Leto LXXIL, št. 239 a LJubljana, petek 20. oktobra 19M Gena Din LOfENSKI Uhaja vsak dan popoldn« tzvzemfi nudeO« ki praznik*. // Insnratt do 90 potit vrst O Din 2c do 100 vrst a Din 2-50, od 100 do 300 vrst 6 Din 3. »o€p busiati potk vrsto Din 4.—, Popust po dogovoru, inseratni davek posnbni II „Slovenski Narod* vetjo mesečno * Jugoslaviji Din 12.—^ za inozemstvo Din 2&— Jf Rokopisi so ns vračajo. Podpis pogodbe v Ankari: UREDNIŠTVO IN UPftAVNIsTVO LJUBLJANA. Knorsjevo o6ca Buv. 3 fntofon. 31-22. 31-ZX 31-25 in 31-21 Podružnic«. MAftlBOR. Graiski trg it. 7 // NOVO MESTO. Uubnpnsko cesta, telefon h. 26 H CBJE. osfisko urednBtvo: Strossmaverievo oTicc 1, telefon st 65; podružnico uprave, Koaiovaol2, telefon *f. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 SLOVENJ GRADEC ~ " L 2, telefon st. iw // jcscrniv-c: wd Koioovon u> trg S /T PoJrno KrarulnJca v ljubijo« it 10351. eleu^nie Turčife z Hngliio in Franciio Včeraj so podpisali v Ankari zastopniki Turčije, Anglije in Francije pogodbo o vojaškem sodelovanju za ohranitev miru na Sredozemskem morju i» M »rimer neizzvanega napada na Rumunijo in Grčijo Ankara, 20. okt. e. Snoči ob 18. je bil podpisan francosko-angleško-turski pakt. Za Francijo sta pogodbo podpisala general Weygand in francoski poslanik Massigli, za Anglijo general Wawel in angleški poslanik v Ankari, za Turčijo pa predsednik vlade Sajdam in šef generalnega štaba maršal Cakmak. Pakt je v zvezi s tur-ško-angleško izjavo z dne 12. maja in fran-cosko-turško izjavo z dne 24. junija ter vsebuje naslednje določbe: 1. te bi se Turčija zapletla v vojno s katero izmeti evropskih držav, tako da bi bila napadena, se Anglija in Francija zavežeta nuditi Turtiji vso svojo vojaško pomoč. 2. Če bi katerakoli država napadla Turčijo in bi zaradi tega nastala vojna na Sredozemskem morju, zaradi katere bi bili primorani začeti vojno Anglija in Francija, se Turčiji", zaveže pridružiti se skupni akciji Anglije in Francije ter jima nuditi svojo celotno vojaško pomeč. će bi zaradi napada knke evropske države prišlo do vojne na Sredozemlju in bi bila Turčija prisiljena začeti vojno, se Anglija in Francija zavežeta pridružiti se turški akciji in nuditi Turčiji \ sn svojo vojaško pomoč. 3. Dokler so v vci.Iavi jamstva, ki jih je dala Anglija in Francija Grčiii in Rumu-ni ji dne 13. aprila 1939, bo Turčija sporazumno sodelovala z Anglijo in Francijo in jima nudila vso voia*ko pomoč, s katero razpolaga, če bi bili Anglija in Francija angažirani v vojni akciji zaradi teh jamstev. 4. Če bi bili Anglija in Francija prisiljeni začeti vojno s kako evropsko silo zaradi njenega napada na Francijo ali Anglijo In sicer tudi pod pogoji, ki v čl. 2 in 3 te pogodbe niso določeni, se vse tri pogodbene stranke zavežejo, da se bodo med seboj posvetovale. Turčija se se posebej zaveže, da bo do Francije in Anglije ohranila dobrohotno nevtralnost. 5. Vse tri pogodbene stranke se bodo med seboj posvetovale o skupnem nastopu tudi v primeru nap**da na kako izmed dr- v, ki so Jim pogodbene stranke ponudile pomoč, k: . . .i..^ \. primera neizzvanega napada, Ui ograža varnost katere koli izmed držav pogodbenic. 6. Pogodba ni naperjena proti nobeni drŽavi, temveč jo njen namen, da zagotovi skupno pomoč Angliji in Franciji ter Turčiji v borbi proti napadalcu, če bo potrebna. 7. Določbe te pogodbo vežejo Turčijo dvostransko z eno Rli drugo izmed pogodbenic. 8. Ako so pogodbenice angažirane v vojni kot posledici te zvezne pogodbe, po- godbenice ne morejo zaključiti premirja niti miru brez medsebojnega sporazuma. 9. Sporazum bo ratificiran takoj in bo uveljavljen na dan ratifikacije. Pogodba velja za 15 N*t in «*e obnovi za nadaljnjih i let, če katera izmed pogodbenih držav šest mesecev pred potekom te dobe ne prekliče njene v eljavnosti. S pogodbo sta v zvezi dva protokola. V prvem izjavljajo podpisani pooblaščenci, da njihove vlade pristajajo na sporazum o medsebojni pomoči, v drugem protokolu pa zastopniki Francije in Anglije pristajajo, da na podlagi te pogodbe ne moreta prisiliti Turčije, da začne vojno s Sovjetsko Rusijo. Predložitev pogodbe parlamentom Ankara, 20. okt. e. Reuter poroča v zvezi s podpisom pogodbe med Anglijo, Francijo in Turčijo, da bo pogodba takoj predložena angleškemu, francoskemu in turškemu parlamentu v odobritev. Chamberlainova čestitka turški vladi London, 20. okt. e. Chamberlain je poslal predsedniku turške republike osebno čestitko k sklenitvi pogodbe. V čestitki je Chamberlain poudaril, da je sklenjena pogodba dokaz odločnosti Turčije, da bo še v bodoče v vseh važnih političnih vprašanjih sodelovala z zavezniki v obrambi skupnih interesov. Papen o nemških odnosih s Turčijo London, 20. okt. s. Nemški poslanik Papen je v razgovoru z novinarji v Carigradu izjavil, da ostanejo odnošaji med Nemčijo in Turčijo še nadalje dobri. Beograd, 20. oktobra e. Snoči ob 21.49 je potoval skozi Beograd nemški poslanik v Ankari v. Papen, ki ga spremljata žena in hčerka. V Carigradu je Papen izjavil novinarjem na kolodvoru, da «e ne bo vrnil iz Nemčije brez važnih vesti. V Sofiji je na kolodvoru pozdravil Papena nemški poslanik Richthofen v spremstvu konzularnih uradnikov. NTa beograjski postaji je Papen izjavil novinarjem, da je njegovo potovanje v Berlin popolnoma zasebnega značaja in je v zvezi z boleznijo njegove žene. Odmevi po svetu V sporazumu z vsemi • balkanskimi državami Ankara, 20. okt. mp. V vladnih krogih izjavljajo, da je podpis trojnega sporazuma znatno pripomogel h konsolidaciji miru na Balkanu, ki si ga žele vse članice Balkanske zveze. Pogodba je bila sklenjena v sporazumu z vsemi balkanskimi državami, kakor je v sporazumu z njimi Saradzoglu odklonil najnovejše ruske zahteve. Prispevek za stabilizacijo položaja na bližnjem vzhodu London. 20. okt. s. V merodajnih angleških političnih krogih smatrajo, da je nova angleško-francosko-turška pogodba važen faktor za stabilizacijo položaja na bližnjem vzhodu in na Balkanu. Pogodba pomeni resen udarec nemškim ambicijam. Nemška diplomacija je storila vse, da bi odvrnila Turčijo od Anglije in Francije. Dejstvo, da pogajanja za sklenitev pogodbe med Rusijo in Turčijo za enkrat niso uspela, je zbudilo več razočaranja v Berlinu, nego v MoskvL London, 20. oktobra s. »Times« piše, da je angleško-francosko-turška pogodba diplomatski akt dalekosežne važnosti, ki naj bi bil odločilnega pomena za ohranitev miru v Sredozemlju. Države jugovzhodne Evrope se v medsebojnem sporazumu lahko sedaj mirno posvetijo svojim lastnim zadevam. »New York Times« pravi, da je pakt s Turčijo bistvena pridobitev za Anglijo in Francijo. Turčija zvesta prevzetim obveznostim Pariz, 20. okt. mp. Tukajšnji diplomatski krogi izjavljajo, da predstavlja turška pogodba s Francijo in Anglijo o medsebojni pomoči velik dogodek ne samo za Turčijo, temveč tudi za vzhodno Sredozemlje in ves Balkan. V zvezi s tem ugotavljajo, da Saradzoglu v Moskvi ni dovolil, da bi se Crno morje zaprlo in bi dobila Rusija prevladujoč položaj na njem. Turčija je s podpisom te pogodbe dokazala, da spada med one države, ki izpolnjujejo dano besedo in obveznosti. Položaj Turčije v pogledu Dardanel je bil točno določen že na mednarodni konferenci v Montreuxu julija L 1936, ko je bila podpisana mednarodna konvencija o Dardanelah. Tako določa čl. 19 te konvencije, da imajo vojne ladje pravico do prostega prehoda skozi Dardanele samo v mirnem času, čl. 20 pa pravi, da je izdaja dovoljenja za prehod vojnih ladij v vojni odvisna samo od turške vlade, če bi bila sama po vojni prizadeta. Člen 25 določa, da ta konvencija nikakor ne more vplivati na pravice in obveznosti Turčije nasproti drugim državam. Diplomatski krogi dodajajo, da se iz tega vidi velik pomen trojnega sporazuma. Pariz, 20. okt. s. Snočnji »Temps« piše, da angleško-francosko-turška pogodba preprečuje namen Nemčije, da bi si poiskala na Balkanu in na bližnjem vzho- du kompenzacije za težke izgube, ki jih je pretrpela s strani Rusije na vzhodu *n severovzhodu Evrope. Nemški glasovi Berlin, 20. okt. e. Berlinski vodilni listi so v svojih komentarjih o angleško-francosko-turški pogodbi podčrtali, da je bilo s to pogodbo znova potrjeno, de smatra Turčija Sredozemsko morje kot področje svojih glavnih interesov. V nemških političnih krogih so že pred meseci opozorili na to, da se Turčija orientira proti Sredozemskemu morju. S pogodbo z Anglijo in Francijo je Turčija po mnenju nemških političnih krogov prišla pod vpliv Anglije in bo odslej služila interesom angleške politike. Kako bo sklenitev te pogodbe vplivala na zunanjo politiko in položai ostalih držav ob Sredozemskem morju, bo mogoče razvidno šele potem, ko bo besedilo pogodbe popolnoma proučeno in ko se bodo pokazale prve posledic. Glede ostalih balkanskih držav mislijo nemški politični krogi, da članicam Balkanske zveze ne bo težko spoznati, da je Turčija opustila politiko balkanskega sporazuma, kateremu ie bilo za podlago načelo stroge nevtralnosti. Veliko vprašanje je še. ali bo mogla Turčija še v naprei vzdržati enake prijateljske odnošaje z Rusijo, kakor jih je imela pred sklenitvijo pogodbe z Anglijo in Francijo. Italijanski komentar Rim, 20. okt. mp. V pristojnih krogih so glede podpisa sporazuma v Ankari zelo rezervirani. Ugotavljajo le, da je komunike, ki ga je izdala agencija Tas o rusko-turških pogajanjih, nedosleden, da pa je na drugi strani izjava turškega min. predsednika izredno jasna. S podpisom trojnega sporazuma bo Turčija odslej lahko še nadalje razvijala nevtralno politiko z ostalimi balkanskimi državami, ki so vse za mir in za nevtralnost. London, 20. okt. s. Italijanski radio pripominja k angleško-francosko-turški pogodbi, da bo dejstvo, da ostanejo Dardanele sedaj odprte za prehod angleških in francoskih vojnih ladij na Crno morje, za Rusijo vzrok, da ostane nevtralna v sedanji vojni v Evropi, kajti dokler bodo Dardanele za prehod angleških in francoskih vojnih ladij odprte, je vedno možen napad na Rusijo s Črnega morja. Pomirjen]e v Romuniji Bukarešta. 20. oktobra e. V vladnih, krogih in tudi v javnosti se opaža mnogo večja pomirjenost zaradi vesti o sklenitvi pogodbe med Turčijo, Francijo in Anglijo. Rumunski tisk podčrtava lojalnost Turčije, ki ni spremenila svojega stališča do svojih starih in preizkušenih zaveznikov na zapadu. V zvezi s trenutnim položajem v Evropi poudarjajo, da postaja položaj nevtralnih držav vse težji. Nevtralne države hočejo obdržati politične in gospodarske stike z vojujočimi se državami, kar ni lahko, ker ne smejo dajati prednosti niti zapostavljati katerekoli izmed teh držav. Zadovoljstvo v Švici Curih, 20. oktobra s. »Tribune de Lau-sanc« piše, da pomeni angleško-francosko-turška pogodba stabilizacijo položaja v Sredozemlju. List pravi dalje, da je v sedanji vojni v interesu vseh nevtralnih držav, da se zaenkrat konflikt vsaj čim bolj lokalizira, dokler ne bo vzpostavljen zopet trajen mir. Namen nove pogodbe je oči-vidno, da se prepreči razširjenje konflikta na vzhodno Sredozemlje. Ker je srednja Evropa navezana na dobave iz tega predela, je jasno, kolikšnega pomena je nova pogodba tudi za Švico. Nadaljevanje pogajanj ed Turčijo in Rusijo V Ankaro je odpotoval šef oddelka za bližnji vzhod v ruskem komisarijatu za zunanje zadeve Moskva, 20. okt. e. Tukajšnji listi so še vedno bavijo o razlogih, zaradi katerih pogajanja med Rusijo in Turčijo niso uspela. Se pred nekaj dnevi so najbolj merodajni krogi v Moskvi trdili, da je pričakovati z gotovostjo podpisa pogodbe. Te vesti so potrjevala tudi poročila iz merodajnih krogov v Ankari. V ruskih diplomatskih krogih trdijo nekateri, da je Turčija že sprejela predloge Rusije in da je bila pripravljena podpisati sporazum, toda Molotov je postavil nepričakovane zahteve, ki jih ni mogla sprejeti, drugi iz kroga moskovskih diplomatov pa trdijo, da so se pojavila ne-sporazumljenja takoj po prihodu nemškega zunanjega ministra Ribbentropa v Moskvo, kamor je prispel dva dni po prihodu turškega zunanjega "Tinlftin Po prihodu Ribbentropa je tudi ruska vlad spremenila zahteve in je predvsem za h te vala. naj Turčija odpove pogodbe, k Jih ima s Francijo in Anglijo. V rusklj političnih krogih pa so še vedno prepri cani. da se bodo mogla pogajanja mo turčijo in Rusijo še nadaljevati, ker Tur čija noče prekiniti odnošajev z Rusijo, k prav tako noče porušiti vseh mostov med Moskvo in Ankaro. Carigrad, 20. okt. e. Zvedelo se je, d? Je s turškim zunanjim ministrom Sarad »oglom odpotoval iz Moskve v Ankarr »odi Novikov, ki je sel sekcije sa bliinj vikod v ruskem komisarijatu za ——d» sadove. Zato mislijo, da se bodo pogajali* mej Turčijo in Rusijo nadaljevala in da bosta obe državi vendarle sklenili po- Ameriška sodba VVashington. 20. okt mp. V tukajšnjih liplomatskih krogih smatrajo podpis pogodbe v Ankari za velik diplomatski L^speh zaveznikov. Akcijo Turčije in z ijo tudi balkanskih držav je v veliki me-i omogočila nevtralnost Italije. Rumunija ne bo spremenila politike nevtralnosti Bukarešta, 20. oktobra s. Rumunska vlada je imela včeraj sejo, na kateri je zunanji minister Gafencu poročal o mednarodnem položaju. Gafencu je pri tem ugotovil, da se ni zgodilo ničesar, kar bi povzročilo, da bi Rumunija izpremenila svojo politiko nevtralnosti v sedanji vojni. Bukarešta, 20. okt. e. Snoči je odpotovala iz Bukarešte v Ankaro rumunska gospodarska delegacija, ki bo pričela pogajanja s turškimi gospodarskimi zastopniki m z zastopniki turške vlade glede sklenitve nove gospodarske in trgovinske pogodbe med Rumunijo in Turčijo. V rumunskih političnih krogih so izjavili, da bo rumunska delegacija iz Ankare odpotovala nato še v Kairo, kjer se bo pogajala za sklenitev gospodarske pogodbe z Egiptom. Nenadna ostavka bolgarske vlade Za ostavko so bili merodajni predvsem zunanji politični razlogi Sofija, 20. okt e. Včeraj ob 11.36 je kralj Boris sprejel predsednika vlade dr. Kjoseivanova, ki mu je podal ostavko svoje vlade. Kralj je ostavko sprejel ter popoldne po posvetovanjih s predsednikom sobranja poveril dr. Kjoseivanovu mandat za sestavo nove vlade. Službeno ni bilo izdano nobeno poročilo o razlogih, zaradi katerih je Kjosei-vanov podal ostavko svoje vlade, iz dobro poučenih krogov pa se je izvedelo, da je Kjoseivanov podal ostavko, ker je Bolgarija svoj čas službeno izjavila, da hoče ostati nevtralna, mednarodni položaj pa se je med tem toliko spremenil, da hoče bolgarski krali izvajati politiko popolne nevtralnosti in je z ostavko sedanje vlade dobil možnost, da se posvetuie s predstavniki vseh bolgarskih političnih skupin. Kralj je medtem sprejel v avdi-jenci predsednika sobranja Aleksandra Cankova, na posvetovanje pa so povabljeni tudi še vsi bivši predsevi.iiki bolgarskih vlad in bivši bolgarski zunanji ministri ter nekateri ugledni bolgarski politiki. Kriza bolgarske vlade zaradi obširnih posvetovanj najbrže ne bo rešena še dva ali tri dni Ni izključena možnost, da bo sestavljena vlada narodnega edin-stva. Bukarešta, 20 okt. e. V dobro informiranih političnih krogih trdijo, da bo imela sprememba bolgarske vlade za posledico spremembo bolgarske zunanje politike, v kolikor se tiče Rumunije, in sicer bo naloga nove vlade, ki bo sestavljena na zelo široki podlagi, da likvidira nekatera vprašanja, zaradi katerih še ni zaželenih prijateljskih odnosov med Bolgarijo in Rumunijo. Gre predvsem za Do-brudžo, ki jo Bolgari slej ko prej zahtevajo zase. Tesnejše sodelovanje severnih držav Skandinavske države zavzemajo enako stališče nevtralnosti kakor v svetovni vojni ter bodo podprle FinsJco v prixadevanju za ©Hranitev Stockholm, 20. okt. AA. Snoči ob 18. je bil objavljen naslednji komunike: Kralji Danske. Norveške in Švedske ter predsednik finske republike so se s svojimi zunanjimi ministri sestali na konferenco 18. in 19. oktobra 1939. Na konferenci so najprej proučili splošni položaj s stališča svojih držav. Razpravljali so zlasti o težavah, ki bi jih mogel današnji težki mednarodni položaj povzročiti za ohranitev pravice, da bi omenjene države svobodno odločale o svoji nevtralnosti, kar so vedno zahtevale in potrdile v začetku vojne z izjavami o nevtralnosti. Na konferenci je bilo soglasno ugotovljeno, da so zastopane vlade odločene v tesnem in stalnem sodelovanju držati se stroge nevtralnosti. Stališče teh vlad glede problemov, ki bi se mogli pojaviti, bo odvisno od prizadevanja, da se ti problemi obdrie povsem ob strani njihovega nevtralnega stališča. One zahtevajo, naj vse države spoštujejo to »tališče, Id sloni na iskrenih In miroljubnih odnosih z ostalimi državami Opozarjajoč na deklaracijo, ki so jo v času svetovne vojne 1.1917 izdale vlade Danske, Norveške in Švedske o priliki konference kraljev severnih držav v Osla in ugotavljajoč, da so se m'd tremi kraljevinami ohranili prijateljski odnosi in zaupanje ves čas vojne in ne glede na oblike, ki bi jih sovražnosti utegnile zavzeti, so se v Stockholmn zastopane vlade sporazumele, da bodo v časa sedanje vojne Danska, Finska, Norveška in Švedska, ravnale v politiki po smernicah, ki so bile zaradi tesnega sodelovanja uspešno uporabljene v času svetovne vojne od L 1914 do 1918. Na konferenci so razen tega razpravljali o težavah, ki se tičejo trgovine in plovbe nevtralnih držav zaradi ukrepov vojajočih se 1r*av. Dosežen je bil sporazum, da se v klada dela na tem področja za nadaljnje •va janje načel, M so bila formulirana v omunlkeju s dne 19. septembra L1939 Koda nju, ohranjajoč pri tem z vnemi dr-avami tradicionalne trgovinske odnose In (lajajoč droga drugI vzajemno pomoč za zagotovitev preskrbe severnih narodov. Prav tako je bilo na konferenci sporazumno odločeno, da se nadaljuje sodelovanje, ki je vzpostavljeno med državami skupine Oslo m prav tako z ostalimi nevtralnimi državami za ohranitev skupi Ih koristi. Švedski kralj je sprejel o priliki te konferenc« brzojavno Izraze simpatij državnih poglavarjev ameriških nevtralnih držav. Za ■poroflsa v severnih državah visoko cenijo. Vlade, ki so zastopane na konferenci, bodo našle v njih dragoceno pomoč za svoja prizadevanja v korist mednarodnega miru in reda, ki sloni na pravu. Severne vlade opozarjajo, da žele {»omajrall pri odstranjevanju mednarodnih težav in da je bila ta želja izražena že pred začetkom sovražnosti, ko so se ilržavni poglavarji teh držav pridružili pozivu kralja Leopolda v korist mini. Ta želja ostane se naprej. Z največjim zadovoljstvom bodo •ozdravili vsak znak vzajemnega razumevanja med vojujočimi se državami, kakor tudi možnost, v kateri bi se pooblastile nevtralne države, da store vse za vzpostavitev miru in varnosti vseh narodov. Finska je zadovoljna Stockholm, 20. okt. s. Po večerji pri kralju Gustavu sta danski kralj Kristijan in norveški kralj HaKon zapustila Stockholm. Predsednik finske repubUke je odpotoval že včeraj popoldne z letalom nar.aj v Helsinke, kjer se je že zvečer sestala finska vlada k seji, na kateri x> določili de-fmitiven odgovor na ruske zahteve, ki bo obenem predstavljal tudi odgovor vseh severnih držav ruski vladi. Finski zunanji minister Erkko je po odhodu predsednika Kallia in drugih udeležencev konference severnih držav ostal v Stockholmu ter nadaljuje razgovore s Švedskimi državniki. V Oels*Qko ss bo vrnil najbrže danes. Finski minister za zunanie zadeva % izjavil zastopnikom stock-uPnvkih Hstov, da je izredno zadovoljen nad uspehom 9tockholmske konference. Poudarii >e, da je konferenca potrdila skupno trdno voljo skandinavskih drŽav, da hočel-> anr«.-niti svojo nevtralnost. Konferenca »e bfla jasna manifestacija teh drža'/ za ohrarr!-tev neodvisnosti in svobode. Stockholm, 20. oktobra mp. V včeraj izdanim komunikejem o solidarnem nastopu skandinavskih držav, ki odkli jo vsak pritisk Moskve m Berfina, je na konferenci tudi sklenjeno, da nsvske države ne bodo podprle Hiti ga prizadevanja za mir pod pogaJL je postavšL Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, petek 90. oktobra 1939. Angleško-francosko letalsko sodelovanje Angleški letalski minister o svojih ugotovitvah v Franciji London, 20. okt s. Angleški letalski minister Wood se je mudil tri dni na Inšpekcijskem potovanju pri angleških letalskih silah v Franciji. O svojem potovanju je imel Wood tudi govor po radiu. Izjavil je, da se je v sredo sestal s francoskim letalskim ministrom La Chambrom, s katerim je ugotovil popolno soglasje. Včeraj je poaetil vrhovnega poveljnika angleške vojske generala Gorta v njegovem glavnem stanu v bližini fronte. Nato je pregledal več angleških, kakor tudi francoskih letališč in letalskih eskadril. Wood je v govoru dalje poudaril, da je bila vsa angleška letalska armada z materialom vred prepeljana v Francijo po zračni poti. Ves prevoz se je izvršil brez vsakega incidenta, razen manjše nezgode enega samega letala. Med angleškimi In francoskimi letalskimi silami je vzpostavljeno tesno in uspešno sodelovanje. Ni mogoče dovolj pohvaliti angleških letalcev, ki so izvršili sijajne fotografske posnetke Siegfriedove črte. Za sijajno organizacijo angleške letalske armade v Franciji je posebno značilno dejstvo, da razpolaga s popolnimi bolniškimi letalskimi edinicami, kakor tu- di z zdravniškimi oddelki. Vsi prevozi ranjencev se vrše po zračni poti, zdravniška pomoč je možna neposredno v M<*t^1 fronte in izvršene so bile celo že transfuzije krvi v letalih med poletom. Konec letakov? London, 20. okt. mp. Londonski tisk se obširno bavi z angleško obrambo proti letalskim napadom. Tako poroča današnja »Daily Telegraph«, da se je obramba pri poslednjih nemških letalskih napadih pokazala za nezadostno. V Firth of Forthu ni bilo nobenega alarma, ko so se pojavili nemški bombniki. Tudi v Edinburghu niso vedele krajevne oblasti, kaj bi storile, in so čakale na navodila iz Londona, ki pa jih ni bilo. V zvezi s tem so tudi kritizirali postopanje angleškega vrhovnega poveljstva, zlasti letalskega. Oba lista pravita, da je v vojni mogoče samo tedaj doseči uspehe, če pokaže poveljstvo potrebno energijo in aktivnost. Metanje letakov mora prenehati, ker prinaša vrhovnemu poveljstvu samo zasmehovanje. Angleško-francoska premoč na morju Podatki francoskega lista o razmerju skih sil Anglije, Francije in Nemčije Pariz, 20. okt. mp. Snočnji »Pariš Soir« se bavi z nemško propagando, ki je glede na zadnje nemške podmorniške in letalske uspehe v Scapa Flowu in v Firth of Forthu začela trditi, da angleško-francoska blokada ni tako trdna, da bi je ne bilo mogoče predreti in da zavezniške pomorske vojne sile nikakor niso nepremagljive. List odgovarja na te trditve z opisom razmerja angleško-francoskih ter nemških vojnih sil, pri čemer navaja naslednje konkretne podatke: Anglija in Francija sta imela v začetku vojne v službi 22 bojnih ladij s tonažo 639.000 ton. Po potopitvi bojne ladje »Ro-yai Oak« je ostalo še 21 bojnih ladij s 601.000 tonami. Nemčija razpolaga sedaj s 5 bojnimi ladjami s skupno 82.000 ton. V začetku vojne sta imeli Anglija In Francija 7 matičnih ladij za letala. Po izgubi L 1914 zgrajene matične ladje za letala >Courageuse«, ki jo je torpedirala nemška podmornica v Rokavskem prelivu, je Franciji in Angliji ostalo Še 6 nosilcev-letal s skupno tonažo 127.000 ton. Nemčija ob začetku vojne ni imela nobene matične ladje za letala. Zaveznika imata skupno 22 oklopnih križark in 36 križark, ki izpodrivajo skupno 489.000 ton vode. Nemčija ima 1 oklopno križarko in 6 križark skupaj s 45.000 tonami. Zaveznika razpolagata s 177 rušilci skup no s 275.000 tonami. Nemčija ima le 38 rušilcev, ki izpodrivajo Je 45.000 ton vode. Anglija in Francija imata skupaj 121 podmornic s 126.000 tonami. Uradno objavljeni podatki kažejo,' da je Imela Nemčija v začetku vojne 52 podmornic skupna s 21.000 tonami. Morda ima Nemčija še nekaj podmornic, ki jih je zgradila skrivaj, a v prvih šestih tednih vojne se je število njenih uradno objevljenih podmornic zmanj šalo za dobro tetjino ali za 35 %. Ti podatki kažejo ogromno premoč zaveznikov na morju. Koliko so nemški podmorniški in letalski napadi škodovali angleški trgovski mornarici, kaže dejstvo, da je bilo izmed ladij, ki so od začetka vojne priplule ali odplule iz angleških pristanišč, potopljenih 0.5%, a 99.5% jih je v spremstvu angleških vojnih ladij svobodno plulo po vseh morjih. V po slednjem tednu je bilo zaplenjenega 23.000 ton blaga, ki je bilo namenjeno Nemčiji, kar je znatno več, kakor je bila celotna tonaža angleških trgovskih ladij, ki so jih nemške podmornice potopile v tem času. Nemške vesti, da so bili pri raznih napadih zadete vojne ladje »Hood«, »Repul-se« in »Are Royal«, so se izkazale za izmišljene, na drugi strani pa nemškega trgovskega brodovja na mednarodnih morjih ni opaziti. Nemške trgovske ladje so se zatekle v nevtralne luke. Na odprta morja si upajo le še pod tulimi zastavami. Razvoj letalstva v Mariboru Lepi uspehi jadralnega letalstva — Mnogo obetajoči razvoj v bodočnosti ■TCSJ.iJJSH Mariborske in okoliške novice — Olga Balon umrla. Snoči ob 20.45 je po daljši bolezni umrla v Ciril Metodovi ulici št. 11 gospa Olga Balon, vdova po vinarskem komisarju. Dosegla je starost 70 let. Bila je plemenita žena, ki se je mnogo udejstvovala v narodnih in dobrodelnih akcijah in ki si je pridobila velike zasluge za razvoj počitniškega doma kraljice Marije na Pohorju. Bila je marljiva narodna delavka in najuglednejša predstavnica mariborskega narodnega žen siv a Pokojnica je bila mati gospe Ivanke Li-pold in tašča dr. Fran j a Lipolda. Pokopali jo bodo jutri ob pol 16. na mestnem pokopališču na Pobrežju. Pokojnici bomo ohranili svetal spomin, žalujočim naše globoko sožalje. — Iz Ljudske univerze. Dre vi ob 20. bo dvorani Ljudske univerze na Slomškovem trgu drugo predavanje v novi predavalni sezoni. Na sporedu bo predavanje predsednika sreskega odbora Rdečega križa g. dr. Ivana Jančiča, ki bo v svojih izvajanjih prikazal zgodovinski razvoj, ustroj in mednarodno važnost, ki jo ima društvo Rdečega križa, zlasti v današnji dobi. Nocojšnje predavanje bo nedvomno vzbudilo odziv pri vseh onih, ki se zavedajo, kako potrebna je danes ta človekoljubna mednarodna organizacija, — Podlegel je poškodbam. 841etni starček Štefan Ekart, doma iz št. Janža na Dravskem polju, je prišel na Ptujski cesti po nesrečnem naključju pod tovorni avto. Starček je obležal s prebito lobanjo. Prepeljali so ga v bolnico, vendar pa je starček podlegel poškodbam in umrl. — Gradbeno gibanje. Včeraj sd je posebna komisija Pokojninskega zavoda v Ljubljani ogledala bivše * Ambrožičevo zemljišče v Krekovi ulici, kjer bo gradil Pokojninski zavod, kakor smo že poročali, trinadstropno stanovanjsko niso. V smislu informacij bodo pričeli z gradnjo nove hiše se letos, če bodo vremenske prilike količkaj ugodne. V tem primeru bi se stranke lahko vselile v nova stanovanja že prihodnje poletje. — Iz poStne službe. Upokojen je upravnik pošte Maribor II. inšpektor V. skupine g. Anton Klemenčič. Upokojena sta tudi inšpektorja V. skupine Jernej Vidmar in Štefan Bele, oba pri pošti Maribor II. Pri pošti Maribor L pa je upokojen višji kontrolor Anton Majer. — Osebna vest. K tukajšnji finančni kontroli je premeščen podinšpektor g. Franc Kocman, M je doslej služboval v Slavonski Požegi. Podinšpektor Dragomir Ditrih, ki je doslej služboval pri mariborski finančni kontroli, pa je premeščen k finančni direkciji v Novi Sad. — Grob pri grobo. V splošni bolnici je umrla tkalka Angela Kraner, stara 34 let. V porodnišnici je preminila žena podpre-glednika finančne kontrole Ljudmila su-mann, stara 35 let. Žalujočim naše globoko sožalje. _ Fončno predavanje. Sinoči je predavaj v dvorani Ljudske univerze na pobudo odbora za obrambo mesta Maribora proti napadom iz zraka prof. Stanko Modic o kemični vojni. K predavanju se je obralo š*-vilno občinstvo, ki je s tem pokaralo, ca D^vilno pojmuje potrebo tovrstnih predavanj. Predavatelj je obravnaval ¥ svojih izvajanjih problem vojnih strupov ter njih fiziološke učinke. Obrazložil je, kako se mora ravnati z masko v primeru zračnega napada. Razpravljal je tudi o možnostih nove kemične vojne. Predavanje je zbudilo zanimanje številnega občinstva. 2eleti je, da se slična predavanja v okviru odbora za obrambo mesta proti napadom Iz zraka pomnožijo. S tem naj se omogoči udeležba pri predavanjih čim širšim slojem mestnega prebivalstva. — Kap ga je zadela. Davi ob pol 9. so našli v Betnavski ulici štev. 23 v stanovanju mrtvega 601etnega hišnega posestnika Josipa Kavška. Ležal je ob štedilniku. Na bradi je imel 6 om dolgo rano in nekaj težjih poškodb na čelu. Po vsem tem so prvotno mislili, da je bil Kavšek umorjen, komisija z mestnim fizikom dr. Novakom in šefom mariborske kriminalne policije Francem Cajnkom pa je dognala, da je Kavška zadela kap. Sinoči se je precej razburil v prepiru z nekim podnajemnikom od katerega je zahteval plačilo najemnine za 14 dni v naprej. Pri padcu se je Kavšek zadel v štedilnik bi od tod poškodbe na njegovem telesu zaradi katerih so mislili, da je bil žrtev morilca. — Nevaren požar. Pri Sv. Miklavžu pri Ormožu je izbruhnil požar v župnišču in gospodarskem poslopju, ki stoji v bližini. Gasilcem se je s težavo posrečilo požar omejiti. V nevarnosti so bile bližnje hdde in tudi cerkev, škodo cenijo na 65.000 din, ker je župnišče in pripadajoče gospodarsko poslopje popolnoma pogorelo. — Studenške novice. Naše društveno življenje je že v znamenju nove sezone. Med drugim se pripravlja na novo predavamo sezono tudi naša agilna Ljudska univerza. V četrtek 26. t. m. bo otvoritveno predavanje m sicer bo predaval urednik g. F. Vatovec o aktualnih sodobnih vprašanjih. V okviru otvoritvenega večera so tudi druge običajne točke. — Športne novice. V nedeljo 22. Oktobra se bo odigralo na področju mariborskega okrožnega odbora LNP poslednje kolo prvenstvenega tekmovanja v jesenski sezoni. V Mariboru bo gostovala enajsto-rica SK Gradjanskega iz Čakovca, kl to nastopilo proti SK Rapidu, SK železničar pa bo moral v Čakovec, kjer se bo sestal s Čakovečkim SK. Obe tekmi bosta ob vsakem vremenu. — Vzgled mladine. Za nedeljo 29. t. m. bo tudi v Mariboru slovesna proslava praznika jadranskega dne v spomin na zgodovinski dogodek ob prevratu, ko je zaplapolala na Jadranu naša tro bojni ca. V proslavo tega dogodka bo 29. t. m. v Sokolskom domu veUka matineja »pestrim, slikovitim sporedom, ki jo priredi naša mladina Podprimo njena Idealna prizadevanja s tem, da se v čim večjem številu udeležimo omenjene proslave. — Znanilci zime so naši koštan jarjL Zdi se da £h je vsako leto več. Mariborčani zelo cenijo ta žlahten sad, ki si ga radi privoščijo. Kupčija kostanjarjev je zaradi tega še precej dobra. Seveda je cena pečenemu kostanju še zmerom nekoliko previsoka in sicer 6 din za mer. Na trga pa pro dajajo kostanj po 2 din liter. Mariborske gospodinje segajo po njem. Je pa tudi precej Marttx)cčanov in Mariborčank, ki bja- Manbor, 19. oktobra še zadnje lepe dneve pred nastopom zime hočejo izrabiti naši vrli jadralni letalci za polete nad Mariborom. Ko se bliža zaključek letošnje jadramo letalske sezone, smejo biti člani mariborske jadralno letalske skupine ponosni na svoje letošnje uspe he, ki so jih zlasti pokazali ob letošnjem drugem nacionalnem tekmovanju za državno prvenstvo v okviru VIII. mariborskega tedna. S tem svojim požrtvovalnim delom nadaljujejo tradicijo, ki jo ima Maribor glede povojnega razvoja in popularizacije letalstva. Ze takoj v prvih povojnih letih se je začelo namreč v Mariboru zelo hitro in uspešno razvijati letalstvo. Tudi v Mariboru smo bili pod vtisom smernic in pomembne vloge letalstva v športnem civilnem in vojaškem smislu, ki jo je pokazala svetovna vojna. Za nas vse je bilo zlasti v prvih povojnih letih aktualno vprašanje, kako bomo vsaj delno ustvarili to, kar imajo drugi narodi v precejšnji meri že ustvarjeno. Koliko truda in ambicije posameznikov je bilo treba, da je bilo doseženo to, kar je skupina idealistov v Mariboru postavila za svoj cilj. Nešteto naporov je bilo treba pri ustvarjanju na polju letalstva, ki naj tudi v svojem okviru pomaga popularizirati naš Maribor. Tako vidimo takoj v prvih povojnih letih prve pobornike za razvoj letalstva v Mariboru. Njim na čelu je ravnatelj dr. Tominšek, ob njem duša vsega tega propagandnega dela nepozabni pokojni dr. Sestan. Starejši in mlajši člani so obilo žrtvovali za idejo letalstva in so tudi z materialnimi sredstvi podprli prizadeva nja za čim vidnejši razmah av:stike v Ma ribom. Z vztrajnim organizatoričnim delom so si pridobili lepo število članstva, ki je bilo pripravljeno, da požrtvovalno in nesebično sodeluje. Prvi uspeh marljivega dela je bil prvi. četudi bolj zasilni leseni hangar na Teznem. Člani takratne uprave so z raznimi nabiralnimi akcijami zagotovili potrebna denarna sredstva za napredek in povzdigo letalstva v Mariboru, ki ima poleg druge- j ga tudi nacionalno važnost. Aktivnost članov je čutiti v raznih smereh. Nekateri sodelujejo pri gradnji lastnih motornih letal, drugi pri organizaciji jadralnega letalstva, prirejanju mitingov ter predavanj itd. Posebno važna je ugotovitev, da so bili ravno v Mariboru prvi poborniki jadralnega letalstva. Tukaj vidimo znane pionirje ja dralnega letalstva, jadralno letalske pilote z inž. Borisom Cijanom na čelu. Misel jadralnega letalstva je prodrla tudi v okoli co, kjer imamo jadralno letalske skupine med katerimi je posebno delavna skupina v Rušah. Pred devetimi leti je bil prvi veliki letalski miting na Teznem ki se je končal z lepim uspehom. Sledil je prvi mednarodni jadralno letalski poštni let v Jugoslaviji iz sosednega Gradca v Maribor, potem druge slične propagandne prireditve, modelarska tekmovanja itd. Uspehov desetletnega dela od obstoja Aerokluba v Mariboru niso mogli zasenčiti razni neuspehi, tudi ne večje in manjše nesreče, ko je padel za ideale letalstva pokojni dr. Sestan Vztrajno delo je šlo svojo pot. Na Teznem je danes oficielno priznano letališče kot tako zaznamovano v vseh kartah mednarodnih letalskih družu Silno razveseljiv pojav pa je, da se je v zadnjih letih zlasti odlikovala naša mladina, ki se je v jadralno letalskrh skupinah ter z marljivim, nesebičnim pozitivnim delom po delavnicah vzgajala v pravem letalskem duhu. S tem je dobi' Maribor kader letalcev, ki so izšli iz mariborske jadralno letalske skupine. V samem Mariboru delujejo tri skupine, razen tega imamo takšne skupine v Celju. Ptuju. Slovenjem Gradcu, Gornji Radgoni, Rušah. Šoštanju, Ljutomeru in Murski Soboti. Pod okriljem teh skupin si gradijo člam predvsem tako zvana šolska letala, pa tudi druga letala višjih sposobnosti. Vrli jadrale so takoj že v prvih letih pokazali zadovoljive uspehe pri gradnji letal, pri letenju, pa tudi pri izpopolnjevanju v raznih jadralno letalskih tečajih in šolah. To požrtvovalno sodelovanje ima tudi svoj veliki vzgojni pomen, saj se mladina duhovno in fizično oblikuje v smislu vzvišenega gesla: delati in leteti. Kaj si je mogoče misliti lepšega s stališča mladega človeka kakor je to. da si sam zgradi primerno letalo, na katerem se bo povzpel v zračne višave, da jih obvlada ter da se preda prelepemu, vabli vemu zračnemu jadranju, ki bistri um. krepi mlado telo ter usmerja mladino k pravemu konstruktivnem delu v korist posamezniku in skupnosti. V teku let so bili doseženi tudi v tem oziru prav lepi uspehi. Danes se lahko ponaša že okoli 100 jadralno letalskih pilotov s tako zvanimi ABC (srebrnimi in zvanični-mi) pilotskimi izpiti. Ravno iz vrst mariborskih jadralcev je med prvimi jadralci v državi položil tako zvani srebrni izpit »C«, kar pomeni, da je dosegel višino 1000 metrov nad startom, oddaljenost 50 km in da je najmanj 5 ur nepretrgoma jadral. Jadralno letalstvo se je razvilo v zadnjih letih zlasti na podlag' smotmega. organiza-toričnega vodstva sedanje uprave oblastnega odbora Aerokluba v Mariboru ter njegovega referenta za jadralno letalstvo. Ti uspehi pa so se pokazali tudi ob letošnjem drugem nacionalnem tekmovanju za državno prvenstvo v jadralnem letenju, ki je bik) v avgustu t. 1. na tezenskem letališču. Rezultati tega tekmovanja so prinesli lepo, častno priznanje znanim mariborskim jadralcem. Velikega propagandnega pomena pa je tudi organizacija podmladkov po raznih šolskih zavodih. Namen teh podmladkov je, da zbudijo v mladini smisel in ljubezen do letalstva, da ga pridobijo za sodelovanje. Pod tem okriljem se mladina, ki kaže zanimanje za letalstvo, vzgaja ter izpopolnjuje v raznih modelarskih tečajih v prave modelarje. Tukaj izdelujejo z lepim uspehom v miniaturi vse one vrste letal, ki jih bodo pozneje lahko uporabljali kot neustrašeni jadralci-piloti Organizacija teh podmladkov je že precej izvedena. Nahajamo jih v Mariboru, Celiu, Murski Soboti, Ptuju, Slovenjem Gradcu in Ljutomeru. V teku pa je Še nadaljnje organiziranje mladine v podmladkih »Aerokluba« na področju mariborskega oblastnega odbora. Nedvomno gre za vse te vidne uspehe toplo priznanje predvsem upravi oblastnega odbora pod uspešnim vodstvom predsednika ravnatelja A. Krejč«ia in podpredsednika Josipa Papova. To delo je tem bolj hvalevredno in priznanja potrebno, ker je združeno s plamtečim idealizmom, ki vidi pred seboj le vzvišene ideale nesebičnega letalstva. Toda to, kar smo navijali, še ni vse. Danes imamo na tezenskem letališču nov. lično izdelan hangar, ob njem upravno poslopje, meteorološko postajo, ki je pomembne važnosti za ugodno startanje jadralnih letal. So seveda še velike naloge, ki so si jih začrtali vneti sodelavci pri oblastnem odboru Aerokluba in pri jadralno letalski skupini. Gre predvsem za to da se tezen-sko letališče čim sodobneje uredi, da se ogradijo poleg hangarja delavnice, da se Maribor priključi na mednarodni letalski promet in da se izposlujc stalno vojaško trenažno vodstvo ter končno otvoritev lastne pilotske šole. Z vidika interesov Maribora je predvsem važen načrt priključitve Maribora na mednarodni letalski promet. S tem bi narasel pomen našega mesta. To bi bila zares velika pridobitev, za katero se bori mariborski Aeroklub od vsega začetka. Pred leti se je že zdelo, da bo ta cilj dosežen pa je to vprašanje zastalo. Potrebno bi bilo, da se znova poživi in premakne z mrtve točke. Velike so naloge letalstva v naši dobi. Naj bi sistematično vzgajanje jadralnih letalcev kot bodočih pilotov naklonilo tudi Mariboru tisti delež, ki mu pripada po vlogi, ki jo že leta sem igra ter izvaja na področju letalstva. dijo dan na dan v maiiborsko okolico, kjer pobirajo kostanj, ki ga potem prinašajo v večjih množinah domov. Letos je namreč kostanja v okoliških predelih precej obilno. — Za brata se Je izdajal. Poročali smo že o poskušenem pobegu nekega Aleksandra Kanika, ki so ga orožniki aretira! zaradi suma., češ da je pomagal tihotapiti Žide preko meje. Ko so ga policijski stražniki eskortirali s sreskega načelstva v policijske zapore, pa je Aleksander Kanik tik pred policijskimi zapori pobegnil ter se skiil na podstrešju neke hiše v Židovski ulici, kjer so ga spet aretirali. Na policiji so Aleksandra Kanika daktiloskopi-rali ter se je pri tem izkazalo, da je dobila policija v roke dolgo iskanega 291et-nega Vilibalda Kanika iz Koprivnice, ki ga zasledujejo oblastva že od leta 1933, ker je izvršil v Mariboru, Ptuju in Celju več drznih vlomov in tatvin. Kanik je bil že 14krat predkaznovan. Ker so našli pri Kasuku dokumente, glaseče se na ime Aleksandra Kanika, domnevajo, da je dokumente ukradel svojemu bratu, da se na ta način lahko legitimira kot Aleksander Kanik. — Rabu*a na PobrCskl cesti. V nekem bifeju na Pobreški cesti sta dva moška napadla 291etno Marijo Fras ter jo pre-mikastila, Frasova se je krepko branila ter je moška grizla in jima pulila lase. Pri tem je seveda na ves glas kričala. Rabuki je napravil konec stražnik, ki je udeležence rabuke povabil na stražnico, kjer sta moška izpovedala, da sta zaradi tega Fiasovo premika stila, ker jima je ukradla iz stanovanja dokumente. Moška j sta bfla odsl ovijena, Frasovo pa so zaradi suma tajne prostitucije oddali v policijske zapore. — Razne vesti. Ko se je 371etrti delavec Ivan Vrsičnlk s svojim kolesom peljal proti svojemu domu v Zg. Radvanju, se je zaletel vanj pijan moški. Vršičnik je padel s kolesa in obležal z zlomljeno levo nogo. Zdravi se v bolnici. — Tja so prepeljali tudi 261etnega Ivana Resa iz Selnice ob Dravi ki si je pri padcu s kolesa zlomil desnico. — V Stritarjevi ulici je neki tovorni avto podrl hlapca Josipa Goloba iz Spodnje Dobrave 89, ki se je peljal na kolesu. Pri padcu je Golob dobil poškodbe na nogah. — Instalaterju Ferdinandu Zmaseku, stanujočemu na Koroški cesti 6 je izginila iz barake sreskega cestnega odbora na Koroški cesti denarnica, v kateri je bik> 156 dan gotovine. — V Kopi- i tarjevi udici je neki zlikovec ukradel var- j nostno svetilko in oškodoval mestni gradbeni urad za 50 dbu — Z voza je padla 571etna posestnica Antonija šuta iz Sv. Trojice v Slovenskih goricah. Obležala je z zlomljeno levico ter poškodbami na nogah. Odpreanili so jo v mariborsko bolnico. — V Stolni ulici je neki osebni avto podrl llletno Anico J ust stanujoče v Jezdarski ulici 8. Justova je obležala s poškodbami na rokah to nogah. Mariborski reševalci so jo prepeljan v bolnico. _ Huda mrcina. Pri Sv. Marjeti ob Pesnici je neki pes ugriznil 201etno Štefanijo Saletingerjevo, ki je poškodovana na rokah m po obrazu. Saletingerjeva se je morala zateči v mariborsko bolnico, za lastnikom hude mrcine poizvedujejo orožniki. — Nočno kaaniHIm rfuzho imata tekoči teden Amanežejeva lekarna pri sv. Antonu na Frankopanovi 18. tel. 27—01, ter Konigova lekarna pri Mariji pomagaj na Aleksandrovi 1 tel. 21—79. — Smrtna trtev krtmkaalnega splava. Na Majskem vrhu v Halozah je bila u službena pri nekem tamošnjem posestniku 19-letna služkinja Pavla sprah. Ko so jo hoteli domačini zjutraj okoli 5. ure zbuditi pa so jo naša v postelji negibno ln vso krvavo. Pod posteljo pa je ležal telesni plod moškega spola, star 4 do 5 mesecev, Ker Sprahova ni kazala nobenih zna kov življenja, so poklicali orožnike. O za- ! devi so obvestili sodišče, ki je odredilo j obdukcijo njenega trupla. Obdukcija je do- I gnala, da je postala pokojna šprahova žrtev kriminalnega splava, ki je povzročil, da je nesrečna ženska zaradi izkrvavitve umrla. Orožniki poizvedujejo za brezvestno osebo, ki je šprahovi pri umetnem splavu pomagala. — Vlom v cerkev. V cerkev pri Sv. Tomažu pri Ormožu so vdrli doslej neizsle-deni vlomilci, ki so s silo odprli puščico v cerkvi, kar se jim pa ni posrečilo. S plenom so tatovi pobegnili neznano kam. — Razdejanje. Pred gostilno L*. Turka v Prepoljah na Dravskem polju so se pojavili trije moški, ki so s koli in kamenjem razbili vsa okna na nisi. Gostilničar Lrovro Tuik ima zaradi tega precejšnjo škodo. V zvezi s tem razdejanjem so orožniki ovadili državnemu tožilstvu tri osebe, ki so pa pri zaslišanju tajile vsako krivdo. — Nereči pri gradnji novih hiš. V Ca- fovi ulici je prišel pri delu na novi zgradbi 301etni ziJar Anton Vrbnjak v dotiko z električno napeljavo. Električni tok ga je vrgel s stavbnega odra. Pri tean je Vrbnjak dobil občutne poškodbe na rokah in so ga morali mariborski reševalci od-premiti v bolnico. — V Slovenski Bistrici pa se je pri neki novi zgradbi zrušilo tramovje. ki je padlo na 511etnega tesarja Matija Justineka, ki ima poškodovano hrbtenico. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico. — Napad iz zasede. Na samotni poti pri Dobrovcih na Dravskem polju je doslej še neizaledeni napadalec s kolom navalil na 201etnega delavca Franca Levstika, ki se je s kolesom peljal proti domu. Napadalec je z nekim drogom zamahnil proti Levstiku ter mu zlomil desno nogo. Levstika so odpremili v mariborsko bolnico, napadalca iščejo orožniki. — Viničar zabodel gospodarja. V Zgornjem Porčiču je viničar Janez Dvoršak navalil na svojega 441etnega gospodarja posestnika Antona Robiča in ga z nožem zabodel v desnico, v prsi in obraz. Robač je obležal nezavesten in ves v krvi. Težko ranjenega Robiča so prepeljali v mariborsko bolnico. — Odbor za pobijanje draginje. > Delavska politikac ugotavlja v številki 120 sledeče stališče: »Na zadnji seji mestnega sveta je bil imenovan odbor za pobijanje draginje, kakor to predvideva nova uredba, ki jo je pred kratkim izdal minister socialne politike. V odTbor za pobijanje draginje so bili določeni: magistratni ravnatelj dr. Rodošek kot zastopnik mestnega magistrata, ravnateljica »Vesne« Marija Rapoc kot zastopnica konzumentov; njena namestnica Brna Povh, Reber Anton kot zastopnik zadrug njegov namestnik Vojteh Vrhovšek; veletrgovec Miloš Oset kot zastopnik trgovstva, za njegovega namestnika Franjo Majer; industrijalec inž. Oskar Dračer, kot zastopnik proizvajalcev, njegov namestnik Ivan Sojič, krojaški mojster Josip Kac kot zastopnik stanovanjskih najemnikov in njegov namestnik krojaški mojster Hinko Kamer. Kakor je iz stestave ravidno, so zastopani v tem odboru domala vsi sloji, le delavce in nameščence so prezrli, čeprav je strokovna komisija še pred sejo opozorila mestno na-čelstvo, da želi delavstvo biti zastopano v tem odboru po svojih zastopnikih. Ravnateljica. »Vesne« gospa Rapoc je bila edina imenovana kot predstavnica konzumentov. Pri draginji so najbolj prizadeti konzumenti, ki jih tvorijo delavci to nameščenci, zato bi bn moral mestni svet to upoštevati. Kakor vedno, pa je tudi ob tej priliki zmagalo znano neraspoloženje proti mariborskemu delavstvu. Na to vprašanje se borno ob priliki se povrnili. _ Košaftke zadeve. »Delavska pofttka« poroča v številki 120: »Ob novo tlakovani državni cesti v Krčevini je od mestne meje do Počehove narejen hodnik za pešce ki pa so ga na hitro robo posipali z debelim prodcem, ki ga je že polovico odf rcalo pod robnik, kjer grozi sčasoma zamašiti odvodne kanale. Tak debel, nezd robi jen prodec, ki ne ostane v svoji legi, ne spada na cesto, še manj pa na hodnik, kjer po njem ni mogoče hoditi. Mar ni mogoče dobiti par voz peska? Prošnja velja občini Ko-šaki in cestnemu odboru.« Mariborsko gledališče Petek 20. oktobra: Zaprto. Sobota, 21. okt., ob 20.: Veriga. Red C. Podeželskim odrom se ob popoldanskih predstavah ob nedeljah in praznikih nudi prilika, poučnega spoznanja odrske tehnike poklicnega gledališča in žive vprizori-tve del, ki jih želijo uprizoriti na svojih odrih. Zato bo jim nedeljske popoldanske predstave v mariborskem gledališču toliko bolj priporočljive. Ce prit le jo v večjih skupinah in vzamejo vstopnice po svojem odposlancu že v nedeljo dopoldne, imajo po vrhu še popust. Iz Ptuja — Smrt pod avtomobilom, V Gorišnici pri Srv. Marjeti niže Ptuja se je pripetila tež!:a avtomobilska nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Po cesti je pri vozil težak tovorni avtomobil spedicijske tvrd-ke Pečnik iz Ptuja. V kritičnem trenutku je prišel izza ovinka 251etni mizar Bra-tušek iz Gorišnice, ki se je vračal domov. Nenadoma se je znašel pred avtomobilom, tako da ga je zadel hladilnik, ki ga je vrgel pod kolesa. Težak voz mu je zdrobil glavo, tako da je bil takoj mrtev. Truplo so prepeljali v mrtvašnico. Uvedena je bila preiskava, da se ugotovi, kdo je kriv nesreče. — pohotne*. Ptujska policija je areti rala nekega hlapca, ki je osumljen, da je oskrunil neko 121etno deklico. Aretiianea je policija izročila sodišču. — N'a.pad.. Ko se je ponoći vračal proti domu 37letni posestnik Ludvik Rakuš iz Gradiše, so ga na cesti napadli vinjeni fantje. Prizadejali so mu več težkih poškodb na glavi, tako da je Rakuš obležal nezavesten. Prepeljan je bil v bolnico. Za napadalci poizvedujejo orožniki. — Poškodbam podlegla. Poročali smo že, da se je s kropom polila 2 leti stara posestnikova hči Ana Zamuda iz Ki carja. Dobila je opekline po vsem životu. Kljub vestni zdravniški negi v ptui«=ki bolnici je podlegla težkim poškodbam. Grozen samomor Celje, 20. oktobra Včeraj okrog 17. ure se je odigrala pri falskem daljnovodu v Trnovi j ah pretresljiva tragedija Na strašen način si je končal življenje delavec Martin Bincelj iz Trnovelj. Okoli vratu si je štirikrat ovil žico. na katero je pritrdil težak kamen ter žico zagnal na električni daljnovod. Električni tok je nesrečnega delavca takoj ubil. Začela mu je goreti tudi obleka in po vsem telesu je imel strašne opekline. Zadnje čase je Bincelj bil zelo potrt, ne ve se pa, kaj ga je pognalo v tako strašno smrt. Njegovo truplo so odnesli v mrtvašnico v Vojniku, DOSMRTNA ZAPOSLITEV — Dovolite, da se vam predstavim. Sem zastopnik vašega krojača, ki me je pooblastil, da iztrjam od vas vse njegove terjatve. — Potemtakem vam moram pa čestitati, ker ste dobili dosmrtno zaposlitev.