PoAtiiftm phvfoina v gotovini. Leto LX V., št, 74 Ljubljana, petek 1« aprila I932 Cena Din i.— i—»aja vaaic dan popoldne, tzvzem&i nedelje in praznike. — inserati do 90 petit ADin 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 8.—, večji tnserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratm davek posebej. — > SI o venski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. sa Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNttTVO IN UPT* AVNL3TVO LjublJANA, Kn&fljcra oBca ftt. 5 Telefon st. «122, SI 23. 5124. 8125 Id 3126 pouki Z m (j k ; MARIBOR, Grajski trg st. 8----C KIJE, Kocenova ulica 12. — -el. 190. NOVO MESTO. Ljubljanska C Tel. St. 26. JESENICE Ob kolodvoru 101.--- Račun prt postnem Čekovnem zavodu v LJubljani st. 10.351. Znižanfe najemnin ali stanovanjska zaščita Veliko zborovanje ljubljanskih hišnik posestnikov — Samo prostovoljno znižanje najemnin more preprečiti zopetno uvedbo stanovanjske zaščite LJubljana 1. aprila. Ljubljansko Prvo društvo hišnih posestnikov je svoj 33. občni zbor sklicalo sicer v prostorno zeleno dvorano hotela Union, vendar je pn_o toliko članov,, da je bila premajhna in so se morali preseliti v veliko dvorano, kjer so zasedli vse stole, mnogo jih je pa moralo tudi še stati. Med posestniki je skoro polovica gospodinj in vsi skrbnih obrazov razpravljajo o stanovanjskem zakonu, kaj jim prinese, vidna je pa tudi še pred pričetkom splošna solidarnost, ki so jo zborovalci tudi tako očitno mani fes ti rali s soglasnim sprejemom vseh poročil in resolucij. Hišni posestniki so jasno pokazali, da se zavedajo posledic splošne gospodarske krize in so zato pripravljeni znižati najemnine, kolikor je mogoče Ko je predsednik g. Ivan F r e 1 i h po otvoritvi pozdravil zastopnike društev hišnih posestnikov iz drugih mest. namreč predsednika Meglica iz Maribora, predsednika Gorjanca in R. Majerja iz Kranja, častnega člana Srečka Vokača iz Studen cev pri Mariboru podpredsednika Karla Gregorica iz Celja, predsednika Matka Ma loviča iz Novega mesta, tajnika Globoč nika iz Tržiča, predsednika Formbacherja Kočevja, tajnika Omerza iz Trbovelj, odbornika Gorjanca z Jesenic in predsednika KušJana iz Brežic, je v svojem obširnem poročilu med drugim ugotovit, da je šte vilo članov naraslo na 2033 posestnic in posestnikov, spomnil se je pa tudi umrlih, ki so jih zborovalci počastili na obligaten način. V svojem referatu o namenih ln delovanju društva je predsednik omenil, da je odbor dal članom nad 6000 brezplačnih informacij ter dosegel tudi prav znatne uspehe. Glede kuluka je odboru uspelo doseči olajšavo, da bodo posestniki morali plačati v 2 letih toliko kot je bilo določenega za leto dni. vendar pa društvo ni zadovoljno z novo rešitvijo, ki namesto kuluka uvaja 25^ cestno doklado. Tudi proti uvedbi taks za najemninske pogodbe društvo ugovarja, ker zakon prinaša nova bremena in zamudnega dela, predpisanih blan-ketov pa Še ni. Ti blanketi naj bi bili v pravilni slovenščini, ker je v pogodbah važna vsaka besedica in morate vso vsebino obe stranki točno razumeti. Novi zakon je tudi v nasprotju z drž. zakonom o taiksah. ki dovoljuje, da so pogodbe pismene ali ustmene. vendar ima pa novi zakon to dobro stran, da so pogodbe sedaj mnogo cenejše, ker je bilo pri dosedanjih treba plačati 2% triletne najemnine, a zato je bilo tudi tako malo pismenih pogodb. Pri državnih davkih sicer ni olajšav, vendar pa tudi ni novih bremen, a banovinski svet je sicer soglasno sklenil odpraviti kuluk, zato je pa uvedena nova bano\-inska cestna doklada 257r, ki visoko presega dajatve za kuluk. Delajmo na to, da se odpravijo tudi občinski kuluk in okrajne cestne doklade. Dosedaj je bil kuluk v Ljubljani razdeljen na 10.000 oseb, enako visoko banovinsko cestno doklado bo pa moralo plačati le 5000 posestnikov. Zaradi tega vprašanja gre deputacija k banu. Zelo zadovoljen je pa predsednik z delovanjem mestnega načelstva, ki posestnikom ni naložilo nikakih novih bremen in je zelo delalo v smislu interesov hišnih posestnikov. Gre nam predvsem za to, koliko plačamo, v drugi vrsti pa šele za to, za kakšna dela plačamo! Mestna občina je tudi znižala vodarino od 6 na 4% in go-staščino od 9 na 79c, a tudi občinske doklade so se od 60^ znižale na 50rc, zato pa nimamo povoda napadati mestno občino, kar pa ne pomeni predsednikovega od-nehanja iz umika, saj pazi na vse, čeprav je v občinskem svetu, kjer so bili tudi skoraj vsi njegovi predlogi in nasveti v korist hišnim posestnikom sprejeti. Mestna občina ni storila ničesar proti nam in le škoda, da že prej nisem bil v občinskem svetu! Odbor je interveniral na najrazličnejših mestih v ogromnem številu primerov in tudi novi cestne—policijski red je ublažen po željah hišnih posestnikov. Ko je občni zbor z aplavzom odobril predsednikovo poročilo, je poročal blagajnik svetnik Kmetijske družbe g. Bukovic o finančnem stanju društva, ki je primeroma ugodno, nato je bil pa na predlog preglednika g. Malisa soglasno sprejet ab-soJutorij. Pri volitvah so bili na predlog g. Avgusta Martinčiča soglasno izvoljeni v odbor dosedanji gg.: predsednik Ivan Frelih. podpreds. Jeglič Janko, blagajnik Bukovic Anton, kanonik Sušnik, dr. Josip Regali, dr. Lovro Požar, Mak so Hrovatin, Simon Kmetec, Jernej Jelenič, Josip Bahovec. Franc žemlja, Josip Olup in Rahne Josip za občino Moste ter Tri buč Josip za občino Vič, preglednika pa gg. Malis in Strniša. Tudi sklep, da ostane dosedanja članarina. Je bil soglasen. Najvažnejša točka dnevnega reda je bilo pa potočJo o stanovanjskem vprašanja in ureditvi najemnin kjer je predsednik poudarjal da so se vsem slojem izdatki zaradi padanja cen za polovico znižali, le hišni posestniki razen že navedenih ne dozive olajšav, ker so popravila in vzdrževanje hiš vedno enako draga. Zaradi najemnin so se pričele akcije in so bili tudi protestni shodi v Mariboru in Ljubljani, zlasti pa v Zagrebu. Pri stanovanjski anketi v Beogradu so bile razen organizacij najemnikov zastopana mesta in tudi inženjerske in trgovske ter druge zbornice, a vsi razen najemniskih zastopnikov so bili proti zaščiti, zlasti pa beograjski zastopnik, ki je poudarjal, če najemniki z zaščito hočejo, da se roda zopet korupcija in razpasejo pravde, a zastopnik Hipotekarne banke je opozarjal na usodno posledico stanovanjske zaščite, namreč na padec kredita, ko so novi posestniki zadolženi tudi za 70—80%. Edino zastopnik Ljubljane, ki je zastopal tudi Delavsko zbornico, je stavil predloge, ki jih baje misli ministrstvo upoštevati Tako bi bil Slovenec prvi, ki je napravil prvi stanovanjski zakon na svetu še v Avstriji, in tudi zadnji bi bil Slovenec, če ministrstvo sprejme omenjene predloge, ko druge države že likvidirajo zaščito. Položaj pri nas Po informacijah pri ministru socialne politike g. Puclju misli ministrstvo urediti najemnine za stare hiše na podlagi zlate paritete iz 1. 1914., kar pa društvo odločno odklanja, ker so se razmere v teku 18 let od tedaj popolnoma izpremenile, hiše pa prezidale in modernizirale z največjimi stroški zlasti glede higijenskih zahtev, razen tega je pa sedaj tudi skoraj nemogoče ugotoviti tedanje najemnine, ker so se najmeniki in tudi lastniki menjali in so celo pomrli. Nadalje misli ministrstvo, naj bi se hiše, ki so menjale lastnika od 1. 1924 dalje, obrestovale le po 4%. Ves aparat pri tem bi bil silno težak in zadeva bi rodila le nove prepire in pravde. Končno namerava ministrstvo znižati najemnine v novih hišah za 10%, kar pa ni izvedljivo, ker so mnogi lastniki že tudi po večkrat znižali najemnine in zato uredba ne more veljati splošno. O določenih odstotkih znižanja torej ne more biti govora, dokler se tudi obrestna mera ne zniža vsaj na 7%, ker sedaj zadolženi lastniki morajo plačevati po 12% in več obresti. Ministrstvo mora misliti, da so se lastniki z zidanjem novih hiš žrtvovali in dali mnogo zaslužka delavstvu in obrtništvu, obenem so pa z novimi stavbami olajšali skrajno težko stanovanjsko bedo. Zato si je vsakdo, kdor je le mogel, postavil vsaj skromen dom in le tisti niso zidali, ki imajo še stara cenena stanovanja. (Pritrjevanje,) Kar se nameravanega zakona tiče, je pa gotovo upraviči jivo, da se pri obdavčenju računa tudi gospodarjevo stanovanje, ki nikakor ne sme stanovati zastonj. Pojavljajo se tudi vesti o davščini d« nezazidane parcele, ki je pa po pritožbah mariborskega predsednika g. Meglic« na državni svet in po razsodbi državnega sveta dosedaj nezakonita. Zaradi splošne krize in pa tudi zaradi strogega stavbnega reda itak ne bo mogel nikdo več zidati, podražila bi se pa zaradi nove davščine tudi zemljišča. Zgrešena je tudi misel na občinske takse na najemninske pogodbe. Ministrstvo ima pripravljene tri variJAn- t te novega zakona, a predvsem želi in pri- j poroča, da sami znižamo najemnine. To vam z najglobokejšitn prepričanjem, da je najboljše in tudi za hišne lastnike najpametnejše, priporoča z v&em poudarkom tudi odbor. Boljše je, da sami znižamo najemnino, ker drugače dobimo zopet stanovanjsko zaščito. Če bi banovina urejala stanovanjska vprašanja, bi bilo še huje, saj vidimo, da imamo pri nas 70 odstotkov banovinskih doklad, sosedna banovina pa le 25 odstotkov, ostale pa z veČino še majvj. Odbor je torej sklenil in pokazal neobvezno tud; ministru za socialno politiko naslednje predloge, ki jih je tudi Zveza društev hišnih posestnikov na včerajšnji seji soglasno sklenila. Najemnina za eno sobo s kuhinjo in pritiklinami naj mesečno znaša od 200 do 400 Din, a gostaščino in vodarino in drago naj bi plačeval najemnik. Najvišja najemnina je seveda raeunjena za stanovanje • parketom, elektriko, angleškimi stranišči in z lepo lego v centru ali njegovi bližini. Za dve sobi naj bi bila najemnina od 400 do 800 Din, a kopalnica naj bi se računala po-sebj 100 do 200 Din, vse drugo pa kakor pri enosobnih stanovanjih. Za tri sobe naj bi plačeval' najemnikii 700 do 1200 Din. razen tega pa posebej kopalnico in omenjene doklade. Za stanovanja nad treh sob naj lastniki določijo najemnine s najemniki s v*o uvidevnostjo položaja. Predecdo* Jt o^ozafljal, da tudi posamezne ulice v centru mesta niso izjema. Kdor bo pač predrag z večjimi stanovanji, jih ne bo mogel oddati in bo prisiljen znižati najemnina Kar po pa trgovinskih in obrtniških kalor tiče, jih je itak se preveč in jih ho treba pričeti precidavati t stanovanja, fo sedaj je pa društvo vefkrat posredovalo t posamemih premeriih. Te najemnine so sprejemljive tudi za lastnike, moralna dolžnost njih pa je, da pokažejo dobro voljo in čut do svojega bližnjega ter se teh določil društva drže vsi člani in tudi soclani. Tudi razsodišče za spore med lastniki in najemniki lahko ustanovi banska isprava, pri občini naj bi kar poklicni sodnik 8kn šal mimo pobotati stranki. Pri debati je g. Pokom priporočal, naj bi se zadolženim pose^ikom znižali davki, a predsednik pa je umestno zavrnil, da trgovec prodaja blago po isti ceni, 5e Je za dolžen ali bogat, pač naj se pa zniža obrestna mera. Čevljarski mojster Kos Je primerjal oecv» živil, ki so mnogo višje kakor zlata pariteta leto 1914. Soboelikarski mojster g. Kosak je med drugim prav ostro napadel Trboveljsko pre-mogokopno družbo, češ da je predrag premog, a predsednik g. Frelih ga je energično zavrnil ter opozoril, da bi bil s stanovanjsko zaščito najbolj prizadet obrtnik, G. dr. Regali je opozarjal, da je bil od bor vedno zoper zaščito in da so predlagane najemnine le ravnalne cene, ki se pa seveda lahko pravilno zvišajo pri novih hišah, ker je lift, centralna kurjava ali pa celo izpra-lilne in hladilne naprave, vendar pa tudi pri zvišan i h najemninah ne sme priti do Izrastkov in pretiravanj. Smo namreč t manjšini in zato sami predlagamo mižanje najemnin, ker drugare gotovo dobimo »ščite. Poravnajmo so i lepa i najemniki in ini-iajmo pretirane najemnine. Davek na nezazidane parcele je nemogoč, ker no moremo plačevati davka od zemljiških rent, ki j— taktično ni. G. MiheHč je strinjal p sporasamom in konstatirah da hi bila stanovanja takoj ta polovico cenejša, ee hi so mižala obrestna mera. Ko je predsednik Frelih Še enkrat opominjal člane, da je sklep odbora za vse obvezen in se ga bo držal tudi sam do skrajnih meja, so bili predlogi odbora soglasno sprejeti, nato je pa predsednik prečital resolucije, ki jih je odbor prav tako soglasno sprejeL Ko je predsednik naznanil, da bo resolucije posebna deputacija danes izročila g. banu ter ministru g. Puclju ter poslancem, je pozval zborovalce, naj vplivajo na vse tovariše v smislu sklepov, ker bo tudi lastnikom koristilo, čeprav bodo dobili manj najemnine, nato so se pa zborovalci mirno razšli, zavedajoč se velike svoje odgovornosti za splošno olajšanje težkih Čaoov. Resolucije sprejete na občnem zboru delegatov Pokrajinske zveze hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani in zboru Prvega društva hipnih posestnikov v Ljubljani, I. Ugotavljamo, da je stanovanjska zaščita trajala 13 let in da ni odpravila pomanjkanje stanovanj, pač pa je bila ta zaščita na splošno škodo vsemu narodnemu gospodarstvu, zlasti obrti, industriji in trgovini ter je uničila mnogo narodnega premoženja. Kakor hitro pa je bila ukinjena omejitev stanovanj, se je pričelo nenavadno živahno stavbeno gibanje in se je samo v Ljubljani nazidalo okrog 1000 novih hiš in s tem ie sedaj na razpolago vsakomur zadosti stanovanj na izbiro. Mnogo se je zidalo tudi v predmestnih občinah Moste in Vič in je tam dobiti zadosti stanovanj po primerno nizkih najemninah, popravile so se stare hiše, kar je dalo zaslužka raznim stanovom, ker so se vse najemnine porabile za davke in doklade ter za vsakovrstne investicije in repa ratu re. Pa tudi v Mariboru, Cefju in drugih naših večjih krajih in mestih se je mnogo zidalo in ni nikjer pomanjkanja stanovanj, pač pa je nastopilo že pomanjkanje najemnikov, ker v nekaterih krajih stoje stanovanja po več mesecev prazna in jih ni mogoče oddati za nobeno ceno. Tudi se prebivalstvo ni nikjer tako pomnožilo, da bi vsled tega primanjkovalo stanovanj, ker se je več nazidalo kakor pa je procentualno naraslo prebivalstvo. n. Ker se zahteva in govori o ponovni stanovanjski zaščiti, ki se io utemeljuje s tem. da to vse življenjske potrebščine padle, vsled česar so se razen najemnin znižale tudi vse cene. Hišnim posestnikom se niso davčna bremena skoro nikjer znižala, pač pa so se uvedle celo nove doklade. kakor 35(/t banovinska doklada, ki jo posestniki za časa oblasti nismo plačevali, dalje se je uvedel v celi banovini kuluk, ki znese najmanj 10*/» direktnega davka, letos je uvedena m novo 2P/t cestna dokMa, ▼ Ljub- ljani amo lani dobili okrajno cestno doklado, ki znaša 13% in ki je preje nismo nikoli plačevali. Pri tem po vda rja mo, da bomo morali hišni posestniki celo leto 1992 plačevati zgradarino z dokladami vred od prejšnjih najemnin in diferenco iz svojega dopiačevati. Nadalje se stroški za vzdrževa nje in popravilo hiš niso prav nič znižali m moramo še vedno plačevati visoke stvošk« za izvršena dela v hišah. Marsikdo je pla čeval nizko najemnino za časa stanovanjske zaščite in s tem toliko prihranil, da si je sezidal novo hišo na račun prejšnjega najemodajalca. Če so se druge življenjske potrebščine znižale, se ne more to trditi za hišne posestnike. Zlasti se niso znižale obresti za posojila, nasprotno po ee v več slučajih celo povišale in ker so skoro vsi posestniki zelc zadolženi, je nujna potreba znižanje obresti za posojila. III. V &!učaju, rta se uvede ponovno stanovanjska zaščita za najemnike, bodo oni, ki imajo denar in so nameravali staviti lastne hiše, naložili svoj denar na visoke obresti in bodo raje stanovali poceni na račun hišnega lastnika. Nihče nt bo potem tako nepreuiaren da bi si za drag denar zidal hišo, ko lahko za malo r.a.emnino stanuje v tuji hiši na račun hišnega posestnika. In ker nih^e ne bo gradil stanovanjskih hiš, ne bodo imeli zaslužka podjetniki, obrtniki, delavci In brezposelnost bo še veliko večja, kar gotovo ne more biti v interesu države. On na najemnikom, ki so dosedaj plačevali večja in draga stanovanja po obsegu svojih dohodkov, moramo le priporočati, da si oskrbe svojim razmeram primerna manjša m cenejša stanovanja. Ves gospodarski živeli danes trpi na posledicah denarne gospodarske krize in tej krizi naj se prilagode tudi najemniki, vpoštevajoč svoje dohodke in izdatke. IV. Za nove hiše se stanovanjska zaščita ne sme uveljaviti radi tega, ker je bilo lastnikom novih hiš z zakonom zasigurano, da te nove hiše ne bodo prišle pod zaščito. Ce bi se jim sedaj to zakonito pravico odvzelo, potem ne bo hotel nihče več zadati in s tem bo prenehala vsaka stavbena podjetnost. Ce bi se pa upeljala zaščita samo za stare hiše, potem bi se vsi najemniki hoteli preseliti v stare hiše, ker bi bile najemnine v starih hišah mnogo nižje kakor pa v novih. Vsled tega je absolutno potrebe, da se niti za stare, niti za nove hiše ne uvaja stanovanjska zaščita, ki se ni nikjer obnesla m so jo začeli celo v socijalistični Nemčiji s hitrom skokom likvidirati in odpravljati. Za časa stanovanjske zaščite je bilo nevzdržno razmerje med posestniki in najemniki, bilo je na tisoče tožb in prepirov. Če se naj sedaj hišnim lastnikom vzame pravice, bi zopet nastale prejšnje žalostne in nevzdržne razmere, ki bi se iih težko dalo ponovno odpraviti. Po prestanku stanovanjske zaščite pa je nastalo dobro razmerje med hišnimi lastniki in najemniki. V. Pozdravljamo ustanovitev gospodarskega sveta, ki bo gotovo mnogo koristnega napravil in po možnosti odpre vid največje tožkoče sedanje gospodarske krize. Zato je neobhodno potrebno, da se ta nova važna korporacija v najkrajšem času irveijavi in pridne s svojim delovanjem. Preden se napravi m izda kaka stanovanjska zaščita, se mora vsekakor o tem važnem vprašanju posvetovati in ertaviti preduge gospodarski svet. VL Ker nas je iznenadila uvedba 25 odstotne banovinske doklade, upravičeno pričakujemo, da se bo sedaj razen banovinske-ga ukinil tudi občinski kuluk Ln okrajne cestne doklade, ker drugače bi bih* posestniki preveč obremenjeni, ker bo od kukika oproščenih na tisoče dosedanjih obveznikov. VII. Pris _o sklepanje najemnih pogodib in izdajanje potrdil za najemnine, smatramo za času neprimerno, kar bo dovedlo do neštetih pomanjkljivosti in pisarij. Dokler se pa te takse ne odpravijo, naj se dovoH, da se koleke za plačilo najemnin prilepi na posebne knjizke, ki jih imajo najemniki itak v rokah. VIII. Odklanjamo v polnem obsegu načrt stanovanjske zaščite kakor so ^a objavili nekateri časopisi. Zlata pariteta za »tare hiše na podlagi najemnin iz L 1°14. je popolnoma nemogoča, ker so se tekom 18 let hiše tako spremenile, prezidale in popravile, da je takratna podlaga za sedanje najemnine nemogoča. To bi dovedlo do nešteto sporov m pravd, ker bi se pravo stanje večkrat ne moglo ugotoviti. Da bi se za nove hiše dovolilo samo 6 odstotno obrestovamje, je nemogoče. ker morajo lastniki teh stavb plačevati 8 do 10 odstotne ohresrri m bi pri tako nizkem obrestovan ju večina posestnikov propadla ter bi hiše ostale denarnim zavodom, kar bi i »in bilo tudi v veliko breme. Istotako yc nemogoče splošno znižanje najenrom za g-lastno določili najemnine. Deputacija pri banu Deputacija Zvez«* draatev hišnih poeoat-nikov za dravsko banovino pod vol-.. 1 predsednika g. Ivana Freliha se jt? davi ob 11. zglasila pri banu c. dr. Dragu Mam-vidu ter mu izročila resolucije aprej rte '»a včerajšnjem občnem zboru Zveze Ln som nem zboru ljubljanskega društva. G. han j^ bil o vseh sklepih že podrobno poučen ter jo izrazil svoje zadovoljstvo, da so hišni posestniki sami pokazali toliko uvidevnosti in da 90 pripravljeni sami znižati previsoke najemnine. Izrazil je upanje, da se bo zadevi vsaj v naši banovini uredile sporazumnim potom in bi bilo treba samo za posamezna spore konstituirati posebno razsodišče. Obenem je pa g. ban priznal, da znižanje in ureditev ne more biti splošna, temveč za vsako stanovanje prilikam primerna. Opozorilo državnim upokojencem izvajanja novih predpisov o dravinjskih dokla-dah se bo nakazilo pokojninskih prejemkov zavleklo Beograd* 1. aprila. AA. Odsek glavne državne blagajnice opozarja upokojence, da zaradi izvajanja novih določb o draginjskih dokladah neki vpo-kojenci ne bodo prejeli svoje pokojnine 1. aprila, marveč 2. ali 3. Zato se ni treba zglasiti pri glavni državni blagajnici, marveč naj počakajo doma na poštno nakaznico. Nekateri vpokojenci pa bodo prejeli svoje prejemke v dveh obrokih. Ako prejmejo prvi obrok, naj počakajo se par dni na poštno nakaznico z drugim obrokom. Vpokojenci, ki so v svojih prijavah potrdili, da imajo večH dohodek od Din 2500, poleg pokojnine ne bodo prejeti osebne in rodbinske doklade, ker jim ta doklada po čl. 25 uredbe o dra-gmjskfli dokladah št 11330-1-32 ne pritiče. Vsem tistim vpokojencem, ki na podlagi naredbe št. 75.500-1-31 z dne 27. 10. 1931 niso predložili prijave za osebne in rodbinske doklade, ne bodo poleg pokojnine dostavljene osebne aH rodbinske doklade, ker se smatra, da so se s tem, da niso predložili prijav, odrekli pravici na te doklade. Opozarjajo se vpokojenci, ki so v svojih prijavah navedli kakršnekoli dohodke, ki pa istočasno niso predložili potrebnih dokazil, da to store, ker se jim sicer prihodnji mesec ustavi lz-pfačHo osebnih in rodbinskih doklad. LJUBLJANSKA BORZA. " Devize: Amsterdam 2278.48_2289.84, Berlin 1S37.99_1S4S.79, Braeeij 787.38 -io 791.32, Curth 1094.35 —1099.85. London 213.95—215.66, N«~york cek 5608.44 do 5636.70, Part* 221.82—222.94, Pra?a 167.15 do 168.01, Trat 291.17—593.57. >S L O VENSKI NAROD«, dne 1. aprila 1932. štev. 74 čuvar našega morja ▼ Ljubljani Izbijana. 1. aprila. Globoko je zasidrana ljubezen do morja med nami in žrvo se zavedamo, kako velikega pomena je za naše narodno življenje ne* Jadran, kar nam je tudi prav leno pokazal I. redni občni zbor krajevnega odbora Jadranske Straže, ki je bil sooči t kolodvorski restavraciji. Udelelbe je bila rastna in predsednik ti. J. Pogačnik je poleg številnih udeležencev lahko tudi pozdravil g. 9enatorja dr. V. Rožica. Prodsednfk oblastnega odbora g. podban dr. Pirkmajer je opravičil odsotnost, obTastni odbor je pa bfl zastopan po številnih članih. čeprav se je tistanovil krajevni odbor šole lani poleti, je vendar predsednik lahko jH>lal izredno lepo poročilo o plodovitem >dborovem delu in je ugotovil, da si je organizacija priborila v polni meri pravico do i»bstnnka in je zavzela vidno mesto med na-cijonalnimi in kulturnimi organizacijami. Toplo se je zahvaljeval vsem sodelavcem, zlasti pa sodelavkam, ki »o pripomogle, da je prireditev >Revija narodnih noš" do&egia tako lep uspeh. Omenjal je, da je krajevni odbor sodeloval z vso vnemo pri pripravah za slavnostno akademijo JS, ki bo jutri ob priliki 10-lernice oblastnega odbora. Spominjal se je ustanovitelja J. Biankinija in pozval prisotne, da počaste njegov spomin. Delovanje odbora je orisal pregledno in pod robno tajnik g. Iv. Legat. Tz njegovega poročila je razvidno, s kakšno ljai bežni jo in članom se je novi odbor oprijel dela, saj so zaceli popolnoma iz nič in so bili do prireditve, ki je uspela nad vse pričakovanje, navezani le na pomoč oblastnega odbora. V začetka niso imeli ne sredstev in ne loka i a. (Oktobra so pa dobili lep poslovni lokal v palači Pokojninskega zavoda. Gmotno stanje je zdaj že zadovoljivo. V kratki dobi so imeli 12 plenarnih sej, 8 sej prireditvenega odseka, prejeli so 173 dopisov, odposlali pa 4500. Ze le številka dokazujejo, da je bil odbor res agilen. Mnogo so tudi storili v propagandnem pogledu. Novembra so priredili v >Zvezdi lep družabni večer s predavanjem, v januarju je pa bila omenjena revija narodnih noš v L*ni-onu. Namen te prireditve je predvsem zainteresirati Širše sloje za naše lepo morje in pomorski pokret Ta prireditev je že tradi^i-jonarna, prej jo je prirejal oblastni odbor. Po programu in izvedbi letošnja ni nič zaostajala za prejšnjimi. Na zadnji seji so sklenili, da prirede propagandni članek i izlot v Šibenik ob bi o koštah. Izlet pripravlja poseben odsek s požrtvovalnim g. prof. Sičein na čelu. Oblastni odbor je priredil že dva takšna izleta s popolnim moralnim uspehom. Pokazalo se je, da so takšni izleti najboljša propaganda za na£ pomorski pokret. Če pomislimo, da krajevni odbor ne obstoja še niti leto dni, je število vsega članstva 664 vsekakor najlepši uspeh. Krajevni odbor namerava tudi ustanoviti mornariški odsek, v katerem bi naj sodelovali vsi naši bivši mornarji. KO se je ude- leževal \x) svojih odposlancih vseh važnejših prireditev in javnih svečanosti. Tajnik je končno z zadovoljstvom ugotovil, da je led prebit ter je bodočnost krajevnega odbora zagotovljena. Zelo poučno in izčrpno poročilo je podal tudi blagajnik g. dr. Ž. Jeglič. Ni poročal le o izključno blagajniških zadevah, temveč o vsem, kar se jih tiče. Blagajniškega dela pa prav za prav do letos ni niti bilo, ker »e bil odbor od začetka brez vseh sredstev ter se je gmotno osamosvojil šele po dobro uspeli prireditvi. Zato se nanaša blagajniško poročilo prav za prav le na zadnje 3 mesece. Vsega denarnega prometa je bilo za to kratko dobo mnogo, 327.0U0 Din. Od Stanarine odbor nima posebnih dohodkov, ker pripada v smislu pravil 35° o zneska oblastnemu in 35°;o izvršnemu odboru. Prebitek znaša nad 17.000 Din. Članarine so nabrali 14.053 Pin. Od dohodka prireditve so darovali za pomožno akcijo 5000 Din. Blagajnik je končno predlagal, da izreče upravni odbor zahvalo inkasantoma in uslužbenki za zgledno marljivost. Zahvaljeval se je tudi oblastnemu odboru za naklonjenost ter podporo. Izrazil je upanje, da br» število članstva kmalu naraslo na ftOOOt, treba pa je, da se širša invnost zavoda velikega pomena Jir? kot pomorske nacijonalno-obrambnc organizacije. Sorodne organizacije so skoraj po vseh evropskih državah, izrednega pomena je pa takšna organizacija pri nas. Za nadzorni odbor je poročal g. Bahovec ter predlagal razrešil i oo upravnemu odboru, glede pohvale osobju in nagrade ie pa soglašal z blagajnikom. Ko je bil soglasno sprejet predlog za ab-solutorij, je bil izvoljen naslednji odbor, ki je z malimi rzpremembami prejšnji": predsednik g. J. Pogačnik in odborniki gg.: Bo-žif. ratar. dr. Ž. Jeglič, direktor »Jug. polkovnik A. Kilar. A. Kes, Iv. Legat. Tj Pristen, A. Vernic. C. Kajcea, prof. Marjanov»č. prof. Sič in Fr. Žemlja: v nadzorni odbor pa gg.: J. Bahovee. I). šel»enik. J. Pire. L. i&aul in M. Hribernik. Predsednik se ie zahvalil za ponovno izvolitev in pozval tovariše, da ^a podpirajo pri delu. O propagandnem izletu i«' poroča] g-prot Sic. Opisal }e lep program ter lako navdušil prisotne za lepo zasnovani izlet na naše krasno morje, da se ga bodo [gotovo polnoštevilno udeležili. Cena za o-dneviu izlet z vožnjo in vso preskrbo je pa tudi tako nizka, da gotovo ne more nobena družba prirediti cenejšega potovanja — namreč 9tX) Din. Izvolili so se delegate v oblastni odbor, gg.: direktorja Jima, prof. SiČa, predsednika Pogačnika in A. Verbiča. Pri raznoterostih je predsednik opozar-jal še na slavnostno akademijo, na kateri bo Imel slavnostno besedo u.. senator !r. Rožič. ti. senator dr. Rožic je še predlagal, kaj bi se naj storilo glede književne propagande, nakar je predsednik zaključil občni zbw vzpodbujajoč sodelavce k delu. eseac imajo ve v« _ _ -j*© Drevoredi in parki Piše se nam: Zadnjo soboto smo čitali v našem listu, kaj namerava ljubljanska mestna občina novega napraviti glede okrasitve mesta. Vse prav, da se napravi na enem ali drugem koncu mesta kaj novega in lepega. Ne vidi se mi pa umestno in dobro, da postajajo starejši parki in drevoredi v mestu polagoma nekaki pastork:, ki se jim ne posveča preveč pažnje. Zlasti velja to o drevoredih, ki kažejo na vseh koncih in krajih vrzeli, ker se posušena ali drugače poškodovana drevesa sproti pomladi ne nadomeščajo, to je ne zasajajo nova. V drevoredih manjka čim dalje več dreves. Ni mi pa v mislih samo BIei\ve:sova cesta, zasajena z bresti, ki so zaradi obi-lega prahu vedno bolni in hirajo drug za drugim, marveč mislim na številne kostanjeve drevorede, bodisi v Tivoliju, ob Ljubljaničinih nabrežjih ali ob raznih cestah (na Bregu, med hmeljniki in drugod!) in zlasti na lipov drevored ob levem bregu Ljubljanice. Ta drevored je že sedaj lep, a postal bi gotovo najlepši v mestu, ko bi se v njem v vsej dolžini od Obrežne steze do šentpetrskega mostu nadomestila izpadla drevesa z novimi mladimi, se drevesna vrsta med Znamenjsko in Usnjarsko ulico (med katerima je bilo svoj čas malo pristanišče, kjer so izkladali Barjani s čolnov šoto) nekoliko zaokrožila, odnosno pomaknila bolj proti vodi ter se zasadilo od konca zidu Pollakove tvornice do mostu še nekaj dreves. Nadalje bi bilo potrebno tudi v parkih nadomestiti posušeno ali starikavo drevie in grmičevje. Tako n. pr. park na Trgu kralja Petra ni več po obliki tako lepo simetrično zasajen, kakor je bil spočetka. Stare akacije so se odstranile — sevela ne vse; ob Dalmatinovi ulici raste na eni tratici velik krasen grm (ki mu ne vem primere v mestu), takoj na nasprotni strani se je enak grm že pred leti posušil in ne nadomestil; v kotu ob Miklošičevi cesti se bohotno šopiri skozi vse poletje .n že več let neka rastlina, ki bo kmalu kot nadležen plevel vse drugo zelenje izpodrinila, dočim je v nasprotnem kotu ob Ci-galetov: ulici še livada, kakršna mora biti. In tako bi navedel človek tu kakor tam lahko še eno in drugo, kar je nedostatno m vredno izboljšave. Seveda se morda poreče: izmišljati si to in ono, :e lahko delo, a uresničiti in plačati razne želje, je mnogo težje. Toda vse tisto, kar tu dobronamerno grajam, se dii z malo dobre volje in tudi z ncpreveiikimi denarnimi žrtvami storiti v boljši okras mesto že letos, seveda samo v najkrajšem času. dokler ne začne rastlinje brsteti. Meščan. Nikar same koruze? Jugoslavija je ži toro dna zemlja — ela-vonfekc in vojvodinske ravnine se jeseni kar rumene od zlatega — večinoma — pše-ničnega klasja. Pšenica je blagoslov - pa lahko tudi prokletstvo /a našega laneta. K temu aledojemn nekako te/e razmere današnje dobe. Da bi to preprečila, je naša država uvedla lani oni * . pšenični režim, ki se pa ni obnescl in ni prinesel kmetu onih ugodnosti, ki bi jih odtehtale žrtve konziimentov. Kmet ni prišel do večjega izkupička za pšenico in mnogo, mnogo pšenice je ostalo neprodane. Ob istem času pa vlada po industrijskih krajih naše države — pa tudi v pasivnih pokrajinah — pomanjkanje m ako ne bo odpoenoči, bo pričela tudi lakota. Država pa pošilja v te kraje kot odporno? koruzo, samo koruzo; banovine tudi daj še gre. ker se dovoli koruzo mr tli pred poldrugim mesecem je pa ob. > koruzo prišla tudi prepoved — zm > Ljudje niso vedeli, kaj početi ki k postala povod za — šale in dovtipc V nekem večjem industrijskem kratju so tse tako-!e razgovarjali: »Prijatelj, ali veš. kaj je novega?« — »Kaj neki?' — »I. včeraj smo dobili rz Lrubljane vagon koruze, danes pa še vagon — kljunov!«« — Pa šalo v stran! Samo koruzo in koruzo dobivamo. Jesnice, trboveljski revirji, pa Koroška. Štajerska. Dolenjska in Not ran jeka: vse je pokio koruze — in žgancev ter polente! Pa saj koruzna moka ni najbolj redilna, namreč za vzdrževanje moči — in naveliča se je človek kmalu, A obenetn čitamo: »Samo v Vojvodini dosezalo zaloge žita vrednost pol milijarde dinarjev. Kako in kaj s tem žitom, je čudno vprašanje ob naraščajoči brezposelnosti.« (Posl. Ivan Mohorič na anketi v Del. zbornici 13. t. m. — glej »Ponedeljsko »Jutro« z dne 14. t. m.). Ali: Od prijavljenih vagonov blaga (predvsem pšenice) je ostalo nenatovorjenih 35.835 vagonov. V inozemstvu je neprodanih ie 7000 vagonov naše pšenice. (Izjava Priviligirane izvozne družbo — glej beograjsko »Politiko« — pa tudi »Slovenca« z dne 22. t. m.) Kaj bomo počeli s tem blagom? Dafmo ga vsaj delno našim ljudem. Saj ni treba same moke Ogg, vsaj krušno moko dadte. In končno tudi zastonj ni treba. V brezposelne in pasivne kraje }m naj da Prizad po ceni, za katero jo prodajo v tujino. (To bi vsaj Uhko zaslužili!) Železniška uprava pa naj da brezplačen prevoz — pa bodo imeli na Jesenicah, v Hrastniku, v Mostah, na Vrhniki, v Rušah. Storeh. na Muti — pa v Bosni m Hercegovini, v Paračimi, v Ya-rešu in Ženki — kruha, tečnega kruha. Saj vendar nc bomo sledili ameriškemu zgledu, da bi kurili ali «noj»H s pšenico!? In bolje je. da «e dobi 30 Din za 100 les*, kakor nič. Mcrodajni faJotorji naj »tore svojo dolžnost — tudi predlog Ijubijanske Dc-Ltrnke zbornice na zgoraj omenjani kovinarski anketi gre v tem smislu. 1 , Saj je brezposelni delavec vendar šc vedno človek! Dajmo mu zato pošteno hrane, poštenega jela in bočnega — zlasti ako ga imamo na preostajanje. Mesto koruze — vsaj krušno moko in nekaj bele za kuho. •se je čas, da se to stori. Cv. K. Razmere na Gradu Xe samo za Bežigradom tonejo v blato, temveč tudi na Grajski planoti stojimo pred vesoljnim potopom Ljudje gazijo sredi planote blato, da je človeka gro7.a. če jih gleda. K;or ni treba, led in snec odstranijo, kjer bi bilo pa to nujno potrebno. 9e ne stori. Po poti do javnega stranišča na zahodni strani bi sv moral peliali b čolnom, sicer si v nevarnosti, da utoneš Enako se nam godi z novim vodovodom. Kar na lepem se ti voda ustavi, potem jo pa išči. kjer nočeš, ali |>a pojdi po njo na Osoje. Niti vode siromaki na Gradu nimajo vedno na raspoiagO. Zanima nas tudi, kako lo, da je nam hišna oprava zapisala na listke po zaporednem redu čistili pipo, čeprav voda ne teče vedno iz njih. Čudno je le, da še več otrok ne zboli v takih razmerah. Električna luč ie gorela sredi zime do pol o. zjutraj, poleni je pa mjasnila. čeprav je vladala še prava egiptovska !\a Be vrši naknadili redni letni pregled noožornfh ■ x)Z.l za ^jubljiuio in okolico dne 5. in 6 aprila t. I. < i.akrat ob ^. ta 14, uri v Ljubljani na Celo ves j c. 3S (sraraža Tranuh au l>> po običajnem vrstnem redu. Uprava policije poživlja lastnik^ motornih vo7.il, ki jih doslej Se nis<> pripeljati h komisijskemu pregleda, ker so im^'i leta morda v popravim ali na potovanju ali Jih aiso mosli pripeljat] vsled zasneženih cest, naj jih pripravijo in pripeljejo sig-umo dne .">. in »j. aprila L932 k pregledu, kjer se bo obenem tudi Kamenjalo in plombiralo evidenčne tablice. Oprava policije opozarja, da je to po-sle-inji letni redni pregled za 1032 L Po tem pregledu bo vsaka voživja z evid. tablico Iz leta 1931 prepovedana. Proti pre-kršnikom se bo postopalo po ministrski naredbi za zaščito javnih cest in prometa na njih Ur. 1. št. 273-<;t iz leta 1929 obenem pa se jim bo odvzelo neveljavne evidenčne tablice za 1931 in zabranilo vsako nadaljno vožnjo z nepp gle lan lm vozilom. Oni las-t.niki vozil, ki bi eventualno prosili za naknadni pregled svoj'h motornih vozil, bodo morali plačati, v smislu banovinskih predpisov, dvojno taksg za pregled (2krat t>0 Din za vsak avtomobil, odnosno 2-krat 30 za vsako motorno kolo) in kriti tudi druge eventuelne stroške komisije, Ki h[ se na poziv stranke Morala sestati. Opozarja se -istodobno lastnike motornih vozil, da je v njih lastntm interesu, da oddajo stare evidenčne tablice na Upravi policije soba št. 16. II. nastropje v kolikor to še niso storili, ker je po obstoječih predpisih lastnik evidenčne tablice, dokler je ne odda oblasti, odgovoren tudi za zlorabe, ki bi se z neoddaninai tablicami kadarkoli vršile. Ervine Wrischerjeve stoti nastop Pomemben jubilej Izredno nadarjene in marljiv c članice Šentjakobskega gledališkega odra Iz Celja —c Razglas. Celjsko mestno uačelstvo razglaša: Kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani je 2 odlokom od 13. Ki 1932, odobrila nov vodovodni red za mesto Celje, ki je bil sklenjen v seji tukajšnje občinske uprave dne 27. XI. 1931. Ta vodovodni red je bil občanom razpoložen na vpogled v času od 15. do vključno 29. XII 1931 pr: tehničnem oddelku mestnega ua-čelstva celjskega. Vodarino po novem vodovodnem redu bo mestna občina zače'a pobirat: s 1. IV. 1932. —c Celjani in tudi okoličani iz bližin je ter daljne okolice imajo te dn-i svojo tiho senzacijo v osebi znanega grafologa g. Karmaha, k! je po daljšem odmoru zopet obiskal naše mesto. Pač znamenje sedanjega časa, da se fejudje toliko zanimajo za svojo negotovo bodočnost. Ljubljana i. aprila. Jutri proslavi prvakinja Šentjakobskega gledališkega odra gdč. Ervina Wnscherjevn ervoj stoti nastop z glavno žesisko vlogo v Drevenjevi drami »Ljubezen sedemnajst-letnega« kot Erika pl. Gelleneihoffeii. — Ervina \Vriacherjeva se je začela udejstvo-vati na dramatskem pokju L 192b. pri dramski selec t; JNAD Jadran, ko je kot «ki-šateljica filozofske fakultete stopila v akademske vrste. Toda takoj v začetku sezone 1928-2° jo je pridobil za se Šentjakobski od^r, kjer se je presenetljivo na«lo razbila v prvovrstno igralko. Prvič jc nastopila na šcnrjtfkoh^k'*n odru 2. okt. 1°28 kot Pepi-na v Kraigherjevi dram: »Školjka« in že toda;; se ;e pokazalo, da je Ervina Wri-scherjeiva izr.i-zit dramski talent. Kritika ie ta.koj opozorila vse merodajne Cinitdjc ne. m'ado igratlto. V skrbnih rokah re/i- serja narodnega gledališta g. Skibin&a Milana in režiserjev Šentjakobskega odra je VVrischerjeva / vsako novo vlo;4o žela uspeh za uspeJlom, Ob priliki ^o-stovanja šentjakobskega odra v ljub'janski dr*mi z Molnarjevo anekdoto Igra v gradu« in Kraigherjevo dramo -školjka« ie gledališka kritika podcrtavala njene izredne sposobnosti in enodušno ugotovila, da je \\ risher-jeva naraven dramski talent. Jubilej vzornega moža Tako skr:t;h, tihih in prijaznih kraljev, kikor jc Mokronog, nimamo mnogo. Ko-*_!ar privede not prvič v prelepo mokrono-ško dolino, se ne more navuditi, da jc ta krai ta'ko malo znan. Kraj sam res ni tako znan, kakor so um gi drogi, manj idilirni in prijazni naši kraji, zato so pa ziiani daleč naokrog gosto\ju©mi prebivalci Mokronoga, ki uži\vi med njimi sc posebno velik sloves trgova, g. Srečko šircelj. Nje oče. g. .Josif> Šircelj je praznoval v torek SO letnico svojega vzornega življenja in ee kdo. zasluži on polni mtri, da se ga -.pomni ob redkem jubileju tudi širša jav-n-:>st. Sivolasega, Izredno sknpatienega, dobrodušnega in plemenitega jubilanta poznajo miliji in vsi n-amo od najboljše strani. Vsi ga visoko cenijo in spoStugojo, saj je vzor marljivega, postrožijivega, ljubeznivega moža, ki je s trdim delom dvignil svojo rodbino med n«jogledn.'jše dal-1 naokrog. Pred dobrim letom ga je zadel te/ak udarce, umrl mu je sin Jože, kapetan I. klase in bivši poveljnik onega dela naših do-brovoljcev, ki so be vrnili iz Sibirije v domovino preko Vladi v ost oka. Ta u-Janc jc pa uobri oče prebolel klijub visoki starosti možato, le v očeh mu vidiš, da ga preraJia sinova smrt še vedno boli in da ga nikoli nc bo nehala boleti. Mnogim jubilantovim prijateljem in znancem se pridružujemo tudi mi z željo, naj bi ga usoda ohranila enako Čilega in zdravega do skrajnih meja človeškega življenja. Bolniška blagajna samostojnih obrtnikov Ljubljana, l. aprila. >noei ob 20. se je vršil 43. redni občni zbor Bolniške blagajne samostojnih obrtnikov v Ljubljani v restavraciji Mrak na Rimski cesti. Zborovanj« jc otvoril podnačelnik jj. Alojzij Erjavec, ki je toplo pozdravi] navzoče in se spominja! zaslužnih pokojnih članov. z!ast: predsednika g. Aleksandra Ojuda, A'eša in Honigmanna, katerih spomin so navzoči počastili stoje. Za njim je poročal blagajnik g. Ivan K e r s n i ć. Iz njegovega poročila ie razvidno, da ie imela blagajna 73.960 l>;n dohodkov in 52.737 Din izdatkov, izplačane podpore z starostnega podpornega zaklada so znašale 9700 Din, v hranilnico za starostni podporni zaklad ie bilo vloženo 1500 Din, gotovina v ročni blagajni pa znaša 7973.57 Din in 2050 Din. tako da se dohodki krijejo z izdatki. Društvena aktiva znašajo 159.094 Din. od česar odpade na društveno premoženje bolniške blagajne samostojnih obrtnikov 75.323.57 Din, na društveno premoženje starostnega podpornega zaklada pa 83.770 Dn. Blagainik je omenil, da le sicer bilanca razmeroma ugodna, pač pa zaradi hude krize število članstva pada. Danes šteje društvo samo še 100 članov, dočim i i! je štelo pred leti že 170. Posmrtnina \ znesku 10 Din mesečno se jc izpremenila v članarino 5 Din, kar se je izkazalo za dobro. Wr^chcrje\a ie bila neunMMtia igralki zaposlena v vsak- novi stvar' *oko, d« i* ob zaključku M/onc l«>js j .(vira! 4S predstav. Vajbolj »e ji prilegajo r* > loSko n r o*M e n i. i t ' •:: c' vloge vloge tih h /■ ki mnogo trpe Tals.1" ie ttedvuSMM dtn najveop uspeli kot Frs&eoice v Pl J drami »Grožnja« in v Ber vsteinr i »Tat« kot Mitrija J.niza. S tema izrednii kreacijama hi igralka l;ihk mirne pila na fpgknn poklicnem odni m z n zmagala na celi trti.*Prav rok«' «t* • i' njeni krcaeiji Oora i\n « VVatlaceje^H dimni »(w:arod<*?<» in 01«j- Vikol.i -.-vn , v \n dro.ievi drami »Divv naloga Hivljenj« , ^ vmI vlogah sc odlikuje VVHscherjevj i i rednim sarmom. ^lcgdiv;o in remperamen« fom. Kdor jo je videl kor A:in\- \ »I k>>! zapeljivo gospo Scewaid<>vo, je ne nmn zlepa pozabiti. V v*eh njenih vlogah *c oi tu slhaa volja in stremi jen fe. dfl M podah svojo vlogo eim holjše. Pri vaak rlog se sli poglobiti r>a«ma v s-^hi kar najbolj in USTA'« riti osebnoati iz lastnega faza, i/ lastnega dožrretia. \Vrischerjeva ne igra. ona do žMja. Ze dolgo ni ve«1 diletanitka, V kr : dobi svojega dramskega unlcjsrvovon ja jc na-5*udirala in odigrala preko 40 vlog: .la-crrifto v Carrkarjevem »Pobu j-ia nju v dolini icn.t*flr>rjanski«, »Doloroso v Ssgarjevl ^Zaroki«, Ingcborg v Goe^zcvi konicdMi »Ingebong«, la.dy Aleksandra v Knoubluti-chovi komediji >»Faun«t Sabino v PoMovi kometdvn »Osjnjenik«, Ado pl. Gcldcm v Uubezenaki komediji »»Prinček«. ladv W«NK lev v komediji »Kraljeva visokost«, kratico v mlaidinski igri »Soetjulčica rn škrat ir«*, MileTM> R a.i a kovice vo v ^Pred poroVo-». plesalko Trico v AS^ ernilcu* itd. Vsaka srvar, v kateri nasto-pi Wr!sebe** jeva. pomeni ž^ pol uaroe-ha. TridoKila ni je ž-e vefik krog ČaaUicef svoje i7retir4e nadarjenosti in m«r!jivcnsti. V soboto torej proslavlja na-sa En-Mi« •*voj stoti nastop. Kdor pozna tcaterskn življenje. ztu omeniti \V n»cher Ervino. Ob tem le^pem jubdeju želijo vm prijatelji in cestilci umetnosti požrtvovalni in idealni kullHumi delaviki as mnogo uspehov in ji k iuffrleiHt avkrenn ta. stitta»jo. Pred volitvami je govoril predsednik /vere obrtnih zadrug g. Jostp Re^bek, ki je povdarjal, da je v organizaciji premalo podviga in to je vzrok nazadovanja članstva. L:speh v finančnem pogledu rn nazadovanje članov je naravnost porazno. V bolniški blagajni samostojnih obrtnikov je včlanjen komaj en odstotek vseh obrtnikov in z dohodki teh je tefko kriti bremena, ki jih nalaga blagajna. Predlagal je-, da se v novi odbor pritegnejo agihri lio-dje, pravila naj se ou spremene v toliko, da bi se vsako leto volila polovica novih odbornikov, druga po'ovica b4 pa 'ahko ostala stara. Po kratkem odmoru so sledile volftve in je bil izvoljen nas'ednj iodbor: Ivan Kersnič. Ivan Letner, Filip Pristou, Alojzij Erjavec, Josip Rebek, Ivan Koset, Maks Ižanc, Stanko Kesele, X. (jorupec Fran Iglic. Ludvik Cerne ml. ;n Fran Kune. Namestniki: Anton 2igon, Kralj in Molk, pregledniki računov han Rormau, Aleksander Cijud in Eber ter namestniki Lovrenc Le-kše, Fran Reisner in Anton Zupančič. Koledar. Danes: Tct^k, 1 aprila, katoličani: 1 fu-gon, Mutimir, >icJi:a; pravoslavni: 19. m«*r-ca. Današnje prireditve. Kino Matica: Izlet v življenje. Kino Ideal: Za dolžino nosa. ZKD: predavanje dr. Mihilcka ob 20.15 v Kazini I. nadstropje. ZKD: »Pot k slavi« ob 14.30 v kinu .Matici Čebelarsko društvo, predavanje dr Pfeik lipsa iz Amerike ob 20. v restavraciji Zvezida. Dežurne lekarne. Dane*»: Sušnik, Marijin trg 5. in Kuralt, Gosposvefcska cesta 10. Iz Novega mesta — Program koncerta sokolskega salonskega orkestra vsebuje med drugi oi: zanimivimi točkami še Verdijevo veliko fantazijo iz opere >Aida; in llalevevo >2i-ilovkoc Komorni pihalni trio nam pa za-Igra. B.-tbovnov trio v C duru Alle-irro Adagio; MysIiwečkov trio v 13 duru Al-lesro sostenito in modemi Ror'>hov trio Menuet, Preludij. Upati jc, da »e tvorno Novomeščani dostojno oddoržili našemu priznanemu sokolskomu orkestru s polno-številnih obiskom. Nedeljski lovci. Nedeljski lovec vidi /a.ca in takoj pomeri nanj, rekoč: — Tako. doteouhec, zdaj pa le brž napravi oporoko. — Bmn. zadoni strel, zajček pa teče naprej. — Vidiš, pravi tovariš nedeliskemu lovcu. — Zajček te ie ubogal le poslej, kako urno teče k notarju. DOBRO PRIPOROČILO Ce hočete dobiti v mojem gledali* šču službo, morate dokazati, da ste sposobni za igralski poklic. Dali ste mi pa samo izrezek iz novin o obrav navi v zadevi pretepa v costilni — Gospod ravnatelj, kar prečita i» te iz poročila odstavek o meni: Prete pa obtoženi se je zagovarjal pred so» Stev. 74 >S L O V E N S K I NAROD«, dne 1. aprila 1932. Stran 8. Dnevne vesti icoolo ostanite Znižanje plač pred 200 leti Leta 1730 so kranjskim deželnim uradnikom in uslužbencem občutno znižali plače — Naša ©migracija leta 1931. Izselje-ntišlcl komisar i jat v Zagrebu jc zbral statistične podatke o na-M emigraciji v pretek tem letu. Lani je šlo iz Jugoslavije v prekomorske države 480S izseljencev, predlanskim pa 13.560. še nobeno let:». odkar obstoja naća država, ni šlo s trebuhom za kruhom tako malo naših ljudi, kakor laai;. Od ujedinjenja do konca lanskega leta je šlo v tujino 172.573 naših ljudi. vtmIo se jih je pa 92.305. Število izseljence*- zadnja tri leta naglo pada tako, da že lah«.> firovorimo, da bo izseljevan je iz naše državo prenehalo, ker se vedno već izseljencev vraća. Od 8089 povratnikov je bilo lani samo 44O0 takih, ki so sami pla-čaJI potne sfcnoiae, repatriiranih jc bilo 3091, dor>orttranvh in vrnjoaib pa okrog 600, Največ kontinentalne emigracije odpade na dramsko banovino in sicer 38%. To so večinoma sezonski poljski delavci is Prek m u rja. — Promocija. Na zagrebški univerz so promovirali za doktorja prava M:b" Gaberšček, za doktorja medicine pa Stanislav X o v a k in Alojzij P o r k o. — Belgijci v Zagrebu. V sredo zvečer jo prispelo v Za.creb 1D5 beleijskih izletnikov, ki so bili za velikonočne prazn:<-v Dalmaciji. V Zagrebu so jih prlsrč.io soroj*'!:. Včeraj so si ogledali mesto, popoldne so s*- pa odpeljali s svojim posebnim vlakom na Bled, od koder se vrnejo v donio no. — Zagrebaki učiteljski pevski zbor v Ljubljani. Zagrebški učiteljski pevski zbor Iv.sn Filipovič- pripravlja krajšo turnejo ni sicer nastopi v Reo^radu, Novem Sadu, v Ljubljani, Banjaluki in Prijedoru. V LJubljani priredi koncert 2. ma*a v velik: dvorani hotela Union. — Iz carinske službe. Vpokojen je carinik carinarnice v Ljubljani Boaidar Simič. — Smuški tečaj za smuške učitelje v Saanieevi koči pod Triglavom se l>o vršil od 6. aprila do 17. ter se bo v njem izobrazilo daljno vrsto stnušk'h učiteljev, ki jih pri nas tako zelo primanjkuje. Tečaj se bo vrši! točno po programu .lZi?S ter poti rodst.vom nafte ga najboljšega alpinista ::i črnuškega učitelja g. Henrika Kole.Ia, ki ;'e vodi! pri nas pouk v smučanju v Številni]] tečaj i h. b:l je vojaški ua-stavniK. med vojno pa je bil skupno l /Mirnim Ha >'i< - S: hneiderjem -instruktor alpinsklh trup. Tečaj bodo izpopolnjevala razna predavanja, koueem tečaja Pa bodo ;xpit:, katerih se morovo udeležiti tudi •ims: smučarji, ki se smatrajo sposobne za pridobitev naslova smnške$a učitelja. Prijav«- je nasloviti preko svojega kluba in pođsanreea nn JZSS. Celokupna dnevna oskrba prenoenina znaša Din 65. Opozarjamo klube, naj ne zamude te prilike ter pošljejo svoje najboljše smučarje v ce> čao. da s! bodo pridobil] tako sposobnih učiteljev. Vsak udeležene naj prinese = sebuj poleg smuške tudi alpinsko opremo, predvsem dereze, cepin po možnosti tudi vrv, m kompas. Skupen odhod je f torek, dne 5. marca opoldne iz hotela Trigia- v M- .strani. — N'alnarjcva koča na Crnj prsti bo odprta isi oskrbovana v nedeljo in mu praznik. :j. in 4. tm. Kasneje bo koča odprta in oskrbovana vsako soboto popoldne preko nedelje in popoldnevi prod prazniki, preko dotičnih praznikov, toda le ob lopem vremenu. Snega vršiča je zdaj 20 cm na stari podla?:, smuka je idealna. Okoli Malnarjeve koče je svet za smučanje nadvse prikladen. Turistom se obisk Malnarjeve koče zelo priporoča. — Dobava drv. Dne 5. t. ni. se bo vršila pri intendanturi komande dravske vizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave 9550 m* drv. Oglas je na vpogled v pisarn: Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komand:. — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je prejela meseca marca 1032 I. sledeče .prispevke: 1. Podružnice, št. Pavel-Prebold 251 Din; Loški potos 300 Din;* Celje m. 1830 Din: Kočevje200 Din: Vransko 400 Din: Ormož m. 450 Din: Sv. Duh 85 Din: Metlika 333 Din; Ribnica m. 207 Din: Ribnica ž. 377 Din; Sv. Ana loo Din" Trzjdi 200 Din: Litija - Šmartno '.'0 Din: Maribor ž. in; Sloveniji gradeč m. 1300 Din; škofja Loka 146 Din: Ljubljana 1, ljubljanska m. 2S91.50 Din; Ljubljana, šentjakobska trnovska m. 1500 l>:u; Ljubljana, šeutp. m, 215 Din; Ljubljana, mestna ž. 200 Din. skupaj 11.251.50 Din. II. Tomo Zupana sklad, podružnica Kranj 400 Din. Razni prispe vi i: posojilnica Žalec 250 Din: Iv. Rozman. LJubljana 50 Din: KI. Vončina, 'Ljubljana 50 Din: JosVpIaa Flamaucr, Ljubljana 100 Din. sKupaj 450 Diu. Vsota vseh prispevkov 12.101.50 Da. _ Vreme. Vremensku napoved pravi, da bo oblačno in nestanovitno vreme 5 padavinami. Ze včeraj jc po vseh Krajh naše države kazalo, da dobimo Po kratkem presledku zop+*t slabo vreme. Najvišja temperatura je znašala v Zagrebu 16, v Skoplju 15, v Ljubliani 14.2. v Mariboru, Splitu in Sarajevu 14, v 'Beogradu 12 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 750.3, temperatura je znašala 5 stopinj. _ Proizvajanje obutve za Orient. Po vrnitvi Tomaža Bate iz Indije se je pričelo v njegovem podjetju delati na tem, da se za Orient proizvaja oua obutev, ki bo najbolje odgovarjala kulturnim in socijalni a; potrebam tamošnjega prebivalstva. Pred tremi tedni so bili v oddelka za izdelavo modelov izgotovljcni specijalni vzorci. Vse to delo je zahtevalo mnogo truda. Pri tem delu so bili zaposleni čevljarski tehniki in strojni konstruktorji pod Batinim osebnim nadzorstvom, že danes posluje nekoliko oddelkov v tovarn:, ki izdelajo samo za Indijo 100.000 parov čevljev tedensko. Na ta načiu rešuje Bata krizo, žrtvoval se je 2 meseca na potu po daljnem Vzhodu in iskal načina kako plasirati svoje proizvode istočasno pa nabav- ljati tam surovine. Tudi v tem sluca-jn je ostal Ba*a zvest sebi rekoč, da za onega ki hoče delati, ni krize. — Zgorel v hiši. V vasici Stara Blmgu-la pri Mitrov.icj se je pripetila težka nesreča. «52 letni Matija Jankovič rz bldžnje vasi se je zatekel pred mrazom v bajt o Joška Jurine, kjer ni bilo nikogar doma. Zakoril je kar sredi izbe in ker je bil zelo utrujen, je kmalu zaspal. Ogenj se je pa hitro širil in kmalu je bila vsa bajta v plamenu Zgorela je skupaj z Jankovičem. — Tragedija zapuščenega sina. V sredo zjutraj so našli v mestnem parku v Zemunu mrtvega 20-letnega slušatelja srednje tehnine šole Gjuro Schotnauer.is. Pri njeni so naši; pismo, naslovljeno »a roditelje v Eiuen-os Airesu. Sjn se ganljivo poslavlja od roditeljev jn jih prosi odpuščanja, da jim s samojnorom zagreni življenje. Zakaj je živel ločeno oi staršev, ni znano. — .Gospodinjav je nov mesečnik, ki ga je pričela izdajat; Zveza gospodinj v Ljub Ijani jn s tem dokazala, kako naglo se Je pričela uveljavljat i. List ima predvsem namen Gospodinjam pomagati v težkih časib gospodarske krize, zato pa večina člankov obravnava praktična vprašanja Za progra^natičnim čiankom Zveze gospodinj paše ga. Minka Kroftova o težkih časih in novih nalogu h, slavna češka provo boriteljica Ru/.eua rerua pa o udeležb; in ikjui' mi žene v nar. gospodarstvu. Lepe sljke so jvosvečene oprem; stanovanja, posebne rubrike Zdravstvo;, Tehnika in Kuhinja pa prinašajo pu'uo koristnega in splošno zanimivega ter prak t 'čneca gradivm. Ker je naročnina 20 Din na leto za Tako potreben i'st pač malenkostna, si ga bolo gotovo vse gospodinje naročile Iz Ljubljane — Ij Lepa pomlad bo v Tivoliju, ko bo ob gla uem drevoredu zopet zeleuo le bodo veje košatih kostanjev, lip in platan metale sonce po drevoredu. Ob levi strani drevore la pri ino zasajajo lepa mlada drevesa, ki se bodo kmalu razrastla. da bo ob drevoredu pravi gaj. S taksnimi nasadi je ljudem goto v o mnogo bolj ustreženo kot z vsemi modernimi preureditvami, ki niso v sklaiu z naravno okolico. — Ij Opeka je deževala včeraj s strelu neke h;še na Mestnem trgu. Na trinaJ-Stropnl hiši je bila obešena reklamna platnena zastava, ki jo je veter zaplel na strehi med opeko. V tako pripeto platno se je veter u;>ira! kot v jadro ter je vb-kel opeke s streh". K sreči opeka, ki je padala na trotoar, ni oplazila uikogar in so nevarnost pravočasno o.l stran ili. — Ij Na nedeljskem koncertu Hubadovc pevske župe nastopijo v M. delu koucerta naslednji zbori: Dež;^rajsko pevsko društvo iz Ljubljane pod vodstvom Ivana Ooiea z Foestcrjevim zborom Njega ni "u Gerbifievo Slanico. Ljubljanska Sava zapoje pod vodstvom Marja.ua Bi u terja Adamičevo Kregata se baba i devojka ter Ocvirkovega Kralja Matjaža. Slavec, ki Lra vodi Kristo Perko zapoje Krekov zbor Blagor jim, Mosto pod vodstvom prof Pirnata '/.apojo Hajdrihovo v Tilv noči in Mariukovičevu Na Adriju. Cankar, k: sa vodi tudi Knsto Perko uastopi s Pavčiče-vim: Polnimi rožami. Prof. Crobming i:-rig:ia Krakovo - Trnovo, ki poje Ipavčev Oblačku. Ljubljana nastopi pod vodstvom ■ lr. Dolinarja z Brnobičevo Na poljani. Grafika zapoje pod vodstvom prof. Grobni in ga Poersterjevega Spaka in končno .ljubljanski Zvon s Prelovcem Adamičevo Preizkušnjo zvestobe. Koncertni spored obsega torej Ebdrc starojše pa tudi novejše sio\ensko literature. Z3to bo spore.] zelo rsznoticen in brez dvoma bo ustregel poslušalcem. Koncert bo v nedeljo. 3. tm ob 5. uri pop. v velik" dvorani hoic'.a Union. Vstopnice od 30 Din navzdol v Matični knjigam-i. —Ij Ljubljanski Sokol«. V soboto 2. aprila priredimo, kakor že objavljeno, v restavracijskih prostorih brata Frana Krapeža družabni večer — sestanek starejših bratov z današnjo sokolsko mladino. Iz posebne prijaznosti sodeluje znani Matični kvartet, (bratje Pelan, Skalar. Završan si. ai Završau ml.); tako se bo med prijetnim razgovorom nudil vsem udeležencem tudi umetniški užitek. Na »a . naš večer vabimo svoje članstvo, enako tudi članstvo vseh ostalih ljubljanski in OKolišklb Sokolskih društev. . Iskreno dobrodošli vsi! Zdravo! Odbor. 125-n —Ij S predavanjem iz zelenjadarstva za železničarje, k: se vrši v okvirju predavani -II. gospodiujskega In kuharskega tečaja Nabavljalne zadruge uslužbencc-v drž. železnic v i^jubljani. Se prične po velikonočnih nočituicah zopet danes v pe tek ob 20 uri v glasbeni dvorani Sloge v Ljubljanskem dvoru. G. nadzornik Stre-kelj ueadaljuje svojo temo o špecijeln^m zelen'adarstvu. Vstop prost. — Ij Organizacija diplomiranih tehnikov vabi člaustvo na poslovilni večer odhajajočima tovarišema Nedeljku in Čardaku jutri, 2. aprila ob 8. uri v salonu gostilne >SokoU. 226-n —I j Fotoklub Ljubljana poziva svo:e člane, da se udeležijo v čim večjem šte-viki članskega sestanka, ki se bo vršil nocoj OĐ 20. v lovski sobi, gostilne pri • Sokolu^. Vsak naj prinese kakšne slike s seboj. Med đmgiin je na dnevnem reiu tudi določitev prvega društvenega Izleta, ki se bo vršil v nedeljo ali ponedelje«. Na sestanku se sprejemajo tudi novi člani. —Ij Oblastna Streljačka družina Ljubljana, vabi svoje člane na občni zbor, ki bo v nedeljo 3. aprila ob pol 10. uri v restavraciji >Zvezdac. Udeležba obvezna. . —Ij Sočan i! V soboto 2. t m. proslavi bratska »Jadranska Straža* desetletn?eo svojega obstoja v dvorani hotela r.Union: Kakor '.nano se bo ta večer izvajal najlepši glasbeni spored domače in svetovne li- terature. Vsled tega odpade naše predavanje v .soboto, a zato vabimo in prosimo tovariše Sočane, da se po možnosti vs; udeleže sobotne proslave -Jadranske Straže;, vrle čuvarice našesra lepega Jadranskega morja Odbor Soče^. —Ij Kriza kapitalizma. Drevi ob četrt na 9. uro priredi ZKD važno predavanje. Predaval bo g. dr. Josip M: bela k Ker ;e le še malo vstopnic na razpolago opozarjamo občinstvo, naj si jih pravočasno priskrbi. —Ij >Kaj in kako vidi fotoamaterjsvo oko« jc tema 1. predavanja, ki ga priredi naš -.Fotoklub IJublja.na v četrtek T. t. m. v dvorani Delavske zbornice na Mi-kloš'čevi cesti. Predavanje bo spremljalo l*i0 krasnih dianoz'tivov. ki jih je po svojih slikah i-zgotovil g. Cvetko švirrelj. ki bo tudi predaval. Motfvj, planine. Mile . . . vsega bo dovolj in za vsakoear. Osta'a društva naprošamo, da po možnosti na ta dan ne pnrt'jajo drugih predavanj sli prireditev. — Odbor Fotok'uba. —tj Delavsko prosvetno in podporno društvo »Tabor<. Drevi ob 20. pevska \ a-ja mešanega zbora. Točna udeležba atro-aro obvezna. Odbor —Ij Najlepši Tauberjev film >»Pot k slavi« v kinu Matici. Oboževatelji Tauhcr-jcvecja glasu bodo gotovo veseli vesti, da predvaja ZKD danes v Klitncm kinu Matici Richard Tfcuberjev najlepši film »Pot k slavi«. Film. ki prikazuje življenjsko pot slovitega opernega pevca, ima mnogo sentimentalnih ?n ganljivi}] momentov, ki pr^-tresejo slehernega gledalca. Ako upoštevamo, da pride TnuS-rjev ^!av v tem filmu še najlepše do i/ra/a. smo prepričani, da «i bo občinstvo ta krasni film pokoj>nega mini.stra vojske in mornarice arm g nerala St. Hadžiča. Darila so razstavljena v modni trgovini »No-W!esse« na Aleksandrovi cesti. Organizacijo prireditve imajo v rokah odborniki J LAS v Ljubljani, ki bodo skrbeli, d« o-iecravščine. lnil z najdragocenejšimi prispevk*. Ker so ti podatki baš danes jn>sta 1 i aktualni, jih objavljamo, a tudi zato, da javnost spozna, kakšne place in službe so imeli tedanji deželni uslužbenci. Pri vseh številkah pa moramo pomisliti, da je bila Ljubljana tedaj tako bogata, kakor nikdar |K>z-nije, saj so pred tem letom in sa njim Ljubljančani Sezidali vse največje in najlepši cerkve in hiše. ki smo Se danes upravičeno ponosni nanje. Seveda je bilo pa tedaj tudi vse silno poceni, da s: je Ljubljana lahko toliko prigosf>odarila in prihranila. Služba deželnega kaplana /. letno plačo 240 goldinarjev je bila odpravljena. Deželnemu tajniku je bila znižana plača od H2-"i na 5oo goldinarjev, a privolilo se mu je zato, ker je imel z od pošiljanjem spisov o mesnini in popravi cest dosti dela, *2oO goldinarjev priboljška. Pisarju deželne gosposke sodni je Ivanu Krst. Prešernu so znižali i plačo od 6o0 na oOf) ^ld., knjigovodji od 910 na 850 goldinarjev, registratorju od o25 na ; *>25 goldinarjev, pristavoma od 300 na 400 goldinarjev, pustili so pa pisarju 50 goldinarjev letne plače. Računskim uradnikom t-o znižali plače na f>17 goldinarjev 15 krajcarjev, a računskemu uradniku Rasternn so jo od 360 goldinarjev zvišali na 370 goldi- narjev s pogojem, da je moral plačati pisarja 50 goldinarjev. Pisarju Hozmanu ?o plačo znižali od -H*> ni ?r20 goldinarjev, Smiekai-ju in Brnikarju od 300 na 320 goldinarjev, a pisarja Karpberga so reducirali, zato m pa nastavili kar tri nove pisarje. Registra* turnemu pristavu Kleinu so plačo znižali od 301 gid. 30 kr. na samih 135 goldinarjev, dvoje me»t pristavov so pa odpravili. Doktorji medicine Coppini, Marko Grbe«, Kappenjaeger, Krašinar, Vidniajer, KlfteOf, Kamnizer in £gur so pa dobivali le od 4SO do 100 £jM. letno, kolikor je imel tudi doktor v Novem mestu. Advokati pri £0*tpoi*kePi sodišču so imeli prej po 100 goldinarjev, pa f»o jim odščipnili no 10 gld. Rentnemu moj stru so dali namesto 400 le 1T>0 goldinarjev, kvartirneniu mojstru je ostalo le 360 goldinarjev, lekarnarjem so znižali plačo od ~A na 4." goldinarjev, deželnemu selu pa samo za tri goldinarje, topnifarskeinu stotniku od 350 na 200 goldinarjev, plesnemu moj stru, ki si ga je takrat gospoda plačevala iz deželne blaaajne, so od 200 goldinarjev odtrgali -0 goldinarjev, vojnim trobentar-jem so znižali plačo od letnih 174 na 157 gld., nakupovalcu konj od 350 na 315 goldinarjev, a službo podkonjarja so odpravili, ludi znamenitemu tiskarju Mavrju s*o mižali plačo od 270 na 100 goldinarjev »*r odpravili službo stavbnega mojstra Marti« nuzija s 75 goldinarji, štirim stražnikom ljubljanskih mestnih stolpov so pa pusiiri po 25 goldinarjev, kakor tinli pr©jabac«n (Cberreiter) po 50 "oldmarjev 57 krajcarjev. Čuvaju vrat Pavlinu so znižali plačo od 260 na 200 goldinarjev, a v tej vstori je bilo vštetih tudi 90 gld. nagrade za kurjavo posvetovalnice in 20 goldinarjev za navijanja ure. Vratar deželne hiše Jaklič je imel r*a leto 36 goldinarjev, od oskrbovanja kapele 10 goldinarjev in od ledenice 30 gx>kiinar-jev, le dimnikarja so na novo nastavfh' s W goldinarji. Plača vseh deželnih uradnikov m uslužbencev je tedaj znašala poprej 16JS2P* irld. in 12 krajcarjev, leta 1730 so jo pe znižali na 13.696 gld. 39 kr. Spomin na prednike naj nam vsaj mato olajša letošnji 1. april! Slovenci v Ameriki N*a cesti v VVisconsin je 2. marca nepreviden avtomobilist povozil Antona $ajna. Težko poškodovanega so prepeljali v bolnico, kjer je pa 9, marca poškodbam podlegel. Pokojni je bil star 52 let. 5. marca zvečer se je v kleti svojega doma v krnju \Vcst Allis, država NViscon-sin obesil Anton Žlcbnik, po domače Martinov, doma iz Grušovelj v Savinjski dolini. Vzrok samomora ni znan. Zapustil je ženo. Y kraju Ann Arbor, država M.ichigan, jc umrl Andrej .larc, star 44 let. Pokojni je b;l doma iz Črne vasi pri Ljubljani. — V clevclandski bolnici je podlegel pljučnici Alojzij Gregorič, star .>S let. Zapustil je ženo in hčerko. Pokojni je bil rojen v L>ra-cjotušu pri Črnomlju, kjer zapušča očeta in 3 brate. — V Clcvelandu je preminula Antonija Jcrelc. stara 46 let, rojena na Moravski gori pri Sv. Križu pri Litiji. V Ameriki je bivala 22 let. Zapustila je nVOža, hčerko in dva sirua. — Po dolgi mučni bolezni je v Olevelandu umrla Angela Ajdi-šek. stara 20 let. To rodbino tepe kruta usoda. Lani v januarju je bil do smrti povožen Angelin oče, v juniju }e pa umrla Angelina sestra Ana. — V Clevelandu jc u-mrl Martin Zupančič, star 62 let. Pokojni je bil doma iz vasi Retje. fara Hinje, v Ameriki je bival 35 let. V domovini žalujejo za njim žena. dve hčerki in sin, v Ameriki pa drugi sin. — B^rlanovi rodbini v Clevelandu je umrla 5 mesecev stara hčerka. V Calumetu, država Michigan. je umrl eden najstarejših slovenskih naseljencev Jakob Butala. Pokojni je bil star 75 let. v Ameriki jc pa živel že 45 let. Doma je bil iz vasi Grič blizu Doblič v črnomeljske.n okraju. — 9. marca jc v kraju N'evllsville irmrla Elizabeta Arh rojena Vodopivec. Pokojna je bila stara 43 let. ojena je bila v Krški vasi pri Cerkljah na Dolenjskem. Za-nustila je moža ;n 7 otrok. — V Steeltomu je umrla Marija Bratna. roj. Simonič, po domače Matjaševa. doma '7. Drašic — V Cnica^u je umrla HNotna Moizija Piber. ▼ Ohicagu se je pn smrtno ponesrečila Marija Korun. — V kraju Carona. država Kan-sas. je um-'la Marija Plamtarjeva. stara "6 let, doma iz Zagorja. — V kraju Fallon. drsava Nevada. ie umrl Franc Rebolj. Podlegel je težki operaciji raka na želodcu. Pokojni je bil doma iz Nove va4i Zapustil ic /eno. dve hčerki in s*na. — 8. marca je v Brooklvnu umrl Peter Pc*ek, star 58 lel Pokojni jc bil rojen v Podrečju. v Ameriki je žnvel 36 let. Zapustil jc ženo m dve hčerki. Narodno gledališče DRAMA Začetek >b 20. 1. a^prila. petek: Revna kot cerkvena mik. Red A. 2. aprila, sobota: Kar hočete. Izven. Lj«oV slca predstava po znižanih cenah. 3. aprila, nedelja ob 15.: Jubilej. Izven. Znižane cene. — Ob 30.: Nekdo. Izven. Znižane cene. 4. aprila, ponedeljek ob 20.: Zdravmk na razpotju. Izv-em. Znižaove oene. V nedeljo bo^ia v d ranu d\*e predstavi. Popoldne ob 15. Miloševićev Jubilej, kjer nam pisatelj verno slika dobre m slabe strani podobnih uradniških jubilejev v Beogradu. l£ra ni težka, zato priporočamo obisk rudi zastopnikom podeželskih odrov. — Zvečer ob 30. pa se ponovi po globofko znižanih cenah veseloigra Pri belem konj ičku. Na praznik v ponedeljek 4. t. m. bo v drami samo večerna predstava. Ponovi se Shavvova drama Zdravnik na razpotju v režiji g. Debevca. Veljajo znižane cene. Valentin Kataje\\ znani sovjetski pisatelj in dramatik je avtor Kvadrature kroga, prihodnjo novitete v naši drami. Snov je zajeta iz življenja današnje sovjetske mladine ki kot taka izredno zanimiva. Delo, ki je doživelo po vsem svetu nebroj vprizoritev, se igra v Moskvi nepretrgoma že tretje leto. Za vse, ki sc zanimajo za moderne ruske drame, bo to delo izredno zanimivo. Premijera koncem prihodnjega tedna. OPERA Začetek ob 20. 1. aprila, petek: zaprto. 2. aprUa: sobota: Seviljski brhroc. Red K. 3. aprila, nedelja ob 15.: Oj ta prcšmenta-na ljubezen. Izven. Znižane cene. — Oh 20.: Cavallerija rusticana. Glumači. Izven. Znižane cene. 4. aprila, ponedeljek ob 15.: Trije mušketirji. Izven. Znižane cene. — Ob 20.: Materinski dan. Izven. 5. aprila, torek: Zaprto. ■ Nedelja v ljubljanski operi. V nedeljo ob 15 se poje poslednjič v letošnji sezoni Sivic-SimončiČeva opereta Oj ta prešmentana ljubezen v običajni zasedbi. — Zvečer ob 20. pa znani in priljubljeni operi Cavallerija rusticana in Glumači. Za ob e predstavi veljajo znižane operne cene. Lepite na pisma znamke protituberhulozne lige! »SLOVENSKI NAROD«, dne 1. aprila 1932. Stev. 74 NAŠI POMLADANSKI MODELI SO TO-KAR VI ZAHTEVATE! DOBRA KVALITETA — OKUSNA OBLIKA — NIZKE CENE. 169.- Vrsta 1937-1 Čevlji iz črnega ali rjavega, telečjega boksa a gozrnijastimi podplati. Preje cena Din 169 sedaj samo Din 99.—. Vrsta 6637-21 Elegantni moški čevlji za izprehod in za izlete. Napravili smo jih iz rjavega telečjega boksa z močnim usnja tim podplatom. Vrsta 9937-18 Moški čevlji v črni ali rjavi barvi, z močnim in trpežnim usnjatim podplatom. Eleganten in soliden čevelj za delavnik in praznik. Čistite Vase čevlja z nas o kremo 229.- Vrsta 27-o3 Okusni moški čevlji iz rjaveč^ telečjega boksa z močnim usnjatim podplatom. Udobna oblika daje tem čevljem posebno eleganco. 229.- Vrsta 7637-i). Elegantni moški čevlji iz ćrne^ boksa okusno perforacijo. To vrsto imamo tudi v mahagonov ali rjavi barvi za isto ceno. PRI NAS DOBITE DOBRE IN CENENE NOGAVICE. VOLNENE NOGAVICE Din 5.—, FLOR IN BOMBAŽEVE Din 10.—. POSETITE razstavo od 2. do 5. aprila na Velesejma YOUGURT bolgarsko kislo mleko, vedno sveže, kakor tudi vse mlečne izdelke prodaja Mlekarna, Dunajska cesta 17 (poleg kavarne Evropa). Po želji dostavlja tudi na dom. 41fT VINO ČEZ ULICO haložan beli, lit. Din 7.— cviček i > 9.— črno dalmatinsko > > 9.— rizling > > 9.— burgundec rdeč > > 13.— auškat silvanec > > 13.— sadjevec Ia > > 4.— praško Šunko, razne salame, sir, konzerve, sardine, slive, rozine, razno žganje, likerje in desertna vina — ima najceneje S. J. Jeraj, Ljubljana, Sv. Petra cesta S8. 39/T ČEVLJI NA OBROKE -TEMPO«, Gledališka ulica 4 (nasproti opere) 19/T Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PBESKEfi, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 22/T BRIVSKI IN FRIZERSKI SALON prvovrsten, obstoječ 2e 30 let, na najprometnejšem prostoru — proda K ris tek. frizerski salon, Varaždin, poleg »Grand hotela«. 1404 novo mso v neposredni bližini Celja z več stanovanji in lepim vrtom takoj prodam. Pojasnila daje g. Franc Povalej, Lava št. 30 pri Celju, 1403 DEKLE mlado in pošteno začetnico — sprejme fina družina kot sobarico. Ponudbe s sliko na naslov: Dr. šenoa, Zagreb, Sajmišna 56. 1406 pekovski pomočnik samostojen delavec, išče stalno službo, event. tudi kot pomočnik. Nastopi lahko med 8. in 25. aprilom Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Pek 1401«. Hranilnica dravske banovine rtrnimTtni)immnnwwwmiiwiiiiwmwtniHnH tnmHHiitmmimttnniimmiimrmimiimmimimH^ prej Kranjska hranilnica LI ubija **a Knafljeva ul. 9 —— Obrestuje vtoge po najvišji obrestni meri - €tt€Mff daoctio močio. premcsett;«ftf ttt vt€ DIN 125.— 1 m* žaganih bukovih drv prima kakovosti nudi — Velepič, Sv. Jerneja cesta 25. — Telefon 2708. 23/T AVTO Sestcilinderski, za 2000 kg teze, malo rabljen, dobro ohranjen, radi nakupa večjega proda Ignac Andrasič, Kranj. 1402 VAGON KROMPIRJA kupim takoj. Ponudbe na naslov: Laza Ankarič, E rde vik. Srem, 1405 TRGOVSKA OPRAVA kompletna ali posamezno, za modno trgovino naprodaj. Naslov v upravi »SI. Nar.«. 1284 Sčetke raznovrstna omela, žimnate metle, čopiče i. t. d. — izdeluje najceneje Hinko Šimenc KONGRESNI TRG STEV. 8 (poleg kina Matice i 29/L Morske Danes in jutri v veliki izbiri. — Vina prvovrstna, posebna specialiteta rdeči kaštelanski šilker po Din 11.—, čez ulico Din 10.—* OPERNA KLET SITAR KAROL, VVolSova št* 12 Najmodernejše Couch-zofe po ravno prispelih načrtih Najboljši češki blagovi Zajamčeno čisto volnene moške in damske blagove zadnjih novosti za pomladno in letno s e z i j o razpošilja st^rorenomirana ZALOGA TVORNICE SUKNA Siegel - Imhof — Brno Palackeho tr. 12, Češkoslovaška Največja izbira. — Najnižje tvorniske cene, — Naj-sohdnejsa izvršitev vseh niročil. — Na zahtevo ci zastonj ta poštnine prosto. Albert Sorel: 6 čudodelni Roman — Vaš sin ljubi gospodično de Rofosse; gospodična je pa prav kar dokazala, kako visoko ceni Andreevo življenje. Ona je dražestna. ona je poosebljena čednost in plemenitost. Ubogi Maylian je pri vsaki besedi bolj prebledeval in srce mu je stiskalo. Čutil je, da je njegova volja premagana; to mu je bilo mučno zaradi samega sebe, zaradi žene in zaradi vseh svojih predsodkov. — Med mladima zaljubljencema sta bili dve oviri, — je nadaljeval zdravnik. — Odstranil sem ju. Tu je jasen dokaz, da je bil Maurice de Rofosse nedolžen, a gospa de Rofosse je tu, gospod, ona je bila prva. ki je mislila na vas, da je vas poklicala k vašemu sinu; saj vidite, da ni več blazna. Mavlian je p recital pismo, ki mu ga je izročil zdravnik. — Mislil sem, — je nadaljeval zdravnik, — da vam bo to zadoščalo. Ta nesrečni proces je pozabljen, nihče več ne misli nanj, a možati ljudje se ne zmenijo za to, kaj mislijo drugi. Lahko bi obnovil proces in opral Mauricov spomin, toda to bi pogrelo že davno pozabljeni škandal; Maurice de Rofosse je mrtev, naj bo vsaj njegova sestra srečna. Te besede je izgovoril tiho tako, da sta jih slišala samo Mavlian in njegova žena. Potem je pa pripomnil na glas: — Gospoda, izjava, ki ste mi jo podpisali, je dosegla svoj namen. Zdaj pa izpolnim svojo obljubo, sežgati hočem ta papir. In vrgel ga je v peč. — Zdaj, ko sem si pridobil nekakšno zaslugo za gospoda barona de Rofossa in njegovo soprogo, — je nadaljeval, — mi bosta pač dovolila zasnubiti njuno hčerko za Andrea Mavliana, ki sva si z njim dobra prijatelja. An dre se je boječe ozrl na svojega očeta. Njegov oče se je sladko smehljal. Zo^vnik je prijel Emmo za roko in potegnil k sebi Andrea; sklenil je njuni roki. Rofosse mu je smeje kimal; potem se je obrnil h Genovefi in ji hotel nekaj reči, pa ni mogel spraviti iz sebe nobene besede; jezik ga ni ubogal. Njegovo srce je bilo ledeno; on ni nikoli ljubil in tudi znal ni ljubiti; ko je pa padel zdaj nad grobom prvič žarek z neba nanj, ga je samo ošinil. prodrl pa ni vanj. Rofosse je opazoval zaljubljenca in čudne misli so mu rojile po glavi; čudni občutki so ga obhajali pri pogledu na srečo, ki je ni nikoli občutil, niti razumel. Potem se je ozrl nemirno okrog sebe. Bal se je, da zagleda osorne obraze, ljudi, ki bi že sama njihova prisotnost zadoščala, da razprši ta žarek radosti in sreče. Oddahnil si je; oba Fontemorsa sta bila izginila. Ostal je bil samo Dotti, ki je sedel za mizo in ves blažen ogledoval sliko Cimabueve madone, bedeče nad ranjencem. Abbe se je smehljal; njegov široki obraz je kar žarel od zadovoljstva. — Danes, ko je vse srečno in zadovoljno, bi bil tudi jaz rad deležen milosti. Moja prošnja je plaha, prihaja pa z dna srca. Ker vidim, da tu brez svatbe ne pojde, bi vas lepo prosil, da mi dovolite blagosloviti zakonsko zvezo no-voporočencev, seveda če ne bo ugovarjal saint-vigorski župnik. — Vi, monsignore? — je vzkliknila Athenais. Sedela je v temnem kotu salona in ves čas molčala. Njen glas je zvenel tako trdo in suho, da so se vsi zdrznili. Samo abbe je ostal miren. Prijazno se je nasmehnil in odgovoril: — Da, gospodična! Naš gospod se je izvolil udeležiti svatbe v Kani Galileji; zakonska zveza je cerkvena svetost. Ubogi duhovnik, kakor sem jaz, se pač tudi lahko udeleži svatbe gospodične de Rofosse. Athenais ga je srdito pogledala in odšla, ne da bi kaj odgovorila. — Stara Sibvlla me ovadi Inkviziciji, — je pomislil abbe sam pri sebi, — toda tega se ne bojim. Njegova Eminenca mi bo dala prav. Dober nos sem imel, zdaj že voham škofovski stolček v San-Dona-tu — — da ... Zdravnik se je vrnil v svojo sobo, ko je bil že napočil dan. Prvo, kar je opazil, je bilo pismo Chebskega. Z drhtečo roko ga je vzel in držal nekaj časa nad svečo, da se je omehčal pečatni vosek; potem je odstranil pečat, odpečatil kuverto in čital: »Mauricu de Rofosse k dnevu osvete. Dejal sem ti. da umiram brez obžalovanja in brez nade. To pa ni bilo res. Žal mi je, da se nisem mogel lotiti dela, ki je pripadlo tebi; tolaži me pa upanje, da boš ti to delo dovršil. V tebi vidim bodočega pravega človeka, popolnega, nravstvenega človeka. Jaz nisem bil tak; videl sem slabo, moji čuti so bili izmaličeni; dobro sem dojemal površno; nisem ga mogel dovršiti. Vedel sem to in umrl sem zelo težko. Zagledal sem nebesa, slutil sem lepoto življenja, toda oči so se mi zatisnile, moje bitje je počasi zapadalo otrpnenju. Zakon proti ugrabitvi že poSiljanje pisem se kaznuje z globo 5000 dolarjev ali 20 let ječe Iz Washingu>iia poročajo, da je zakonodajna zbornica 10. marca sprejela zakon proti ugrabitvi. Zakon je predložil demokratski član kongresa iz države Mrssouri Cochran. Po tem zakonu je zločin že sama pošiljatev pisma po pošti, če se v njem zahteva odkupnina ali grozi z ugrabitvijo odnosno z drugim nasiljem. Ta zločin se kaznuje z denarno globo 5000 dolarjev, odnosno z ječo 20 let ali pa z obojim. Zakon je bil sprejet v nespremenjeni obliki brez debate m ob viharnem odobravanju. Bistveno drugačno razpoloženje je pa bilo v kongresu, ko je prišla na vrsto debata o Lindberghovem sklepu, da pokliče na pomoč pri iskanju ugrabljenega sinčka rudi bandite. Slavni letalec se je obrnil v obupu na poglavarje ameriških banditov Salva-tora Spitaleja, njegovega tovariša Bitza in celo na samega Al Capona, ki sedi v ječi. Lindberghov korak je dvignil v ameriški javnosti že takrat mnogo prahu, tem večje je bilo pa razburjenje v senatu. Časopisje je na strani kongresa. Organizirana družba, je izjavil član kongresa Karch, je kapitulirala in priznavajoč višjo moč nad seboj, prosi zdaj na kolenih gospode bandite, naj store, česar ne morejo storiti mesta, okraji, države m federalna vlada — namreč najdejo naj Lindbergho-vega sinčka. To ie razglas, namenjen roditeljem vsakega otroka v Ameriki, ki imajo, dovolj denarja, da vzbude pohlep zločincev in njihovo samozavest, kajti naša vlada ne more več ščititi državljanov m v bodoče si bodo morali bogati ljudje sami preskrbeti zaščito Svojih otrok. Karch zavzema stališč^ da Lmdberghu ni nreostaialo drugega nego obrniti se na poglavarje banditov. On ne obsoja banditov, ker so pač to. kar jim je dovolila postati organizirana družba. Tudi angleški lrst »Manchester Guardičinc upa. da se bodo ameriškemu ljudstvu končno odprle oči. saj vidi, da se je moral odličen ameriški državljan v obupu obrnfti na poglavarje banditov s prošnjo, naj mu priskočijo na pomoč. Angleški list trpa. da bodo zdaj v Ameriki začeli resno razmišljati o problemu banditizma Taki primer pričajo, pravi list, da so banditi v \merfk; tako močni, da država ne more zaščititi pred njimi niti imetja, niti življenja svojih državljanov. Ce hoče biti v Ameriki človek varen, se mora sporazumeti z banditi samimi. Slične razmere vladajo samo še na Kitajskem, kjer so dale Japoncem povod za oboroženo intervencijo. Ni pa še doživela kaj takega država, oborožena z vsemi sredstvi in pridobitvami civilizacije. Orožje ameriških banditov sta teror in korupcija. Podpirata jih pa brezbrižnost in sentimentalnost ameriške javnosti napram njihovim zločinom. Banditizem je nečuveni in nevarni produkt industrijalne dobe, pravi angleški list. Ima vse lastnosti pirata in brezobzirnost veleindustrije. Komunizem na Poljskem V zapadnih delih poljske republike je večina mladine v narodnem taboru, ki ima vedno več pristašev tudi na varšavskih visokih šolah. V Vilni ima številčno premoč vladni tabor, zbran okrog maršala Pilsudskega. Vladni blok polaga veliko važnost na vilen-sko ozemlje, kjer je rojstni kraj maršala Pilsudskega, finančnega ministra Jana PHsudskega, ministrskega predsednika in prosvetnega mirn-s-tra, maršala senata ter mnogih generalov in vojvod. Mladina naj bi bila najzanesljivejši element vodilnim gospodom, da bi svoj vpliv lažje razširili in utrdili. Toda zadnje čase je začela poljska mladina uhajati v komunistični tabor. Ta novi pokret polfjske mladine hoče najti nekaj srednjega med propadajočim kapitalizmom m neprimerno obliko sedanjega komunizma.« Tako vsaj karakterizira Dokret poljske mladine najvplivnejši dnevnik »Kurier VVilenski«. Verska. fUozofska in kulturna vprašanja zanimajo komunistično orijentirano mladino šele v drugi vrsti. Najbolj H je pri srcu etika dela. Glavni organ komunistične omladrne *Legjonrsta« piše o tem zelo megleno Ideologija nove državne oblike mora biti delo nravi list, opirajoče se na moderno etiko, pri tem pa dopuščajoče vsako versko filozofsko motivacijo Starejše pokolenje vladnega tabora se ie komunističnega pokreta med mladino zelo ustrašilo in je začelo energično nastopati nrotf njemu Angleži cenijo novinarje Angleška spodnja zbornica je imela te dni zanimivo sejo, ki so ji prisostvovali šefi vseh strank m ministri. Seja se je vršila v počastitev parlamentarnega poročevalca »Mom ing Posta« Emervja, da bi se člani parlamenta poslovili od njega po 50 letih nepretrganega delovanja. Prvi je govoril predsednik zbornice, ki je izročil jubilantu srebrn Čajni servis ter album, ki je v njem nad 300 podpisov poslancev in uglednih politikov. Ministrski predsednik Macdonald se je spominjal, kako sta se pred 26 leti z Emeryjem prvič srečala v zbornici. Od takrat mu je storil jubilant mnogo uslug, večkrat ga je pa tudi neusmiljeno kritiziral. Bivši ministrski predsednik Baldwin je dejal: »Ponudil bi vam imenitno gradivo, prav kar smo dobili knjigo, ki je v njej resnica o vojnih dolgovih. Vi bi pa morali napisati knjigo, obsegajočo resnico o Lloyd Georgeu. Nikar me pa ne prosite, da bi vam pomagal, kajti pes psa ne požre. Naš jubilant je bil 50 let eden velikih inkvizitorjev parlamenta. Llovd George je pa omenjal, da je bil Emery med novinarji na galeriji že devet let prej, predno je prišel on v spodnjo zbornico. In ves ta čas. je nadaljeval Llovd George. se ne spominjam, da bi bil pohvalil Emerv vsaj eno mojo besedo, a vendar sva bila dobra prijatelja. Ce bi hotel Emerv napisati resnico o Lloyd Georgeu. ni človeka, ki bi se Uovd George njegovi sodbi raje podvrgel, kakor Emervjevi. čeprav bi se v tem ali onem zmotil. NOGAVICE t ŽI60M V šolL Učitelj: Krt porabi na dan samo to-:ko brane, kolikor tehta. Janezek: Gospod učitelj, kako pa krt ve. koliko tehta? DrelulA Josro Zupančič, — Za »Narodno Unitarno« Fran Jezeraek. — 2a opravo ta tneeratm d«u usta: Oton Cm-iatot, - v« ? ujunrjani