2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 8. marca 2012  Leto XXII, št. 10 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 8. marca 2012 Porabje, 8. marca 2012 »PRIHODNOST VIDIM KOT BISTVENO BOLJŠO OD PRETEKLOSTI« STR. 2 »TELKO PESMI ZNAM, KA TRI DNI BI ZNAU ŠPILATI« STR. 6 Ministrica za Slovence obiskala Porabje Po vrsti spoznavnih obiskov v drugih zamejskih pokrajinah (Avstrija, Italija) se je 2. marca v Porabju na uradnem obisku mudila nedavno imenovana ministrica, pristojna za Slovence v zamejstvu in po svetu, Ljudmila Novak. Nova Vlada Republike Slovenije je namreč ohranila Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu in ministrski položaj na čelu te ustanove. Obisk ministrice se je v spremstvu delegacije pričel na DOŠ Števanovci, kjer je pogoje za dvojezični pouk in delo na i-zobraževalni ustanovi gostji predstavila ravnateljica Agica Holec. Sestanka so se udeležili tudi župani občin vzdrževalk. Pogovori so se nadaljevali na Generalnem konzulatu RS v Monoštru, kjer sta položaj manjšine v Porabju slovenski delegaciji predstavila predsednika obeh krovnih organizacij. Jože Hirnök je orisal pretek-lost, sedanjost in načrte Zveze Slovencev, medtem ko je predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš spregovoril o novem madžarskem ustavnem zakonu in problemih glede sistemskega financiranja slovenskih ustanov. V Muzeju Avgusta Pavla je minis-trica Novak skupaj z vladnim pooblaščencem v Železni županiji Bertalanom Harangozójem slavnostno odprla novo stalno razstavo ustanove, ki je bila preoblikovana za potrebe muzejskopedagoškega programa in od sedaj pričakuje tudi obiskovalce iz Slovenije. Popoldan se je pričel s plenarno sejo s predstavniki različnih interesnih skupin v Porabju. Ministrici so povabljeni predstavili položaj medijev (časopis Porabje, Radio Monošter, Slovenski utrinki), stanje na verskem in športnem področju ter delovanje RA Slovenska krajina. Prikazano je bilo tudi delo v raznih društvih (mladinska sekcija, upokojenci, Slovenci izven Porabja). Vsi predstavniki so se Uradu zahvalili za izkazano pomoč do sedaj in v bodoče. Na konferenci za tisk je minis-trica Novak izpostavila: naloga Urada je, da pomaga pri reševanju problemov slovenskih manjšinskih skupnosti. Poudarila je, da si bo prizadevala, da bi madžarska država v čim večji meri izpolnjevala svoje obljube, zapisane v meddržavnem sporazumu. Opozorila pa je tudi na majhne, toda vidne korake razvoja v Porabju in na dobre odnose med Madžarsko in Slovenijo. Povedala je, da so določena sredstva zadržali zaradi težkih časov v gospodarstvu, upa pa, da se bodo lahko prijavljeni programi kljub temu izvedli. Na koncu svojega obiska si je ministrica Ljudmila Novak ogledala Slovenski dom, v monoštrskem gledališču pa je odprla razstavo Pomurskega muzeja s starimi razglednicami. -dm- Ministrica Ljudmila Novak in državni sekretar Matjaž Longar na števanovski šoli v družbi ravnateljice Agice Holec Na pogovorih s predstavniki slovenske skupnosti v Slovenskem kulturnem in informativnem centru v Monoštru Pogovor s predsednikom Republike Slovenije dr. Danilom Türkom ob njegovem obisku v Porabju »Prihodnost vidim kot bistveno boljšo od preteklosti« Predsednik R Slovenije dr. Danilo Türk je danes (8. marec) na obisku v Porabju in v Prekmurju. Predhodni pogovor z njim o madžarsko-slovenskih odnosih in o njegovem videnju položaja Slovencev na Madžarskem je pripravila Marijana Sukič. • O madžarsko-slovenskih odnosih največkrat slišimo, da so odlični, med državama ni odprtih vprašanj. Kako Vi ocenjujete madžarsko-slovenske stike na področju političnega sodelovanja, na področju gospodarstva, na manjšinskem področju? »Res je, da imata Slovenija in Madžarska že dolgo zelo dobre, lahko rečemo odlične odnose. To so odnosi tesnega sosedskega sodelovanja in skupnega dela v okviru Evropske unije, ki jo skupaj gradimo. Zgodovina nam je zapustila nekaj težav, vendar te težave niso takšne, da bi odtehtale priložnosti, ki nam jih daje sedanji čas. Treba je vedeti, da je območje na meji med Slovenijo in Madžarsko eno najatraktivnejših območij Evrope kot celote, da nas dobro povezuje in da nam daje priložnost, da rešujemo vsa vprašanja, ki se pojavljajo, strpno in z občutkom za skupno dobro. Če pogledamo posamezna pod-ročja, lahko rečemo, da na področju političnega sodelovanja obstaja zelo dobro razumevanje med državama. Seveda v Sloveniji opazujemo politični razvoj v sosednji Madžarski z zanimanjem in pozornostjo. Medsebojno se spoštujemo in lahko na podlagi tega medsebojnega spoštovanja tudi krepimo politično zaupanje, ki je potrebno za napredek na vseh področjih. Na gospodarskem področju beležimo dober trend v razvoju blagovne menjave in tudi na pod-ročju investicij. Trend trgovinske menjave med državama se je v lanskem letu še krepil. Obseg menjave je v prvih enajstih mesecih prejšnjega leta dosegel 1,4 milijarde evrov in se je glede na enako obdobje leta pred tem povečal za 18 odstotkov. Storiti pa moramo več za to, da bi razvili to sodelovanje prav posebej v območju med Slovenijo, Madžarsko in Avstrijo, to je na območju, kjer živi slovenska narodnost v Porabju in kjer bi z novimi gospodarskimi vsebinami lahko pomagali tudi pri reševanju vprašanj, ki zadevajo manjšino. Ta vprašanja so seveda v prvi vrsti na področju šolstva, kulture, jezika, medijev in načina financiranja potreb manjšine. Menim, da določen napredek na tem področju dosegamo, zlasti bi želel poudariti naša pričakovanja, da se bo na šolskem področju na Madžarskem situacija v prihodnje izboljšala, in verjamem, da bo tudi na področju medijev to mogoče. Dejal bi še, da je Slovenija v pogledu skrbi za madžarsko manjšino na svojem ozemlju storila več, kot je to primer na madžarski strani, ko gre za potrebe slovenske manjšine. Vendar mi ne želimo vzpostavljati načela reciprocitete. V kolikor se to načelo omenja, bi bilo prav, da pomaga izboljšati po-ložaj slovenske narodne skupnosti na Madžarskem.« • Čeprav so se v tem letu nekatere stvari v življenju slovenske manjšine na Madžarskem premaknile z mrtve točke (povečanje obsega oddajanja radia Monošter, financiranje narodnostnih šol itd.), še zmeraj ostane nekaj zadev, ki jih novi zakoni ne rešujejo. Med temi je tudi parlamentarno zastopstvo manjšin. Madžarski politiki so pred sprejetjem volilnega zakona obljubili, da bodo imele manjšine poslance v parlamentu. Po novem volilnem zakonu Slovenci nimamo možnosti, da bi dobili lastnega poslanca, saj bi potrebovali od 8 do 10 tisoč glasov. Namesto poslanca se nam obeta „zastopnik” brez glasovalne pravice. Kaj mislite o tem? »V Sloveniji smo že pred mnogimi desetletji uvedli sistem, po katerem imajo predstavniki madžarske in italijanske narodnosti direktno zastopstvo v Državnem zboru Republike Slovenije. Ta pristop se nam je zdel potreben zato, da se obema avtohtonima manjšinama zagotovi poln glas v najpomembnejših razpravah, ki zadevajo njun položaj in tudi splošen položaj v državi. V Sloveniji bi si vsekakor želeli, da bi bil tudi na Madžarskem v veljavi takšen pristop. Seveda pa je ustavna ureditev stvar organov Madžarske in razumemo, da obstajajo razlogi, zaradi katerih niso mogle vse manjšine dobiti direktno izvoljenih manjšinskih poslancev. Želeli bi, da se razlaga pojma zastopnika manjšine, ki sicer nima glasovalne pravice, razvije tako, da bo ta zastopniška vloga čimbolj avtentična, da bo čimbolj polno predstavljala interese slovenske manjšine na Madžarskem in da bo sprejeta s potrebno resnostjo, zaupanjem in z občutkom, da je probleme treba reševati. Na ta način se lahko zmanjša ta razlika med lastnimi poslanci in zastopniki ter prispeva k temu, da bodo imeli zastopniki na voljo tudi ustrezne postopke, da bi bili interesi manjšine v zadostni meri izpolnjeni.« • Cesta Gornji Senik-Verica je vitalnega pomena za Porabje, za enotnost in razvoj pokrajine. Temeljni kamen, ki sta ga leta 2008 položila predsednika vlad Ferenc Gyurcsány in Janez Janša, zarašča. Kaj lahko stori Slovenija, da bi se po štirih letih odlašanja Madžarska lotila projekta? »To vprašanje slovenski predstavniki vselej izpostavljamo v pogovorih z našimi madžarskimi partnerji. Tudi sam sem nedavno v Helsinkih na Finskem v pogovoru z madžarskim predsednikom Pálom Schmittom izpostavil to vprašanje. Dobil sem odgovor, da so administrativne ovire odpravljene in vsa dovoljenja zagotovljena in da se zdaj zbira denar za to, da bi se pristopilo k izvedbi tega projekta. To so dobre novice, seveda pa bo njihova kvaliteta odvisna od tega, kako hitro se bo napredovalo z dejanskimi deli na tem projektu. Naj ponovim: cesta Verica–Gornji Senik je eden ključnih infrastrukturnih projektov za slovensko manjšino na Madžarskem in je tudi ena bistvenih prvin odnosov med Slovenijo in Madžarsko. Zato bi želel, da se ta projekt pospeši in da dobi ustrezno prioritetno mesto.« • Med Porabjem in Prekmurjem je vse več povezav, kar je tudi rezultat čezmejnih evropskih projektov, ki pa pravzaprav niso pravi gospodarski projekti. Za ohranitev jezika v Porabju bi bilo sila pomembno, če bi se na našem območju pojavil slovenski kapital, ki bi pripomogel, da bi slovenščina postala ekonomska kategorija. Kako bi se po vašem dalo pridobiti v Porabje vsaj en slovenski obrat? »Ta tema je za Slovenijo razmeroma nova. Nismo se še navadili na zamisel, da bi lahko slovenska podjetja investirala v Porabju. Moj obisk je namenjen med drugim prav temu, da bi se to bolje razumelo. Naj ponovim: Porabje je del regije, ki povezuje Slovenijo, Madžarsko in Avstrijo in ki je med najzanimivejšimi regijami današnje razširjene Evrope. Zato moramo poiskati vse načine gospodarskega sodelovanja in skupnih projektov, ki bodo to regijo v polni meri razvili. Na obisku v Porabju me spremlja tudi gospodarska delegacija. O možnostih investiranja v Porabju se bomo posebej pogovarjali in tudi na ta način želim dati svoj prispevek k temu, da bi slovenska podjetja pristopila s kakšno investicijo v tem območju.« • Pripravljate se na obisk v Slovensko Porabje (op. obisk poteka ravno ob izidu tega intervjuja), kako vidite prihodnost Porabja, Porabskih Slovencev? »Prihodnost vidim kot bistveno boljšo od preteklosti. V preteklosti je Porabje delilo usodo mnogih mejnih območij v času hladne vojne, ki se niso mogla dobro razvijati in ki zaradi slabih materialnih možnosti tudi niso bila deležna ustreznega kulturnega, jezikovnega in drugega razvoja. Tukaj so se stvari močno spremenile. Nastali so novi pogoji in te nove pogoje moramo izkoristiti. Ena od pomembnih oblik tega izkoriščanja novih pogojev bi bili skupni projekti. Projekti, ki bi jih vodili Slovenci v Porabju, Madžari v Sloveniji in ki bi še bolj povezali obe regiji v smislu skupnih nastopanj, v smislu skupnega gospodarskega razvoja in v smislu krepitve standardov za uporabo jezika manjšine. Mislim, da je to možno, da je tak razvoj zanimiv za Evropo kot celoto in da bi lahko v naslednjih letih naredili velik napredek. Veseli me, da bo v času mojega obiska v Porabju podpisan poseben sporazum o sodelovanju med manjšinama. Tudi nekateri projekti, ki so že v pripravi, to kažejo, zato te moje želje niso samo želje, ampak tudi že začetna faza novega obdobja, v katerem se Slovencem v Porabju obetajo boljši časi.« »Koncerti pokažejo, koliko je glasbenik vreden« Dobra dva tedna po slovenskem kulturnem prazniku so – še v znamenju praznovanja – v organizaciji Generalnega konzulata RS v Monoštru priredili koncert študentov ljubljanske Akademije za glasbo, ki so prejšnjega dne uspešno nastopili v madžarski prestolnici na vabilo Veleposlaništva RS v Budimpešti. Refektorij v stavbi nekdanjega monoštrskega samostana se je napolnil z ljubitelji kakovostne klasične glasbe. Navzoče je pozdravil generalni konzul RS v Monoštru Dušan Snoj, ki je po kratki predstavitvi zgodovine ljubljanske glasbene akademije izpostavil vlogo glasbe kot izraza kulture, s katero sta se oblikovali državnost in narodnostna zavest. »Kulture ni brez glasbe in ni glasbe brez visoke kulture« - je še dejal in povabil mlade umetnike na oder. Koncert se je pričel z izvedbami Kitarskega dua Les deux amis, in sicer s skladbo Fernanda Sora z istim naslovom. Kakšna je povezava med glasbeno stvaritvijo in imenom skupine, je pojasnila članica dua Karmen Štendler: »S kolegom sva kitarski duo od leta 2007. Na glasbeni srednji šoli sva začela sodelovati pod mentorstvom prof. Sajeta. Ko sva prišla na Akademijo, sva skupno delo nadaljevala. Lani sva se pripravljala na državno tekmovanje – prirejajo ga vsako tretje leto – in sva si izbrala to ime. Pomeni »Dva prijatelja«, kar midva pravzaprav sva, pa še lepo zveni francosko.« Mlada umetnica igra sedaj s kolegom Izidorjem Erazmom Grafenauerjem pod mentorstvom prof. Andreja Grafenauerja. Med kratkim delovanjem sta prejela številne prestižne prve nagrade in zlate plakete, njun repertoar pa zajema skladbe večine stilskih obdobij. Izvajata tudi nova dela mladih slovenskih skladateljev. »Pomembno se nama zdi promovirati slovenske avtorje, še posebej mlade, ki težko pridejo do izvedbe. Študentje sodelujemo med sabo, zato sva danes odigrala dve skladbi Matije Marčine, ki je Erazmov sošolec v 4. letniku Akademije« - je povedala Karmen Štendler. V skladbah mladega slovenskega talenta Marčine – starega 23 let – pa so pozorni poslušalci lahko odkrili elemente španskega flamenca. Kitara je sicer vse bolj popularna med mladimi glasbeniki tudi v Sloveniji. »Za naraščaj nam ni treba posebej skrbeti. V nižje glasbene šole se vpisuje skoraj toliko kitaristov kot pianistov, ki jih je sicer daleč največ. Do Akademije jih sicer le malo ostane, toda se ni bati za klasično kitaro« - je menila kitaristka in tako nadaljevala svoje razmišljanje: »Mislim, da je klasična glasba nujna za obstoj naroda, ki se želi poistovetiti s kulturo. Meni se je ta zvrst vedno zdela najbolj smiselna od vseh. Obstajajo velike klasične koncertne dvorane, obiskuje jih občinstvo, po vsem svetu se prodajajo abonmaji. Še kar nekaj časa ne bo konca klasične glasbe.« Izražanje osebnosti pa je po besedah Karmen Štendler odločilnega pomena. »Veliko je mladih, ki se izobražujejo na raznih akademijah, so tehnično zelo podkovani. Vse se seveda začne s tem, da se ti neko skladbo naučiš. Od note do note, se držiš ritma, artikulacije in vsega, kar je zapisano, ampak najpomembnejša stvar, ki prepriča občinstvo, je to, kar sam daš v skladbo.« Študentje glasbe pa so le študentje, ki se radi zabavajo. »Ko se gre na morje, se vzame kakšno staro kitaro pa se kaj zaigra. Za nas na Akademiji, ki se ukvarjamo večino svojega časa z inštrumentom, je banalno odigrati nekaj akordov. Je pa odlična zabava.« Soizvajalec Izidor Erazem Grafenauer se je strinjal z ugotovitvijo. »Vsak ima svoje hobije, vsi smo študentje, vsi imamo študentske navade. Tudi na akademiji je tako, nismo povsem resni« - je povedal kitarist in dodal: »Študij zahteva precej časa, kakor na drugih fakultetah je treba delati za izpite. Verjetno je pa veliko več praktičnega dela v primerjavi z naravoslovnimi ali družboslovnimi fakultetami.« O svojih načrtih je mladi umetnik še povedal, da bo morda kdaj Slovenija premajhna za njiju. »V naši državi se skriva marsikaj. Težek pa je prehod na mednarodno področje. Upam, da se bodo najine želje – in tudi moje osebno – izpolnile.« (Ob skladbah prej omenjenih avtorjev smo lahko prisluhnili še delu Pierra Petita.) Po zaključku prijetne in kakovostne predstavitve so člani saksofonskega kvarteta Colourfour s topotanjem nog kar »vkorakali« v Refektorij. Svoj koncert so namreč začeli z nekoliko laže prebavljivimi melodijami in tako zbudili precejšnje zanimanje. Kvartet se je predstavil v klasični sestavi: sopranski, altovski, tenorski in baritonski saksofon. »Saksofon je zelo mlado glasbilo, kar se nam pozna tudi v literaturi. Je ni tako veliko, kot na primer za violino ali kakšne druge klasične inštrumente. Nekoliko tudi primanjkuje gradiva, nekako se pa oprijemamo s priredbami in transkripcijami. To izvajamo na koncertih. Saksofon je v klasično glasbo pravzaprav vdrl iz džeza. Sedaj je vse bolj popularen« - je povedal Jan Gričar, ki ga sicer ostali glasbeniki – Štefan Starc na altu, Bojan Sumrak na tenorju in Matija Marion na baritonu – nekako smatrajo za svojega voditelja. O privlačnosti džeza je Štefan Starc povedal, da se spogledujejo vsi s to zvrstjo: »S kvartetom se večinoma držimo klasike, tudi modernejše klasike. Malo pa tudi posežemo nazaj med popularnejše zvrsti. Tudi v džez, kot sta danes bili skladbi ’Charleston’ in ’Worksong’. V prostem času vsi kdaj pa kdaj zaidemo v to vrsto glasbe.« (Omenjeni dve skladbi, ki sta »bolj za publiko«, po besedah glasbenikov, je napisal slovenski skladatelj Igor Lunder. Na koncertu smo lahko prisluhnili še deloma Ide Gotkovsky in Alfreda Desenclosa.) Študij saksofona je na ljubljanski Akademiji za glasbo čedalje bolj popularen in tudi število dijakov na nižjih stopnjah narašča. Nekaterim uspe prodreti tudi na mednarodno sceno. »Najprej si moraš ubrati trnovo pot, ampak ko prodreš, je vse laže. V tujini je vsekakor več možnosti kot pri nas v Sloveniji, kjer je trg dosti manjši« - je razmišljal Jan Gričar. Po burnem aplavzu po zadnji skladbi ’Charleston’ so se mladi saksofonisti vrnili na oder in za nameček odigrali Montijev čardaš. Skupina deluje pod mentorstvom prof. Dejana Prešička, v svoji kategoriji so prejemniki številnih nagrad in priznanj. O odnosu do nagrad in nastopov je Jan Gričar za konec še povedal: »Tekmovanja služijo kot neke reference, z njimi se predstaviš širšemu občinstvu in pridobiš več kontaktov, več možnosti za nastopanje. Meni pa je aplavz, kot smo ga dobili danes, osebno bolj pri srcu. Igramo zaradi sebe in zaradi ljudi, ne zaradi žirantov na tekmovanjih. Konec koncev so koncerti tisti, ki pokažejo, koliko je glasbenik vreden.« -dm- »Les deux amis« - Izidor Erazem Grafenauer in Karmen Štendler »Colourfour« - Štefan Starc, Bojan Sumrak, Matija Marion, Jan Gričar OD SLOVENIJE… Po 100 lejtaj je držina pá vküper (2) Kak sam že v prejšnjom tali piso, 2009. leta sem pá na fligar sejo pa po osmi vöraj letenja pristau v Meriki, v tistom rosagi, gde je na začetki 20. stoletja iskalo nau-vi žitek, nauvo eksistenco več milijaunov lidi, med njimi dvej tetici mojoga očo iz Števanovec, Marija pa Ana Horvat tö. Dapa pred 100 lejti je paut do Merike dosta dugša bila, nej 8 vör, če vejmo, ka samo na šifti so mogli biti od 3 do 4 kedne. Ka pa te ešče paut od daumi do maurdja, do tistoga varaša, gde so na šift staupili? Največkrat je držala en keden, zatok ka so radi že dva-tri dni pred tistim, ka bi šift odpelo, tam bili, nej ka bi ga zamidili. Ana Horvat je v Antwerpeni staupila na šift z imenom Kroonland, te varaš je kakšni 1200 kilomejterov daleč od Števanovec. Pelala se je v New York. V New Yorki je držalo dva, tri dni, ka so je barbejrge prejkpoglednili, samo potistim so emigranti dobili papire, dovoljenje, ka so leko na meričko zemlau staupili. Ana Horvat je šla k svojoj starejšoj sestri, k Mariji Horvat v varaš Steelton. Tau je ešče tö 300 kilomejterov poti bilau. Tak leko računamo, ka je leta 1910 paut od Števanovec do Merike držala od pet do šest kednauv. Ka je te bila moja 8-vörna paut k tauma? Zdaj že znam ceniti Marijo pa Ano, ka sta tau dugo, težko paut zopojdle same kak mlade dekle, vej sta pa kumin 16-17 lejt stare bile. Ka njima je ojdlo po glavej, gda sta slobaud vzele od starišov v Števanovcaj? Ka so si stariške mislili? Leko, ka se nigdar več v žitki nedo vidli? Gda je Ana 1910. leta odišla, so se leko s tejm trauštali, ka de išla k starejšoj sestri, stera je te že v Meriki bila, dapa s čim so se trauštali, gda je odišla vekša hči. Leko ka s tejm, ka v varaši Steelton živé že dosti lidi iz Števanovec, med tejmi je leko bila kakšna žlata tö. Na začetki 20. stoletja je dosta lüstva odišlo iz Števanovec tö v Meriko, ka bi si najšli delo, največkrat so šli v varaša Bethlehem pa Steelton. V varaši Steelton v državi Pennsylvania se je na konci 19. stoletja razvila jeklarska industrija (acélipar), stera je nücala dosti delavcov. V te varaš so pred prvov bojnov prišli Talanji pa dosta-dosta južni Slovanov (Slovencov, Hrvatov, Srbov pa Bolgarov). Gda so prvi emigranti prišli v te varaš, so poslali glas domanjim, ka drugi tö leko pridejo, ka je tü dosti dela. Potejm je posrednik (közvetítő), steri je za tau pejneze daubo od fabrike pa od emigranta tö, organiziro delavce iz »staroga« kraja. On njim je spravo karte za šift, organiziro paut iz rojstnoga kraja do tistoga varaša, gde je bijo šift, pa ešče v Meriki do cijla tö. Kak so se emigranti razveselili, gda so po dugoj, težkoj pauti prejk oceana, gde so na šifti bili vküpzaprejti z lidami, sterij rejč so največkrat nej razmeli, prišli v varaš, gde nji je posrednik prejkdau njinim lidam, stere so razmeli. Posrednik njim je pokazo, gde do meli kvartir pa gde do delali. Kak dobro se je bilau srečati z lidami iz svoje vesi potistim, ka so v New Yorki staupili s šifta, zaglednili velki varaš, z viskimi ižami, stere so skur do neba segale. Gde bi pa oni vidli takšne iže, če so pa tistoga ipa bili rami doma največkrat ešče s slamov pokriti? Tak mislim, ka sta Marija pa Ana Horvat tö srečne bile, gda sta v Steeltoni najšle lidi, steri so gunčali slovenski, steri so znali sküjati kakšno domanjo gesti, ka bi se njima nej tak taužilo po starom kraji, po daumi. V varaši Steelton so se držali južni Slovani na začetki vküper, v istom tali varaša. Slovenci pa Hrvatke – zatok, ka so večino-ma katoličange bili – so na začetki meli eno cerkev, eno faro. Dapa zatok, ka je vse več Slovencov prihajalo pa rejč je zatok tö nej gnaka, so si Slovenci ejkstra cerkev napravili. Ženske so največkrat delale v fabriki tobaka (dohánygyár) v Steeltoni, v tistom časi je v toj fabriki delalo 800 žensk, med njimi Ana pa Marija Horvat tö. Moški so pa slüž najšli v jeklarni industriji. V Meriki se je Ana Horvat spoz-nala s Sándorom Domjanom, steri je, prva kak je odišo v Meriko, delo v Dajčlandi kak mesar. Marija Horvat se je tö v Meriki oženila, za moža je vzela Ferenca Dončeca, steri je iz Slovenske vesi bijo. Mejla sta 9 mlajšov. Zatok, ka sta obadva bila doma iz Porabja, sta se v Meriki tö slovenski, po našoj domanjoj rejči pogučavala. Mauž od Ane Horvat se je tö mogo navčiti slovenski, ka je Ana nej znala vogrski gunčati ali pa trno malo. Gospa DiMaria, stera je bila najmenkšo dejte od Ane, mi je pripovejdala, ka gda je ona mala bila, se je mati dosta z njauv slovenski pogučavala. Dapa zanimivo (érdekes) je bilau, ka gda sem se 2009. leta z njauv pogučavo, je ona nej vedla, ka sta se mati pa oča slovenski pogučavala, samo tau je vedla, ka sta gunčala nikši slavski (slovanski) gezik. Marie, najmlajša hčerka Marije Horvat, je celo mislila, ka njeni stariške vogrski gučijo, vej pa če so iz Vogrskoga rosaga prišli, te morajo vogrski gunčati. Moramo vedeti, ka sta Marija pa Ana Horvat nej dugo ostale v varaši Steelton, zatok, ka se je jeklarna (acélgyár) po leti 1917 prejkspakivala v varaš Bethlehem, delavci so si pa mogli nau-vo slüžbo iskati. Marija pa Ana Horvat sta se z družinami vred znosile v državo zahodno Virginijo. Tü sta moža delala v rudniki (bánya) v županiji McDowell, gde sta baukše slüžila. Tak so daleč kraj prišli od drugi Slovencov. Največ njini mlajšov se je že v West-Virginijo narodilo. Mlajša sestra mojoga očo je leta 1957 odišla v Meriko, 2 leti se je držala pri Ani Horvath. Ona mi je pravla, ka dvej njeni pa očini tetici sta gunčale porabsko slovensko, vogrski sta pa nej trnok znale. Tau je tö potrdila, da se je mogo mauž od Ane Horvat, Sándor Domjan navčiti slovenski. Domjan je – njej se je tak vidlo – bijo Vogrin iz okaulice Rédicsa, dapa tau tö nej gvüšno. Njegvi vnuki so mi pravli, ka leko, ka je Slovak bijo. Če je bijo Slovak, te se gvüšno ležej navčo slovenski. Gda sem v New Yorki prejkpogledno knjige, kama so notraspisali emigrante, steri so prišli v Meriko, sem vido, ka pri dosti lidaj, steri so prišli iz slovenski vesnic v Porabji, je pisalo, ka so Slovaki, nej pa ka so Slovenci. Tau je leko zavolo toga tö, ka Slovaki v svojoj rejči zasé tö pravijo, ka so oni Slovenci, njina rejč pa slovenčina, Porabski Slovenci pa zasé tö pravijo, ka so Slovenci. Rejč, ka go gučijo, je pa slovenščina. Nej gvüšno, ka meriški uradnik (hivatalnok), steri je v te knjige lidi notnapiso, vedo tau. Zatok je pa dosti Slovencov (Slovenian) napisani v tej knjigaj kak Slovaki (Slowak). Gda sem leta 2009 prišo v Meriko, sem se najprvin srečo iz moje nauve familije s Kathy, z vnukinjo Ane Horvat, stera je moja sestrična po drugom koleni. S Kathy sva si že skurok dvej leta pisala pisma pa e-maile. Pred 100 lejti sta dvej sestri iz familije Horvat – Marija pa Ana – odišle v Meriko, dva mlajša brata – Jožef (moj dejdek) pa Kalman sta pa ostala doma v Števanovci. Po stau lejtaj je prišo čas, ka se dva tala familije – meriški tau pa europski tau – pá združita (egyesül). Tau sva leko napravila mivadva, dja kak vnuk Jožefa Horvata, steri živem v Švajci pa Kathy kak vnukica Ane Horvat iz Merike. (se nadaljuje) Tibor Horvat Zamejski Slovenci pri Virantu Predsednik državnega zbora Gregor Virant je v Ljubljani na ločenih sestankih sprejel predstavnika slovenske manjšine v Italiji, na Hrvaškem ter Madžarskem. Pogovora sta se udeležila tudi predsednik in podpredsednica parlamentarne komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, Franc Pukšič in Tina Komel. Slovensko manjšino v Italiji sta zastopala predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka in predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič, slovensko manjšino na Hrvaškem predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc in predsednik Kulturno prosvetnega društva Slovenski dom Zagreb Franc Strašek, slovensko manjšino na Madžarskem pa predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök in predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš. Tako predstavnika slovenske narodne skupnosti v Italiji kot predsednik državnega zbora so položaj Slovencev v Italiji ocenili kot dober, četudi nekatera vprašanja ostajajo nerešena. Štoka in Pavšič sta poudarila, da si mora Slovenija prizadevati za ureditev sistemskega financiranja narodnih skupnosti in vzpostavitev omizja pri italijanski vladi, da bi lahko slovenska manjšina neposredno sodelovala z italijansko vlado. Zadovoljstvo z urejenostjo statusa sta izrazila predstavnika slovenske manjšine na Hrvaškem. Z več težavami se sooča slovenska manjšina na Madžarskem, na kar sta ob srečanju z Virantom opozorila njena predstavnika. Veliko težav je povezanih z nedavnimi spremembami v madžarski zakonodaji, ki se nanašajo tudi na štiri temeljne zakone, ki urejajo status narodnih manjšin. Dodatne težave slovenski manjšini na Madžarskem povzročata nezadostno financiranje manjšinskih struktur s strani Madžarske in pomanjkljivo uresničevanje sporazuma, ki ureja položaj slovenske narodne manjšine na Madžarskem, sta še poudarila Hirnök in Ropoš. Pozdravila sta sicer napredek na področjih šolstva, medijev in kulture, ki ga je slovenski manjšini na Madžarskem predvsem po zaslugi Slovenije uspelo doseči v zadnjih letih. Marija Horvat Mauž od Ane Horvat (Sándor Domjan) pa sin Frank v West-Virginiji Marija Horvat pa njeni mauž Ferenc Dončec s sinom Frankom, steri je policaj bijo … DO MADŽARSKE Prpovejsti iz krčme Pismo iz Sobote Za ništerne pravijo, ka njim je krčma drugi doum. Pravijo, če je nej doma, je v krčmej. Pravijo takše tö, ka v krčmej vekše poštenje ma kak pa doma. Pa takše tö, ka v krčmej več vejo od njega kak pa domanji. Za sebe ne morem prajti, ka bi mi krčma bila drugi doum. Leko pa povejm, ka mi je gé nikšne fele azil (menedék). Nut v njou stoupim po tejm, gda škem, aj kaj nouvoga čüjem, aj kakšnoga poznanoga srečam. Néde za tisti alkohol, ka se v krčmej zvekšoga pidjé. Ja, rejs, ka včasi brezi toga néde, depa, najbole me migajo prpovejsti. Tou, ka v krčmej leko čüješ, takše človek nin ne čüje. V našoj maloj krčmej geste tri féle lidi, ka radi rejč prejk vzemejo, gda čas majo. Na, trbej prajti, ka vsigdar čas majo. Eden je gé za tou na tej svejt pozvani, ka šale prpovejda. Drügomi možakari najbole déjo klajfe, tretjomi pa takše prpovejsti, ka ne vejš, če so istinske ali pa vcejlak fantazijske. Depa, neje dobro gé, če so vsi trgé nagnouk v krčmej. Tou je nikak nej dobro gé. Tou pa zatoga volo, ka vsikši od tej trej šké rejč držati, šké, aj ga vsikši poslüša. Če se takši trgé vküper najdejo, je eške tou, ka drugi tö škéjo gnako glasni pa čedni biti. Tak leko vsefele vöpride. »Neje tak bilou. Sploj je nej tak bilou!« de se gor gemau prvi. »Ne guči ti meni! Vejm, ka gučim, zatoga volo, ka sam tou na svoje vüje čüo pa na svoje oči vido,« de se za sebe gor gemau drugi. »Eden nika ne vej! Vej je pa tou že davnik bilou, nej pa preminouče leto. Tou vam leko ge povejm, ka sam kcuj biu,« vse bole pa bole velki gračüvle tretji. Po tejm svoje kcuj dejejo eške štrti, peti, šesti, sedmi pa eške sto. Na, te več eden drugoga ne poslüša. Vsikši samo eške za sebe guči. Mi, ka smo nej gé za šankom, tam za stolom škémo razmeti, od koga ali od ka rejč dé. Depa, eden nika ne razmej. Gda mine deset ali petnajst minut, krčmar naprej stoupi. »Zdaj pa rejsan dojde! Te se samo čedni delali ali pa te kaj pili tö?« Po tejm v krčmej tak malo bole tiüma grata. Vsikši prosi svojo pijačo. »Tou ge vöplačam! Gnes sam ge na redej, ka včera je foringaš Pepi plačo,« se eden ponüja s pejnezami. Na kraji šanka se možakar gor prosi, ka je včera un plačo, gda so se od tiste ženske zgučavali, ka je že tri može pokopala. Zdaj se znouva vsi gor zvužgejo. Eden pravi, ka so se nej od tiste ženske, liki od ene druge zgučavali. Drugi se kune na mlajše, ka so se sploj nej od nikšne ženske zgučavali. Of tretji pa vsejm šké prajti, ka so se včera sploj nej vküper najšli. Tak tou dé tadale, vsikši za sebe, pa vsikši najbole na glas. Gda so večer raznok šli, so se zgučali, ka se zranja znouva najdejo. Če bi je tistoga ipa pito, od koga so se zgučavali, bi eden nej vedo. Depa, tou je tö ena takša prpovejst iz krčme. Miki Novi osebni dokumenti in potni listi Madžarski parlament je lani sprejel osnovni zakon (ustavo) države, ki je začel veljati s 1. januarjem 2012. V osnovnem zakonu se je spremenil uradni naziv države, namesto Republike Madžarske (Magyar Köztársaság) se uporablja Madžarska (Magyarország). Od 1. marca se bodo izdajali novi osebni dokumenti (osebna izkaznica, vozniško dovoljenje, potni list), v katerih se bo že uporabljal novi uradni naziv države. Kot so na tiskovni konferenci, na kateri so predstavili vzorce novih dokumentov, povedali, je potrebno zaradi spremembe v ustavi dokumente spremeniti na 167-ih vidnih in nevidnih mestih. Pred tem datumom izdanih veljavnih dokumentov občanom ni treba zamenjati. S temi izobrazbami je možno največ zaslužiti Na največ dohodka lahko računajo mladi z računalniško in tehnično izobrazbo. Več plače je možno zaslužiti z univerzitetno ali magistrsko izobrazbo in moški dobivajo višje plače kot ženske – tako bi lahko povzeli raziskavo madžarskega Centralnega statističnega urada, ki je izvedel anketo v okviru sistema spremljanja kariere oseb z diplomo. V raziskavi je sodelovalo več kot 20 tisoč študentov. Na podlagi podatkov Centralnega statističnega urada je bila povprečna neto plača v letu 2011 mesečno 140 tisoč forintov, medtem ko anketiranci, ki imajo diplomo, dobivajo na mesec povprečno 148 710 forintov neto plače. Nadpovprečne plače dobivajo tisti, ki delajo na tehničnem, računalniškem, gospodarskem in pravnem pod-ročju. Na podlagi odgovorov so različne plače ne samo na raznih področjih, temveč je razlika tudi med spoli. Moški delojemalci dobivajo povprečno 40 tisoč forintov več plače kot ženske, ki imajo podobno diplomo. Ta razlika nastopa v različni meri na vseh področjih. Tibor Horvat z vnukico Ane Horvat, s Kathy, gda sta se leta 2009 najprvin srečala osebno Ana Horvat pa njene tri čeri: na lejvi strani Goldie, na pravi Mary, spodkar sedi Ann DiMaria »Telko pesmi znam, ka tri dni bi znau špilati« Lajčija Nemeca, muzikanta s Krplivnika, vsi Porabci dobro poznamo, zato ka nega taše vesi v Porabji, gde bi že nej špilo na veselici ali na kakšni prireditvi. Dapa poznamo ga samo tak kak muzikanta, ovak pa vejn sploj nika ne vejmo od njega. Kak se je navčo špilati na harmoniki, ka dela še zvün tauga, od tauga sem ga spitavo. • Lajči, kak si ti muzikant grato, gda si se začno s tejm ukvarjati? »Ge sem samouk, v glasbeno šaulo sem nikdar nej odo, verjetno bola po posluhi (hallás után) sem se včijo. Ge sem kesno začo tau, tistoga časa je nej bilau penez na harmoniko pa zatau, ka bi se leko včijo. Zato sem pa prvo harmoniko kesnau daubo, ampak brž sem se navčo, zato ka potistim sem že včasin v ansambli začno igrati. Tau je bola taši domači ansambel biu, tak se je zvau ka Kristali. Bola smo tak po gostüvanji odli pa kak mladoma dečki je tau fajn bilau, sploj lejpi spomini so tau. Petnajset lejt star sem bijo, gda sem začno špilati, pa tau delam cejlak do tejga mau. Gda sem vojsko slüžo, še tam sem tö član bijo orkestra. Zdaj deset ali petnajset lejt, ka sem sam, ovak sem pa skaus v ansambli špilo. Gda sem z vojske domau prišo, te smo taši ansambel meli, ka smo še pevca meli, šteri je spejvo vse, angleški, nemški, italjanski. Odli smo kauli po cejli Sloveniji, samo po hotelaj pa v velki dvoranaj smo nastopali zvekšoga. Te so se dečki začeli ženiti, ništarni so se tak oženili, ka so je žene več nej pistile, pa te tak je tau vse minilo. Zdaj že tü v krajini negajo taši dečki, šteri bi igrali, ge pa daleč na vaje se nemo vozo, pa ranč časa tö nemam. Zato pa zdaj že par lejt sam špilam.« • Tebé žena pisti? »Name žena zato pisti, zato ka müva sva se tak pogučala, prvin kak bi se oženila, ka mo leko odo špilat.« • Ti samo na harmoniki špilaš? »Nej, špilam na bas gitari, na trobenti, na sintetizatori pa zdaj že redno v trej cerkvaj na orgle tö, pa vodim tri pevske zbore.« • Gda si začno na orgle špilati? »Leta 1988 sem šau prvin orglat v cerkev.« • Težko se je bilau navčiti na orglaj špilati? »Če maš volau pa vztrajaš, te se navčiš, ovak tau néde. Cejlak sam sem se navčo na orglaj špilati. Te cerkvene pesmi se vse po nautaj špilajo, dapa ge zdaj že zvekšoga tau vse napamet znam. Vsakšo nedelo orglam ob pol deseti na Hodoši, ob enajsti v Domanjševci, vsakšo drügo, štrto pa v Prosenjakovci.« • Kak tau leko vözdržiš tašoga reda, gda v soboto dugo špilaš pa se ne moreš vönaspati? »Dostakrat sem šau direkt z gostüvanja v cerkev orgle špilat ali če sem daleč špilo, te se je tö večkrat tak zgaudilo. Zdaj je pa še celau drügo, ka mamo mi tüdi farmo picekov. Do tejga mau je pri tejm oča dosta pomago, samo zdaj, ka je betežen, že ne more. Tak ka zdaj še prvin tau mam tanapraviti, pa samo potistim leko dem v cerkev. Tau farmo mi že trestiosem lejt mamo v najemi prejk od Panvite. Od dvanajst do trinajst gezero picekov mamo, pa te še kmetijo mam tüdi, prejk deset hektarov. Ge sem tak vajeni, ka ne nücam tak dosta spanja, ge se hitro naspim, leko bi pravo, ka malo časa pa hitro spim. Ge s tejm, ka stanti trbej, še nikdar nejsem emo problemov. V pol šesti stanem, maloga pelam na cug, potistim pa dem na farmo.« • Maš mauč pa volau delati tau vse? »Volau mam, samo zdaj že včasi zače škripati kolena, kakšni kolki (forgók) pa mauč že nej tista, kak je prvin bila, zdaj gda že petdeset vcuj ide. Dapa kak sem že pravo, ge volau mam k taumi pa ranč tak špilati tö. Dostakrat, gda špilam, me premzajo, zato ka pravijo, ka dosta špilam.« • Ti zvün tauga, ka špilaš, še spejvaš tö. »Od začetka do konca, pa v cerkvi tüdi. Tü v našoj krajini tak sva samo dva tašiva kantora, šteriva spejvava, drügi samo orglajo. Na Hodoši pri meši dvej zospejvamo slovenske pa dvej madžarske, meni pa je tau vseedno, ka znam etak pa znam tak. Dostakrat tak čütim, če sem prejšnji den dosta spejvo, ka nede šlau, dapa dva špricera človek spije, pa dé še bola, kak bi mislo.« • Oča, mati sta Madžara? »Mati je Slovenka, oča je pa pau Madžar, zato ka babica je bila Madžarka. Müva z očov gučiva etak pa tak, če sva sama, te slovenski, če pa kakšni Madžar je paulak, te madžarski ali ranč, kak pride. Ge sem ovak tüdi pri madžarski manjšini kak svetnik. Dejansko sem ge več Slovenec kak Madžar. Mati je Slovenka, ona je iz Otovec, žena je pa tak iz Adrijanec, ona ne vej madžarski, samo pa tisto razmi, ka bi nej trbelo. Ge znam telko madžarski pesmi, ka bi edno cejlo gostüvanje znau dojzošpilati. Zdaj malo menje špilam na Madžarskom kak nikdar svejta, ampak zato se ne morem taužiti, ka bi me nej zvali.« • Gda si prvič špilo pri nas na Vogrskom? »Najprvin vejn te, gda sem v osmi razred odo v osnovni šauli, pa sem na Madžarskom biu pri rodbini na ednom gostüvanji. Tam mi je harmonikaš harmoniko v roke dau, pa sem cejlo popaudne špilo, tau je bilau prvo. V Porabji sem prvo paut špilo na Gorenjom Seniki, potistim sem pa tak od Andovec cejlak do Budimpešte skur vsepovsedik biu, gde Slovenci živejo. Zdaj sem na Gorenjom Seniki na fašenek že vejn sedmič špilo, če se dob-ro spomnim, pa že zdaj sem pozvani za drügo leto.« • Kak velki repertoar maš? »Telko pesmi znam, ka tri dni bi znau špilati pa tau vse v glavej mam, nej mi trbej note, samo besedilo mam dojnapisano.« • Kelko časa ti trbej dočas, ka edno nauvo pesem se navčiš? »Nücam tak pau vöre, nika več nej, potistim pa že špilam.« • Dosta delaš, dosta špilaš, da si fraj? »Ge si znam vzeti včasi fraj. Če je vleti, te na dopust idemo, dapa meni je tau že tö fraj, če si z dobrimi pajdaši malo dojsedemo, par špricerov spijemo pa se malo pogučavamo. Pa kakšni dober seks je tö sproščenje.« • Doma ali ...? »Pa vejš, ka sem mislo samo doma z ženov.« • Lajči, odkec maš ti vsigdar dobro volau, tebe sem še nikdar nej vido tak, ka bi brez vole biu. »Ges tüdi mam svoje probleme, samo tau ge nikdar ne pokažem vö. Vejm, ka je tau nej dobro, če človek v sebi zdrži, zato ka tau sigurno vpliva na zdravje. Gda sem malo slabše vole, te dva, tri špricere spijem pa potistim sem že pa dober.« • Kakšne cilje maš, če gledamo naprej? »Moj cilj je, ka bi eden svoj CD vödau, samo če telko vse delaš, néde ti tau vse vö časovno. Ampak upanje mam, če nej zdaj, te drügo, tretjo ali štrto leto de se slišo moj CD.« Karči Holec Lajči Nemec v Andovcih z ništrnimi Büdinčari Ne pozabite pogledniti! Vpogled - magazin Porabja Bepillantó - A Rába-vidék magazinja Na ogled je vsakši torek ob 20.00 vöri na Gotthárd TV Ponovitvi: ob petkaj ob 20. vöri, ob nedelaj v 13.30 vöri Monošter - Szentgotthárd Gárdonyi u. 1. Tel.: (+36)94/383-060 E-mail: info@lipahotel.hu www.lipahotel.hu MRAVLAK LEJKI OTROŠKI KOTIČEK »Kusta repa, dugi len, fašenek je cejli den« V velkom mravlinjeki je bilau dosta mravel. Depa, ednoj mravli je v tistom mravlinjeki nej dobro bilau. »Ge sam nej mravla! Ge sam moški! Ge sam mravla, nej pa mravla. Ge sam mravlak Lejki. Pa zato, ka neškem mravla ostanoti v etom mravlinjeki, dem ge po svejti vcejlak po svoje,« je strauso svojo mravlečo glavau. Pa je tak tö bilau. Mravlak Lejki je odišo na svoje. Mejsec Mravlak Lejki je nej pa nej pa nej mogo tak brž ojditi s svojimi mravlečimi nogami. Neje mogo tak brž klasti svoje tenke noge, ka bi leko s suncom ojdo spat. »Pravo sam njemi, aj me počaka, aj vküper dejva tadale do večera pa vküper spat. Depa, nej me poslüšalo. Nej me bougalo,« je nej vedo, aj se čemeri, aj pa nej. Kauli njega pa je nauč bila. Nika drugo njemi je nej ostanolo, kak ka je zaspo tam pod travino vlatjou. Na drugi den je sunce znouva gor stanolo. Mravlak Lejki pa se je tak ravno, kak bi ga sploj nej bilou. Nika njemi je nej pravo. Sploj ga je nej pogledno. Lepou si je gesti najšo, se je najo pa šou vcjelak po svoje tadale po svejti. Pa kak je šou, njemi je bilou vse vküper vcejlak ovakšno. Ojdo je pa li ojdo, sunce pa, kak bi skur na méri ostanolo. Tam nin kouli poudneva je mravlak Lejki več nej mogo strpeti. Neje mogo strpeti, ka sunce na té den tak pomalek dé po svojoj pouti. Pogledno ga je. »Ka je zdaj?! Ha, ka je?! Nikšne sile nemaš. Če pa bi škeu ge s teuv tadale titi pa bi tak nagnouk emo nebesko silo. Vejm, ka me napelavaš, aj dem s teuv. Depa, kak tou naredim, boš tak nagnouk začnolo najbole velko silo meti. Na méri me njaj!« se je mravlak Lejki koriu na sunce. Pa ga je po tejm več nej pogledno. Zavole njemi ga je bilou. Najšo si je edno kusto senco pa tak malo počivo. Na, spau je. Dugo je počivo. Na, dugo je spau. Sunce je že bilou tam daleč, že je skur spat šlou, gda je gor oupro oči. »Ti idi spat, ge pa zdaj nemo šou spat,« je povedo sunci pa znouva djau svoje mravleče noge na paut. Šou je trno pomalek. Gledo je kouli sebe, kak so sence vse bole duge. Gledo je ftiče, kak eške lejčejo, prva dejo spat. Vido je nogou od srne, ka ga je skur poklačila. Pa je vido, kak je sunce doj odišlo. Pomalek so se začnole na nébi vužigati zvejzde. Vse več pa vse več ji je bilou. Mravlak Lejki ji je gledo pa li samo gledo. Zvejzde pa so vse bole pa vse bole žarejle. Tadale ji je gledo. Tak se njemi je vidlo, ka so vcejlak na mesti, ka nikam nejdejo. »Čedne zvejzde! Rejsan ste čedne!« njim je pravo. » Tak lepou ste gor na nébi kak kakši kejpecke. Pa sploj nikšne sile nemate. Lepou, trno lepou!« Gledo ji je, zvejzde. Ji je gledo, mravlak Lejki. Légo si je na rbet pa ji je gledo tadale. Za eden čas se je od nikec mejsec prneso. Samo tak je prišo. »Ka pa ti tü delaš?« ga je pito. »Nikšno nebesko silo maš? Vej pa njaj zvejzde, aj lepou tadale svejtijo!« njemi je zapovedo. Mejsec pa ga je nej poslüšo. Tadale je šou po svojoj pauti. »Ti si gvüšno v kakšnoj žlati s suncom, ka si nin mesta ne najdeš?« si je bole nut v sejbi brodo. Mejsec pa je tadale plavo po nébi, kak bi vcejlak san biu na njem. Mravlak lejki pa je raj oči doj zapro pa je zaspo, samo ka se ne bi tadale koriu kak s suncom pa tak z mejsecom. Miki Roš 21. februarja, na pustni torek, zadnji dan pred postom, so nekoč prirejali po vsem Porabju veselice. Na Gornjem Seniku se je ta navada ohranila in je že tradicionalno, da organizira veselico Slovenska narodnostna samouprava. Pravijo, da je pust čas veselja in norčij, tako je bilo tudi ta večer. Veselica se je začela ob šestih v gostilni. Goste smo čakali z glasbo in s »kroflinami«. Za dobro voljo je poskrbel Lajči Nemec s Hodoša. Vaščani so se našemili, skrili so se v različne maske. Med našemljenci smo lahko videli zdravnika, medicinsko sestro, čarovnico, ciganko, klovna, vraga, kavboja itd. Tudi letos so nagradili tiste, ki so se našemili. Ljudje so prišli tudi iz sosednjih vasi. Veliko ljudi je plesalo, da bi zrasla »kusta repa in dugi len«. Mislimo, da so se vsi počutili zelo dobro, ampak veselica se je morala ob polnoči končati, ker se je začel post. Naslednje leto pričakujemo tudi Vas! Beata Bajzek SPOŠTOVANI STARŠI, DRAGI OTROCI! DOŠ Jožefa Košiča na Gornjem Seniku vljudno vabi bodoče prvošolčke in njihove starše oziroma vse zainteresirane na Dan odprtih vrat, ki bo v sredo, 13. marca 2012 ob 9.30 uri. Staršem in otrokom bomo pokazali obnovljeno, tehnično sodobno opremljeno šolo, jih seznanili z življenjem šole ter z vzgojno-izobraževalnim delom, ki poteka na naši šoli. Kaj ponujamo? - Od 1. septembra začetek pouka ob 8.00 uri; - poučevanje otrok v majhnih skupinah v razredih, družinsko vzdušje; - spodbujanje nadarjenih otrok, dodatno strokovno pomoč po potrebi; - moderno, nadstandardno opremo učilnic, WIFI-internetno zvezo v stavbi; - brezplačen pouk računalništva v sodobni učilnici od 3. razreda naprej, v urniku; - nova učna sredstva, tudi interaktivne table, ki dobro služijo učinkovitemu poučevanju; - za vse učence naše šole zagotavljamo brezplačni prevoz in učbenike; - razne brezplačne krožke; - izlete in tabore po Sloveniji. Vljudno vabljeni! Podrobnejše informacije o šoli lahko dobite v času pouka med 7. in 15. uro po telefonu 94/534-016. Informacije najdete tudi na spletni strani www.kossicsiskola.gportal.hu. TISZTELT SZÜLŐK! KEDVES GYEREKEK! A felsőszölnöki Kossics József Kétnyelvű Általános Iskola nagy szeretettel várja és hívja a leendő 1. osztályosokat és szüleiket, illetve minden kedves érdeklődőt az iskolánkban tartandó tájékoztatóra, valamint bemutató foglalkozásra, melynek időpontja: 2012. március 13. (kedd) 9.30. Az érdeklődők megtekinthetik kistérségünk egyik legjobban felszerelt iskoláját, tájékoztatót kaphatnak az iskola életéről, a tanulók kötelező és szabadon választható elfoglaltságairól, az itt folyó oktató-nevelő munkáról. Amit kínálunk: - szeptember 1-jétől 8 órai iskolakezdés - kis létszámú osztályokban, családias légkörben folyik a nevelés - tehetséggondozás, felzárkóztatás szükség szerint - igényes, új bútorzat, WIFI internet-kapcsolat az épületben - számítástechnika oktatás szaktantermünkben, 3. évfolyamtól órarendbe illesztve térítésmentesen - az új szemléltető eszközök, az interaktív táblák jól szolgálják a hatékony oktatást - éves tanulóbérlet és ingyenes tankönyvek iskolánk valamennyi tanulója számára - változatos és díjmentes szakkörök - kirándulások, táborok Szlovéniában Minden érdeklődőt sok szeretettel várunk! Bővebb információ iskolánkról a 94/534-016-os telefonszámon 7-15 óráig kapható, valamint a www.kossicsiskola.gportal.hu weblapon található. KAUT MLAŠEČI PETEK, 09.03.2012, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 PIŠČALKARJEVA AMINA, RIS., 10.15 KUHANJE? OTROČJE LAHKO!, RIS., 10.25 TONI IN BONI, RIS., 10.30 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, 10.40 NOČKO II.: KROKAR IN MAČKA, MAČKA IN MIŠ, LISJAK IN OSEL, PRAVLJICE ZA OTROKE, 10.55 GREMO NA SMUČI, SMUČARSKA ODDAJA, 11.25 SANJSKA DEŽELA: JERUZALEM, 12.00 POROČILA, 12.05 PANOPTIKUM: O ČEM GOVORITI? IN PREDVSEM: KAKO?, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POGLEDI SLOVENIJE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ČRNO-BELI ČASI, 16.05 SLOVENSKI UTRINKI, 16.30 BABILON.TV: KAZNOVANJE, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 POSEBNA PONUDBA, 17.50 ZAČNIMO ZNOVA: REP EVROPE, SLOV. NAN., 18.25 ZORAN IN ŽARKO, RIS., 18.35 BALI, RIS., 18.45 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB: ŽENSKE, 0.15 BRANJA: FRANZ WERFEL: MLADOSTNA KRIVDA, DOK. SER., 0.20 POSEBNA PONUDBA, 0.45 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFOKANAL PETEK, 09.03.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.20 ALPSKO SMUČANJE – SV. POKAL, 11.30 DOBRO JUTRO, 13.20 ALPSKO SMUČANJE – SV. POKAL, 14.15 OSMI DAN, 14.45 KNJIGA MENE BRIGA, 15.05 BIATLON: SVETOVNO PRVENSTVO, 16.45 ATLETIKA: SV. PRVENSTVO V DVORANI, 19.00 NORDIJSKO SMUČANJE – SV. POKAL: SKOKI (Ž), 20.00 NAS ČAKA OBRAT MAGNETNEGA POLJA?, DOK. ODD., 20.50 SODOBNA DRUŽINA, AM. NAD., 21.10 OGLAŠEVALCI, AM. NAD., 22.00 TOVOR 200, RUSKI FILM, 23.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 10.03.2012, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: RIBIČ PEPE: S ČRKO L PO LJUBLJANI, 7.25 BACEK JON, RIS., 7.35 NOČKO II.: ZGODBA O ŽELVJEM OTOKU, PRAVLJICA ZA OTROKE, 7.45 BINE, LUTK. NAN., 8.05 STUDIO KRIŠKRAŠ: IZGUBLJANJE, LUTK. ODD., 8.50 PALČEK DAVID, RIS., 9.15 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.00 DRSALEC, DOK. FILM, 10.15 V DOTIKU Z VODO: NEDOUMLJIVO, AVSTRAL.-NEMŠ. NAN., 10.45 POLNOČNI KLUB: ŽENSKE, 12.00 TEDNIK, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 BILO JE …, 14.30 VRANCI, SRBSKI FILM, 16.10 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.25 NA VRTU, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 SOBOTNO POPOLDNE, 18.30 OZARE, 18.40 OLIVIJA, RIS., 18.50 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 MOJA SLOVENIJA, 21.30 SHERLOCK II.: BASKERVILLSKI PSI, ANG. SER., 23.00 POROČILA, 23.30 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 23.50 BRANJA: JOŽE UDOVIČ: OKO IN SENCA - ČOLN, DOK. SER., 23.50 GANDŽA, AM. NAD., 0.45 OZARE, 0.50 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 1.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.05 INFOKANAL SOBOTA, 10.03.2012, II. SPORED TVS 7.30 SKOZI ČAS, 7.35 POGLEDI SLOVENIJE, 9.00 ALPSKO SMUČANJE – SV. POKAL, 13.25 LONDONSKI VRTILJAK, 13.55 ŠPORTNI IZZIV, 14.25 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 15.15 FORMULA 1: PRVI KROG, ODDAJA PRED NOVO SEZONO, 15.55 ATLETIKA: SVETOVNO PRVENSTVO V DVORANI, 19.00 BIATLON: SV. PRVENSTVO: ŠTAFETE (Ž), 19.45 ROKOMET: LIGA PRVAKINJ, KRIM : METZ, 21.40 NA LEPŠE, 22.05 SOBOTNA GLASBENA NOČ: AMERIŠKA KRPANKA: VRAG MI JE ODNESEL ŽENSKO, 23.05 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.40 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 11.03.2012, I. SPORED TVS 6.30 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 7.00 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 7.05 PINGU - PINGVIN, RIS., 7.10 POKEC, RIS., 7.15 KANOPKI, RIS., 7.20 VETERINAR JOC, RIS., 7.30 VRTNI PALČEK PRIMOŽ, RIS., 7.40 FRANČEK, RIS., 7.50 PIŠČALKARJEVA AMINA, RIS., 8.00 SVETOVALKA HANA, RIS., 8.10 ŠTIRI UŠESA SREDI LESA, RIS., 8.20 PALČEK DAVID, RIS., 8.45 OLIVIJA, 8.55 ZORAN IN ŽARKO, RIS., 9.05 BACEK JON, RIS., 9.10 PINGU, RIS. FILM, 9.35 BALI, RIS., 9.50 GOZDNA DRUŠČINA, RIS., 10.00 KUHANJE? OTROČJE LAHKO!, RIS., 10.20 POLNA HIŠA ŽIVALI, 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 NA ZDRAVJE!, 15.20 PRVI IN DRUGI, 15.35 SLOVENSKI MAGAZIN, 16.00 NA ROBU SVETA, DOK. ODD., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO?, 18.40 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAD., 20.30 OD KAMNA DO KRISTALA, PORTRET ROKA PETROVIČA, 21.30 FRIZERKA, NEMŠ. FILM, 23.15 POROČILA, 23.55 BRANJA, DOK. SER., 0.00 SLOVENSKI MAGAZIN, 0.30 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL NEDELJA, 11.03.2012, II. SPORED TVS 7.30 SKOZI ČAS, 7.55 GLOBUS, 8.25 UNIVERZA, 9.00 ALPSKO SMUČANJE – SV. POKAL, 11.00 SLOVENSKO OLIMPIJSKO STOLETJE, 12.05 ALPSKO SMUČANJE – SV. POKAL, 13.25 BIATLON: SV. PRVENSTVO, 14.20 NORDIJSKO SMUČANJE – SV. POKAL, 16.00 BIATLON: SV. PRVENSTVO, 16.50 ATLETIKA: SV. PRVENSTVO V DVORANI, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 MALI ŠIRNI SVET, ANG. NAD., 20.55 POSREDOVALNICA RABLJENIH PREDMETOV, DOK. FELJTON, 21.20 NAČRT, DOK. ODD., 22.35 NAD MESTOM SE DANI, KRATKI FILM, 23.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 12.03.2012, I. SPORED TVS 6.25 UTRIP, 6.40 ZRCALO TEDNA, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 BALI, RIS., 10.20 VRTNI PALČEK PRIMOŽ, RIS., 10.30 BACEK JON, RIS., 10.40 IZ POPOTNE TORBE: DEDEK IN JAZ, 11.00 POLNA HIŠA ŽIVALI: GRLICE, 11.30 SPREHODI V NARAVO: SREČANJE Z MEDVEDOM, 12.00 POROČILA, 12.05 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00, PRVI DNEVNIK, 13.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 13.55 NA LEPŠE, 14.20 OBZORJA DUHA: MOŠKI V CERKVI, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 PRVI IN DRUGI, 16.00 OD KAMNA DO KRISTALA, PORTRET ROKA PETROVIČA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 DUHOVNI UTRIP, 17.40 POGLED NA …, 17.50 ZAČNIMO ZNOVA: IZ VRSTE SESALCEV, SLOV. NAN., 18.20 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 UMETNOST IGRE, 23.35 BRANJA: RENE CHAR: IMAMO, DOK. SER., 23.40 GLASBENI VEČER, 0.55 DUHOVNI UTRIP, 1.10 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.25 INFOKANAL PONEDELJEK, 12.03.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 11.30 DOBRO JUTRO, 14.30 NAS ČAKA OBRAT MAGNETNEGA POLJA?, DOK. ODD., 15.25 SOBOTNO POPOLDNE, 16.35 SLOVENCI PO SVETU: PORTRET – ZORKO SIMČIČ, 17.10 PRI PEARSONOVIH, AM. NAN., 17.45 DOBER DAN, KOROŠKA, 18.20 FIRMA.TV, 19.00 ARITMIJA, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: ISKANJE IZGUBLJENEGA ČASA, FR. SER., 22.00 NA UTRIP SRCA, 22.00 STEVE REICH: SOOČENJE S TEHNIKO “PHASINGA”, 22.50 MEDNARODNI BALETNI GALA KONCERT, 23.30 ARITMIJA, 0.15 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 13.03.2012, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 ROLI POLI OLI, RIS., 10.20 ANČINE NOGICE, RIS., 10.30 BARNI, RIS., 10.35 PINGU - PINGVIN, RIS., 10.40 STUDIO KRIŠKRAŠ: IZGUBLJANJE, LUTK. ODD., 11.30 IZ POPOTNE TORBE: ŠPORTNE NAPAKE, ODDAJA ZA GLUHONEME, 12.00 POROČILA, 12.05 PRVI IN DRUGI, 12.20 UMETNOST IGRE, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.35 STUDIO CITY, 14.30 BABILON.TV: KAZNOVANJE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 KNJIGA MENE BRIGA, 16.00 PANOPTIKUM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 UGRIZNIMO ZNANOST, 17.40 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 18.00 ZAČNIMO ZNOVA: VELIKI OSVAJALEC, SLOV. NAN., 18.25 MINUTE ZA JEZIK, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 ODKRITO, 21.00 OBAMA IN JAZ, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 GLOBUS, 23.35 BRANJA: BERNARD MALAMUD: DUBINOVA ŽIVLJENJA, DOK. SER., 23.40 EVIANSKA KONFERENCA - ODOBRITEV PREGONA JUDOV, DOK. ODD., 0.35 UGRIZNIMO ZNANOST, 0.50 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 1.05 DNEVNIK, 1.30 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.20 INFOKANAL TOREK, 13.03.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.55 DOBRO JUTRO, 13.40 ARITMIJA, 14.25 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 15.00 MOJA SLOVENIJA, 16.40 PRISLUHNIMO TIŠINI, 17.10 NA VRTU, 17.35 MOSTOVI – HIDAK, 18.05 GLASNIK, 18.30 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. ODD., 19.00 GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 MUZIKAJETO: AMERICANA, GLASBENA ODDAJA, 20.30 ZDRAVJE SLOVENCEV: OČESNE BOLEZNI, DOK. SER., 20.55 TAM, IRANSKI FILM, 22.00 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 23.50 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 14.03.2012, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 KRTJI SESTRICI, RIS., 10.20 LARINA ZVEZDICA, RIS., 10.30 DANICA IN PRIJATELJI, RIS., 10.35 KAJETAN IN PLAVI LISJAK, RIS., 10.45 RIBIČ PEPE: ŠIVAMO PO ZADNJI MODI, OTR. NAN., 11.05 ZLATKO ZAKLADKO: GOBRAČ-BOGRAČ, 11.20 HABIB: DUH V KLETKI, DAN. NAD., 12.00 POROČILA, 12.05 OBAMA IN JAZ, DOK. ODD., 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.20 DUHOVNI UTRIP, 14.35 ČRNO-BELI ČASI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 UGRIZNIMO ZNANOST, 16.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.20 GLOBUS, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 TURBULENCA, 18.00 ZAČNIMO ZNOVA: MORALA JE ZAKON!, SLOV. NAN., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 FILM TEDNA: DRUŽINSKE VEZI, AM. FILM, 21.35 OČI, A LAHKO JAZ ŠOFIRAM?, SLOV. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PRAVA IDEJA!, 23.35 BRANJA: RABINDRANATH TAGORE: DOM IN SVET, DOK. SER., 23.40 TURBULENCA, 0.10 ZDRAVNIČIN DNEVNIK; MOŠKI SO NAJBOLJŠE ZDRAVILO, NEMŠ. NAD., 1.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFOKANAL SREDA, 14.03.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 9.25 ALPSKO SMUČANJE - FINALE SV. POKALA, 11.40 DOBRO JUTRO, 14.10 BILO JE …, 15.05 MUZIKAJETO: AMERICANA, 15.40 NORDIJSKO SMUČANJE – SV. POKAL, 17.15 ALPSKO SMUČANJE - FINALE SV. POKALA, 18.30 PRED FINALOM SVETOVNEGA POKALA V SMUČARSKIH SKOKIH, 19.00 DESKANJE NA SNEGU – SV. POKAL: KROS, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 LONDONSKI VRTILJAK, 20.30 ŠPORTNI IZZIV, 21.00 SLOVENSKO OLIMPIJSKO STOLETJE, 21.45 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.15 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 22.15 ROMSKA GLASBA IN BIG BAND: IMER TRAJA BRIZANI, AMALA IN BIG BAND RTV SLOVENIJA, 22.45 THE PHOTERS, 23.25 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 15.03.2012, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 METKA IN ZVERINKO ZVER, RIS., 10.30 KARLI, RIS., 10.35 ALEKS V ŽIVALSKEM KRALJESTVU, RIS., 10.40 MAMA MU IN VRAN, RIS., 10.50 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.35 DRSALEC, DOK. FILM, 12.00 POROČILA, 12.05 SLOVENSKI VODNI KROG: PIŠNICA, DOK. ODD., 12.30 UGRIZNIMO ZNANOST, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ODKRITO, 14.25 POSREDOVALNICA RABLJENIH PREDMETOV, DOK. FELJTON, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 TURBULENCA, 16.15 PRAVA IDEJA!, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 BABILON.TV: ČAS, 17.50 ZAČNIMO ZNOVA: ŽEPOBOL, SLOV. NAN., 18.15 MINUTE ZA JEZIK, 18.25 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 POGLEDI SLOVENIJE, 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.35 BRANJA: FRANZ KAFKA: GRAD, DOK. SER., 23.40 PANOPTIKUM, 0.30 DNEVNIK, 1.00 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFOKANAL ČETRTEK, 15.03.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 7.45 OTROŠKI INFOKANAL, 8.30 ZABAVNI INFOKANAL, 9.25 ALPSKO SMUČANJE - FINALE SVETOVNEGA POKALA, 10.30 FINALE SVETOVNEGA POKALA V SMUČARSKIH SKOKIH, 11.55 DOBRO JUTRO, 15.00 UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO?, 16.30 MOSTOVI – HIDAK, 17.00 EVROPSKI MAGAZIN, 17.20 UNIVERZA, 17.50 FINALE SVETOVNEGA POKALA V SMUČARSKIH SKOKIH, 18.40 ALPSKO SMUČANJE - FINALE SVETOVNEGA POKALA, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 ŠPORT, 22.00 RESTAVRACIJA RAW, IR. NAD., 22.50 IRENE HUSS: OGNJENI PLES, ŠVED. NAD., 0.20 ZABAVNI INFOKANAL Manjšini bosta podpisali sporazum o sodelovanju Vodilni možje krovnih organizacij Porabskih Slovencev in pomurskih Madžarov, ki bodo 8. marca v Monoštru v prisotnosti slovenskega in madžarskega predsednika, dr. Danila Türka in dr. Pála Schmitta, podpisali sporazum o sodelovanju, so na delovnem sestanku v Lendavi spregovorili o pripravah na omenjeni dogodek in o tem, kako si v prihodnje zamišljajo svoje sodelovanje. »Menim, da je to sodelovanje več kot simboličnega pomena, in da bo sporazum še okrepil stike med obema narodnima skupnostima,« je povedal gostitelj srečanja, predsednik sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti Ferenc Horváth. Predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš je dejal, da je bil koncept sporazuma pripravljen že lani. »Ne glede na sporazum lahko rečemo, da sodelovanje med obema manjšinama že poteka, saj so stkani stiki med šolami, muzeji in podobnimi inštitucijami, ki nekatere sodelujejo tudi v čezmejnih projektih,« je pojasnil Ropoš, predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök pa je menil, da je prišel čas, da se po dvajsetih letih pregleda meddržavni Sporazum o zagotavljanju posebnih pravic slovenski narodni manjšini v Republiki Madžarski in madžarski narodni skupnosti v Republiki Sloveniji. se MUZEJ AVGUSTA PAVLA V MONOŠTRU Razstave: Življenje Slovencev v Porabju Lončarstvo v jugozahodnem Prekodonavju Ogledni depo s predmeti iz Porabja Muzej je odprt od torka do sobote med 11.00 in 15.00 uro. Kontaktna oseba: Marijana Sukič 00-36-94-380-767 Vodstvo v slovenščini!