167. številka. Ljubljana, nedeljo 25. julija. VIII. leto, 1875. SLOVE NMINAfi OD, finala vsak dan, iwwnojji ponedeljke in dneve po praanikih. ter vena po posti nr^jetnan, za avatro-oneraks dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 *o!d. 4a -Jetrt leta 4 goid. — Za LJubljano brev požilja-aja na dom oeio leto 13 fold., »a četrt leta 3 goid. 30 kr., s.a on meaoc i gold. 10 kr Za Dotiljanie na fom M raoun* 10 kraje, za nieaec, 30 kr. ta četrt Uta. ~ Za tuje deželo za 0«io leto 20 gold., za pol leta 10 gold. - Za gospode učitelje na ljudskih Šolah U aa dijake voijfc znižana oena ta ajosej Za Ljubljano a« ootrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman ia četrt leta 3 gld. — Za oznanila bo plačuje od četiri-Jtopne petU-vrsto 6 kr., 6e ae otaaoJk enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. 6e ae tri- alt večkrat tiaka. Dopisi tsj se lz?ole rVankirati. — iiukopiii ie vračajo. -Optavništvu, Bn kataro ;ihj se blagovolilo poer uu' naroestna - U rednijSt UD lanlitvO jo v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa", anije, '>•■.:;ai i^a, j. administrativne reči. je v „Na\rodnl tiskarni" v Tavčarje avearjovi hiti' 0 Rusiji. (Rnsslantl seit Anfliohnng der beibeigenschaft. Von Dr. F. J. Celeatin. Laibacb, Druck und Komiuissions-Vorlag von Ig. v. Kloinmavor & Fed. Bamberg. 187f>.) II. Po tem jako zanimivem zgodovinskem uvodu, v katerem nam pisatelj u< trauji raz voj Rusije do krimske vojske po ruskih virih risa in se zlasti na „karakteristiki literaturu.h mnenji od dvadcatik do pjatidesja-tih godov" znanega ruskega pisatelja Pvpina naslanja, prebuja k glavnemu delu ter razvija velikanske preinembe, ki so se godile p« d sedanjim carjem Aleksandrom II., osvoboditeljem Rusije. Pisatelj si je razdelil ogromno tvarino v pet oddelkov : I. Položaj tik pred odprav-Ijenjem robstva. OdpravJjenje robstva. Raz mera kmetov in grasčakov po emancipaciji (64 atranij). II. Fiuaucijaiue reforme (42 str.) III. Reforma pravosodstva (44 str.) IV. Reforme administracije in šolstva. (110 str.) V. Rusko občestvo ali društvo (70 str.) - Omenili smo uže, da je krimska vojska, da si izgubljma za Rutijo, najboljše nas ledke imela za ruski uaiod. Sploh po vojskah, katere vzplamte mej absolutističnimi državam«, ali mej njihovimi vladarji, imajo vedno večji dobiček narodi one države, katera je v boji podlegla. Bitki pri Magenti in Solferini ste bili povod, da se je naša Avstrija uvrstila mej ustavne države, na Francoskem pak se je u krepil Napoleonov despotizem in gojil nezdravi šovinizem, ki je zakrivil francoBko-nemŠko vojsko. In nas ledek nemško-fraucoske vojske? Jasno ga vidimo pied očmi. Francozi so se iznebili absolutizma, republika se vidno okrepčuje, francoski narod je izpozuaval svoje napake in užc zdaj tri leta po vojski je v materijalnom in duševnem oziru na višjej stopinji, nego se je dalo upati. Premagan si je priboril zlato svobodo, zmagovalni N e m e c pak vzdihuje pod železno komando meča in bajoneta, piiropane milijarde so uže zdavnaj zapravljene, po trgovinskem potu so s« vrnile k Bvojim prejšnjim lastnikom — Francozom. Jednako rešiteljua za Rusijo je bila krimska vojska. Ko je po bitki pri Bala-klavi car Nikolaj žalibože prepozno izpoznal, da je celo težko delo njegovega življenja bilo napačno, izginilo mu je zaupanje v samega aebe, bil je le še senca prejšnjega despota in duševna bolest bolj nego telesna bolezen položila ga je kmalu ua mrtvaški oder. Vsa Rusija je prosteje izdihnola ter zaupno obračala oči na blažega naslednika Aleksandra NikolajeviČa. Vest pa je letela od ust do ust, da je car Nikolaj, ležeč na smrtnej postelji bil k sebi poklical sina Aleksandra, ter mu v tem resnem trenotku polagal na s.ce, naj on htori, kar je zamudil oče, naj oev< bodi 20 milijonov ljudi j in tako novo živ ijenje vdahne Rusiji. A tudi brez te prošnjo umirajočega očeta bi Aleksander Nikolajevič ne bil hodil po očetoverr potu, kajti vsa njegova odgoja in upliv onih mol, ki so ga obdajali in katere je on sam čislal, bil bi ga tega obvaroval. Znano je, da baš v Rusiji uže od nekdaj se okolo nai-lednika najboljši možje naroda zbirajo, ako jih odstrani vladar, ki se navadno v poznejših letih vladanja vrže v naročje reakciji. Aleksander je tedaj izpoznal žalostni položaj Rusije, vedel je, da nanj svoje upanje stavijo najpoštenejši, najboljši in najplemenitejsi možje celega naroda in sklenil je, biti onvob< diteljem Rusije. A kakšna je bila Rusija po smrti Nikolajeve)? Krimski vojska je požrla neizmerne Hvote denarja, na tisoče brabrib vojakov je bilo palo na bojiščih, Še več jih je smrt storilo v*Wd nemaruosti nezmožnih voditeljev in goljufivih intrndantov. Po celej ogromuej državi pa je svojevoljno vladala in ljudstvo tr in ila brezvestna neštevilna birokracija, nasprotujoča vsakej reformi. Za >es trebalo je velike eueržije in globocega prepričanja, neobhodne potrebnosti reform, da se Aleksander ni j dal odplašiti od svojib blagih namenov. (i. pisatelj nam v I. oddelku v živih barvah slika tačasue aduuistrativne in sod stvene nepristojnosti, razmere mej graščaki in mej robskim kmetstvom in preboj.t potem na najslavnejši čin Aleksandra Nikola jeviča, na imenitni ukaz od 19. februvarja I. 1861, s katerim je več nego 20 milijonom robov dal svobodo in zemljo ter s tem uvrstil Rusijo mej evropske države. Ce pomislimo, kako polagoma, korak za korakom se je godilo osvobojeuje kmetstva iz fevdalne siie v zapadnej Evropi, postavimo v naše j Avstriji, kjer je Marija Ttrezija začela olajšati trdno kmetsko rob-stvo, a stoprv sto let pozneje je padala poslednja veriga, tlaka in desetina, Rusiji pak je baš še pod Nikolajem robstvo bilo najhujše, če tedaj pomislimo, da je Aleksandrov ukaz od 19. februvarja 1. 18G1 na jeden muh naredil iz roba slobodnega moža, potem se ne bodamo čudili, da je celo v najviših krogih ta dan obvladal nekaki strah pred nasledki ter da so v Peterburgu plašno Čakali na poročila iz provinci). Oslobođenje kmetov je imelo duvolj hudih nasprotnikov, ki so strašili carja z ustajami naenkrat oproščenega ljud stva. Pa narod se je povsod mirno obna šal, ves osrečen je sprejel plemeniti dar svojega carja in ni najmanjši nered se nij prigodil. Res občudovati moramo ruskega kmeta, da ga trdo robstvo nij popolnem demorali- zovalo in oslabelo, da se je tako uaglo udal v uove razmere ter zdaj uže iz lastne inicijative skrbi za svoj poduk in omiko, za po-boijSanje svojega gmotnega stanja po združenji v asocijacijah. Eden najboljših odstavkov v Celestinovej knjigi jc gotovo popis ruskega seljanstra („Der russische Rauer" str. 82 do 101.) Tu vidimo ruskega „muzika1' v hiši, na polju, pri delu, pri veselicah pevajočega in plešočega, v cerkvi, pii popu, zdravega in čilega, v boleznih in nadlogah tiho trpečega, v razne vraže verujočega, kakor vaš slovenski priprosti kmetic. Cs Rus „vodko" (iganje) včasi preveč ljubi, moramo ti> pripisavati mrzlemu obuebju, a z večjo omiko se tudi ta strast iz^ubljcva. Uže začenjajo občine same sklepati, da po njihovem ozemlji se ne sme žganje točiti in ustanavljajo se čajna društva, kjer se shajajo kmetje ter čaj pijo, ki je sploh po Rusiji najbolj priljubljena pijača. Iz bogate tvari ne o ruskem seljanstvu se nam potrebno zdi posebno omenjati osnovo ruske ohčine, ker v njej ne samo, da nahajamo prv. tno slovansko napravo,, zadrugo, ampak vidimo jedino mogočno pot, po katerem sploh bi se dalo srečno rešiti socijalno vprašanje. Občni zbor slovenskega dramatičnega društva je bil v četrtek večer 22. t. m. Zbralo se je bilo 22 udov. Predsednik g. M u mik pozdravlja navzočne in v obširnem govoru razloži delovanjo društva v pretočenem letu, ter težave, ki jih je imel odbor premagovati. Pove, da se občni zbor nij maja sklical, za to ker knjigo nijso bile natisnene, da pa je odbor ves svoj nalog, ki ga mu daje §. 2 opravil, vestno izpolnil. Pri slovenskem gledališči jc pretočeno leto igralo več udov iz domoljubja in brezplačno, vsem tem naj zbor srčno zahvalo izreče, posebno pak še po imenu gg. J e 1 o č n i k u in J u v a n č i č u, ki sta večje role igrala brezplačno, in torej zaslužita po-s bno zahvalo od nas. (Zbor zakliče: živila!) Isto tako naj izreče zbor zahvalo g. kapelniku Šinelu, ki je tudi brezplačno vodil godbo (živio!) Blagajnik društva Karel Žagar je s jiožrtvovanjem oj)ravljal trudapoln posel našega kasirstva brezplačno in tajnik g. N o 11 i se je trudil kot režiser marljivo, torej tudi tema dvema izrecinio vse priznanje (živila!). — Na dalje omenja predsednik letos umrlih udov, kakor jih blagajnikovo poročilo imenuje in pozove zbor, naj ostanejo za izraz našega obžalovanja in slavo njih spomina, kar se zgodi. Potem bere tajnik g. Nolli sledeče poročilo o VIII. obenem zboru „dramatičnega društva": „Slavni občni zbor! Poročilo o delovanji „Dramatičnega društva" v osmem društvenem letu, to je od 1. maja 1874. do l.maja 1875. L, oziroma do denašnjega dneva, katero mi je čast predlagati slavnemu občnemu zboru, sme se povsem imenovati povoljno. Finančno krizo predlanskega lota je društvo po prostovoljnih doneskih slovenskih domoljubov srečno prestalo, in tako je zopet moglo vspešno delovati na vse strani. „Slovenske Talije" dobodo za preteklo leto družabniki 4 zvezke • obsegajoče 23 tiskanih pol, katere se takoj razpošljejo družabnikom. Gledališka saisona se je zaradi denarnih nabir začela nekoliko kasneje, namreč 25. oktobra in so bile slovenske predstave, kakor prejšnja leta po štirikrat na mesec. Vseh slovenskih predstav je bilo tedaj 30. Akopram je društvo v tej saisoni izgubilo Teč dobrih igralnih morij, posrečilo se je vendar jih vsaj deloma nadomestiti in gledališke predstave v zadovoljnost občinstva izvršiti. V tej saisoni vpeljalo se je tudi aboniranje na gledališke liste, ki se vsled odborovega sklepa le Se abonentom donašajo na dom. — Garderobe si je društvo v teku saisone le malo omisliti moglo, a po končanej saisoni podala se je odboru ugodna prilika in je začel se pogajati zarad nakupa lastne garderobe, katero si je tudi društvo oskrbelo in s tem položilo temelj, vsem zahtevam zadostujoči, lastni garderobi. Društvena knjižnica se je tudi preteklo leto pomnožila z dobrimi igrokazi, kateri so so uvrstili v slovenski gledališki repertoir. Knjižnica šteje 100 slovenskih igrokazov v rokopisu, 82 pa tiskanih, skupaj 272, par-titur in operet pa 40. Kazen tega še mnogo del v raznih jezieih. Domoljubom, ki so darovali društvu v preteklem letu knjig in garderobe so izreka s tem najsrčnejša hvala. število družabnikov je ostalo precej enako, pristopilo je novih podpornih udov 86, odstopilo 17, umrlo 5. Po tiskanem imeniku je vseh družabnikov B68, namreč 3 častni, 25 ustanov-nikov in 335 podpornih. Igralnih močij bilo je engagiranih 6, ostalim so se odločevale nagrade; brez nagrade je sodelovalo 18 igralnih in pevskih močij, katerim se izreka posebno srčna hvala. Po smrti izgubilo je društvo sledeče družabnike: Dr. CostaEtbin, Jeras Josip, Dr. Križan Kajetan, Oolhofer Edvard, Podmilšak Josip (marljiv pisatelj in prestavljalec), katerim naj bodo ohranjen blag spomin. Izmed podpornikov društva gre v prvi vrsti izreči srčno hvalo veleslavnemu deželnemu zboru kranjskemu za subvencijo v znesku 2400 gold., brez katere bi društvo nikakor ne moglo izvrševati svoje naloge. Pred dvema leti ustanovljeni podporni komitet, katerega naloga je, sposobne moči slovenskega gledališča podpirati v poletnem Času in izuriti kolikor mogoče novih močij, se je zopet osnoval in pričela se jo redna dramatična šola, kateri začetek je bil s 15. junijem. Z osnovo to redno šole je dramatično društvo storilo važen korak, od katerega je pričakovati, da bode društvu za pri-hodnjost jako koristen. Ta šola obsega tri razdelke, in obeta dobroga sadu roditi dramatičnemu društvu, zatorej je posebno potrebno in koristno, da domoljubi podpirajo ta namen. Lanskega leta društvene račune pregle- dala sta gosp. Josip Oblak in gosp. dr. Josip Stare. Razen uže omenjene dramatične šole, pripravlja odbor za prihodnjo gledališko saisono potrebnih igrokazov in bode skrbel za potrebne igralne moči. Tudi v prihodnji saisoni igralo bode društvo štirikrat na mesec v deželnem gledališči. Veleslavnemu deželnemu zboru se ima zahvaliti, da je dobilo za prihodnjo saisono tudi pravico porabiti pri slovenskih predstavah lože gledališkega zaklada, za katere jo toliko let brezvspešno društvo vlagalo prošnje na slavni deželni odbor. Ker je pa za prihodnjo gledališko saisono slavni deželni odbor uže prej razpisal, oziroma zagotovil deželno gledališče bodočemu podvzetniku, bila jo izpeljava sklepa veleslavnega deželnega zbora za to saisono nekako težavna, in zatorej je dramatično društvo vsled intervencije slavnega deželnega odbora, začasno in za to saisono, zarad teh poprej nevidnih zaprek odstopilo od te pravice, proti temu , da slavni deželni odbor oskrbi za to društvu denarno odškodnino v znesku 200 gld. Društveni odbor imel je v omenjenej dobi (počenši od 15. septembra 1874. 1.) 17 sej, in sicer 13 rednih in 4 izredne. Konča je svoje poročilo, no morem kaj, da ne bi ponavljal poziva do vseh slovenskih domoljubov, ki je bil še vsako leto na konci mojih poročil — žalibog le malo vspeha ka-zdč —namreč: Da se nam pomnoži število podpornih članov, bodisi usta-novnikov (40 gld. na enkrat ali po 10 gld. v štireh obrokih) ali pa letnikov (po 2 gld.). Mnogo je še treba storiti, ako hočemo, da zagotovimo obstanek slovenskega gledališča in mu poravnamo pot do daljšega razvoja. Če bodo slovenski domoljubi tako mlačni nasproti temu, gotovo važnemu narodnemu zavodu, utegne nam propasti, in ko ga ne bodo več — morda prepozno — spoznala se bodo njegova važnost! Zatorej delajmo, dokler je čas!" Tajnik Nolli poročilo svoje še ustno ob-jasnuje, izreka zahvalo pevcem in pevkam in gospe Ravnikarjevej, ki je darovala dragoceno maskeradno obleko za dopolnenjc društvene garderobo. Potem blagajnik g. Žagar bere poročilo: „ Zopet mi je stopiti pred letni občni zbor našega dramatičnega društva, kateremu blagajnik biti imam čast od društvenega rojstva 1. 18G7, ter slavnemu občnemu zboru poročati o finančnem stanji istega, za dobo od 20. avgusta 1H74. 1. do konca aprila 1875. 1., ktero dobo sem sklenil z ostankom (138 gld. 16 kr. v gotovini in 2020 gld. av. v. v javnih in zasebnih dolžnih pismih, kakor je na drobno razvidno v izkazu stanja društvenega premoženja. Da je dramatičnemu društvu, kljubu ne posebno obilnemu obisku gledaliških predstav od strani slovenskega občinstva, vendar mogoče bilo letos svoje račune brez vidljivega deficita skleniti, se imamo v prvi vrsti zahvaliti posledku požrtvovalnega domoljubja izobraženega našega občinstva v vseh slovenskih deželah, do katerega se je naše društvo v svojih lanskih stiskah in nadlogah zarad ve-licega deficita zaupljivo in se sijajnim vspe-hom obrnilo in v drugi vrsti marljivim nabira-toljem, ki so kljubu neugodnim razmeram po vsi Sloveniji lepo svoto do blizo 1800 gld. — gotovega denarja nabrali, kterim tedaj za njihovo trudapolno delo, kakor i darovateljem v društvenem imenu najtoplejšo zahvalo izrekam in sicer s tem dostavkom, da bode i letos treba za vzdržavanje dramatične učilnice in za druge društvene potrebe po tej poti skupaj spraviti, česar nam bode primanjkovalo, kajti proračun za leto 1875/70 kaže po vestno sestavljenih številkah zopet znaten primankljaj v znesku 340 gld. 84 kr., katerega bode treba po sub-škripeiji pokriti, da nam ne premine društvo, za katero se je uže mnogo žrtvovalo. Pri tej priliki moram žalibog zopet letos slavnemu občnemu zboru potožiti, da vnanji družabniki svoje letne doneske kljubu večkratnemu opo-minjevanji jako neredno vplačujejo, kakor je iz velike, na 002 gld. narastle svote tacih zaostankov v letošnjem stanu društvenega premoženja razvidno. Enako tudi pogreša dramatično društvo še vedno 'mnogo odličnih rodoljubov kot svoje podporne in ustanovne ude, kateri so vsacemu društvu najzanesljivejša zaslomba. Ali je v resnici nemogoče našemu društvu dovesti novih podpornih sil, tako da bi zamoglo sigurno računiti na vsaj 1000 zanesljivih podpornikov, kateri bi svoje letne doneske ti po 2 gld. v redu vsako leto odrajtovali društvu? To je naša Ahilova peta, in dokler se tu ne bode reč na bolje zasukala, ne smemo misliti, dajeobstanok slovenskega gledališča v Ljubljani za trdno osiguran. Pri tej priliki tudi ne morem zamolčati slavnemu občnemu zboru, da slovensko občinstvo ne obiskuje tako marljivo slovenskih gledaliških predstav, nego je bilo v prvih letih navada, in žalibog priznati moram, da je ta druga napaka še bolj občutljiva za naše društvo, nego poprej razkrita, in da obe to napaki sti najbolj krivi, da dramatično društvo vedno na deficitu laborira. Se ve, da je narodno gledališče v Ljubljani v prvej vrsti le mestu na korist, ali v drugi vrsti ima tudi dežela koristi od njega, ker je po mnogi dotiki in po železnicah, kot olajšavnih sredstvih prometa i deželanom mogoče slovensko gledališče v Ljubljani v svojo zabavo in poduk upotrebi j evati in končno v na svitlo danih Talijinih zvezkih v gotovi vrednosti vsaj 2 fr. na leto, kateri posebno dobro dojdejo čitalnicam na deželi, kakor i posameznim družabnikom kot mikavno in zabavno berilo. Slednjič pa je uže velika važnost rednega slovenskega gledališča, kot enega prvih kulturnih faktorjev v duševnem razvoji slovenskega naroda, gotovo sama na sebi tehtna dovelj, da bi je nobeden zaveden slovenski domoljub ne smel prezirati, tim manje, ker je letni podporni znesek 2 gld. gotovo majhen. Z ozirom na navedene razloge in dosedanjo delavnost dramatičnega društva končam svojo poročilo, nadejajo se, da bode prihodnje blagajnikovo poročilo slavnemu občnemu zboru o veselejšem finančnem stanji našega društva poročalo, ter da bodo misel, slovensko narodno gledališče na vsak način častno vzdržati, vso kroge in stanove slovenske narodno misleče družbe ne samo v Ljubljani temveč tudi na deželi prešinila — v kar nam bog pomozi!" Dalje obrazloži račun in proračun natančnejše. Za preglednika računov sta bila izvoljena sekundarij g. dr. Ar ko in blagajnik „Slovenije" g. Kadilnik. Politični razgled. Notranje deirle V IdnbHani 24. julija. V It»•##// 80 se delavci veČjidel vrnili k delu. Terjatev delavska, naj ne postavi redna tarifa, nij bila izpolnena, pač pa no dobili delavci v nekaterih fabrikah povišane plače. Otjerstci državni zbcr se snlde 28. avgusta in bode do 20. septembra adreso na cesarja delal in v delegacije volil, potem pa zarad vinstvenega branja odložil seje. VnaMje dritv«. O vstaji v ii<>»'crf/f»ritr» se rObzorau is Spljeta v Dalmaciji telegrafira: Uporniki iz Krape so se 21. t. m. po noči zedinili z uporniki iz Gabele in 80 vse tamošnje Tarke zapodili. Vstajniki bo povzdignili avstrijsko zastavo na Gabeli. Pripravljajo se 24. julija udariti na Turke v Strugah in Tasovcih. Veliko navdušenje je mej ustajniki. nGlas Crnogorca" od 19. t. m. pripoveduje: Pri Neveainju bil je boj, v katerem so bili Turki tepeni. Ustajniki so posekali 12 Turkov in jim vzeli 50 konj. Tri dnij kasneje je bil zopet blizu Nevesinja hud bnj, Turki so pobegli ostavivši nekoliko mrtvih a mnogo ranjenih. „Glas Crnogorca" pričakuje vsak dan vćsti o večjih bojih, ker ta ostanek dobiva vedno večji značaj. — Vendar dosedaj je še omejen na en okraj, vePcega pomena Še nema, da si ga dobiti more. Iz Bukarešta se o Bolgarih glede hereegovinskega upora v nAngsb. allg. Ztg.u sledeče piše: „Upor kristijanov v Hercegovini je vzbudilo pozornost i v tukajšnjih krogih. Pripoveduje se, da svoje delovanje zopet obnovi bolgarski revolačni odbor, ki je imel prej sedež v Bukarefitu, ter posredoval spojenje mej uporniki in oBtalimi Slovani." JI hnt ti n sten. opozicija preti z revolucijo, ako sa potrdi z Avstro-Ogersko skle-nena trgovinska pogodba. Opozicija, katerej so načelniki Kogolvičeanu, Jepnreana in Bratiauo je kakor znano položila svoje mandate, ter demouhtrii je mimo zbornice. Glavni njeni organ „Romanul" je izšel isti den, ko je bila sklenena ona pogodba, s črnim okrajem in s sledečim proglasom : „Dne 11. julija zabodel se je nož do držala v grlo Kumuni je in kropeče telo njeno je bilo vrženo k nogam grofa Andrasvja. — Dne 11. in 12. jul. se morajo vsi Rumuni, kristijani in izraeliti, kar jih je rumunskega mišljenja, obleči v črno haljino in izdihniti: grof Andrassv je gospodar, absolutni vladar podjarmljene Ra-inuuije. Idite na Multansko, v Jas in Do-rohaj, videli bodete, kaj se je zgodilo z deželo Stepana Velicega. V desetih letih bodo romunski Židi obletnico te trgovinske pogodbe isto tako slavili, kakor bukovinski judje obletnico privtelesenja one provincije." Vrancoshtt skupščina je sklenila 4. avgusta odložiti seje do 4. novembra sč 470 glasovi proti 155. Iz Španije se vedno še poroča, da male čete Karlistov prestopajo na Francosko. — Kakor je iz vsega videti Karlistom zdaj res slabo gre. Dopisi. ]Z 1» ■*«»«<»K u pri Trsta, 22. julija. [Tzv. dop.] Kakor po vsem cesarstvu, tako so se tudi pri nas brale včeraj žalostinke po umrlem cesarji Ferdinandu dobrotljivemu. Ob 9. uri, precej ko so začeli zvonovi glasiti bo in verne skupaj vabiti, privrelo je ljudstva toliko skupaj, udeležit Be svetega opravila, kakor da bi bil kak posebno velik praznik, Čeravno je zdaj ljudstvo na polji preobloženo. Tudi več odličnih osob se je udeležilo, kakor gg. državni poslanec Ka-bergoj, trgovec Gorjup, dr. zdravilstva Lu- diči, več c. k. oficirjev, ki so ravno pri strelskih vajah tu, c. k. žendarmerija, več c. k. finančnih stražnikov, vsa šolska mladina in več dragih. Ginljivo je bilo slišati lepo vbrano petje učencev iz c. k. vadnice pod vodstvom vrlega gosp. učitelja Mrcine. Brez ovinkov moram reči, da tako lepega umetnega petja teško kje na deželi slišiš. PoBebno lepo je bilo slišati „benedictus" solo mladega kanarčka g. Ferluge; tadi g. Košata sč svojim lepo donečim basom se nam je močno dopadel. Pri tej priložnosti moram omeniti še, da tistega glasovitega Slovenožrca Lukše, Čeravno je okrajni načelnik, nijsmo videli pri tem svetem opravilu; pravilo se mi je, da se je nalašč v Trst odtegnil. Tndi mamelnka policaj-župana Milica nij bilo. Takšni so le ti magistra-tovci, kadar gre pokazat sočutje in spoštovanje do cesarske družine. In takšni ljudje zahtevajo, da zraven slovenske rastave mora tadi cesarska vihrati! In cesarski namestnik Pino Se take ljudi v njih zvijačnem podvzetji podpira proti Slovencem ? Ali nij to več, nego smešno ? Človek se mora pač res čuditi, da tisti mož, ki je še pred malo časom šel se poklanjat z drnzimi jednako mislečimi tovariši in prosit Garibaldija v Videm in Viktorija Emanuela v Florenco, da naj bi tndi Trst i slovensko okolico tržaško »rešili" iz avstrijske „sužnosti," ter jo priklopih k zveličane) Italiji, da tisti mož denes zahteva od nas Slovencev cesarske zastave! Pojte se solit, vlado znate slepiti, ali nas ne; mi vas predobro poznamo. Vas pa, častiti gosp. baron Pino, obžalujemo, da dajete take skrivne zapovedi, da je vsa ukrivna in očitna policija na nogah, da bi se nekje pri nas kaka slovenska zastava ne razobesila, slovenska zastava, ki je od cesarja leta 1848. slovesno potrjena in priznana in je poštena avstrijska! Domače stvari. — (Imenovanje). Za ravnatelja na na c. kr. učiteljskem izobraževališči v Gorici je imenovan g. Peter Kajak o vir. — (Odlikovanje.) Dunajska slikarska šola, akademija obrazujočib umetelj-nostij, daje pri vsakletnej svojej šolskej razstavi najboljšim učenskim delom premije. Letos je prvo premijo dobil Slovenec Jurij S ubio iz Poljan nad Loko, in sicer Ffigerjevo zlato medaljo za najboljši načrt naloge Sckillerjeve, znane balade ,. 11 <»ja na plavž." — Mi čestitamo mlademu rojaku. Ce bode tako napredoval, bede enkrat čast delal domovini svojej in sebi. — (V Šiški nad Ljubljano) je bil mej domačimi fanti preteČeno nedeljo velik pretep. Predvčeranjem so jednega fantov, ki je bil v poboji smrtno ranjen, k pogrebu nesli. — (Mavrica v p o mraku.) Od Borovnice se nam poroča 21. t. m.: Pretečeuo nedeljo po 11. uri zvečer je bilo videti skozi 15 minut proti severo-zapadn četrt ure od tukaj oddaljena krasna mavrica. Lastnim očem nij8em mogel verovati, da je prikazen istinita, tembolj ker fizika razlagajoča bistvo mavrice, vedno navaja „lomljenja" solnčnih žarkov v oblačili za jutra ali po polu dne na zahodnjem ali jutranjem kraji neba, — in ker jo jaz in vsakattri, katerega sem o tej stvari vprašal — po noči nikdar videl nijsem. Prečnik mavričnega oboka nij presegal 800 sežnjev, in videlo se je dobro dve tretjini celega kroga, kateri je stal mej stisnenimi gorami na tleh začenjajočega se močvirnega polja. Iz primerno višjega stališča, na pr. raz temelja nad Borovnico ležečih gora, videti bil bi celi mavrični krog, redka prikazen, katera 8e le na sinjem morji raz jadrov bro-dov pri ugodnih slučajih vidi. Lačni efekt sedem kristalnih barv mavrice nij zaostajal za onim po dnevi, da, eminenten je bil, kajti severo-zapadni obok z groznim temnim oblakom preprežen, je posebno ugajal. Na jugo-jatranjem kraji svetila je pri popolno jasnem nebu intenzivna luč lane, katera je pošiljala svoje žarke skozi mavrični obok v „tartarus," čarovno državo plutonovo, kjer je grmelo in treskalo, a na tej strani, v eliziji, bili smo mi srečneži, prazuovajoči cerkveno „žegnanje" sv. Marjete. — Nebesa, pekel na zemlji, nij to čudovito? — Vsklik-nil bi: zopet „čndež"! ko bi cela lučna prikazen ne bila izvor refleksa v okcidenta se topečega — solnca. — (G. Klunu.) Kaplan Klunov „Slovence" se jezi, da je baklada, nameravana škofa g. dr. Pogačarju izšla iz „narodne tiskarne" in od „Slov. Naroda". To je laž. Niti našega lista odločilnih ljudi j, niti naše tis karne odbornikov bo nij nihče utikal v to zadevo. Za vsacega posameznega človeka, ki nam blizu pride, pa vendar nijsmo odgovorni mi! f icer pa vemo, da v tej „Slo-veučevej" notici tiči hudoben „namen". Ravno tako kakor drugi „odbor za sprejem Hrvatov" nij v „narodni tiskarni" in v nobenej zvesi z njo. C emu hudobno hujskate predno se podučite ? Razne vesti. * (Boj avstrijskih pomoršČekov z divjaki.) 5. maja letošnjega leta je avstrijska ladija „Friedrich" v indiškem arbi-nlu iz morja do snhe zemlje priplula v S. Luciji na velicem otoku Borneo. Pomorščeki so šli s čolnom na sabo in v gozd drv nasekat. Kar jih tam napade 50 oboroženih divjakov, piratov, ki bo se bili na petih čolnih pripeljali. Hud boj se začne, avstrijskih pomorščekov sta bila dva ubita, drugi so pobegli in se poskrili v gošči in v košato drevje in so v smrtnem strahu tam čakali, da so divji razbojniki odrezuli ubitima tovarišema glavi in s čolnom proč odšli. Ladija je bila tako daleč proč, da se nij do nje nič Blišalo. Zvečer je šla mimo mala ladjica, ki je na veliko ladijo vodo vozila. Na to so pomorščeki splavali in se tako rešili. Na tej la-diiijetudi nekov SI oven ec Viljem Vidmar. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni RBTalesciere in Barry 28 let nže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdra- nla ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščonih i itroeih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni ■■ želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; zleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-lavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, Blabosti, zlato Ulo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silcnje krvi v glavo, funienjo v ušesih, slabosti in blevauje pn nosečih, )toinoNt, diahet, trganje, shnjsanje, blcdičico in prehlajenje; posebno se priporoča za dojence in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi Bpri-uvahi profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Beneka, pra-rega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, '.dravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Ur. OampDella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castlo-■ituart, Markize de Brehan a mnogo družili imenitnih .»sob, bo razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega b\cinika Dr. "VVurzerja, Bonn, 10. jul. 1852. Revaleaciere Du Barry v mnogih slučajih na- gradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griii, daljo pri sesalnih in ob is t ni h boleznih, itd pri kanu i ju, pri prifiadljivem a bolehnem draženji v •calni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v ubistih In mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne sauni pri vratnih in prsnih boleznih, amp.;k tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L*. S.) Rud. Wurzer, zdravilni svetovalec in Člei< mnogo ueei'h družtev. Winc hester, Angleško, li. decembra 1842. Vaša izvrstna Revalesciere je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranoeelnik, 9ti. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina. Berolin, ti. maja 185ti. Ponavljaje izrekam glede Revalesciere du Barrj vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. AugolBtein, tajni sanit. svetovalec. Montona, Istra. Učinki Revalesciere du Barry so izvrstni. Fer d. C lausberger, c kr. okr. zdravnik. Spričevalo št 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je VBled rabe Vaše Revalesciere du Barry po polnama zdrav. Viljem Burkart, ranoeelnik. Št 80.416. Gosp. F. V. Beneke, pravi protesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v „Berliner Klinische "VVochenschrift" od 8. aprila 1872 to le: -Nikdar ne zabim, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Revalenta Ara biča" (Revalesciero). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hvjšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila cijso bila v stanu odpraviti: toda Revalesciere gaje osdravila popolnoma v ti tednih. St 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, DUBseldori, na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji. Si. 04.210. Markize de Brchan, bolehajo sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, Bhujšanji in hipohondriji. s;. 05.715. Gospodični de Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji in hujšanji. St 75.877. Flor. Ktfllerja, c. kr. vojašk. oskrb nika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji d usu i k a, omotici i t i Se a nji v prsih. St 75.970. Gospoda Gabriela Tešnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajske, na ■koro breznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic. Revalesciere je 4 krat tečneja, nego meso, ter ■e pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, glede hrane. V plehaitih pniioah po pol funta 1 gold. 50 kr , 1 fant 2 gola. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 ran tov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold., — Bovalesoiere-Biscniten v pušieah a 2 gold. 50 kr in 4 gold. 50 kr. — Kevalcuoiore-Chocolatee v prahu in v ploščicah za 12 tai 1 „old. 50 kr., 24 tas 2 gold 50 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta.-10 gold., sx 288 ta* 20 gold., — aa 576 taa 36 gold — Prodaje: Bar ry da Barry >, Coinp. na Du* na ji, WaUtisehfrasse it. 8, v Ljubljani Ed Mahr, v tirudvi bratje Oboranzmevr, v ln» bjrufcku Dieohtl & Franci, v 'Celovoi P. Birn-baohur, v Lonti Ludvig MOller, v Maribora U. Korio, v JKLeranu J. B. B tookhaus en, v Zagrebu v lekarnici usmiljenih .sester, v Čer-novleah pri N. Snirhu, v Oseko pri Jul. Davidu, lekarju, v Oradcu pri bratih Oberranz-meyr, v Teine&varu pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M. Jahnerju, lekarju, v Varaš* dinu pri lekarju dr. A. H al ter ju, kakor v v««v aiestih pri Joorih ktaarjih in Bptiounjnkib trgovcih tadi razpošilja dnaaj«tta hiift na vae krajo ve potetft fc'esjoa* 23. j ul i j a: iCvropa I Contureli iz Benetk. — Cariclee iz Gradca. — Nadherny iz Dunaja. — Lazar iz Idrije. — ilauben iz Gradca. — Stare iz Mengša. Pri »<•■*; Furlani iz Trsta. — Ditrih iz Dunaja. — Wianitzky iz Trsta. — Vidic iz Beljaka. — gr. Pače iz Ponoviča. — Kcsler iz Trsta. — Sehul iz Trebnja. — Belini iz Trsta. — Aviene iz Benetk. — Eger iz Trebnja. — Chara iz Zadra. Pn9iulici: Fischinan iz Gradca. — Rubin iz Dunaja. — Ilarsman iz Ptuja. — Pa en iz Dunaja. — Keil iz Gradca. — VVaser iz Dunaja. — Siman iz Linca. — Starkbaum iz Dunaja. — Schonv/etter iz Krškega, — Presburger iz Dunaja. r*ri Xauiorul. Menzinger iz Dobrovo. — Karl€»l Pio olijii, lekarja v Ljubljani, na duuajskej cesti. Anaterinova listna voda in zobni prašek. Boljši, nego vsaka druga zobna voda in zobni prašek, pravo sredstvo zoper zobobol in ustne bolezni, zoper gnjilobo in majanje zob, zoper ditteritis ali vnetno grla in skorbut, prijetnega duha in okusa, krepi dalje zobno meso, in jo sploh neprimerljivo sredstvo za či-stenje zob. kedor ga enkrat poskusi, dal mu bode gotovo prednost, vziic vsim enakim izdelkom. 1 steklenica 60 kr., 1 škatlja 40 kr. Ribje olj 6, pošiljano na ravnost iz mesta Bergen na Norveškem, brezkusno in ne slabo-dišeče, 1 originalna steklenica 80 kr. Pravi sajdlicev pulver. Nareja se z čisto kruni - n i li tvarin. 1 škatlja 80 kr., 1 tucat škatelj ti gold. tiO kr. Pravo vinsko žganje z soljo, v pomoč bolehnemu človeštvu, pri vsili notranjih in vnanjih prisadih, zoper večino boleznij, posebno za vsakovrstne rano itd. 1 steklenica 40 kr. Eliksir iz Kine in Koke. Najboljši do sedaj znani želodečni liker. Pospešuje cirkulacijo in prebavljenje, ter različne organe in ude z nova okrepi in oživi. 1 Bteklenica 80 kr. Glycerin-Cr6me, jo posebno izborno sredstvo zoper razpokane ustnice iu kožo na rokah. 1 ttacon 30 kr. Lancaster-lilijna voda. Toaletni zaklad. Specijalno, da se ohrani koža krasna, nježna in mehka, se jej daje prednost pred vsemi um i \ a 1 li i m i vodami, lepotiejem in lepotičnim sredstvom, katera so često škodljiva. 1 steklenica 1 gold. Rajževi pnlver. Izključljivo iz vegeta- hiličnih tvarin, posebnu zdrav za kožo, katerej podeli izvirno brhkost in čvrstost, kar so nahaja le pri mladini. 1 paket 10 kr., 1 škatlja 40 kr. Sok iz Tamarinde. Po mrzlih sredstvih iztlačen. Učinkuje znamenito krepilno in olajšaj oče. 1 steklenica 40 kr. Neizmotljivo sredstvo zoper mrzlico, Učinek tega leka je dokazana istina in vsaki bolnik, ki je lek uže poskusil sain na sebi, se bode radostno prepričal, da je najmočneje in zanesljivejše sredstvo do sedaj znanih zoper ponavljajočo se mrzlico. 1 steklenica 80 kr. Naročila se izvršujejo vračajočoj se pošto proti postnemu povzetju. (132—07) I rt*4liio iiuziiitiillo. 25. jultfa 1875. Raspisane alužbe: V šolskem okraji postojnskem učit. službe na lj. šolali: V Colu na Planini (vipavski), v Sentpctru, v Premu, v Ternu, v Vipavi in Postonji po 400 gl. na leto in stanovanje, v Košani 500 gl., ženske (učiteljice) nijso izključene. Prošnje do 24. jul. okr. šl. svetu v Postonji. — V ljubljanski okolici je Borovnica razpisana do 24. julija. Poduciteljska služba na narodnej šoli v Sli* ni«-i z letno služnino 440 gold., oziroma provizorično 400 gld in prostim stanovanjem se razpisuje. Prositelji, zmožni slovenskega in nemškega jezika imajo svoje dokumentirane prošnje pdtem predstavljene šolske goBpodske, do 20. avgusta t. J. krajucuiu šolskemu »vetovalstvu na Slivnici, pošta Št. Jurij poleg južne železnice vposlati. (256—1) Okrajni šolski svet Smarski, dne 18. julija 1875. Predsednik: ]. r. C. kr. priv. vzajemna zavarovalnica v Gradci. C. kr. priv. vzajemno zavarovalno društvo proti ognji v Gradci zavaruje premakljivo in nepremakljivo blago vsake vrste proti ojillji: na kar podpisano vodstvo sedaj pri bližajoči se žetvi p. n. gospode gruntne posestnike zarad zavarovanja poljskih in senožetnih pridelkov proti on nji posebno opomni. Zavarovalne ponudbe sprejemajo se pri VO