Razne novke. Po triletnem spanju umrl. V ameriškem mesta Fort Smith je pred tremi leti nek James Elinger zaspat tako trdno, da se od tistega časa ni več zbudil. Hrana so v njega vlivali in ga hranili na nmeten način. Le redkokedaj je prišel za trenutek k zavesti, a kmalu je zopet zaspal. V bolnišnici, kjer je spal, so ga vesčas opazovali in si prizadevali, da bi ga ozdravili. Todavse je bilo brezuspešno. Pred dnevi se je zopet zbudil. toda v par minutah je nato unirl. Zdravniška veda išče vzro ke te čudne bolezni. Osmešili so se. Iz Celovca se nam poroča: Tudi pri nas je bilo nekaj Slovencev, ki so izstopili iz katoliškeCerkve in so postali protestantje. Ti novo pečcni protestantje in odpadniki so šli s pravimi protestanti vred letos o Veliki noči k «večprji«, ki jo proteslanti imenujejo «Abendmahl.« Umevno, da ta «večerja« ni nobeno obhajilo. Lutrovci so se v cerkvi tem odpadni-* kom smejali in jih čudno gledali, ko sit se v proteslantovski cerkvi začeli prekriževati, kaiti pravi protestant se ne prekrižava. Najprej so ti befiaki zatajili svojo narodnost, potem svojo katoliško vero, sedaj so se še pa osmešili in so postali kakor kak izgubljen kužek^ ki gre za vsakomur, kdor mu pomoli skorjico kruhal Jubilej vžigalice. Letos bo preleklo 90 let, odkar je kemik Friderik Kammerer kot ujetnik izumil pi ve vžigalice iz fosfora. Zivel je kol politični .osumljenecdclgo vrsto let interMrap v Hohenpagu na Nemškem. Ko je bil izpuščen iz ujetništva, je zaprosil za uiadno dovoljenje, da bi smel svoj izum izl.ori^rati ter prodajati vžigaliee. Toda glej razočaranje! Namesto da bi bil iobil dorvoljenje, se mu je pod zelo težko kaznijo prepovedalo prodajati vžigalice. Ker so pa oblasti zaznale, A& Kammeier kot političen osumljenec na tihem izdeluje vžigaHce, je moral vnovič v ječo. Nemška vlada je izdala slrogo prepovcd, da se nihče ne smc posluževati teh novib vžigalic.Kammerer je umrl v veliki hedi leta 1857. Toda že leto pozneje so zaznali Francozi in Aitgleži aa ta izum ter so začele Kammererjeve vžigalice uvažati v Nemčijo. Ptič odnesel otroka. Švicaiski listi poročajo: Na ivznožju gorovja Hallis v Švici s? nahaja kmetija. Domača kmetica je delala na vrtu.svojega otroka je pa pu stila sedeti na travi. Njen mož, ki je bil v bližini, je videl, kako se je velikanski ptič spustil na zemljo ter zagrabil otroka. Mož je bliskovito naglo vzcl v roke puško ter ustrelil ptiča, ki je bil z ugrabljenim otrokom že v višini 20 m in ki se je tako počasi spustil navzdol, da je bil otrok le malo poškodovan. Ptič-velikan kondor je meril z razpetimi peruti 17 čevljev in 5 colov, nje gov kljun je bil 16 colov dolg. Ta žival biva v Južni Amerikij toda ker je izboren zračrii letalec, je z lahkoto preplul Atlantski ocean ter prišel iz Amerike na rop v gorato Švico. Ta ptič je edcn največjih, kar so jih kedaj vjeli. Kitajski berači, ki kršijo štrajk. Kina jc zemlja beračev, ki so se tako razmnožili, da so si celo ustvarili veliko stanovsko organizacijo. Da bi si nabrali čim več denarja, počenjajo neverjetne stvari. Čim večje sočutje enajo vzbuditi pri ljudeh, tem obilnejša je miloščina. Po rokah in nogah se plazijo okrog, kažejo gnojne ra- (Nadaljevanje na 7. strani.) »e, in skrivljene ude. Kolikokrat je pohabljenost kitajskih beračev umetna in goljufiva. Na Kitajskem je doItaj takih beračev, ki se plazijo celo leto okrog čisto goli. Beraška organizacija strogo prepoveduje svojim članom vsakršno delo. Oiii berač, ki bi se drznil prijeti za najlažje delo, je takoj izključen iz organizacije. Mesto, ki se pogreza. Mesto Scranton v Pennsylvapiji se polagoma pogreza, ker so v bližini mesta obJirni rudokopi. Mesto šteje 137.000 prebivalcev, katereaau pa se je že porušilo vsled udiranja podzemeljskih rovov dokaj hiš. Nad 3000 hiš leži v razvalinah, pod fcaterimi je poginilo že dokaj ljudi. V mestu se pojavlja jo občutni potresni sunki, ki begajo prebivalstvo, da se kar trumoma izseljnje iz pogrezajočega se mesta. Trgovina z mrliči. Budimpeštanska policija je doslej zaprla 17 prodajalcev in trgovcev z mrtveci. V Budimpešti se je zadnji čas zelo razvila trgovina z mrtvimi človeškimi trupli in se je celo osnovala neka borza za prodajo mrličev na razne zdravniške zavode. Največ budimpeštanskih mrličev je pokupil optik Reichert, ki je plačeval komad po 2—4000 madžarskih kron, a prodajal komad v Avstrijo, Nemčijo in Skandinavijo po 70—80.000 kron. Vročina na Angležkem. Po celi Angliji in osobito v Londonu je zavladala neznosna vročina. Kolika razlika med nami in Anglijo. Cbicago se seli v gozdove. V znamenitem amerikan skem mestu Chicago so se stanovanja tako neznosno podražila, da večina mestnega prebivalstva ne zamore stanarine. V znak protesta proti zvišanju stanarine je sklenilo 25.000 prebivalcev, da se bodo preselili za dobo poletnega časa iz mesta v gozdove okrog mesta. Ali bo ta poletna izselitev rodila uspeh ali ne, je zelo kočljivo vpraašnje. Ako se bodo izselili iz mesta revnejši sloji, se jbodo pa bogalejši tem bolj razširili. Največji cirkus na svetu je oni v Ne\v-Jorku, kjer sastopa pri predpoldanskih predstavah 5000 ljudi, pri večernih pa zopet drugih 5000. Cirkus ima areno in tri gledišča, kjer se igra naenkrat. V cirkusu nastopi po enkrat 40 slonov, 60 konj, vse polno tigrov, levov, Ieopardov, opic in drugih takih izvanrednih živali. Po končani predstavi pa gredo posetniki cirkusa v takozva no »čudežno vas«, kjer si lahko ogledajo najbolj suhe Ijudi, največje, prikazni brez kosti itd. Ljudje se v cirkusu dobro zabavajo, pa tudi dobro plačajo. Reka, po kateri se kotorajo dijamanti. Raziskovalec Afrike Herold Scott Harger se je podal v številnem spremstvu v okolico mesta Koster, da razišče tamkajSnje bogzna koliko tisoč let stare razvaline. Med razvalinami je odkril vse polno mumij in na tisoče slepih miši. pod razvalinami je čuti valovanje podzemeljske reke, o kateri izpoveduje zgoraj gmenjeni razi kovalec, tla je prenapolnjena z dijamanti. Raziskovalec dela -sedaj na vso moč, da prikoplje do reke in še bolj — do dijamantov. Malarija v črnigori. Stalna komisija za epidemije je proglasila Črnogoro za malarično cono ter odredila stalno ambulantno komisijo, ki bo obhodila vse pokrajine. Komisija je dobila stalni mescčni kredit od 15 tisoč dinarjev. Amerika zgradi največji most na svelu. Amerika je pač del sveta, ki hoče obdržati slavo, da naj bo vse, kar je največje, najženijalnejše in uajzahimivejše, edino v Ameriki. Blizu 8 milijonsko meslo Nevv Jork je ločeno od ostalih velikih mest, ker se promct vrši na ladjah. Čez Hudsonski zaliv so začeli graditi most, ki bo dolg na deset kilometrov, bo torej najdaljši most na svetu. Glavni lok mosta bo dolg 987 metrov. Most bo imel dva nadstropja, spodnji most je namenjeu za železniški promet, gornji pa za oslali promet. Dvigal se bo 50 metrov nad vodo. Stroški za zgradbo tega mostu so preračunjeni na 210 milijonov dolarjev; ako staae en ameriški dolar 272 naših kron, si lahko vsak sain izračuna ogromno svoto, ki bo stal ta most. Mesto Corato se porušilo. V Apuliji na Italijaiiskem se je na nek poseben način porušilo mesto Corato, ki šteje 44.000 prebivalcev. Nekako 4 do 5 metrov pod zemljo, kjer leži to mesto, se nahaja mogočna plast vode. Dokler so prebivalce preskrbovali studenci z vodo, je izviralo iz te plasti v studence le samo toliko vode, kolikor se je' je sproti porabilo. Sedaj so pa začeli graditi mestni vodovod. Ko so na več mestih zgradili jarke, da v nje napeljejo vodovodne cevi, je začela iz zemlje voda bruhati s tako silo, da je najpoprej napolnila vse kleti. Vsa rešilna dela so brezuspešna, voda je naraščala vedno višje in tako je prišlo, da je prebivalstvo moralo zapustiti to nesrečno mesto in se naseliti na bližnjih hribih. Mesto je pod vodo. Ena tretjina hiš se je že zrušila, ostala poslopja pa čaka ista usoda. Le škoda za tamkajšnjo krasno cerkev, za rotovž in za več drugih palač, ki so zgodovinske vrednosti. Po poročilu italijanskih listov ni za mesto nobene rešitve več in niti eno poslopje ne ostane ohranjeno. Najmanjše cesarstvo na svetu. Na meji med 1'rancosko ekvatorijalno Afriko in angleškim Sudanom se nahaja cesarstvo ali siillanat afriškega plemena Dor Masalit. Prebivalstvo tega najmanjšega cesarstva šteje le nekaj par sto duš. Zgodovina tega cesarstva je pa precej zanimiva. Ko je leta 1916 nameraval nek francoski polkovnik s par sto vojaki zasesti to državico, so ga domačini navidezno sicer prijazno sprejeli, toda ponoči so napadli Francoze, ter do zadnjega pomorili. Slična usoda je zadela nekega angleškega polkovnika. Niti eden ni utekel. Sedanji cesar ali sultan tega cesarstva je Mohamed Bahr el Din. Ne Francozom in tudi ne Angležem jie pride več na misel, da bi si podjarmili to deželo. Pač pa Fraucozi kot mejaši opazujejo to državo iz bližnje francoske trdnjave Fort Adre. Glavno mesto tega cesarstva je Jenini. Vse hiše te prestolice so zgrajene iz visoke trave, ki tamkaj raste, le eesarjeva hiša je zgfajena iz ilovice. Nova velikanska iznajdba. Iznajdbe, katere smo dobili zlasti v Ameriki v zadnjih dveh letih, so nekaj, kar si človeški razum ne more misliti. da bi kaj takega sploh bilo mogoče. Pred dnevi so v Ameriki pateatiralf novo velikansko iznajdbo, vsled katere bo omogočeno, da se bo s pisalnim strojem lahko pisalo na milje da-< lcč po brezžičnem brzojavu. Nekc posebne vrste pi-< salni stroj je to, ko oddajalec brezžjčnih poročil poroča, kakor se navadno piše na pisalni stroj. Vsaka tipka ima svojo posebno velikost zračnega vala. Pri stranki, ki bo imela sprejemalni pisalni stroj, bo ta lako urejeivda bodo iste velikosti vali električno pritisnili isto črko na stroju. Posebna naprava bo sprejcla prve vale in električni pisaini stroj bo začel sajn iti, kakor gre na primer električni seštevalni stroj. Ko bo oddajalec brezžičnega poročila začel tipkati na svojem stroju, bo začel tudi sprejemalni stroj enako in pisal bo, kakor sedaj piše pisalni stroj. Ta izum je že v Zdruienih državah kot državna last patentiran. Slika iz stradajoče Rusije. V republiki Baškiron strada 92 odstot. vsega prebivalstva. Od 892.000 stradajočih dobiva pomoč saino 2600 oseb, pred vsem otroci in ti bodo rešeni smrti, vsi ostali so pa obsojeni na smrt vsled lakole. Mesca januarja tega leta je v imenovani državi umrlo vsled lakote 47.700 oseb. Strašns slika. Zclcna žaba — vremenski prerok. Mnogokje, zlasti med kmelskim Ijudstvoui je zelena žaba na glasu koi dober vreinenski prerok. Poaekod denejo zeleno žabo % sleklenico, v katero pa vtaknejo leseno lestvico, Pravii jo, da ostane vreme lepo, ako ostane žaba na dnu sttklenice, ako pleza po lestvi navzgor, začne kmalu de-< ževati, tako, da se jo lahko primerja z baronietrom. Nck francoski profesor se jc delj časa bavil, je-li la ljudska domneva odgovarja resnici ali ne in je prišel do zaključka, da jc zelena žaba v srednji in severni Evropi zelo slab vremcnski prerok, toda v deželah, skozi katere teče Donava in njeni pritoki, je pa naravnost izboren vremenski prerok, vsled česar se ni čudili, da ima naše ljudstvo, ki je gotovo dober poznavalec in opazovalec vremenskih razmer, veliko zaupanje do te živalice. Iz načina regljanja, skakanja in celega ve-i denja te živalice sklepa naše kmetsko ljudstvo ali in kedaj pride do kake vremenske spremembe.