. * invadi- •Popadi ^ fetrt' -o -e fant* \ domovinske * * Jr'Vtrtnk* v Wtko p,,l,c|ia in razpršila Japonski uradni krogi so takoj sklicali konferenco iz bojazni, da se bo Rusija maščevala in zasegla japonske pamike, ki vzdr žujejo plovbo med japonskimi pristanišči in Vladivostokom. Poljska obljubila podporo Nemčiji Berlin, 26. febr. — Hermann VVilhelm Goering, nemški letalski minister, je po povratku iz Varšave, kjer je imel razgovore s člani poljske vlade, izjavil, da je dobil zagotovilo, da Poljaka zdaj bolj ceni prijateljstvo Nemčijo kot kdaj prej. Ona smatra, da je bila oa Berlin-Rim ojačena z resignacijo angleškega zunanjega ministra Edena. Polj je član društva 154 SNPJ. Iz Minnesote Eveleth, Minn. — Tu je umrla Molly Smolič, stara 43 let. Tu je živela 30 let in zapušča sina in dve hčeri. Iz Michigana Calumet, Mich. — V sosednji občini Allouez kandidirajo sledeči rojaki za občinske službe: Frank Marnič za supervizorja, Jos. Kezele ponovno za občinskega tajnika in Ana Zupančič za blagajničarko. — Štefan Rožič, ki je umrl na potu na delo, je bil doma iz Dolnje Pake pri Črnomlju. Nov grob v starem kraju Milwaukee.—Tončka P. Klop-čič je prejela žalostno vest, da je v Zavinah, Loke pri Zagorju ob Savi, umri njen stric Jurij Francija sklene kupčijo z Italijo? Chautempsova vlada dobila zaupnico Pariz, 26. febr. — Izgledi kažejo, da bo Francija sledila zgledu angleške vlado in sklenila kupčijo z Mussolinijem in morda tudi s Hitlerjem. Zunanji minister Yvon Delboe je že namignil, da bo Francija osvojila stališče, kakršnega je zavzel angleški premier Chamberlain, da se izogne izolaciji, katera ji preti kot posledica revizije angleške zunanje politike, t Ministrski predsednik Camil-le Chautemps je pozval voditelje političnih strahk, naj formirajo koalicijsko vpado, v kateri bodo vse stranke reprezentira-ne, da Francija dobi kabinet na JAPONa NAPADLI KITAJSKO LETA™ BAZO Trideset kitajskih letal sestreljenih v bitki v zraku VIHARNA SEJA JAPONSKE ZBORNICE zapušča poleg nečakinje več drugih sorodnikov in prijateljev. Nov grob v Kanadi Beamaville, Ont., Kanada. — Zadnje dni je tukaj umrl rojak Ivan 2uiek. V Clevelandu zapušča sestro, omoženo Koželj. Milwauftke novice Milwaukee. —- Poročila pta se te dni Mihael Rupčič in Eunice Rasmussen. — Zadnje dni je 22 Jugoslovanov prejelo državljanski papir. V bolniški postelji se nahajata žena rojaka Johna Draginca in Frank Zore. Rop v Girardu Girard, O. — Dne 18. t. m. so trije roparji prišli v gostilno Johna Koši na v Slovenskem na- rodne eriotndstr, kar pa so ocF ki so jih pilotirali kitaja Sanghaj, 26. febr. — Japonci poročajo, da so zadali težak u-darec Kitajcem v navalu na kitajsko letalsko bazo v Nančan-gu, provinca Kiangsi, in v bitki v zraku, v katero se je zapletlo okrog sto bojnih letal. Japonski častniki pravijo, da je 50 njihovih letal porazilo okrog 50 v A-meriki in Rusiji izdelanih letal, klonili. Chautemps je argumentiral, da bi tak kabinet imel več uspeha pri reševali ju resnih zunanjih problemov, toda odgovor voditeljev političnih strank je pokazal, da se bodo praske med njimi nadaljevale. Sodba je, da se je Chautemp-sov prestiž povečal. Dokaz je bil podan pozneje, ko je državna zbornica odobrila premirjev načrt glede kolektivnih industrijskih pogodb s 4221 proti 108 glasovom. Te pogodbe naj bi izboljšale odnošaje med delavci in delodajalci. % rodnem domu i« mu odnesli $2500 v gotovini, Košin je ta denar malo prej prinesel iz banke za menjavo čekov delavcem. V gostilni je bilo ob času ropa o-krog 90 naših ljuaU, toda bandi-ti so jih vse pognali v kot in dobro stražili, dokler niso odnesli pet. S slavnosti v smrt Irwin, Pa. — Pavel Zupančič je pred krotkim slavil svoj 75. rojstni dan, drugega dne je pa bil že mrtsv. Doma je bil iz Vrtač pri Kolovratu. ^ Smrtna kosa v New Yorku New York. — Pred dnevi je umrla Mary Hribar, roj. Zupane, stara 33 let. Zapušča moža in dva otroka. Nov grob v (Kaliforniji Oakland, Cal. — Zadnje dni je umrla Amalija Čeme, stara 69 let in rojena v Žužemberku na Dolenjskem. Tu je Živela čez 30 let. Unija CIO zma- EDEN POJASNIL gala pri volitvah SPOR S PREDSEDNIKOM VLADE "Cez trideset kitajskih letal je bilo sestreljenih v tej bitki in bombe, kl so jih vrgli japonski letalci, so delno uničile kitajsko letalsko bazo," se glasi uradno japonsko poročilo. Kitajci zanikajo poiočila o japonski zmagi v tej bitki. Pravijo, da so izgubili samo dve letali in da so uničili osem japonskih letal. Japonci so se hoteli vsekakor maščevati nad kitajskimi letalci, kt so zadnjo sredo navalili na Formozo, japonski otok, ter ubili osem ln ranili okrog 30 oseb v Taihokuju, glavnem mestu tega otoka. Tokio, 26. febr. — Vladni napori, da izsili sprejetje načrta splošne mobilizacije in poveča svojo oblast, so naleteli na odločen odpor v parlamentu. Člani opozicije so tako kričali, da js moral predsednik parlamenta zaključiti sejo. Nekateri so napovedali vladno krizo, če ne bo kabinet revidiral mobilizacijskega načrta. "Mi hočemo, da ima armads dovolj vojaštva In bojnega ms teriala, da bo lahko nadaljevala svoje operacije na Kitajskem," je rekel zunanji minister Koki Hlrota, ki je odgovarjal kritikom namesto vojnega ministra. Načrt je najbolj pobijal Tako Saito, vodja minseitske stranke, ki ima večino v parlamentu. Dejal je, da načrt gladi pot dikta turi in je v nasprotju z ustavo. Njegova stranka ga -odklanja, DaMa nn S. »trant.t Kompanijska unija dobila krepko brco Chicago, 26. febr.—Delavci v tovarni International Harvester Co. so se pri volitvah s veliko večino izrekli, da jih unija Farm Equipment VVorkera Assn. repre-zentira pri kolektivnih pogajanjih. Ta unija je včlanjena v Odboru za industrijsko organizacijo in bo predstavljala vae delavce pri kolektivnih pogajanjih. Volitve, pri katerih je unija CIO dobila 3335 glasov, Em-ployes Mutual Assn., kompanij-aka unija, pa 1821 glasov, ao se vršile pod nadzorstvom federalnega delavskega razsodišča. Pri separatnih volitvah, ki so se vršile med strojniki, je kra-evna untjft Mednarodne zveze strojnikov dobila 34 glasov, unija CIO 18 in kompanijska unija štiri glasove. Mednarodna sveža strojnikov je včlanjena v Ameriški delavski federaciji. f, .-MMiM****** ONRgpiViJ T or 1 AB0* V G, C ' aka bo še nadalje izvajala pollti- »J uJer,*a. «> naciji ko, da se prijateljska zveza med Ji ana. naj razobesi na-1 njo. Nemčijo in Italijo še bolj *** «a l »um«.) 1 utrdi. Beal se predal avtoritetam Ponovil je svojo trditev o kapitulaciji pred faiisti VPRAŠANJE ODPOKLICA PROSTOVOLJCEV l^ondon, 26. febr. — Stotnik Anthony Eden, bivši angleški zunanji minister, je na shodu svojih pristašev v Leamingtonu ponovno naglaail, da je premier Chamberlain pustil nu cedilu Francijo in druge demokratične države, ko se je odločil za sklenitev sporasuma s Mussolinijem Vodja gastonskih stav-kar jev nastopil dolgo kazen Ralelgh, N. C.—Fred E. Beal, vodja gastonske stavke leta 1029, kl je ubežal v Rusijo in se po nekaj letih vrnil, se je zadnje dni prostovoljno podal oblastem in nastopil 17 do 20-lstno jato, v katero Je bil obsojen kot posledica omreženjs radi spopada med stavkarji In policijo, v katerem je bil ubit policijski komisar. DrŽava North Carollna je vložila ekstradikcljsko proceduro za izgon Beala iz Massachusettsa, kjer se Je bil nastanil po vrnitvi Iz Rusije. Toda Beal, kl Je zelo hud na komuniste, dasi je bil sam Član stranke, je odšel sam v North Carollno ln se izročil oblastem. Odvetnik George E. Roewer iz Bostona, kl zastopa Bealov obrambni odbor, Je pričel z legalno akcijo za osvoboditev Beala iz zapora. Sodiiče v Indiani prepovedalo nacijske ihode Gsry, Ind., 26. febr.—Sodnik Bertram C. Jenklnes Je včeraj izdal začasno injunkcijo proti Deutscher Volkabundu, nemško-ameriški nacijski organizaciji, ki prepoveduje shode te organizacije in agitacijo za nove člane. V peticiji za injunkcijo, ki Jo je predložil sodišču odvetnik Rich-ard H. Kaplan, so imenovani Kritz Kn h n, VVilhelm Kunze in j dva druga voditelja nacijske or- j ganizadje. Kuhn je predaednik Volksbunda, Kunze pa organizator. Kaplan pravi, da je predložil peticijo sodišču kot ameriški državljan in tid, ker nacljaka organizacija ograža srečo In dobro voljo velikega števila ameriških državljanov. Ako bi a« vršil nacijski shod prihodnji pondeljek v Hammondu, kakor Je bilo naznanjeno, M ta izzval izgrede in prelivanje krvi. Kaplan Jo dalje rekel, d« Je več nemško-ame-riških organizacij v Garyju In Hammondu sprejelo resolucije, v katerih obsojajo nacijske aktiv-noati. i in intterjem. R«hTJb, daje on pripravljen sprejeti izrek zgodovine, aH je bilo njegovo ali Chamberlainovo stališče pravil-' no in uverjen je, da bo Isrek zgodovine njemu v prilog. "Naša dolžnost je, da še nadalje branimo demokratična načela In mednarodni mir," je rekel Eden. "Nikdar ne smemo izgubiti zaupanja v parlamentarno vlado in osebno svobodo. To so stvari, kl štejejo, vse drugo je brez pomena. Anglija mora vedeti, da je njena usoda povezana z Ameriko in demokratičnimi evropskimi državami, ne s fašističnimi diktatorji. BU bi največji hinavec, ako bi šel pred parlament in apeliral, naj podpre politiko Chamberlaina, sporazum s fašističnimi diktatorji, katerega ne odobravam." Včeraj je bilo uradno naznanjeno v liondonu, da bo Chamberlain imenoval lorda Halifa-xa, predsedniku vladnega sveta, za zunanjega ministra. Tu Je vodil posle zunanjega ministra, odkar je Eden izstopil is kabineta. Zduj je bilo naznanjeno, da Jo tudi zunanji podminlster Cran-borne resigniral. London, 26. febr. — Angleški načrt glede odpoklica tujih prostovoljcev Ju naletel na ovire. Zdaj se je namreč isvedelo, da sta Italija ln Nemčija le pogojno odobrili ta načrt. Ta pogoj je kontrola francoske meje, da lojalisti ne bodo mogli dobiti o-rožja in municije Iz Francije po odhodu nevtralne komisije v Španijo, kl naj bi tam aranžirala vse potrebne stvari glede umika prostovoljcev Is Španije. Dočim bi bila francoska meja zaprta, bi morala biti pristaniška mesta, ki Jih kontrolirajo španski uporniki, odprta Italiji in Nemčiji. Th pogoj, Vi ga Je sprejela angleška vliftlu, ko Je sklenila kupčijo z Muasolinljem in Hitlerjem, je bil šele zdaj objavljen, kar pomeni, da Je Anglija dala aka civilna vojna prešla v novo fazo. fašistom prosto roko pri vmešavanju v Španiji. S tem Je špan- VeJefeizais v setfetl stavki. ..(Narisal Jerger.) T ročki jev sin umrl v Parizu Pariz.—Zadnje dni je umrl v tem mestu I*on Sedov, 32-lstnl ain l/cona Trockija, radi vnetja trebušne rtirene. Hedov Je bil vnet pristaš avojegs revolucionarnega očeta. Tukaj Js urejs-vsl trockistično publikacijo v ruskem jeziku. Poročila s teruelake fronte potrjujejo dejstvo, ds se fsšisti poslužujejo v bitkah s lojalisti modernega orožja. V Nemčiji Izdelana letala napadajo pozicij* lojslistov, italijanski topovi pa jih bombardirajo. Hodijo, da ar-muda 100,000 Italijanov pomaga španskim fašiatom. Na ozemlju, ki ga kontrolirajo fašisti, Js poleg italijanskih "prostovoljcev" tudi 10,000 do 12,000 nemških letalcev in tehnikov. Ilanrfa)*, Francija, 26. febr.— Prve fašističtie čste so do*p*l* do gorskega prelazs Kscandon v svojem prodiranju od Terusla proti Sredozemskemu morju, kjer tu' Jim je odprla pot proti Valenciji, pristaniškemu mestu špansko ljudske vlade. Ako prodiranje ne bo ustavljeno, Je nevernost, da bodo fsšisti odrezali Vslettcijo od Barcelone, glavnega mesta Katslonlje, kjer Je ae-dež špaiiake vlade. PROSVETA PROSVETA T« K KNL1GHTBNMKNT 0LAS1LO IM lastnima HUiVBMHUI MABOOM« podposmi jcomora M U 4rtmw Atenah ns Grškem pobegnil v Pariz, ko Je U vohal, da ga ima Stalin na listi trockistov in zapisanega smrti. Razlika je le, da ta sovjetski diplomat ni šel direktno k fašistom. Kako je to mogoče? Kako je mogoče, da je komunist Feodor Butenko tako lahko preskočil plot v fašistični tabor? Kdor |>ozn* zgodovino boljševizma od vseh plsti, se ne bo čudil. Doriot je bil tajnik ko-munistične stranke in glavni komunistični vodja v Franciji, ampak danes je vodja francoskih fsšiatov. Enake pojave smo videli v Nemčiji, kjer ao komunisti poljubno uhajali k nacijcm in narobe, ln končno: ali ni vea svet čital, kako so glavni voditelji* boljševlške revolucije pred sodiščem v Moskvi izjavili, da ao izdajalci, *a boter j i, fašistični prodsnci in sploh največji falotje ]iod solncem? Kaj je vzrok temu? Vznik je ta, ker Je boljševizem bankrotiral etično in komunistu se ne vidi prav nič narobe, če je danes komunist in Jutri fašist. Obe. komunizem In fašizem. nimata nobene etike in zato Je zamenjava lahka stvar, če tako kaže; oba sta brutalna, teroristična In obema je vsako aredstvo sveto za dosego nujnegs namena Kaj Je potem razlike? To je vzrok, da komunistični diplomatje z mirno vestjo obrnejo hrbet svoji diktaturi ln liakočijo pod fašistično diktaturo, če Jim kaže. Glasovi iz naselbin Zanimive beležke nizacijah. Moja druHnalteJe* članov in smo vsi zavarovani pri SNPJ, če pa bi jih imel ie 8, bi ih dal pod zastavo Slovenske narodne podporne jednote!!! Iskreno se zahvaljujem vsem, kl so ml priredili veselo presenečenje k 50 letnici mojega rojstnega dne na 5. feb. (Rad bi malo opisal, kako so me potegni pa je uredniitvo tako skopo s prostorom, da bom le na kratko omenil U dogodek.) Ženske gospodinjskega kluba so me po- pri blagajni pa 50c. Nabavite si vstopnice že prej in si prihranite lOc. Samo za ples in zabavo zvečer bo vstopnina 25c. Napolnimo dvorano dne 20. marca do zadnjega kotička! Prireditev, kakor že omenjeno, se vrši dne 20. marca v SND in se prične ob 3. popoldne. V soboto, dne 5. marca, priredi _ . klub št. 27 JSZ plesno veselico slen tudi jaz že precej let. be delavske razmere, in sicer je že od lanske pomladi vedno slaln še, odkar so bili magnatski gospodje prisiljeni v preteklem Sr prilu povišati plačo za borih paT grošev. Od takrat gre vse nekam narobe. Posebno pa so nas ubogo paro od Vseh strani zagrabili za goitanec na jesen, da človek ne ve, kako ae bi izmotal in rešil iz njihovih večno grabežnih krempljev. 2e preteklega 18. decembra je Ptittsburgh Coal Co. zaprla ? jam, med temi tudi jamo Ban-ning št. 1, pri kateri sem zapo- v SND. Vsi, ki posečajo veseli-jst^o šli 13. dec. zjutraj na delo, ce in zabave tega kluba, vedo, da nam že niso dali elektnčnih luči. so klubove zabave najlepše. Tu PovedaM so nam, da ni več naro-je odkrito prijateljstvo. Pripe- čil in ne vedo kdaj se delo obno-Ijite svoje prijatelje in prijate- vi. Neradi smo se podali vsak Ijtee. Cim več nss bo, tem lepše proti svojemu domu. Križ je posebno za nas, ki se moramo z avtom voziti na delo po 15 in več bo. Ne pozabite reka, da je boljša ena sama lepa ura kot sto žalostnih. Na svidenje! Milka Babnik. ~F«Wr*ted PUM**.. Dr. Miron Cristea, patriarh pravoslavne cerkve ln novi rumunski premier. Martin se je spravil nad "velike , . . . .... ' da človek včasi skoro šiht zamu- PP^V i di. Ko smo videli pri čem smo, Puebto, Četo. - Sr^naje slo-^^ ftl{ r^trirat na V6€ venska nsselbina, ki ma tako ve- urade. Ko bi pa likega in dobrega pisa^ja ka-. > ^ doWti bwapwiel_ kršnega ima clevelandska podporo, nas je pa kom- milj daleč, pa zastonj oziroma zaman, zraven pa so še stroAki. _ Večkrat pa se pripeti, da ti "mo- ' .' ''J!' aUooti iT- tovi.o" iboli ^ ,«d. poti, UKo £ habljenih otrok. Od Clty Char- bina. Ce ne verjamete, poglejte v Proeveto št. 21 pod naslovom "Kdo naj vsem ustreže." Da je to v resnici velik pisa^ tel j, se vidi iz tega, ker ga je sama konvencija SNPJ izvolila panija obvestila, naj pridemo de-1 lat. Ko smo prišli na delo, smo' spet bili razočarani, kajti polovico so nas poslali domov z izgo- in potrdila za pisateljevanje, Ta-«___t*______ 4!,.*__mrA^Ant teaen, ko piše sam v tistem svojem dopisu, ki ga je sklanfal za 21. št. Prosvete. To pa še ni vse. Veliki pisatelj, ki ga je konvencija izvolila in potrdila za piaatelja, biksa tudi Amerikance v njih lastnih listih, saj tako se sam hva-11 in tudi sam dr. Kern ga je pohvalil, da je korajžen dečko, ki se upa kaj takšnega. Najbolj pa tega velikega pisatelja, ki ga je konvencija izvolila in potrdila za pisatelja, tiš vabile na svojo sejo zaradi neke M v želodcu komunizem in tišči- veseHce. Ker ni bilo prvič, da sem im bil na uslugo, zato se mi seveda ni zdelo nič sumljivega, čim pa so se odprla vrata dvorane, bi iil skoro nazaj padel. Godba, čes-titke z vseh strani in voščila. Kako sem se počutil v tem trenot-ui, lahko povem le onim, ki so kaj takega že sami doživeli. Zbrana je bila vaa syganška naselbina In tudi nekaj iz Bridge-villa. Ker je bila povabljena na to presenečenje vsa moja družina, se vsi skupaj na tem mestu naj topleje zahvaljujemo vsem, ki ste ae te "surprajzne1 partije udeležili in vsem, ki ste toliko prispevali ln toliko delali, kar v takih razmerah ni lahka atvar. Tistim, ksteri so se največ trudili, gre še posebna za hvala. Pozabil vas ne bom, tudi če živim tako dolgo, da bom obhajal 100 letnico. Hvala br. Jo-hnu Kvartlchu za govor ln Če-stltke. Želim ln upam, da bi v kratkem spet kdo dosegel 50 let nico, da bi zopet Imeli nekaj zabave. Frank Umita, 6. Drama "Goapodar" 20. marca Cleveland, O. — Dne 20. marca priredi Cankarjeva ustanova dramo "Gospodar", Čije avtor Je naš priljubljeni delavski borec Etbln Kristan. Cankarjeva ustanova kliče in vabi vse somišljenike, da pridejo in vidijo to dramo, kl bo uprizorjene na odru SND na St. Clair ave. Noben somišljenik in somišljenica ne sme prezreti ali pozabit! tega dneva Vaša pot naj ne pelje niksmor drugam kakor v SND dne 20 msrcal Brez dvoma bo ta uprizaritev nekaj poeebnega. Glavno vlogo bo Igral Etbln Kristan sam Kdor pozna tega priletnegs moža In kdor je že slišal njegov glss in govor, tedaj vem, da nobenega vzroka, ki bi ga zadržal doms. Priletnegs možs, pra vim, ampak on ima zmotnost, lčn<_ meso in ki mu je učinkovita primes ogljik etilen. Med tem so to lastnost etilena izkorj stili in ž njegovo pomočjo spreminjajo n. m zelene banane v kratkem času v zrele, zlat rumene sadeže. Razume se samo po sebi, da se znanstveni s taklmo presenetljivo lastnostjo ne zadovolji jo brez nadaljnjega in da ji skušajo priti i dna. Tako je mogel sloviti, pred nedavnem mrli raatlinski fiziolog prof. dr. Hans Molit* s številnimi, skrbnimi poskusi dognati, da pospešena dozoritev ne dogaja samo z jabolk temveč da imajo to lastnost tudi mnogi drui sadeži. A ne samo med sadeži, temveč tudi nu drugimi rastlinskimi deli so ugotovili takšo bolj ali manj presenetljive medsebojne učink Tako je prof. Molisch postavil pod steklen zv< nec poleg kali grašice ali graha majhna, doa rela jabolka in je opazoval, da je jabolčni p učinkoval na te kali v manjši ali večji mer v skladu f tem, koliko čaaa je trajal njiho vpliv. Ce jih je pustil samo za nekoliko ur po steklom, so pokazale pospešeno rast. Ce je tr jalo vplivanje dalj čaaa, pa so se posebno v: sti v dolžino pokazale motnje. Kali so ostaja kratke, ne debele, ter so se začele celo krivil Isti učinek, samo večinoma slabotnejši, se pokazal, če jih je spravil v družtp z drugin sadeži. Plin je v vsakem primeru pospefiev rast kali po krajšem vplivanju, v močnejši koi centraciji pa je učinkoval škodljivo. To je zadnje pojav, ki nam je znan, tudi kar se ti mnogih zdravil, ki učinkujejo v majhnih k ličinah zdravilno, v večjih pa kot hudi strup Zelo škodljivega se je izkazal sadežni pil za liste in cvete. Če je Molisch položil pok jabolk pod zvonec n. pr. veje bezga, mimoi itd., so te veje že po nekoliko dneh odvrgle svi je liste, čeprav jim je bilo toplote in vode volj na razpolago. Cvetoče veje forsitije so i vrgle vse cvete že po Štirih dneh in cvetoč«' ja vrbe je v istem čaeu izgubila skoraj vse g vi je mačice. Zanimivo pa je, da ne škoduj^ po dolgem vplivanju drugim kalem samo sadi ži, temveč tudi korenine in celo prerezane bule, redkve itd. S tem so prvič dokazali, proizvajajo tudi rastlinske korenine pline jih oddajajo. Na kakšen način vpliva etilen, ki ga poedii jabolko v vsem svojem življenju pridela kvečj mu za tri kubične centimetre, na rastlinske st niče, še ni znano. Toda nekega dne bodo poji nili tudi to skrivost in lahko si mislimo, da do dobili vrtnarji s tem zelo učinkovit pripom ček v svoje roke. . —ka-kj. Ozebline V mrzli dobi trpi mnogo oseb, posebno slab krvna dekleta in žene, za ozeblinami. To znaki zastajajoče krvi, ki se pojavljajo v stih delih organizma, ki ao najbolj oddalje od srca, torej predvsem na rokah in nogah, i ušesih in nosu. Posebno pri slabokrvnih oi bah se dogaja, da se žilice v teh delih org nizma v mrazu stisnejo, prsti na rokah in gah postanejo bledi in neobčutljivi. Po povn ku v tople prostore prične človeka v teh ud srbeti in žgati, koža postane modro rdeča Šele polagoma dobi normalno barvo. CeaeJ vpliv mraza ponovi, se normalno stanje ne p vrne tako zlahka ter se stvori j o modro nk ozeblinski mozoli, ki niso samo grdi, tem« povzročajo bolečine. Te ozebline trajajo potem večinoms vso zifl Ce vpliva mraz na občutljiva mesta posebi hudo in dolgo, se iz navadnih ozeblin, ki pr« stavljajo mrzlotine prve stopnje, napravi mrzlotine druge stopnje. Koža dobi mehur in na zadnje naatanejo celo otekline in tn lahko odmre. Kakor smo že povedali, so m ljudje posebno nagnjeni k temu slu, zlasti malokrvni, slabotni individui, medtem ko kre ki ljudje hujši mraz bolje prenesejo. Ljudje, ki so preveč občutljivi zs mrst morali še pred zimo začeti s telovsdbo M telesnih delov, kjer ee ozebline pojavljsjo. i saža ter izmenične kopeli rok ln nog so ti zelo koristne. Seveda je potrebno, da *' čutlj i vi deli še posebno zavarujejo pred mri zom. Proti ozeblinam, ki že obstoje, prip« čaj o mnogo pripomočkov in gotovo so m*« ter obkladki, ki pomagajo. Važno ps je P" vsem, da se Človek s splošno obrsvnsvo »J utrdi proti mrszu In da si ustvari boljii M« krvi med srcem in oddaljenimi deli telesa Pred dvajsetimi leti (Iz Prosvete z dne 28. februarje 1918 ) Domače vesti. V Buttu, Mont., je bil »r^J neki Mike Beljan. ki je rekel, da želi, ds bi ■ zer natepel Američane ... Delavske vesti. Vlada je povabile na renco v Washlngtonu zastopnike delsvc** delodajalcev. . Svetovna vojna. Razen is Rusije ni novic tega dne. Sovjetska Rusija. Ruske rdeče čete »o*j stavile Nemcem v bran in jih zagnale nsAh Pskovu. Delavsko-vojaški svet je p na obrambo Rusije. pokpeuekj* februarja Vesti s Primorskega IN HRVATJB POD Istri, kakor dr "ggS ITALIJANSKI IT STATISTIKI 7nano italijansko založništvo Znan° je izdalo "Almanaco ^ leto 1938. Ts alma-J v ure ju- "ft uiiva najv«4ji ugled JSiii p« tudi zunaj nj«, ure. L J 48 leto Fumapdli. V letai- je . . m..- i*, ulmnnn DJem letniku je almanah prine- ^ef tudi podatke o narodnosti od-rdno obJTvalnem jeziku v Ita- ^Pravilno trdi, ds jejr IUMJI •7'; Italijanov, da pa živi poleg t#h tlMjj veliko Slovanov in Nem-Z in sicer (TOO.OOO Slovencev in v Julijski Krajini ter 230,000 Nemcev na Južnem n- rofekem. . . Ta resnična ugotovitev Uko uglednega italijanskega almanar 2, ki je izšel v Italiji v 1«, letu fašistične ere, je seveda vzbudila nejevoljo pri oficioznem tržaškem glasilu "Popolo di Trieste". Glede Nemcev na Tirolskem je še nekoliko popustljiv m pravi, da 80 tisoč več ali manj ne igra no, bene vloge. Glede Slovanov v Julijski Krajini pa absolutno zavrača navedene podatke. Predvsem daje docela novo definicijo Julijske Krajine, namreč kot ozemlje, ki leži med Livnioo (Li-veino), Alpami in Kvarnerom in ki obsega videmsko, goriško, tržaško, puljsko in reško pokrajino. Priznava, da živijo Slovani v vseh petih pokrajinah (Še včeraj pa je docela zanikal njihovo eksistenco in jim odrekal tudi vsako pravico!), toda število Slovencev skupno z onimi v Reziji in ob Nadiži ceni k večjemu na 230,000. Člankar je pač prezrl, da je edo uradno štetje leta 1921 do-fnalo 292,936 Slovencev samo med italijanskimi državljani Število Hrvatov pa ceni "Popolo di Trieste" na 150,000. V tem pogledu je pravičnejši kakor uradno štetje, po katerem naj bi jih bilo samo 92,800! Da pa člankar sploh nima pojma o narodnostnih prilikah v Julijski Krajini, priča dejstvo, da so v Reški pokrajini poleg Italijanov samo Hrvatje. Zato sklepa člankar, da je v Julijski Krajini največ 380,000 Slovencev in Hrvatov, ako vzamemo za podlago občevalni jezik. Toda že nekaj vrstic nižje pripušča člankar možnost dokaj večjega števila. Trdi namreč, da je omenjeni almanah pretiral Število Slovanov najmanj za 20 odstotkov. Od 600,000 pa je, kakor uči matematika, 20% točno 120,000. Tako j« tudi po "Popotovem" člankarju v Julijski Krajini vsaj tisoč Slovencev in Hrvatov. Seveda skuša člankar svojo u* gotovitev ublažiti s tem, da bi bila zadeva drugačna, ako bi se hotelo dognati izvor teh Slovanov, češ, da so na pr. ti tudi potomci Grkov z grških otokov, Albancev in ne vem še katerega J*roda, ki jih je semle naselila wne*ka republika, da bi tako obljudila po boleznih in kugah opustošeno deželo. O tem da pri-razni grški, albanski, ro-in dalmatinski priimki J l«tr>. Neglede na to, da bo ^ ar le*ko raztolmačil čudež, » se vsi ti narodi, ki so se '!» v redko obljudeno Istro Plinoma asimilirali po itali-Jsnskih trditvah neobstoječemu ^»nskemu življu, in da jih ni pritegniti v gvojo afero pijanski živelj, ki je po mne-■talijanskilv piscev ^mlju vedno vladajoči in ns J»» italijanski^ piacev bil ozemlju vedn< Hvind«l« k,U,turno naosrajsvil t lt eJt>ment'1,0 moral tudi Priimki kJ?6 0' da 80 « W SinmM J,ra24irjeni med I,alijani v I«tri kakor ZnuT.in Hrvatl in da »o n, i r, hhULAni do W&mbe ,)od ličnim ««Uj**ani,ka imena. ^ «vi„e |2 Istre spet dovoljen ^ -X •rebnim dekretom rad, [K,kr»iin« deloma sa- tehTuna domi^h tr- Pnmanj^vstl mess, * d* bi se zaradi •Msi ? J,a prooete pomagali graditi živ spomenik pokojnemu in po njegovih delih neumrlemu Ivanu Cankarju. A. Skapin, 312. .......... 11 sSšer—— drli Domladiševo hišo v Ilirski Bistrici. Vporabtp mstarisl podrte hiše je kupil neki domačin za 3,000 lir. Hiša je b!|a «e v dobrem stanju, vendar ia jS morala umakniti, ker M sicer na mogli napraviti vseh potrtbnih naie vodn prav za izkoriščaj virka. I naga lz- All st« še ssrošlll Prasvsto »U Ms-dlaskl list mje»a prijatelju ali ao-rodnlku ? šosmtIboT Te J# «dial dai traja« Tiišautl, ki gs ss lahko poilj^ts srojt^si f šoaiortao Uradniki jeklarske korporacije U. Š. Steel ih representsnt je jeklarske unlje v hotelu Riltmore, New York, v katerem je bila sklenjena nova pogodba. Prt miti sU a J. Falrless (levo), predsednik korporacije, In PhUip Murray, načelnik organiaatoričnega odbora jeklarske unije. Kako živijo ljudje Skupina ameriških bojnih ladij, ki ee je udeležila manevrov v fajižini južnega obrtija Californlje. Vlada proučila ekonomske "razvade" delavskih družin WasJtlngtoti. — (iFP) — Poljedelski department se je potrudil, da ja sbral nekaj jako zanimive statistike o "ekonomskih razvadah" ali navsdah ljudi, ki žive po malih mestih srednjega zapada in zapada, to je koliko potrošijo svojih dohodkov za to stvar, koliko za drugo. S to študijo je prišel poljedelski department do "presenetljivega" zaključka, da so delavske družin« po malih mestih—kar velja tudi za velika mesta—zelo varčne—kar morajo biti. VeČina njihovega zaslužka gre za hrano, atSnovanje in obleko. To sicer n! nobena novica, ker to so primarna potrebe vsakega človeka. t/; n $. 'i?t, '1 I Preiskovalci poljadelakega de-partmenta, ki ao dobili podatke o družinskih atroikih in dohod kih v sedmih maatacih na ared njem zapadu in v štirih meatecih na zapsdni obali, ao prišli do zaključka, da družine s tisoč dolarji letnih dohodkov že akoraj balancirajo svoja Izdatke —zopet: ker jih morajo. V sedmih mestecih srednjega zapada—Lincoln, IU„ Boone, U., Columbia ln Moberly, Mo., Mount Vernon in New Philadelphia, O., in Baaver Dam, Wis.—ao zbrali podatka 4S68 družin. Od teh je imelo manj ko polovico f1400 ali več letnih dohodkov. 467 družin z dohodki od $1000 do 91260 je bilo prekratkih povprečno za en dolar na iko, 425 družinam z letnimi dohodki od $1260 do $1409 pa ja ob koncu leU osUlo povprečno $27. O nagrmaden Ju kakšnega bogastva torej ni govora. Prebivalci Ub mestec imajo specifično sledeče "ekonomske rszvsde": Od svojih dohodkov so družin« potrošile za hrano 31%, za sUnovanJe 18%, za obleko 10%, zs avtomobil 10%, zs zdrsvniško oskrbo 5%, za pohištvo In opremo 4%, za dsrlls in v dobrodelne namene 4%, zs za bsvo 3%, za osebno nego (lepo-tičenje, britje etc.) 2%, za tobak 2%, zs čtlvo 1%, zs šolanje 1%, zs potovsnje (na železnicsh ali z busom) 1%, Na zspsdu—v Astoriji, Kuge-nu in Klsmsthu, Ore., in v Olym-pijl, VVssh.—so preiskovalci do-gnali sledeči potrošek družin: Zs hrano 29%, zs avtomobil 18^, sa sUnovanJe 12%, zs obleko 11% , zs vzdrževsnje doma 10%, zs pohištvo ln opremo 5%, zs dsrlls in v dobrodelne nsms-ne 4%, zs zdrsvniško oskrbo 5%, za zabavo 4%, zs osebno nego 2%, za tobak 2%, zs čtlvo 1%, za šolanj« 1% in za potovs-nj« 1%, nakar j« bils mošnjs prazns. Cim msnjše ims družina dohodke, tem več porabi pro-porčno za hrano, to Je manj Ji osUn« za druge stvari. Schuschniggova vlada skuia potlačiti nacijske aktivnosti (NadallsTsalt s 1. «traul.) cijsko razstavo s svastlko na mestni hiš). Ker je ignoriral poziv, ao naciji razbili zvočnike, ki so oddajali Schuachniggov govor. Poročilo pravi, da Je bil vodja krajevne organizacije domovinske fronte odstavljen na zahtevo fašistov. Dunajaki naciji so uprizorili demonstracije na pokopališču, kjer sU pokopana Oton Planet-ta in Frana Holzvveber, ki sU umorila kancelarja Dolfuasa ln sU bila obsojena v smrt in u-streljana. Naciji so položili vence na njiju grobova ln policija jih ni motila. 'V svojem govoru po radiu je Schuschnlgg dejal, "da mora Avstrija ostati Avstrija. Ml nismo določili mej in zemljevida, toda obdržati hočemo to, ksr imamo. Avstrija je nemška ln krščanska država in moja vlada bo napela vse sile, da Avstrija ostane svobodna In neodvisna država." Berlin, 26. febr. — Govor avstrijskega kancelarja Schusch-nigga, v katerem Je poudaril, da mora Avstrija ostati neodvisna drŽava, je razkačil nacije. Zlasti ae jezijo nad izjavo, da mora avstrijsko ljudstvo braniti načela, katera je posUvil Dollfuss, ki so ga naciji umorili v krvavem pu-ču 1, 1984, pogodbo v Žepu. Dobili ao zvišanje plač, skrajšanje delovnika na pet dni in 40 ur na teden in pri-inanj« časnikarskega gllda. Stavka j« nastala, ker •« izdajatelj sploh ni hot«l pogajati s organiziranimi časnikarji. Stavkarjl so imeli na svoji strani vse delavsko gibanje, unij« CIO In ADF. Pogajanja je vodil Don Stev«ns, organlsator in tajnik časnikarskega gilda v Chicagu. Japonci napadli kitajsko letalsko baso (NsdsUtvsnJ* s 1. strani.) čeprav j« Japonska v konfliktu s KiUjsko. ftanghaj. 26. febr, -- Japonske čete ao bile vržene nasaj na fronti v centralni KiUjski, kjer jo koncentrirana močna kitajska armada. Naskok na Lunirhaj, važno železniško križišč«, j« bil odbit. Dv« Japonski koloni sta včsraj naakakovall Klnsiang, kl leži 40 milj od Lunghaja, in tudi ie naakoke so kitajske 6«U odbile. Fordova "bratovščina" «i izneverila gospodarju Detrolt.—Fordovi hlapci, kl so organizirali Ford Brotherhood, Inc.—Fordovo kompanljako unijo—so grsdili ns pesku. Ns eni zsdnjlh sej so člsnl Fordove "brstovščlne" odstavili njenega predsedniks Johns McDowella, Izvolili svojegs človeks na njegovo mesto In odglasovali, da ae pridružijo avtni uniji UAW. Zdaj bo "bratovščina" res nekaj pomenila za Fordove delavc«. Časnikarji zmagali po kratki stavki Superlor, Wis.—Po petih dneh stavke so se časnikarji pri tukajšnjem dnevniku Kvening Tele-gramu vrnili na delo s kolektivno Anglija utihnila Mus-solinijevega kritika London, 26, f«br. — Uprava briUke radiopostaje je prepovedala kritiziranje Mussolinija in Hitlerja po radiu, Uborit Jo-slah Wedgwood ni smel nastopiti na radiopostaji potem, ko je odbil zahtevo, naj izključi žgočo kritiko fašističnih dtkUtorJ«v in nove angleške zunanje politike iz svojegs spissnegs govors. Uprava radioposUje je iljavila, ds je upsls, ds bo Wedgwood pri-stal na zahtevo, a se j« motila. Dalje je rekla, da prepoved govora nims nobene zveze s zsd-njlmi političnimi dogodki. 8LOVKNBKA NARODNA POD-PORNA JKDNOTA Izdaja svoj« publikacij« In ie piatebno list Proev«ta aa koristi, ter potrebno agitacijo svojih društsv ln članstva In ss propa-gsndo svojih Id«j. Nikakor pa ne sa propagando drugih podpornih organizacij. Vsak« organizacija Ima običsjno svojs rlanllo. Torej sgUsloHčnl dopisi ln nssnanlls drugih podpornih organ I »ari J In njih društev nsj ae ne pošlljsjo listu ProsveU. Prizor ns fsrmi v bližini Moahsms, Okla., po velikem vlharj«, kl je dvignil oblake prahu in pokril stroje ns polju. PROSVETA F. M. DOSTOJK V8K1J: Bratje Karamazovi Mm« Toda Kraaotkin je kar najbolj odločno in rezko odgovoril, da ne, ter »poročil Aljoši, da, ako ta nam pride k njemu, prav zato nikoli ne bo prišel k Iljuši, in da n&j ga ne nadlegujejo več. Se Smurovu je bilo do tega poslednjega dne neznano, da ae je bil Kolja namenil, da pojde to dopoldne k Iljuši, in šele ponoči, ko ae je poslavljal od Smurova, mu je bil Kolja zdajci rezko povedal, naj ga jutri dopoldne pričakuje doma, ker pojde z njim k Snjegirjovim, a da naj ae nikar ne drzne obveščati koga o njegovem prihodu, ker hoče priti iznenada. Smurov ga je ubogal. Fantazija, da bo Kolja privedel izgubljenega 2učka, pa je bila nastala v Smurovu na osnovi besed, ki jih je bil Kraaotkin nekoč vrgel tja v en dan, češ "vsi so osli, da ne morejo najti pas, če je vobče še živ." Ko pa je Smurov pri prvi ugodni priliki boječe namignil Krasotkinu o avoji domnevi zaatran psa, se je ta zdsjci strašno razjezil: "Kakšen oael pa sem, da bi po vsem mestu iskal tujih psov, ko imam avojega Perezvona? In kdo ai more domišljati, da bi pes, ki je pogoltnil buciko, ostal živ! To so telečje nežnosti, nič drugega ne!" Med tem pa Iljuša že štirinajst dni akoro ni bil več zlezel s svoje posteljice v kotu pri a vetih podobah. V šolo pa že ni hodil vse od tiatega dne, ko ae je bil srečal z Aljošo in ga ugriznil v prst. Sicer pa je bil prav tisti dan tudi obolel, čeprav je kak mesec dni kdaj pa kdaj še nekako hodil po sobi in po veži, kadar je vstal s svoje posteljice. Napoaled je čisto obnemogel, tako da ae brez očetove pomoči ni mogel več premakniti. Oče je zanj vea trepetal, še piti je čiato prestal, toliko da ni zblaznel od strahu, da bo njegov deček umrl, in večkrat, posebno kadar gs je bil pod pazduho vodil po sobi in spet položil v posteljico, je mahoma planil v vežo, v temen kot, naslonil se a čelom na steno In zaihtel z nekakšnim goltajočlm, drgečočim jokom, daveč svoj glas, da se ne bi slišalo do Iljuše. Kadar se je nato vrnil v sobo, Je jel avojega dragega dečka navadno a Čim zabavati in razveaeljevati, pripovedovati mu pravljice ln amešne zgodbice ali pa oponašati razne amešne ljudi; da, celo živali je posnemal, kako smešno tulijo ali kriče. Toda Iljuši ni bilo prav nič po godu, če ae je oče spakoval in igral burkača. Deček ae Je aicer trudil, da ne bi pokazal, kako neprijetno mu je to, a vendar ae je z globoko boleatjo zavedal, da je oče v družbi ponižan ; "omelo" in tisti "strsšni dan" sta mu pri taki priliki vselej neizogibno prišla na um. Ninočka, Iljušečkova hroma, tiha in krotka aeatra, takisto ni rada videla, da ae je oče spa-koval (kar se tiče Varvare Nlkolajevne, je bila že davno odšla v Pctrograd poslušat predavanja) ; zato pa ae je umobolna mamica zelo zabavala In iz vaoga srca amejala soprogu, kadar je jel kaj oponašati ali delati kake amešne geste. Samo s tem jo je bilo moči utolažitl, vea ostali čas pa se je kujala in plakala, da so jo zdaj vsi pozabili, da Je nihče ne spoštuje, da jo žalijo itd., itd. Toda najzadnje dni se je bila tudi ona vsa nekam izpremenila. Jela je pogosto gledati v kot na Ilfušo in se zamišljati. Veliko molčečnejša je postala, kar obmolknila je, in če Je plakala, je plakala tiho, da je ne bi ali-šali. Štabni kapetan Js i grenkim začudenjem opazil to njeno izpremembo. Poaeti dečkov ji izprva niso ugajali in ao jo samo jezili, a potlej so jeli veseli vzkliki in pripovedovanja otrok tudi njo zabavati in ao ji bili proti koncu že uko po godu, da bi bila strašno koprnela za temi dečki, če bi bili nehali prihajati v vaa. Kadar ao otroci kaj pripovedovali ali začeli kako igro, ae je smejala in ploskala z rokami. Dečka Smurova je bila poaebno vzljubila. Kar se pa tiče štabnega kapetana, je bila prisotnost otrok, ki ao prihajali v njegovo atanovanje raz-veseljsvst Iljušo, že od početks napolnila njegovo dušo i vzneseno radostjo in celo z upanjem, da Iljuša zdaj preatane togovati in bo zaradi tega nemara hitreje ozdravel. Vzllc svojemu strahu za Iljušo ni do naj zadnjega čaaa niti za minuto dvomil o tem, da bonjegov deček mahoma ozdravel. Kar a pobožnoatjo je Charles Hhega, (Nopemlng, Minn.): aprejemal male goste, hodil okoli njih in jim stregel; na hrbtu bi jih bil nosil in jih je celo res že jel nositi, Je da Iljuši te igre niao bile po godu in so jih zaradi tega opuatHi. Jel jim je kupovati darila, kolačke in lešnike, pripravljal jim čaj in jim mazal kruhke z maslom. Omeniti je treba, da mu ves ta čas nikoli ni zmanjkalo denarja. Tistih dve sto rubljev od Ksterine Ivanovne je bil sprejel, točno po Aljo-ševi napovedi. In potlej je Katarina Ivanov-na, ko ae je bila natančneje poučila o njihovih razmerah in o Iljuševi bolezni, aama poaetila njihovo stanovanje in se seznanila z vso rodbino; posrečilo se ji je celo, da je očarala slaboumno ženo štabnega kapetana. Od tistih dob je bila njena roka neprestano odprta in štabni kapetan sam, ves potrt od misli, da mu bo sinko umrl, je bil pozsbil svojo prejšnjo občutljivost in je ponižno sprejemal miloščino. Ves tisti čas se je doktor Herzenstube na povabilo Kateri ne Ivanovne redno in točno vsak drugi dsn oglašal pri bolniku, toda koristi je bilo od njegovih posetov le malo, razen da je strašno zalival otroka z zdravili. Zato pa so tiati dan, to je tisto dopoldne, pri kape-tanovih pričakovali novega zdravnika, ki se je bil pripeljal iz Moakve in ki so gs imeli tam za veliko znamenitost. Katerina Ivanovna ga je bila za velike denarje nalašč naročila in povabila iz Moskve — ne zaradi Iljuške, ampak v neki drugi namen (o katerem bomo govorili kasneje, ko bo prilika za to), a ker je bil že tam, ga je poprosila, naj pogleda tudi k Iljuše-čki, o Čemer so štabnega kapetana naprej obvestili. 0 tem, da pride Kolja Krasotkin, pa ni ničesar slutil, čeprav je že davno želel, da bi vendar že prišel ta deček, ki je njegov Iljušečka tolikanj koprnel po njem. Prav tisti trenutek, ko je Krasotkin odprl vrata in stopil v sobo, so se bili vsi, štabni kapetan in dečki, zbrali okoli bolnikove posteljice ter ogledovali pravkar prinesenega majcenega middellandskega psička, ki se Je bil včeraj rodil, a ga je bil štabni kapetan že pred tednom naročil, da bi razvedril in utolažil Iljušečko, ki je neprestano žaloval za izgubljenim in gotovo že mrtvim 2učkom. Toda Iljuša, ki je bil U slišal o tem in je že tri dni vedel, da mu bodo podarili majhnega psička in to ne navadnega, ampak pravega middellandskega, kar je bilo seveda strašno važno, je v svoji fini rahločutnosti sicer kazal, da je darila vesel, a vendar so vsi, oče kakor dečki jasno videli, da je novi psiček morda le še silneje zbudil v njegovem srčecu spomin na nesrečnega 2učka, ki ga je bil do smrti izmučil. Psiček je ležal in kobacal zraven njega, on pa se je bolestno smehljal ter ga gladil s svojo tanko, bledo,, shujšano ročico; videti je bilo celo, da mu psiček ugaja, toda . . . 2učka vendarle ni bilo, vzlic vsemu temu to ni bil 2učko; šele če bi bil imel 2učka in psička obenem, bi bila njegova sreča popolna! "Krasotkin t" je zdsjci kriknil eden izmed dečkov, ki je prvi sagledal vstopivšega Koljo. Nastalo je vidno vznemirjenje, dečki so se razmaknili in stopili na obe strani posteljice, tako da je bil ves pogled ns Iljušečko mahoma prost Štabni kapetan je burno planil Kolji naproti. "Izvolite, izvolite . .. dragi gost!" mu je za-jecljal. "Iljušečka, gospod Kraaotkin je izvolil priti k tebi , . ." Toda Kraaotkin mu je le v naglici podal roko in takoj pokalni, da izredno dobro ve, kako se je veati v družbi. Brez odlašanja se je naj-prej obrnil k soprogi štabnega kapetana, ki je aedela v svojem naslanjaču in se je prav tedaj nekam atrašno nezadovoljno kujala, ker ao ata-11 dečki pred Ujuievo posteljico in ji niao dali videti novega psička, ter z največjo vljudnoat-jo branil pred njo z nogo, nato pa ae je obrnil k Ninočki in ji napravil kot dami iatotakšen pok Ion. To vljudno vedenje je napravilo na bolno goapo nenavadno prijeten vtla. "Evo, takoj J« videti, da je mladi človek dobro vzgojen," je glasno izpregovorila in raz-proatrla roka, "ne tako kakor naši oatali gostje, ki jezdijo drug na drugem." (Dalj* »rtbodaJM.) Dogodki bolnega delavca od leta 1930 (Nadsljevsajs) Kmalu potem fem začel bolj bij u vati in moja teža je šla na glc dol. In spet je hodila k meni nuna. S seboj Je imela angleški katoliški liat. češ. ako ga mi ne moremo pridobiti, ga bo čaaopia. Tako mi ga nosijo te več ko dva nieaeca. Ona prihaja vaak dan in me obgovarja. Nekoč je prišla baš ko sem ae po bljuvanju slabo počutil. Sedel sem na postelji in ko je odprla vrata, aem si t roko popravil lase. Pošalila se je, da je mialila. da jI bom sa-lutiral, pa sem odvrnil, da ninem fašist, temveč antifašist. Odšla je. Prišel je mesec avgust. V meni se nič ne ustavi, kar sauiijem. vse gre nazaj. Spet me Je dr. Strubie peljal v duluthsko kliniko in ponovil idrsvljenje, popoldne ob dveh pa me je prijeljal nazaj v bolnišnico. Par dni pozneje aem rekel dr. Mainu, naj vendar kaj ukrene, ker ae v meni nič ne ustavi. Bodo poskusili. Začetkom aeptembra grem apet i dr. Strublem v kliniko, da me injekcira proti bljuvanju. To jo pomagalo le ia en dan. Dne S. septembra ao mi izpraznili želodec in čreva. Ob osmih ijutraj ao me poklicali v prvo nadstropje, da vzamejo sliko z x-žarki. V sobi je bila bolničarka in ena nuna. Zdravnika še ni, naj ae vsedem. Ko pride, ml dajo obilico neke tekočine, on me preiskuje dolgo, nakar me pripravi in vzame »like. ne eno. am|iak štiri. Tisti dan nirem dobil raj-trka ne obeda, ob dveh |ta so vzeli še eno aliko. Naslednji dan so vae to ponovili: dali so mi o-bilico tekočine in vzeli dve sliki, eno dopoldne in eno popoldne. PONDELJEK, 28. FRBrtu^ funtov? 2e prej sem si preskr-bel vožnjo in mu povedal, da grem prihodnji teden ven. Dejal je, da gre čez dva dni apet na zdravniško posvetovanje in bo predlagal operacijo na svojo odgovornost, kar sem pripravljen podpiaati. "Tvoje življenje ni vredno pet centov, čim ae vležeš na operacijsko mizo," je dejal. RajŠe umrem na tisti mizi, kakor pa da bi od gladu umiral, kajti niti voda ae več ne ustavi v meni. Odšel je. Ko se je tretji dan vrnil z zdravniškega posvetovanja, je naznanil, da so njegovo priporočilo zavrnili, dr. Laird pa me pride v kratkem aam obiskat. Bila je sobota in dr. Laird izgleda togo-ten, niti dobro jutro mi ne vošči, ponavlja le staro pesem, da nisem za operacijo, nato pa začne z vero. Odprto mu povem, dd ne potrebujem nobene pridige, temveč le zdravila oziroma zdrav, nika, ki bo izvršil operacijo. Ali me bo operiral aK ne, samo to želim vedeti. Jezno je odšel i i sobe. Cez petnajst minut se vrne in naznani, da me operira, moram pa sodelovati z zdravnikom, ne kakor sem "delal" v No-pemingu, ko sem "vsakega zdravnika ozmerjal." Saj sem bil v to prisiljen, ker niso imeli zame nikdar časa, da bi me temeljito preiskali in odpravili hemoroide. Dve leti in pol so me mrcvarili. Potem sem dve leti bljuval. To naj pozabim, ker je že prešlo, je dejal ter odšel. Štiri dni pred operscijo so me hranili le z mlekom, na roko v žilo pa ao mi dajali krepilni živež. Želodec so mi vsak večer oprali. Dan pred operacijo sem tehtal 161 funtov, pred desetimi meseci pa 187 in pol. Pripravljanje za operacijo je bilo veliko. Dne 26. septembra zjutraj aem se podvrgel težki o-peraciji. Navzočih je bilo več strežnic, moj zdravnik dr. Stru-bel in par drugih. Najprej mi je dal lokalno-emamilo, nakar so mi privezali roke in noge, nad prsi pa so dvignili zastor, da ne bi videl, ko je zdravnik odpiral na trebuhu. Začel je rezati in jaz sem vpil, a on ne verjame, da čutim, čim pa je začel rezati želod-no steno, sem kar tulil, tako grozno me je bolelo. Dr. Strubie Je ukazal, naj mi dajo plin, nakar sem padel v nezavest. Ko sem se prebudil hs omedlevice, sta stala pri postelji dva zdravnika s tremi bolničarkami. Spet sem se o-nesvestil. Ne vem koliko časa sem bil nezavesten, čim sem se prebudil sem pa videl, da imam napeljano it želodca gumijasto cev skozi noa. Poleg mene je bilo visoko stojalo, na njem pa je visel galon z vodo in eden prazen galon na tleh. Cev je bila napeljana iz enega v drugi galon. Kmalu sem spet zaspal. Bolničarka je bila stalno ob postelji in me ni pustila, da bi predolgo spal. Vedno so me obračali. Prosil sem jih, naj me pustijo pri miru, pa so rekli, da bi dobil pljučnico. Spet je sledila nezavest in ko so me prebudili, sem videl ob postelji železen tank, vsekakor napolnjen a kisikom, kf so ga rabili za moje dihanje. Vsak dan so mi dajali živež u-. metnim potom ob enajstih dopoldne, po en liter tekočine na roki akozi krvno žilo, popoldne ob petih pa dva litra, in sicer v obe nogi ob precepu hkrati. Ob dveh popolnoči pa apet na roko en liter. Tako so me preživljali 12 dni po operaciji. En teden sem visel med življenjem in amrtjo. O-smi dan se je obrnilo na boljše in iz želodca so vasli gumijasto cevko. Dsli ao mi nekoliko smetane, a je nisem Vzdržsl, tsko tudi še parkrat pozneje. Potem so poskusili a mlekom dva dni, a bil je isti rezultat. Poskuaili ao s sadnim sokom, ki ga je želodec obdržal. Menda dvanajsti dan po operaciji »em dobil eno pečeno jajce, pol kosa prepečencs in sko-delico kave; opoldne zmečkan krompir in korenje a čašo aad-vao nazaj. Pokualli bodo z zdra- nega soka; sa Večerjo en pečen vili. Dobil sem dve tableti, vsako krompir, na mehko kuhano Jaj-drugačno, ker pa aem le v No- ce in skodelico čaja. Tako je šlo pemingu dobival take tablete. jI'« štiri tedne. Včaai je oatalo v me-nočem vzeti. Naslednji dan me ni brez posledic po par dni, en- Tretji dan ao spet (spraznili želodec in črevesa ter vseli dve aliki. Par dni pozneje je sdrav-nlk poslal svoje poročilo, kar je pronaš«>l na slikah. Tisto |>oročUo Je izkszovalo, da imam v želodcu kakor dolar velik uleer oziroma uljeaa. Dali' me bodo na dieto. Saj aem jo i-mol v No pemingu sodem mesecev. Užival bom le mleko in ametano. Ampak mleka že par tov ne prenesem, ker gre hom vprašala, kaj želim za kosilo, ker sem vedno lačen. Saj še zdravnikovega predpisa noče* izpolniti, ji odvrnem, kako boš pa mojo željo. Začudila se je, nato pa sem ji povedal, kaj mi je zdravnik predpisal. Molče je odšla. Po telefonu je v kuhinji zame naročila zmleto meao, nato pa je k meni prišla bolničarka: 'Toda Shega, vi ste katolik, pa na petek zahtevate meso!" Nekoč aem bil to, danes pa ne verjamem več, kajti katoliška vera je prišla z lažjo na površje in sama laž jo skupaj drži. Pa ne bi bolnik na petek zahteval mesa! Kaj me hodijo izzivat? Minili so trije tedni, odkar mi je zdravnik predpisal meso, pa še sedaj ni nič. AU je bil mar petek vsak dan v teh treh tednih? Tudi ta je molče odšla. Spet me obiskuje neka nuna in me nagovarja k molitvi in spovedi, in spet ji odločno odgovarjam. Bolničarke mi nosijo knjige o miaijonih v daljni Aziji in črni Afriki, da bi gledal slike in da bi čital. One prinašajo in jaz jih mečem na stol. Vse so bile jezne name m začele so misliti, kako bi me spravile iz bolnišnice. Ta nuna je gotovo nekak mana-ger ali ravnatelj, nekakšna "ba-sovka" vseh nun in bolničark, in kar ona ukaže, se mora izpolniti. Zdravnik jim je ukazal, naj mi ne dajo nobenega mleka. Toda one so me črtile in so mi začele dajati mlečnato hrano. Sprva mi ni škodovala, s časom pa sem spet začel bljuvati. Med tem so odpustili mojega zdravnika, v oskrbo pa me je prevzel okrajni zdravnik dr. Maine in one so delale kar so pač hotele. Nazadnje ni v meni spet nič več ostalo, nakar je zdravnik ukazal želodec o-pratl, pa ni nič pomagalo. Ustavil je vsako hrano, začeli pa so spet z umetnim prehranjevanjem na roko tri dni. V tem času se mi je petkrat kri odprla iz želodca. Moja bolniška strežnica mi je nekega dne podmaknila v omarico svetinjico in škapulir. Oboje sem namreč našel v predalčku in oboje se je znašlo v košu za papir. Vsekakor so tudi oboje na-šH in videli, da sem škapulir s svetinjico zavrgel, kajti od takrat so me še grše gledali. Vsak petek me obišče dr. Laird ln vpraša, kako se počutim. Povedal sem mu, da mi ne dajo hrane, katero mi je predpisal zdravnik, temveč hrano, kri jo je prepovedal. To sem povedal tudi dr. Mainu v navzočnosti bolniške nadzornice Jarow, ki deli bolnikom hrano v kuhinji, in ona »i rekla, da ni res. Popoldne pride druga strežnica, ki pravi, ali res ne maram strežnic zato, ker so katoličanke. Kdor je to rekel, se je zlagal, sem ji odvrnil. Odkar sem v St. Marys bolnišnici, mi je streglo 32 razničnih strežnic in nobeni nisem še ničesar rekel glede vere. O tej stvari pf sem se "pravda!" z nadzornicama Ja-row in Ruhala in z nuno-superin-tendentko, toda le vsled tega, ker so me neprenehoma pestile in silile k spovedi — in za mojo dieto so odgovorne baš one. Takoj sem spoznal, da je nadzornica nekaj natvezila zdravniku, le da se izmaže iz te kaše. Saj ji nič ne zamerim, če danes laže, ker gre jutri lahko k spovedi in gospod ji bo grehe odpustil. Saj jo je duhovnik sam v to napotil, da me morajo pod kakšno pretvezo spraviti iz bolnišnice, da ne bi koga pogubi! oziroma poti uj šal . . . JDalfr prihodnji!.) Jubilejno darilo je idravnik vprašal, zakaj nočem tableto v. Jemal sem jih sedem me»ecev, pa ni nič pomaga-lo. Ali hotem na operacijo? Ako ni druge pomoči, da. Predlagal ho na seji zdravnikov v Ncpemingu Dva dni pozneje: Kaj ao aklenili na seji? Da aem preslab sa operacijo. Zakaj me niso operirali, dokler aem tehta) dve ato krat potneje pa celo 24 dni. Nekega dne me vpraša zdravnik. da U dobim dovolj hrane. Ne. vedno nem lačen. Bolničarki je naročil, naj mi dajo dovolj jedi. dvakrat na dan pa zmleto meao. Potečejo trije tedni, meaa ne dobim nobenega In stradajo me kaj naprej. Bilo je na petek, ko me je nadaornka i nasme- Naročite Mladinski Uit, naj. boljši mesečnik sa slovensko »Is-dlnot je__________* i in ga je zelo presenetilo, kajti prepovedal si je vsakršno pozornost. Za svoje delo prejema denar, več ne zahteva, je rekel. Ne glede na to, da štirideset let službe ni noben poseben jubilej. Toda kljub temu ni mogel preprečiti domačega slavja, ki so mu ga pripravili tovariši. Prišel je celo šef tvrdke. Najprej se je o-pravičil Številki, da se je tudi lastništvo spomnilo njegovega štiridesetletnega delovanja in poslalo njega za slavnostnega govornika. Nu, štirideset let, je izjavil, je že službena doba, ki zasluži malo pozornosti tudi s strani lastništva tvrdke. Lastništvo bi bik) rado priredilo jubilantu na čast pojedino, toda se zaveda, da je jubilant skromen človek, ki zameta takšne reči. Zato hoče kot tolmač lastnikov postaviti Številko samo za zgled marljivosti in požrtvovalnosti. Mlajši naj se od njega uče! Na koncu je govornik poželel Številki še dolgo let zdravja in duševne kreposti, kar ne bo v korist samo jubilantu, ampak tudi tvr-dki, pri kateri je v službi. Ves čas tega improviziranega slavja je stal Številka ob mizi, na katero se je opiral s komolci, kakor da mu je mučno sedeti na stolu, ki je stal prazen poleg njega. Iz tega položaja si je tipka-rica sfantazirala trditev, da je bil knjigovodja zelo ginjen. Nekateri tovariši pa so sodili dru^ gače. Njegovo držo pri mizi so si razlagali kot jezo in 'bes. Kajti Številka ni bil prijatelj laskavih besed, kot mož svoje stroke je bil strogo stvaren človek --in to, so menili starejši uradniki, bi bilo moralo tudi lastništvo upoštevati, ko se je pridružilo jubilejnemu slavju . . . Prav tista tipkarica, ki je trdila, da je Številka ginjen, je dobila nalog, naj odnese srebrni krožnik z mize knjigovodje, kajti Številka je vsakokrat, ko se mu je pogled ustavil na njem, jezno zapihal. In tako se je zgodilo, da so krožnik, do vrha o-bložen s sadjem, odnesli v posvetovalnico ter ga postavili tam na zeleno mizo. Do večera je ostalo vse tako, kakor je bilo zjutraj po jubileju. Številka ni sprejemal nobenih čestitk, pomakal je pero v črnilnik in pisal številke kakor vsak dan v določene razpredelnice. Bil je dobre volje, kakor da je pozabil jutranji dogodek. Ko je zvečer snemal s klina svojo suknjo, je bil že popolnoma pozabil na jubilejni dar. Ko pa se je ozrl po n\iz>. je videl, da krožnik še vedno stoji tam, kamor so ga bili postavili dopoldne. Kaj bi z njim? Gotovo je zelo težak! si je rekel. Toda ko ga je potežkal, se je uve-ril, da ni tako zelo težak, kakor si je predstavljal in ga je zavil v papir. Na .tihem si je pri tem želel, da bi se spremenil vsaj v pepelnik .. . Številka je bil namreč samskega stanu in je v tem položaju odstranil iz svojega stanovanja vse odvisne predmete. Njegov največji ponos je bila krasna zbirka metuljev in obširna literatura o njih. Za "kramo" ni i-mel smisla. In srebrni krožnik je nedvomno spadal med "kramo". Ko je bil že na polovici pota proti domu, mu je šinilo v glavo, da je svoji sestri obljubil, da jo obišče. 2e pred enim tednom ga je klicala po telefonu jn n vabila na svoj dom. Taki*, aki niso bili Številki nič b| —--sebno pri srcu, tem mani ki Knjigovodja Številka je prejel^^ ^ ^^ J.* srebrni krožnik na dan svoje ^ aiUn vriw kud ' * štiridesete obletntfc pri tvrdki. gtrk, knjjgOVO(lja v h^ S Ko je zjutraj stopil v pisarno, kaj je mogel za to, stalo darilo na njegovi mizi žnik je ^^ vrhu g vsakem koraku težji in v« z obiskom je videl Številb brodošlo priliko, da se ga Nastopil je torej pot po * nicah v tretje nadstropje, j je stanovala njegova sestoj voj se mu je zdel pri vsaki * niči težji. Bil pa je Številk®| di pošteno lačen in sestra mu j gotovo pripravila — o t«® bil prepričan--slabo jo. Saj danes je kazalo, da se je ves svet zarotil m njemu! Odprla mu je nečakinja v pr zničnem oblačilu. Iz kuhinji Številki udaril v nos prijtti vonj po jedi in ko je 3 suknjo, je videl, da visi ni nih vse polno moških in i plaščev. I "Kaj pa imate danes, d» vse tako slavnostno?" je vpi nečakinjo. "Dragi striček, mama ni dan stara petdeset let!" sej t rezala šegava deklica. "Ves, smo čakali, kaj boš storil ti, boš prišel ali ne. Kaj pa gj prinesel?" je potem radov* otipavala zavoj. Številka si je skrbno pop^ vil samoveznico pred zrcalom j odvrnil: "Kaj sem ji kupil? Boš ki dela!" In mahoma ga je obšla dot volja, kajti videl je, da je 14 nil izvrstno priložnost, da sc nebi svojega srebrnega krofe ka s sadjem. O, saj si ni ty da je njegova sestra za avi petdesetletnico zaslužila t darilo! Ampak zakaj mu ni če povedal, da je danes petdeset let? Deklica je spremila striaj sobo, kjer je Številka sestri stital, ona pa ga je prisrčno ljubila na obe lici. Ko je poli zavoj na mizo, se je iztep nebroj vratov in izbuljilo neM to oči. "Poglejte, joooj Sestra je dvignila s srebn ga krožnika krasno breskev, pod nje pa je potegnila nov M cat tisočak. "Mamica!" je zavpila hči, li vidiš, kaj ti je striček pril sel?" In sestra je potegnila sadja še štiri takšne banko« Gosti so bili tako zavzeti so se sesedli. Z enim mahos postal Številka predmet nsji čjega spoštovanja in vsi so ■ čali, da slišijo, kaj poreče. "Dragi moj, ljubi moj bn je hlipnila sestra. Solze hvil nosti so ji zalile oči. Vsi so bili ginjeni, ko « vrgla Številki okoli vratu. Oi je branil, češ da ni zasluifl ga, ona pa ga je poljubovalil kor da je iz uma. Po dolgi zadregi presekal mučno tišino mi: "Saj ne prinašam običajno I rilo . . . Ampak kadar kajil nesem, se že tako odreže«, se ne spravim pred druj slabo luč .. je Štev« 10 1 beal običajno! POZOR. ROJAKI! Tem potom iičem «>"• Dem Aa rja, nasadnje »e j« Butte, Mont., leta 1926 in £a*a ninem več čul o njem. proHim, če kdo ve xa njega nasnani, ako bo pa aam «tsl ta naj ae javi nemudoma avojem« na naalov: Blai Demiar, «* Chekopee-Pittaburg. Kana. -< Vil Angleški vojaki os vožbajo v aa Daljnem vzhod«. streljanju na manevrih v bližini Hongkonga. asgtešk«