IxD=.a.;sL dvakrat na mesec ter stane za vse leto 1 K 60 vin., za pol leta 1 K. Naročnina in inserati blagovolijo naj se poslati upravništvu „Rodoljuba" v Ljuljani, vse spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". plačuje se od Stiri-stopne petit-vrste 16 vin. Ce se enkrat tiska; 24 vin. Ce se 2krat, in 30 vin. Ce se 3krat ali večkrat tiska. Pisma izvolijo naj se frankirati. Rokopisi se ne vraCajo. 12. štev. V Ljubljani, dne 16. junija 1904. XIV. leto. Na Šmarni gori. V nedeljo so klerikalci priredili shod na Šmarni gori, da proslave desetletnico katoliškega delavskega društva. Nameravano demonstracijo jim je nebeški oče temeljito pokvaril z dežjem, kar je pač videu dokaz, da tudi v nebesih niso zadovoljni s tem, kar pod krinko katoličanstva počenjajo dr. Šusteršič, dr. Krek in drugi taki politiki. Udeležba je bila vsled dež|a sicer skrajno pičla, a »Slovenec« je vendar zadovoljen, češ, da so prišli najboljši klerikalci in najboljše klerikalke. No, če so bili res zbrani najboljši ljudje klerikalne stranke, potem pač ni bilo lepo, da sta jih dr. Krek in dr. SusttršiČ pitala z neslanostim). Za lačne ljudi, ki se žrtvujejo za site duhovnike, bi se bila že lahko neko liko bolj potrudila, zakaj kerstamcža na Šmarni gori načvekala, je res pod vsako kritiko. Prvi je govoril dr. Krek. Ta je med drugim rekel: »V preteklem letu se je storilo veliko za organizacijo delavBtva in vsega ljudstva; napake ki so se zgodile pri organizaciji, mo ramo računati na rovaš človeške slabosti, kar se je pa storilo dobrega, to je bilo od Boga.« — »Napake« imenuje dr. Krek tiste brezštevilne in prekanjene sleparije, ki so se zgodile v klerikalni organizaciji, prikon-sumih in posojilnicah. »Napake« — to je res dober izraz in nič slabše niso »človeške slabosti«, ki so krive dogodivših se lopovščin, ki so toliko poštenih ljudi spravile v nesrečo in na beraško palico. Krek seveda ni ničesar riskiral pri ti organizaciji, in dr. Šusteršič se je pri nji nalezel tako lepih tisočakov, da kupuje graščine — torej je naravno, da moža ne moreta prehvaliti svoje organizacije. Dr. Šusteršič je govoril o poli tičnih rečeh. Klatil je tiste stare fraze, ki pri razsodnih ljudeh že davno nič ne zaležejo. Tako je pripovedoval, da je slovensko ljudstvo (to so Šu steršič in duhovniki) v najhujši opoziciji proti vladi. To mu verjame samo kak klerikalec, vsak drugi človek bi bil Šusteršiča vprašal: Kdaj je kaka vlada še dajala bogate subvencije strankam, ki ji delajo resno opozicijo. Prav sedanja vlada razmetava tisočake in tisočake za podjetja tistih klerikalcev, ki ji delajo »opozicijo« — seveda le ker vlada ve, da je ta opozicija samo navidezna, da je ta opozicija le komedija. In komedija ter nič drugega so tudi Šusteršičeve tirade, da se bo obstrukcija nadaljevala, dokler se ne razbije sedanji parlament, zakaj Šusteršič le govori tako, dela pa kakor dela od vlade subvencionirana stranka, kar se je pokazalo pri voli t vi delegacije« Tudi v drugih ozirih je Šusteršič »farbal« svoje poslušalce. Tako je pripovedoval, da so privilegirani delegatje dovolili 400 milijonov kron za nove kanone. Mi obsojamo tiste privilegirane delegate, ki so glasovali za ta izdatek, a Šusteršič bi bil moral povedati, da niso samo priviligi rani, nego tudi ljudski zast potki v delegaciji glasovali z\ ta izdati-k in da sploh ni šel nihčestako vnemo v boj za dovolitev teh 400 milijonov kron, kakor klerikalci, ljudski zastopniki, poslanci kmetskih stanov in najboljši prijatelji ter zavezniki dr. Šusteršiča. »Sedanji sistem je kriv, da pravi ljudski zastcp nik pod nr ben'm pogojem ne more glasovati za take stroške«, je dekla miral dr. Šusteršič, pa previdno zamolčal, d a so ravno klerikalci omogočili, daje bilo sprejetih onih 400 milijonov. Tudi ta klavrni shod je Šusteršič porabil, da je malo ozmerjal napredno učiteljstvo in uradoištvu povedal, da ima predobre plače, a premalo dela. Kdo mu bo ugovarjal, če vidi, kako neznansko se mučijo duhovniki in so pri tem tako slabo plačani, da komaj stotisoč kron prihranijo. S prazno baharijo, kako so du hovniki demokratizirali Kranjsko — tako da se lahko primerja s Švico — je končal Šusteršič svoje ekspekto-raoije. ». ... Ak klasik bil bi vsak, kdor nam kaj kvasi«. Po Šusteršiču so govorili »najboljši naši tovariši in tovarišice v boju za probujenje našega ljudstva«, a »Slovenec« ne poroča, kaj so govorili, bržčas ker ga je sram. Vojna na Daljnem vztoku. Potopljena japonska oklop-nica. Iz Šanghaja se poroča, da je popolnoma dognano, da so Japonci razen oklopnice »Htcuze« in kri-žarke »Jošimo« še istega dne izgubili še neko drugo oklopnioo, katero so sprva sabo baksirali, a ki se je potem potopila v Pečilskem zalivu. Japonski konzul je preglasil kraj, kjer se je potopila ta okiopn.cn, kot r.evaren za pluječe ladje in dal na tistem meatu napraviti dalekovidljivo rdeče svarilno znamenje. Vsa posadka s potopljene oklopnice se je rešila.Tudi oklopnica »Fuji« je bila od neke mine po-škedovana in se sedaj nahaja v ladjedelnici v Sasthu. Za ojačenje ruskega brodovja. Odbor za povečanje ruskega vojnega brodovja je izdal ta-le proglas: Tekom treh mesecev, odkar obstoji društvo za povečanje ruske vojne mornarice, se je na prostovoljnih darovih nabralo 7,803.46 7 rubljev 90 kopejk. Izdalo se je v tem času 1,988 231 rubljev, plačati pa se še mora 4 647 293 rub l.ev, da še torej društvo razpolaga Bedaj s kapitalom 1640 942 rubljev. Vse gori navedene svote so se izdale v društvene svrbe, t o j e v nakup vojnih ladij. Za ta d e -nar so se nakupile izključno nove vojne ladje, a niti eden trgovinski parni k. V javnosti se je često že slišala želja, da bi bilo umestno ako bi društvo naznanilo, kakšne vojne ladje je ku pilo in kje. Toda odbor ne smatra za umetno, da bi te podrobnosti obelodanil preje, predno bo končana vojna, pač pa vnovič lahko zatrdi, da so sa nakupile samo nove vojne ladje. — Domneva se, d* je odbor za »usilenje ruskago flota« kupil cd chilenske vlade križarke »C»pitan Prato«, »Esmeralda« in »Chacabuo«, ki so nedavno dospele v Vladivostofr, in več torpedovk. Ruska armada v ofenzivi. Londonski list „DaiIy Mailu je dobil iz Fuzana na vzhodni korejski obali poročilo, da so Rusi brez-dvomno stopili v ofenzivo. Ruska armada je že prodrla v Snihailing in se pomiče po železniški progi proti Sajmaci. Od vseh strani se pridružujejo tej armadi močni oddelki, ki od Sajmaci v polkrogu obkoljujejo Fengvan-čeng. Obe krili ščiti močan kozaški voj. Rusi so zasedli vse ceste in prehode, ki vodijo proti severovzhodu. Ruske obrambne odredbe pri Kajcovu. Po poročilih iz Tiensina, je dospelo v Pohihijo 10.000 mož ruske pehote in več baterij artiljerije. 12 angleških milj južno od Kajčova (Kaj-pinga), odnosno 35 milj južno od Niuč-vanga se je ta armada utaborila in se močno utrdila. Številni kozaški voji so v Hajšanhiji, 5 milj južno od Pohihije. Ruska armada ima nalogo, da zabrani prodiranje Japoncev od Vafang-tiena proti severu. Glavni sovražni armadi ste še 35 milj oddaljeni druga od druge. Sovražne predstraže so med sab^ v neprestani dotiki. V Kajčov se pomiče 4000 Rusov iz Hajčenga in Liaojanga. Poškodovane japonske ladje. V spominu bode še, da so Japonci še nedavno katf gorično zatrjevali, da razen »Hacuze« in »Jošima«, ki ste se potopili, ni bila še poškodovana nobena japonska vojna ladja. Mi smo ie takrat naglašali, da ta trditev ne more biti resnična. Sedaj so se Japonci sami izdali! Iz Tokija se namreč poroča: Dve križarki, štiri torpedne uničevalke, dve topničarkiin pet torpedovk, ki so bilepred Port Arturjem poškodovane, so zapustile ladjedelnico v Sasehi, da o d p 1 u j e j o kes kadri generala Toga. Petindvajset japonskih ladij ne more izkrcati vojaštva. Iz Pariza se javlja, da je pred Talienvanom usidranih 25 japonskih transportnih ladij, ki imajo na krovu vojaštvo, a ga ne morejo izkrcati, ker se ne upajo približati pristanišču kjer se nahaja vse polno ruskih min. Japonci se sicer na vse načine trudijo, da bi odstranili te mine, toda to se jim je le deloma posrečilo. Nove ruske vojne ladje v Vladivostoku. Kakor se poroča iz Petrograda, je tja došla vest iz Viadivostoka, da so v sredo tjakaj dospele tri oklopne križarke, katere je Rusija kupila od chilenske vlade. Križarke so dobile že svojo posadko. Te križarke so »Capitan Prat«, »E^meralda« in »Cuacabuoo«. aCapitan Prat« ima 6091 ton de-placma, 37 topov in posadko 480 mož; »Eameralda« ima deplaoma 7000 ton, 45 topov in posadko 500 mož; »Chacabuco« obsega 4300 ton, ima 33 topov in 400 mož posadke. »Cbacabuoca je bil zgrajen 1. 1901, »Esmeralda« pa 1. 1896 Obe križarki vozita po 22 vozlov. Rusi v Koreji. Iz Seula se preko Berolin« poroča, da so se ruski kozaki končno le umaknili izpred Gensana v Via-divostok. Ruski vojaški oddelki, ki so J*ponce neprestano vznemirjali ▼ okolici Gensana, so nenadoma izginili. Samo v Čančienu je še nekaj polkov ruskih dragoncev. Baltiško brodovje na potu na Daljni Vztok? Po poročilih iz Kodanja je v ponedeljek 13. t. m. mimo otoka Bom-holm plulo prati zahodu veliko rusko brodovje, obstoječe iz okoli 40 večjih in manjših vojnih ladij. Sklepa se, da je bila baltiška eskadra, namenjena na Daljni V /.tok. Ker se je pa dan odhoda baltiškega brodovja že toliko* krat napovedal, ne da bi bila eskadra dosihdob res odplula, je tudi gori navedena vest jako dvomljiva. Zatrjuje se namreč, da se namerava baltiško brodovje odposlati na bojišče šele mesc c\ vinotoka. Revizija brambnega zakona. Budimpešta, 12. junija. Med vojnim ministrom Pitreichom in med ministrskim predsednikom so se začele v četrtek konference zaradi spremembe brambnega zakona. Avstrijski ministrski predsednik je načrtom že pritrdil. Nov zakon se predloži obema parlamentoma takoj pri sestanku v jeseni. Zakon temelji na triletni vojaški službi; dveletna se je opustila z ozirom na velika li-načna bremena, ki j h država sedaj, ko ima toliko novih kreditov za vojaštvo, nikakor ne zmore. Dveletna vojaška služba. Budimpešta, 14. junija. K*r je bilo nedavno čitati, ga je vojna uprava opustila misel na uredbo dveletne vojaške službe, poroča »Pester L1oyđ«, da se v odločilnih krogih trdno drže te namere. D /eletna služba se takoj uvede, kakor brž ee iz olnijo pogoji, da vsled tega ne bo armada oslabljena. Avstrijski prestolonaslednik na Nemškem Dunaj, 14. junija. Nemški cesar je povabil cesarja Franca Jožef* k nemškim glavnim vojaškim vajam. Naš cesar je odgovoril, da pošlje prestolonaslednika kot svojeg* zastopnika. Srbija in Bolgarija. Sofija, 14. junija. Takoj po kronanju pride srbski kralj Peter sem da vrne obisk knezu. Da bi se obisku ne pripisoval oiicijalni in po litični značaj, bo sestanek obeh vladarjev ali v lovskem gradiču Š Ujakovo ali pa v knežjem letovišču Čamkcrija. Tja pride tudi eden polk pešcev; knez bo imenoval kralja Petra za imetelja dotičnomu polku. Papež o gibanju ,,proč od Rima'1. Dunaj, 12. junija. V Vatikanu jih je fctnh tega verskega gibanja. Papež je rekel dunajskemu proŠtu Nackeju, da posebno na Češkem »to zlo napreduje in ako se mu pravočasno ne zoperstavi, naraslo bo kmalo v požar, ki se mordanebo dal več pogasiti.« Vihar v španski zbornici. Madrid ,10. junija. V današnji zbornioi je dep. S»lmerou kritikoval vedenje monarhistične stranke, očital kralju, da je šel na zabavno poto vanje Udaj, ko je kraljioa Iz&b&la že takorekoč umirala. Tudi je trdil, da je Španija na tihem pr stopila k trozvezi ter izjavil, da bo Španija velika šele tedaj, ko p. sla e repub lika. Ministrski predsednik je odgovarjal tako osorno, da je nastal tak vihar, da se je morala seja zaključiti. Dopisi. Iz Begunj pri Cerknici. Odkar je Fr. Meden s svojim dopisom v „Slov. Narodu" dal ponjuhati cerkniškemu boksarju po zasluženju, začeli so klerikalni podrepniki cviliti in zba-dati neprestano v „Slovencu". Laž in Častikraja je temu listu vsakdanja hrana. Njegovi bralci so se nasrkali tega smradu, zato lažejo, obrekujejo in bližnjemu kradejo poštenje in dobro ime na pravi katoliški podlagi, da se vse kadi. Da bi imel kdo pogum se podpisati, o tem ni govora, ker oni ljubijo temo in laž, resnico se pa bojijo kakor hudič križa. Lotili so se tudi mene, trdeč, da sem begunjski misijonar, ker usiljujem svojim poslom „Narod", kateri je poln „laži", radi Česar baje hočejo zapustiti svojo službo. Tako Be, po mnenju teh obrekljivcev, smešim pred lastnimi podložniki s svojo sivo glavo. — Jaz ne usiljujem nikomur „Naroda"; brati ga v svoji hiši tiho ali glasno, mislim, da mi bo milostno dovolil vsakdo, če je to komu drago ali ne. Da bi jaz usiljeval „Na rod" svojim poslom je nesramna klerikalna laž, res pa je, da ga pri meni bere zastonj vsakdo, kdor ga hoče. Kdo bolj laže „Slovenec" ali „Narod" se lahko razvidi iz tega, da je bilo že več urednikov „Slovenca" radi laži in Častikraje obsojenih sodniško v „špeh-kamro" in obče znano je tudi, da je sedanji urednik pod častno dano besedo „lagal". Ker se je ta skazal kot pristni zavijalec resnice, božje hčerke, izvolil ga je klerikalizem za svoj posel. Pri nas se „Slovenec", lažnjiva cunja, res usiljuje med tukajšno nerazsodno ljudstvo kot pravo blago na katoliški podlagi za 14 in tudi za 7 K na leto, ne samo od sivih, ampak tudi od plešastih glav in mlečnozobih fanatikov. Vsem dopisunom v klerikalno cunjo kličem: „Le z resnico na dan s polnim podpisom, da bodo vedeli, s kom imam čast imeti opravka." Jurij Meden. Vipavski torbar. Kurata FerjančiČa ponos. Pred kratk m je objavil »S oven ski Narod« pismo kurata FerjančiČa do neke sorodnice, v katerem je bilo med d'Ugim pivedano, da je kurat posebno ponosen tudi na svojega brata Rikarda. Ta dobri bratec je na Gočah občinski taj~nik, organist, pe-vovodja M*r jine družbe in vnet mlinar, doma v rojstni hiši ga porabijo tudi za — peka. Najraje pa opravlja siužbo pevovedje M rijimh hrter* in p rrlinarak« posle v samotnem mlinu ob potoku Močilniku. — Ti dve aluibi sta mu najljubši. In zakaj? Po pev skih vajah, ki bo vrše ali so se vršile vsaj za časa znane afere, v poznih večernih urah, spremlja g. pevovodja danes eno, jut^i zopet drugo Marijino hčerko k sladkemu počitku. Samotni mlin p t nudi krščanskemu mladeniču r.aj'epšo priliko za krotenje Človeških strasti), saj zahajajo tja večkrat krasne Marijine hčerke, ki so (udi iz krvi in mesa . . . Ljudje, ki malo dalje vidijo, kakor slepa kura, in ki so pobožnega K harda bolje poznali že ob tiatem času, ko je neka detemoriika v Trstu dvojčke povila, so že davno prrroko val", da bo ta strastni petelinček prej t h slej kaj naklepal. In res niso se varali! Pred dobr m tednom razširila se je kakor blisk po celi vipavski dolini govorica: kurat FerjanČičev brat Ri lurd je zlorabil v »malnu« neko 15 letno Marijino hčerko iz Lož.— Oče onečaščene, strastni klerikalec, je zadevo naznanil orožnikom, kateri so Zhpeljivca, potem ko 83 se na istini tosti ovadbe ostbno prepričali, izročili vipavskemu preitkovalnemu sodniku. Stvar je jtko pikantna in po vsej d lini vobče »naii^, radovedni smo tedaj, koliko čas« bosta še g kurat Lavrič in gospod župan trpela tega pohujšliivca v občinski, oz;roma cerkveni službi? Vi pa Gjčani! izprearlejte že en krat in spametujte Sc! Obrnite se s stuiom od tak-h ljuii, ki zapeljujejo in onečašČajo Vaše nedolžne hčerke, Vi zakoniki možje pa pazite na svoje b( Ijše polovico, zakaj slišati je že bilo, da tudi zakonska zvestoba tjemu prijaznemu R hardčku ni šteta. Domače in razne novice. — Vzoren klerikalen župan. Oče Mustar Jakob, klerikalni župan v Turjaku na Dolenjskem, dobiva za vrejevanje županskih poslov 400 K; to njegovo poslovanje pa je v takem turškem neredu, da so pregledovalci računov zaman zahtevali predložitev kar 2 3 manjkajočih pobotnic o izdanih denarjih. Oče župan so se izgovarjali in krivili, radi bi rekli, da so jih miši snedle, pa to se je celo Mustarju pre-neumno zdelo, vsled tega je trdil, da mu je g. učitelj Bergant eno odstranil, oziroma odstraniti hotel. Gosp. učitelj Bergant je bil sam pregledovalec računov in je seveda sam imel najmanj interesa na tem, občinske račune spraviti v še večji nered, nego je to že župan storil. „Jih naj, pa jih naj", zdihoval je Mustar na vprašanja pred sodnikom, kje je teh 23 računov, ter dejal, da je učitelj z drugimi možmi pregledoval te račure ter da je hotel eno pobotnico prikriti. Seveda se samo ob sebi razume, da ravno dotične pobotnice ni manjkalo, pač pa še vedno navedenih 23. Za !to njegove opravičevanje in perfidno žaljenje spoštovanega g. učitelja obsodilo je c. kr. okrajno sodišče v Laščah župana MuŠtarja na 5 dni zapora, katero kazen mu je spremenilo sodišče, vpoštevaje, da je bil k žaljenju učitelja g. Berganta zapeljan od svojih sinov, na 50 K globe. Tako je spoštovanje klerikalcev do časti bližnjega! — Silobran zoper grehe, to je najnovejši zagovor nasilnih župnikov v stiski pred sodnikom! Zi goltanec je fajmošter Krumpestar nekje na Dolenjskem v nagli jezi zgrabil kmetic« in ga davil ter znatno poškodoval. Seveda dotičnik pri tem ni molčal, temveč klel in zmerjal, ker ni smatral, da ima prečistiti g. župnik pravico z njim tako postopati. Valed poškodb, prizadetih kmetiču, je bil Krumpestar pred sodnika pokli can, v svoj zagovor pa je navajal, da je bil v silobranu, češ, kmettč je klel in le še klel, jaz pa sem ga občut neje stisnil za goltanec, da bi ne mogli na dan ti hudičevi grehi, katere sem hotel v kmetičevem goltancu zadržati. Z« to ljubeznivo Krumpe-starjevo sredstvo »grehe zatlačiti« sodnik c kr. okrajne sodnije v Laščah ni imel poleg pomilovalnega pogleda druge ocene, kakor obsodbo župnikovo s kaznijo, katero mu je, ker upa, da se bo še poboljšal — mi ne verjamemo — naložil v denarni globi. Naši kmetski ftntje naj se gredo učit h Krumpestarju, kako ee motajo radi tt-peža pred sodnikom zagovarjati, da bi »pomagalo«. — Občinske volitve v Šoštanju bodo, kakor smo že poročali, dne 16 t. m. »Slovenski Gospodar« piše o teh važn h volitvah: »Nemcem se sline cedijo po našem lepem trgu (Šoštanju), zato se pripravljajo s strastno agitac jo na volitve. Poklicali so na pomoč celo urade, naj jim pomagajo« Tako piše glasilo štajerske duhovščine o teh volitvah. D* so nemškutarji poklcali na pomoč tudi slovenskega župnika Go vediča in da ta župnik strastno agitira za nemškutarje, tega pa »Slovenski G)spodar« neče povedati. Stara klerikalna taktika je »naj uganja duhovnik še take lum-parije, njega se vendar ne sme nikdar grajati«. Če zmagajo v Šoštanju nemškutarji, bo to glavna zasluga varovanca »Slov. Gjsp«, župnika Go vediča. Kaj več bomo povedali po volitvah. — Kaplan in župnik. Ko je bil škof zaradi birme v Hrenovioah, je slaboglasni kaplan H ar t man svojega lastnega župnika, mirnega in r b^spoštovanega g. Žgurja pri škofu tako nesramno obrekoval, da so šli prvi možje iz občine proti temu k škofu protestirat in dokazat škofu, da ga je kaplan lUrtman nalagal. — Birma v Postojni. Časi sijajnih sprejemov ljubljanskega škofa so minili. Samo po vaseh de doživi kak lepši sprejem, a še tu ne več povsod. Zadnjič je bil škof v Postojni. Ofioijalne ost be so ga na kolodvoru pozdravile potem pa se niso več zmenili zanj. Slavoloka ni bilo nobenega, zastav tudi ne. Samo pri cerkvi je g. dekan preskrbel, da je bilo postavljenih nekaj mlajev itd. Da, da, časi Be spreminjajo! — Lepo procesijo sv. ReS-njega Telesa so imeli dne 2. t. m v Sv. Kriiu poleg Kostanjevice. Kaplanu Erzarju, ki je na preoej slabem glasu, niso ugajale svetle čelade krepkih prostovoljnih gasilcev pod vodstvom g. I Ruparja. Trikrat je kaplan na občno nevoljo in na občno p< hujšanje zapustil svojo službo in prvič prosil, drugič opominjal in tretjič zahteval naj g. župnik, ki je nosil sv. Rešnje Telo ukaže, da se merijo gasici umakniti in narediti prostor prekalim M irijinim punčkam, ki nos;jo okrog vratu na pangelcu svetinjoe, kakor gosposki kužki. Si-veda je kaplan pri načelniku sveto-križkih gasilcev slabo naletel. Načelnik je mož od nog do glave, ne kaka šljeva in si od takega še z\ ušesi mokrega kaplančet* ne da ničesar ukazovati. N« kaplanovo tretjo nadlegovanje, je načelnik odgovoril: »mi stepamo Bogu v slavo, ne Vam«, potem pa ukazai: »vod, levo sukaj« in gasilci bo namesto s procesijo, krenili v gostilno h g. Stritarju. To je torej dosegel zelenkasti 19 palcev visoki kaplanček Erzar. Da je to glavica, je pokazal pri Marijinih devicah; znan je tudi ža iz Št. Jerneja, a v Sv. Križu ne bo star postal. — Birma med viharjem. Včeraj je bila v župnijski cerkvi hrenoviške župnije birma. Ravno tedaj je razsajala tako strašna nevihta nad holmcem, na katerem stoji cerkev, da ljudje kaj takega ne pomnijo. Prišlo je do prave panike. Več oseb je omedlelo in vse je križem vpilo in vrščalo. Treščilo je tudi v stolp in večkrat v bližino cerkve. Preplašeni ljudje so se prekriževali in trepetaje vzdihovali. Recimo, da so bili na tem prostoru pri kaki slovesnosti zbrani antiklerikaloi in da bi se bilo nevreme tako zneslo nad njimi — kaka ugodnost bi to bila za farovške publiciste in kako mogočen prst božji bi bil molel nad po-hujšanim svetom. Radovedni smo, kako se bo sedaj glasilo duhovniško poročno o tej grozni dogodbi, katero bedo prestrašeni otroci pomnili ves Čas svojega življenja. — Kutarska nesramnost. Iz Idrije se nam piše: Te dni se je klatil po I i t i j i neki kutar, ki je pobiral milodare za šolsko mladino nekje na Spodnjem ali Gornjem Avstrijskem. Tako je prišel tudi na stanovanje neke ubožioe, ki ima vea obraz razjeden (lupus). Ko jo je na-tanjko izprašal in poizvedel, da sama stanuje, jo je kar položil na postelj in hotel izvršiti dobro delo usmiljenja. Nesrečna žena pa je začela vpiti, da jo je nesramni kutar odku-ril. Ubožioa je nato vsa tresoča Sla h g. dekanu in kaplanu g. Francu in jima naznanila vso stvar. Upamo, da bo sobotni »Sloveneo« povedal« kaj sta omenjena gospođa ukrenila, da se kaj takega ne ponovi. Deželna vlada bo pač morala prepovedati tako beračenje, alt pa naj vsaj zahteva od teh kozlov zdravniško spričevalo, da niso nevarnejši ko turški evnuhi. Občinstvo na deželi pa opozarjamo na ta slučaj. — Politika v cerkvi. V »Naši Slogi« čitamo: »Doznajemo iz Kaštelira, da je tamošnji župni upravitelj na sv. Rešnje telo prečital italijanski original dekreta, ki ga je dobil od škofa Fappa, da mora evanđelje pevati latinski. Duhovnik je to pretolmačil ljudstvu, kolikor zna, po hrvatsti, a na procesiji je v resnici latinski peval evasgelje, česar ni bilo &e nikdar doslej. Ljudstvo se je razburjalo, mnogi so odšli tiraje svoje otroke za seboj, nekateri pa pro klinjali. Biskupe, biskupe, pride dan, ko boš občutil, da je tudi za Hrvate en Bog v nebesih! Tudi drugi so že izzvali KaŠtelirce, ali še nismo propali.« V volosiem »Narodnem listu« pa čitamo: »Ko so na procesiji po latinski čitali evangelje, počeli so vsi proklinjati tega nesrečnega svečenika. Moški so stavili klobuke na glave in so odišii z ženami in otroci na svoje domove. To je župni upravitelj Degrassi znal v naprej in pre rokoval, ker je menda sam silil na Škofiji, da se izžene hrvatski jezik iz cerkve kaštelirske. Dne 29 m. m. je namreč rekel pri maši: Kaštelirci eo pravi ljudje in vsega je v Kašte-lirju samo miru in sloge ni, ali nadejam Be, da pride hitro tuli do tega.« — Farska blaznost. V farni cerkvi pri Sv. Križu nad Litijo visi lesena deska. Na tej so pod temno črto zapisane iz Marijinega društva zaradi greha izključene članice!! Istotam bereš tudi svarilo: »Dekleta! pobešajte oči — in ne glejte moških!« — „Nostra mazima culpa". Avtor znamenite knjige „Nostra ma-xima culpa", župnik Vogrinec, je obelodanil izjavo, v kateri pravi, da v svojem spisu ni hotel grešiti proti dog-matičnim naukom katoliške cerkve ter da papež ni primus inter pares. — Duhovnik pač ne sme imeti lastnega preprič anj a, in če ga ima, ga hitro s silo primorajo, da se mu odpove. — Umrl je v Prezidu na Hrvatskem posestnik in iudustrij&lec, gosp. Sčitomir Vilhar, netjak g. Ivana Vilharja in rajnega pesnika M roslava Vilharja ter tast deželnega poslanca g, Ivana Božiča. Pokojuik je bil mož kremenitega značaja, oduševljen narodnjak in v vseh krogih visoko spoštovan. Ljub mu spomin! » — Napad na vlak. V soboto, 4, t. m. zvečer, se je pri L\škem trgu zgodil napad na vlak južne že leznice. Kamenje je kar deževalo na mimo vozeči vlak. Ravno tako so isti zlikovci s kamenje n napadli po Savinji ploveČe splave. Orožnikom se končno posrečilo, utakniti lopovske napad vče in ti so bili — nemški dijaki celjske višje gimnazije. Radovedni smo, kake premije dobe za svoje junaštvo. — Izseljenci, pozor! Iz zanesljivih krogov se nam poroča, da obstaja v kapski koloniji (tužna Afrika) postava, ki zelo obtažuje izseljence. Vsakdo, ki hoče iti v to deželo, mor* imeti 20 funtov šterlingov. t. j. 480 K denarja, ali pa dokazati čr 10 na be lem, da ima tamkaj že službo pogojeno. Ker se je pa že več ljudi, ki temu niso verjeli, hotelo lah kom iselno mani nič tebi nič, kar brez vsake informacije izseliti, jih je zadela neprijetna usoda, kajti niti Udje niso smeli zapustiti in ko so se obrnili na tamošnji avstro-ogrski konzulat, jim tudi ta ni mogel pomagati. Tudi za N*tal (vzhodna Afrika) obstoja zakon, po katerem mora imeti vsak izseljenec 20 funtov šterlingov, t. j. 480 K pri sebi. — Stara hudodelka. V Dobrni pri Celju so zaprli 841etno po-sestnico Marijo Jamnikar, ker je hotela svojo hčer zastrupiti z arzenikom. K sreči hči ni jedla zelja, v katerem je bil strup. Starka je tudi na sumu, da je pred leti zastrupila svojega brata, ki je naglo umrl. Pri sodišču v Celju je bila starka zelo huda ter je proti pisarju zamahnila s svojo palico, končno pa je nameravani zločin priznala. — Poskusen samomor. Dne 9 t. m. ob 6. uri popoldan prišel je po okrajni cesti do savskega brega v Tacnu pod Šmarno goro Josip Grmek, posestnik iz Srednjih Gameljnov in se v najhitrejšem teku zagnal v zaton, z namenom končati si življenje. Voda v zatonu je bila vsled celodnevnega deževja kalna ter nad 3 m globoka. Franc Medved mlajš', sodar v Tacnu in bivši pionir, se pogumno epusti v popolni obleki za njim. Dasi dober plavač, vendar je irn^l Fr. Medved jako težavno ^tališče, ker je voda takoj pri kraju 3 m globoka, poleg tega še kalna, samomorilec pa velik, močan človek, ki je z vso silo tiščal proti tlom in se branil rešitve. Z velikim trudom in nevarnost o za svoje lastno življenje se je slednjič posrečilo Medvedu privleči Grmeka na površje vode in potem skoraj nezavestnega h kraju. Na liou mesta zbralo se je polno občinstva in grajalo 50,etnega posestnika, ki je z vso trdovratnostjo zahteval, naj se ga izpuat', da izvrši svoj namen. Po njegovem govorjenju se je spoznalo, da ni pri zdravi pameti. Vsekako bi bilo na met tu, da dobi vrli rešilec, dasi je dober pla vač, primerno nagrado za svoj človekoljubni in pogumni, toda skrajno nevarni čin. — „Osli" po kroni. Pred nekaj dnevi je dal trgoveo K. popraviti kleparju K. neko svetilko. Klepar je delo začel, ko pa je videl, da bi popravilo več veljalo, kakor je vredna svetilka sama, mu jo je poslal po vajencu nazaj. Trgovec je pa vajencu naročil, da *e naj svetilka vseeno popravi. Ko pa vajenec prinese svetilko kleparju zopet nazaj, je rekel mojster, da ker za to firmo sploh ne dela, tudi te malenkosti ne bode popravljal in je zopet nagnal vajenca h trgovcu n&zaj. To je pa trgovca tako razjezilo, daje v svoji jezi kričal nad vajencem, češ: »Ti, Tvoj mojster in pomočnik ste trije osli in reci, naj mojster takoj napravi račun.« Vajenec gre s tem naročilom zopet domov in pove mojstru, kako ga je trgovec oštel. Pretkani klepar K. si pa iz tega ni storil ničesar, ampak takoj napravil račun, ki se je glasil: »Započeto delo — 24 vin.; trikratna pot vajenca po 20 vin. = 60 vin.; trije »osli« po kroni — 3 K« Ta račun je poslal zop^t po vajencu trgovcu K, ki se mu je pa seveda začel smejati na vse grlo. Komaj je vajenec odšel, je že poslal trgoveo K. mojstru K. svojega vajenca z denarjem. Trgovski vajenec je prišel h kleparju in mu povedal, da mu je gospodar ukazal poravnati račun, le vajenčevih poti ne plača, ker so običajno take poti brezplačne. Klepar je račuo saldiral in denar sprejel. Potem šele je trgovski vajenec povedal kleparju, da je gospod, namreč trgovec rekel, da ima klepar »osle« prav ceno in ako jih ima še kaj po kroni, naj mu jih le še pošlje. Tudi klepar se je smejal tej rekontri. — Drag banket. Pri prebitju bohinjskega tunela je podjetnik Cecconi povabljenim gostom priredil banket. Udeležile so se tega banketa 103 osebe. Račun brez vina je znašal 17.000 K, skoro 170 kron za osebo. Seveda se mora pri tem uvaževati, da so bila jedila naročena iz daljnih krajev in da je bilo naročenih z Dunaja 14 natakarjev in več kuhijskega osebja, pardon kuhinja kih umetnikov, ki so sami toliko veljali, da bi moglo več rodbin nekaj Časa prav lepo izhajati. — Katere vrste bolniki se z največjim upanjem na uspeh obračajo na prirodno zdravilno moč F rano jJožefove grenčioe? To je nepregledna množioa delavnega človeštva, naj si že delajo z glavo ali z možgani, ki vsi tožijo o molitvi prebavljanja ali pa sploh najvažnejših organov, kar vse so si nakopali z vsiljenim napačnim načinom življenja. Pa tudi ubogi srečni, ki bo z mize Življenja preveč užili in so zatorej v nevarnosti, da jim bo delala neprilike mast, se slednjič le vselej zatekajo k vsekdar zanesljivi Črevo izpraznujoči Franc Jože-f o vi grančici. — Ubegel politik. Goriški odvetnik in deželni poslanec, Žid dr. Graziadio Luzatto je pobegiil iz Goric*. D=-fr»vdiral je svoiim Klijentom 240000 K Luzzatto je bil eden prvakov vladajoče italijanske stranke na G «riŠk«m. Pobegnil je na otok Krf (Krrfu) kjer se mudita tudi ubegli italijanski minister in d.frav-dant Nasi ter njeg)V tajnik Lom-bardo. Luzzatto je užival velik ugled tudi med laško stranko v Trstu. — Policaj vodja tatinske družbe. Včeraj se je začela v Gradcu kazenska obravnava proti nevarni tatinski družbi, obstoječi iz treh potepuhov in dveh vlačug, a duša družbi je bil graški policaj Fr. Solm-hofer, ki je imel celo družbo pri sebi skrito, jo spremljal pri vlomih v službeni uniformi, shranjeval ukra-dene reči ter dobival Četrtino od ukradenih vrednosti. Obravnava bo trajala tM *ni. — Dimnikarska zadruga za Kranjsko. Deželna vlada je potrdila pravila omenjene zadruge ter bo ustanovni shod, da se odbor konstituira, v nedeljo dne 26 t. m. v hiši Krakovski nasip št. 4 (Spitzer) ob 10. dopoldne. * Far, zakonolomec — obsojen. Dne 14 maja te bil obsojen v Čikagu duhovnik Charles A. Lyon8 na 4letno ječo poostreno s postom in trdim delom. Lyons je bil obsojen zaradi zakonolomstva in mnogoženstva. Dokazalo se mu je, da je imel le 20 žen! Žvela verska morah! * Strašna rodbinska drama. Ko je potoval pred tremi leti znani ameriški bogataš Sohwab po Ogrskem, seznanil so je z mladim inženirjem Aleksandrom Wirterom ter ga vzel seboj v Ameriko, kjer mu je priskrbel dobro službo, da bi bi lahko v nekaterih leth obogatel. Toda "VVirteru so se vnele oči; operacija se je ponesrečila in v par tednih bi bil popolnoma slep. Sporočil je to svoji sestri v do movino, povedal, da mu je bolezen požrla ves prihranjen denar ter da mu ne kaže druzega, nego rešiti sebe in rodbino beraštva s smrtjo. V par dneh je dobila sestra obvestilo, da je brat v Ameriki ustrelil svojo mlado ženo, 3'/»letnega sinčka in sebe. * Poroka na drevesu. Kma Swanzer in Kari Bangs sta šla iz Sus-quehame v Great Bend k poroki svojega prijatelja. Dasi sta nameravala sama tudi kmalu stopiti v zakonsko zvezo, sta se med potom hudo sprla. Duhovnik Hunter, ki ju je spremljal, je zaman miril. Sredi prostranega polja pa jim je pridrvil nasproti razjarjen bik. Naglo so splezali na dve drevesi sredi njive, in sicer zaročenca na eno, duhovnik pa na drugo tik prvega stoječe drevo. Bik pa je začel kopati z rogovoma zemljo okoli dreves ter strašno rjovel. Skregana zaročenca sta se v strahu tesno oklenila. Sedaj se je zdel duhovniku pravi trenutek, da ju pomiri. In to se mu je lahko posrečilo, še več, prestrašeni parček ga je prosil, naj ga poroči, ker je dvomljivo, ako sploh uidejo besnemu biku. Seveda ni mogel župnik k njima na drevo, temuč ju je poročil „na daljavo", bik pa je ceremonijo spremljal z rjovenjem. Kmalu po poroki pa je prišel posestnik s svojimi hlapci, ki so bika vjeli ter ga zvezanega odpeljali, z drevesa pa je splezal novoporočeni zakonski par. * Siromašni jetnik v Vatikanu. Kirschner poroča v svoji letni knjigi o siromašnih in suhih dohodkih jetnika v Vatikanu takole: V Vatikanu imajo na leto okolo 7 in i/i milijona lir dohodkov in skoraj toliko troškov. S temi milijoni vlada sv. oče cerkev. Njemu ostane le 500 tisoč lir za privatno uporabo. Vse drugo se potroši za kongregacije, šole in podporo ubogim. Tako Kirschner! Mi smo v tem oziru povsem drugega mnenja. Leta 1900 je papež dobil neštete milijone od vernikov in razdelil je med uboge v Rimu le 15 tisoč lir. Ako papež daje komu miloščino, jo ne daje ubogim, temveč jo deli starim, katoliškim, rimskim plemenitnikora, kojim od njih plemstva vsled razuzdanega življenja ni druzega ostalo, kakor golo plemstvo. Nadalje ga stane mnogo tudi njegov sijajni dvor, katerega nazivljejo papeževo družino. Ta družina šteje 3168 oseb. 2656 oseb je duhovskoga stanu, 512 pa posvetnega. Od prvih je 73 oseb, od druzih 69 vedno v službi. Poleg teh oseb je pa še nebroj slug in kuharjev na papeževem dvoru Ta družina se tako deli. Duhovniki: 4 palatin-ski kardinali, 4 palatinski prelatje, 998 dvornih prelatov, 316 apostolskih protonotarjev, 10 avditorjev „rote romane", 9 prelatov apostolske komore, 16 abreviatorjev „parco maggiore", 65 prelatov poročevalcev, 435 navadnih dvornih prelatov, 9 pravih tajnih ko-mornikov, 763 nadštevilnih, 5 papeževih dvornikov, 7 nadštevilnih, 431 Častnih komornikov, 7 tajnih kaplanov, 87 tajnih častnih kaplanov, 2 tajna klerika, 6 navadnih kaplanov, 12 nadštevilnih, 1 sakristan, 1 spovednik Nj. svetosti in apostolski pridigar (ka-pucinec). Lajiki: 7 pravih tajnih komornikov, štirje tajni komor-niki, 353 nadštevilnih, 5 častnih komornikov, 46 nadštevilnih in tako naprej. Taka družinica gotovo stane nekaj na leto. Ta gospoda ne je suhe polente ali ovsenega močnika. Logično je, če je papeževa družina sita, da za siromake malo ali pa nič ne ostane. Pravljico o ubozem vatikanskem jetniku pa lahko pripovedujete le še histeričnim tercijalkam. * Sam se je operiral. New-vorški listi prinašajo sledečo, res ameriško vest: Ondotni kirurg dr. George Harman se je pri neki operaciji iz neprevidnosti vrezal na ustnico. Rana se je brž vnela, se začela gnojiti ter se razširila po celem licu, da je zdravnik trpel strašne bolečine. Takoj je spoznal, da je zastrupljen in da mu more le operacija rešiti življenje. Njegovi tovariši ga niso hoteli operirati z ozirom na velikansko odgovornost. Tedaj je zdravnik sklenil, da se sam operira. Legel je na posteljo, vzel v eno roko nož, v drugo pa ogledalo ter je začel rezati meso na svojem licu od ust do ušesa. Ko je rano dobro očistil, izstis-nil od čeljusti ves gnoj ter rano dobro opral, obvezal se je pravilno ter si leže odpočil. Operacija se je popolnoma posrečila in Harman pripoveduje kolegom, da so ga posameznosti operacije tako zanimale, da ni Čutil nič bolečin. — Kdor mu hoče verjeti, naj verjame. * Koliko so vredna v Parizu tla? Stirjaški meter v mestnem okraju Oaillon velja 1041 frankov, v okraju du Palais Royal velja 941 frankov, v okraju cerkve sv. Magdalene 800 frankov itd. Najnižjo ceno ima zemljišče v Charonnu, Mai-son Blaohe in Saint-Pargeau, namreč 33, 26 in 24 frankov. Potem znaša povprečna cena na štirjaški meter v Parizu 174 frankov. * Požrtovalni Rusi. Ruski „Cerkovnvj vestmk" v 14. štev. piše: Iz vasi prihajajo cele množice poročil, katera dokazujejo, kako v resnici globoko in iskreno ljubezen goji prosto rusko ljudstvo do domovine. V neki vasi po božji službi, ko je duhovnik izšel iz cerkve pristopil je k njemu 60-letni starček in ves ginjen s solzami v očeh rekel duhovniku: „Batjuška naznani carju batjuški, da sem pripravljen iti v vojsko; naj car vzame tudi moje sinove; imam 4 in vse hočem dati v carjevo službo !u Prosto ljudstvo tudi žrtvuje v korist vojske vse, kar ima. V neki vasi je 751etna starica-zakotnica prinesla kos prta prihranjenega za svoj pogreb in rekla: „ Vzemi batjuška, — tam ga potrebujejo; po moji smrti že kdo pokrije moje telo." * Trgovina z dekleti. »Politika« piše«: »Ta nesramni posel, ki je že davno organizovan po celem svetu, razširil se je ogromno, odkar Be je v St. Louisu otvorila svetovna razstava Ameriški listi so ee po vrsti vzdignili proti tej sramotni trgovini ter zabeležili grozno resnico, da se je 50 trgovcev obvezalo, da dobavijo za razstavo 50000 deklet. Zaradi tega so trgovoi razposlali svoje agente po celem svetu, mnogo jih je pr šlo tudi v južno Odrsko, da poiščejo mlade, lepe deklice ter jih izvabljajo na razstavo v St. Louis, kjer jim obetajo dobro plačana mesta za prodajalke, natakarice itd. Kdor pozna s romaštvo in lahkomiselnost v mnogih krajih, ta bo razume), da mnogo dekht sprejme ponudbo tudi z dovoljenjem staršev. Zato se je v Ameriki ustanovilo drušbo, ki ima pet podružnic ter deluje na to, da se trgovcem prepreči nesramni posel. Društvo je poslalo v St. Louis mnogo svojih agentov, ki lovijo nesramne trgovce ter jim iztrga vaje žrUo Društvo se ime nuje »The door of hope« ter ima glavni sedež v Nt w Yorku kamor Be morajo oglašati starši, ki so jim odvedene hčerke. * Duh admirala Makarova straši. Ruski mornarji v Kron štatu nočejo, kakor poroča »Dai!y Chronicle«, verovati na smrt ad mirala Makarova. Mornar Jermak trdi, da je videl admirala, ko je od hajal od službe božje. Jermak je admirala pozdravil in ta mu je odzdravil Neki mornar Tarbok trdi z vso odločnostjo, da je v čolnu peljal na ladjo Jermak zvečer velikega tujca v mornarskem plašču. Pri luči ladje je bil spoznal admirala. * Tatje zbudili živo pokopano. Kakor se poroča in Budimpešte, so baje zakopali v Eger-segu mlado deklico, po imenu Heleno Friscb, hčer nekega kmetovalca, ki je bila na videz mrtva. Deklici bo dali v grob mnogo zlatnine. Tatje so ponoči odkopali grob ter ukradli zlatnino. Da se niso toliko zadržali 8 snemanjem prstanov, so odrezali deklici tri prste. Vsled grozne bolečine se je deklica zbudila ter videla dva moža, kako sta po lestvici plezala iz groba. Na to je tudi sama šla vun ter se podala s pohabljeno roko k grobarju, kateri jo je odvede! na njen dom. * Slepa sreča. Neki reven deček je šel po poti, ko zagleda na tleh bučko. Naglo se skloni jo po bere in vtakne v suknjo. Bogatemu gospodu, ki je videl dejanje, je bilo to tako všeč, da je vzel seboj dečka in ga imel za svojega otroka. Trideset let je minulo po tem dogodku in nekdanji revni deček je stdaj več kratni milijonar. Nedavno je napisal nakaznico, glasujočo se na 10.000 dol. katero je podaril enemu svojih nekdanjih sošolcev, ki ni imel toliko sreče v življenju, kakor on. »Vsa kar imam se imam zahvaliti tebi J hn«, pravi milijonar tovarišu iz mladih let »Ne urnem te« jeclja obdarovani. »Stvar je čisto preprosta. Ko bi te v šoli ne bil tako sovražil, bi gotovo ne pobral buoke, ki je vzrok moje sreče, da bi jo tebi podstavil pod sedež.« Garantirano pristen 1633—2 brinjevec prodaja po 2 K liter ali 160 K hektoliter Ante Šubašićv Pr,ffl*u (Dalmacija). Zahtevajte T svoj prid vselej pristno Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo samo v 7avojih z varstveno znamko župnika Kneippa in z imenom Kathreiner ter se skrbno izogibajte vseh manj vrednih posnemkov. s kožo 1 gld.. brez kože 95 kr. brez kosti s kožo l gld 10 kr. kr, plečeta brez kosti 90 kr, suho meso 78 kr, slanina 82 kr., prešičevi jeziki 1 gld., goveji l gld. 20 kr., gavina brez kosti 45 kr. Dunajske salame 80 kr, prave boljSe 1 gld, iz šunke 1 gld. 20 kr. Ogrska Ia saame 1 gld. 70 kr., salame $, la ogrske trde 1 gld. 50 kr. kila. Velike klcbase po 20 kr. — Pošiljam le dobro blago od 5 kil naprej proti povzetju Janko Ev. Sire v Kranju. Loterijske srečke. Zmešane lase kupuje po najvišjih cenah in plača bolje nego vsaka zunanja firma Lndovik Bnsinaro v Ljubljani, Hilšarjeve ulice št. 10. (tžS* Nabiralce las opozarjam s tem uljudno na svojo firmo. ...... POSKUSITE I v*orek dragovoljno. Potln. 6 kf, po«,i|k. 4 K 60 h tr.nco. .DOMAĆI PRIJATELJ" »M* :o>>:o:o:oi»m>:>:>::»:o>:! Sedaj Prej'e gld. 70. ^^M^^^^^V gld-105.' Zelo znižane — JL^^^^^^^^^^^^^S Ravno ista vozne cene v ^firrmEmF™ * . vožnja in postrežba kakor preje* Iz Ljubljane v Novi-York samo 70 gld. s prosto dobro hrano xo v Hamburgu v dežele: Pennsvlvanija, Ohio, Illinois, Minnesota, Montana, Californija i. t. d* toliko višje, kolikor je tarifna cena po ameriški železnici; s priznano najboljšimi parniki družbe Hamburg-Amerika Linie* Kdor je odločen potovati in da se mu dober prostor preskrbi, naj pošlje 20 K are na moj naslov: 2282-41 ?r. Seunig, gjubljana, Dunajska cesta St. 31. „Red Star Line" (Rdeča zvezda) Anlvverpen—New-York— Ftladelfija Kolodvorske ulice št. 41 naznanja vljudno p. n. občinstvu, da je dobro premišljeno odslovila dosedanjega agenta g. Karola Rebeka. Na vsestransko priporočila naprosila je za zastopstvo višjega oticiala in načelnika postaje južne železnice v pok. g- Antv/erpen NewYork Kakor mu mi zaupamo, prosimo p. n. občinstvo za zaupanje zanj, za kar nam vsem jamči njegov značaj in njegova preteklost. Rudolf Strasser generalni reprezentant. Odgovorni urednik Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne« v Ljubljani. 3Q^G W X