Baronlnja Rešioka, vdova — — gdč. PodkraJIkova. Doktor Kralj, liiSni zdravnik — gospod SuŠteršlč, Grof RodlSki — — — — — — gospod Morio, Aralicla, njegova hči — — — — gdč. Naniretova. Rafael — — — — — — — — gospod .Tclofnik. Podplat, čevljarski mojster--gospod J, Nolli. (Jospa Podplatova, njegova žena gdč. JSamasova. Teta Z:ijbeljtiovka, Podplatova sestra' — — — — — — — gdč. Ledarjeva. Ho&tjat), st:ir poni. | . gospini Krzen. Nacelj, učenec ,, ; , , gospod P, Kajzel. M.irička, kuharica I J ,M|l,l,ltu gdč. Piskarjeva. Policijski uradnik — — — — gospod Kus. dan, strežaj pri luiroiiinji — — gospod Deseg. Čevljarski pomočniki. (Jostje. Godci. S t rež nji. Igra v Ljubljani: Prvo dejanje pri Podplatovih, zadnja dva pri haroninji. Pri predstavi svira tees. kr. vojaška godba 46. polka pešcev vojvode Sachseii-Meiiiiiigeii: ai Offbnba ch: Ouvertura k opereti »Orfeusv podsvetu*. b) Blafike : „Figaro", velik potpouri. e) Strauss : „Angot K.uliilja". Easa so odpre ob uri — Začetek ob 7. uri zvečer. Gospod SCHM1DT je bolan. Ura ilo. 14. marca 1875. !tii/.t»isiin«» sIm/Im- : V Poljanah okrajnega /dravmka s t trio rcmimeracijo 200 gld., do konca t. m. pri c. kr. okr. gl varstvu v Kranj I. — Služba zemljlionega knjigovodje X. stopinje do li. apr. t. 1. pri c. kr. predsedniatvu okrutne aodnijo v Novom mestu. — Na fužini v Kokri gozdarska služba, do t. maja t. 1. Javne «lruil*«»: Mat. Slejkovo iz Bukovja, 121 gld, 81. marca (II. Postojna). — Ed. Stubolnovo '.»4r» g|., 30. marca (II. KatoČo). — V ljub. parnom mlinu 200 žakljov moke, 18. marca. Žolni zdravnik dr. Tanzer, učitelj zdravništva za zobnimi na graškom vseučilišči, bode pričel v l^juMJani „ššottl #:/<»/«/•/••. štev. sobe l'1 in U v I nadstropji, 14. t. m. »veje zdravniško in tehnično zdravenje zob. Ostanu pak tu lo 14 dnij, t. j. od 14. do 27. t. in., na kar posebno opozomjo podpisajni svoje p. t. pacijente. (76—1) Gradec, 11. marca 187.r>. ZDr_ Tanzer. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni Revalesciere iu Barry 28 let nže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščcnih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vso bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jotrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajeuje, uespanje, slabosti, zlato iilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavjo, silenje krvi v glavo, finim nji' v ušesih, Blabosti in blevanje pn nosečih, otožnost, diabet, trganje, slnij sanje, bledičieo in pre-hlajenje; posebno »e priporoča za dojene« inje bolje, nego dojnićino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorju Dr. "VVurzorjn, g. F. V. Bencka, pravega profesorja medicino na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelstcina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dede, l>r. Ure, grofinje Castlo-■tuart, Markize de Hrclian a mnogo družili imenitnih osob, bo razpošiljava na posebno zahtevanju zastonj. Kratki izkaz iz muh m suričevalov. Spričevalo zdravilnega svetniku Dr. VVurzorja, Bonn, 10. jul. 18.r>2. Kevaleaciero Du Barry v muogili slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna jo pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a t d. pri kauinju, pri prieadljiveui a bolehnem draženji v ■calni cevi, zaprtji, pri bolehnem bedenji v ohistih ln mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljive sredstvo no samo pri vratnih iu prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in Bušenji v grlu. (L. S.) Kud. W ur zor, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtov. Winche8ter, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Kevalesciere je ozdravila večletne i nevarnostne prikazui, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutniC€ in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Sh ore lan d, ranocelnik, 90. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. A ng e 1 s t ei n a. Kcrolin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Kevalesciere du Barry vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. A n g e 1 b t o i n, tajni sanit. svetovalec. Spričevalo št. 76.921. Oberginape rn, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabo Vaše Kevalesciere du Barry po-polnama zdrav. Viljem P. ui kart, ranocelnik. Montona, Istra. Učinki Kevalesciere du Barrv so izvrstni. Ford. Cla u s berger, c. kr. okr. zdravnik. St. 80.416. Gosp. F. V. Beneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), pišo v nB e r 1 i n e r K 1 i n i s c h c W o e h e n s e h r i f tu od 8. aprila 1872 to le: -Nikdar ne /nitim, daje ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Kovalenta Ara-bica" (Kevalesciere). Dete jo v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bij uvalo, kar vsa zdravili nijso bila v stanu odpraviti; toda Kevalesciere gaj. ozdravila popoluoma v 6 tednih. St. 04.210. Markize de lirchan, bolehajo sed< let, na nespanji, treslici na vseh udih, shujsanji in hipohondriji. St. 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, Diiaseldorl. na dolgoletnem bolehanji glave iu davljenji. St. 75.877. Flor. Kollerja, o. kr. \ ojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji du&uika, oinotiei i tisčanji v prsih. St. 05.715. Gospodični de Montlouis na nepre Davljenji, nespanji In hojianjf St. 75.1)i!8. Barona Ste rokah in nogah i t. d. Kevalesciere je 4 krat tečneja, nego meso, tei bo pn odrašcenih in otrocih pilhraui 50 krat več na ceni, glede hrane. V piohasuh puiioal. po poi funta 1 gold. 50 k». 1 funt 2 goli. 50 kr., 2 funta 4 gold. 60 kr., 5 iu, lov 10 gokL 19 fantov 20 gold., 24 funtov 30 gold , — Bevalukeiuro ihscuiton v puiicah a 2 gold. 60 k. in 4 gold 50 kr. — Kevtlohcioru-Chocolateo v prah. to v ploščicah za 12 taa 1 gold. 50 kr., 24 ta s 2 gole 60 kr. 48 ub 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta 10 gold, na ^fart Uitt 20 gold., - n. 676 tas M golu Iadajatelj in arednik Josip Jurčič. Bigmo 10 letno hramoto na — Prodaje: Barry da Barry & Comp. na nu->«JI, Wallfl««hna«»« it. H, v LJubljani E« Hahr, v «r»del bratje Oberan*meyr, v Ina bruka Dieobtl & Frank, v Celoval P. Biro tKchor, v Lonil Lndvtg M !i I I ■ r, v Mari bon M. Morić, v llerana J. B •» t ook h *ns * o_ v /aurebu v lekarnici usmiljenih sester, v ('er noticah pri N. Snirhu, v Oseka pri Jul. Da vidu, lekarju, v Clradcu i>ri bratih Oberranz-meyr, v TemcHvsru pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju, pri 0. M. Jahnerju, lekarju, v Varat tliiui pri lekarju dr. A. Hal tor ju, a.tkor v v»e. mestih pri dobrih ktarjik tu ■pocerijskih trgovcih tudi razpošilja duoajtka hiša na rti kraje po poštni! .i k .mucah ali oovzotjih. Triiic cene v LJubljani 13. marca t. I. Pšenica 5 gld. 10 kr.; — rež 3 gld. 60 kr.; — ječmen 3 gld. — kr.; — oves 2 gld. 10 kr.; — ajda 2 gld. 90 kr.; — pros6 8 gld. lo kr.; — koruza 8 gold. 20 kr.; krompir 2 gld. 40 kr.; — fižol 5 gld. 30 kr.; masla funt — gld. 55 kr.; — mast — gld. 60 kr.; — Speh trišen — gld. 36 kr.; — špeh povojen — gold. 42 kr.; jajco po 2 kr.; — mleka bokal 10 kr.; govednine funt 27 kr.; — teletnine funt 24 kr.; svinjsko meso, lunt 29 kr. — sena cent 1 gld 35 kr.; — slamo cent 1 gold. — kr.; — drva trda 7 gld. — kr.; — mehka 6 gld. — kr. 2 I K'3= si e 31 t v ti Otr.. • P S'^B o. a 3. ■ o- a p -- 7T "O O r pr i S? K d 5 Oq I CD 1 Z 3 M h 5 B a> iu 6 S E M! 25 rt m a B." a trasu - ar O O _ Ž° < < z SzTB. D O Vi . . . 1 o V * • - • • "g CO —i o CJ< rf- -J c_n (tj P ' p» I 2 2 s n 1 e o b n a.« ? I" g-£5- 5B 3 5 feff &. o E »i M *! «2, ►t 3. *-* cd m c~>< dunajske tiskarske tovarne katuna. Dovoljujemo si Bledeči najceneji tovarniški cenik za saisono lb75 uljudna predložiti. Svoje izdelke razločujemo v dve vrste, ter smo porok za dobroto* robo in zagotovljamo, da se vsako naročilo tako točno Izvrši, kakor bi si naročnik sam izbral. Na zahtevanje pošljtmo na ogled obširni cenik. Priporočevaje najtoplejo naše podvzotje, ostajam«* in se znauieiijamo s odličnim Bpošto vanj eni vodstvo prodajalnice. (51-4) Vatli, roba. Vlastni izdelek v perknlinu in platna za srajce, vatel po gold. Kosinonoški izdelki v per-kalinn, kretenu iu platnu za srajce, vatel po gold. Kcunkirchucrski izdelki ba-tista in jaconeta, vatel po gold. Franeozki izdelki jaconeta in mouseliua, vatel po gold. Girofle-Girofia, najnoveja roba za plesno in letno obleko, vatel po gold. Turški ore ton za Bpalne haljine uajnovejega kroja 111 vrste, vatel po gold. Percail za meblje vsake barve in dessin, vatel po gold. Izbran franeozki orilantm, vatel po gold. Beli in gladki brilantin, vatel po gold. Belo in ogledno tkanje za životke, vatel po gold. Kosuionoška koža za daiu-uko in otroško obleko, vatel po gold. Angleška platnena roba za domačo obleko, vatel po gold. Beli chifTon, chirting in domače platno, vatel po gold. Ohlffon ali percail za srajce, vatel po gold. Beli damastui gradi iu beli ali rumeni nauking, vatel po gold. Brisače ročne od jaguarda ali damasta, vatel po gold. Črni orleau, vatel po gold. Orni luster, vatel po gold. Orni svileni lustrin, vatel po gold. 8/. angl. rips za obleko ali dolmaue, vatel po gold. Koba za obleko, gladkih ah koženih barv, vatel po gold Posamezni predmeti robe. Kumburško platnene rjuhe brez šiva, vatlov široke, 3 vatle dolge, kos po gold. Barvani misni piti h kavi raznobar\aui, k«s po gold. 1 pokrivač od p (pieta za deca, bele ali pisane barve, kos po golil. Ena garnitura pokrivač za postelje iu piijucta barva-negn, 2 kosa po gold iMizni prti od platnenega damasta. V*_"/4 '7«___"/4 gold. 8, 8.60, 4.50, 6.50 Garniture, bele ali barvane v jaguanlu, Garniture, bele ali pisane v damasta, celit 11. četrt. —.25 —.20 —.30 —.25 —.30 —.25 —.40 —.36 -.45 —.40 —.30 —.— —.35 —.30 —.35 —.30 -.35 —.30 —.30 —25 —.45 —.40 —.30 —.— —.25 —.20 —.35 —.30 -.30 —.25 - .:«) —.50 —.70 —.25 —.40 —.60 1.20 1- 1.60 1.30 —.40 —.30 4.— 3.- —.80 1.30 6.— l.lo Roba na kose od 30 . 50 ali 51 vatlov.