Avtomobilskega | Kaj se dogaja s Savinjsko I salona v Celju ne bo | trgovsko družbo? wm 7 ]l > vsako sredo tib-10.15 v Citi/cetOm Ce HjL in nafrdaena % RadkrCdje. ST. 30 - LETO 62 - CELJE, 13.4. 2007 - CENA 1,25 EUR - 299.55 SIT 'Mercator dcgDattepe®® Opekarniška 9, Celje ^ petek. 13. april, ob 17. uri MAVRIČNA DOŽIVETJA Prsdslavitev knjiga Resnična pravljica avtorice Sandre Habjanič sobota, 14. april, ob 17. uri .-; AIR WICK zaključno žrebanje cafffe aŽITEKVDOBRIKAVIl PRAŽABNA:03/713-26«68 CELJSKI SeJEM. 17.-ao. fiPRIL aoo7 ^ Želite da so vasa okna bolj varna in hkrati vaš /jff^'^fl ^v prostor prezračevan ^^jL^Al^ tUdI ko so zaprto? m j Ä — I I— ( prezročevalni sisterr> GECCO ; £/ CELJE MIK Ö.O.O.. Gaji i2b, Celje N O V>V^ O K N A prednost je v k - a..:o' 080 12 24 www. mik-ce.si Andrej Šušterič: OKI IM lEMII ^«VODNIK Odprt trg odžira dobičke Vedeä smo. Pi^ aR slej bo nekdo začel tojTuai, kaj prinaša, še bolje odnaša, odprt trg z Evropsko urujo. Med slednjimi so v zadnjem času najjasnejši pooblaščeni prodajala in sennserji vozil. V zelje jim namreč hodijo novodobni preproda-jald vozil, ki so sicer pravno formalno brezhibni, vendar jim zaradi tega, ker flm ni potrebno nadiä servis za vozila in bjalno hnkurenco. In........ ROZMARl PETEK dja uvc^kov za oseijna vozila odločila, da prihodnje leto Avtomobilskega salona Slovenije v Celju ne bo, za čemer seveda najbolj žaluje direktor Celjskega sejma Franc Pangerl. Kar ne more verjeti, da uvozniki vozil tako malo cenijo Slovence, ki po številu kupljenih avtomobilov sodijo med zlate kupce, in hkrati ne verjame, da bi razlog za kaj ttAega lahko bil samo denar. No, da smo malce »ubrisani« na nove avtomobile, lahko vsak laik ugotovi že po nekajminutnem opazovanju prometne ceste. Hkrati pa vse več Slovencev zna uporabljati internet in po kliku aä dveh ugotovi, da je dve leti star passat za star milijon tolarjev cenejši pri uvozniku rabljenih vozil kot pri pooblaščenem prodajalcu, ki ima ob prodajnem salonu prav tako shranjena rabljena vozila. Vsak dipbmirani kupec si tudi prav hitro »pride gor«, da je um uradnega senTiseija s triletno šolo precej dražja od njegove, pa tudi, da bi njegov sosed, ki v domači garaži »na šverc« popravlja avtomobile, za enako delo računal prec^ rrumj... Kakšen bi lahko bil pameten zaključek'? To, daje bolje biti mehanik kot tako imenovani izobraženec? Ne, ne, to ni današnja tema. Po mnenju pooblaščenih prodajalcev in serviserjev VOZÜ bi namreč bih še najbolje, da država prisluhne njihovi stiski in zakonsko onemogoä ali vsaj okrni poslovanje takšnih »novüi« imznikov. Se bomo po tg različici na nek naän vrnili v dobre, stare čase, ko smo v zaprti socialistični državi zastavo lahko po več mesecih čakanja kupili le. če smo še trgovcu v roke stisnil par sto mark, zdaj pa boš pač (znova) za enak avto plačal nekaj več? SLADKE Hans na počitku »v Sofijinem dvoru bo počival Hans iz Nemčije, pod oknom mu bo pa Uraktor ropotal. In tako naj bi izgledil visoki turizem v Rimskih Toplicah!?« je Drago Zupan praktično ponazoril idejo peščice posameznikov, ki vztrajajo, da bi bil promet do vasi Senožete speljan tik ob zdra^šču. Smo hčerinsko podjetje znanega nemštega koncema WUFiTH. Na svetovni ravni zaposlujemo več kot 53.000 ljudi. Že več let ttrimo tehnično biagn na področju celotne Slovenije, v svoji ponudbi imamo ca. 100.000 artiklov iz različnih programov {avto, lesni, gradbeni, kovinski, tovorni, elektro in sanitarni). Zaradi uresničitve svojih dolgoročnih ciljev iščemo : Tehnično-prodajnega svetovalca (terenskega komercialista) Zato objavljamo prosto delovno mesto za kandidata/-ko iz območja Celja ali širše okolice. KandidataZ-ko bomo zaposlili na področju kovinskega programa. Od kandidatov/-k pričakujemo: - najmanj IV. stopnjo izobrazbe - pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika - poznavanje osnov računalništva v okolju Windows - vozniški izpit B-kategorije in lasten prevoz Ponujamo: - službeni telefon - službeno vozilo po določenem času zaposlenosti - stimulativen zaslužek - redna izobraževanja v sklopu naših seminarjev, vključno z enomesečno pripravo naterensko delo Kandidata/-ko bomo izbrali na podlagi predhodnega preizkusa znanja oz. sposobnosti v okviru ocenjevalnega dneva. Z izbranim kandidatom/-ko bomo sklenili pogodbo za določen čas s kasnejšim ciljem zaposlitve za nedoločen čas. Kandidati/-ke naj svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v S dneh po objavi na naslov: Wuerth, d.o.o., Brodišče 25,1236 Trzin, s pripisom" Za razpis>, Kandidati/-ke bodo o izboru obveščeni/-© v 8 dneh po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi z izbranim kandidatom/-ko na naši spletni strani www.w^uerth.si. Oženje celjskih pokrajinskiii meja Savinjska statistična regija se kot pokrajina vse bolj krči: deset občin Saša regije je izločenih, zapuščata jo tudi občini Bistrica ob Sotli in Radeče členitev Slovenije na 14 pol Dogajanje v Sloveniji je v zadnjem c^su v znamenju nastajanja pokrajin. Kot je znano, bo najverjetneje nastalo 14 pokrajin, med njimi tudi dve na širšem celjskem območju. Savinjska s sedežem v Celju in Savinj-sko-Šaleška pokrajina s sedežem v Velenju. V številnih razpravah se bolj kot z vsebino novih pokrajin ukvarjajo z območji, in kot kaže, bo Savinjska pokrajina manjša vsaj za območji občin Radečein Bistrica ob SolL V občini Radeče je župan Matjaž Han v torek sklical vse predsednike političnih straiic ter predsednike krajevnih skupnosti. Seznanil jih je s pokrajinsko zakonodajo in s tem, da bi Radeče izstopile iz Savinjske in se priključile Posavski pokrajini. Kot je pojasnil Han, je Posavje Občini Radeče izkazalo pripravljenost, da jo vzame pod svoje okrilje. Danes imaradeški župan tudi sestanek s predstavniki iz Posavja pri ministru za lokalno samoupravo in regionalno politiko dr. Ivanu Žagarju, kjer se bodo dogovorili, kako naprej, Današnjega sestanka se bodo udeležili tudi predstavniki Občine Bistrica ob Sotli, ki se prav tako zanimajo za vstop v Posavsko pokrajino s sedežem v Krškem. Zg«Hiba brei Bistrice ob Sodi župan Bistrice ob Sotli Jožef Pregrad je pojasnil, da so se o prestopu v Posavje pogovarjali že v prejšnji sestavi občinskega sveta. »Potem smo računali, da se bodo v Savinjski statistični regiji stvari izboljšale, a se niso. Zato ne bomo več tu,« je odločen bistriški župan. »Zelo nas moti delo Regionalne razvojne agencije Celje. Pojejte, po zadnji seji sveta regije se je šušljalo, da bo samo polovica denarja namenjenega občinam, ostalo bodo razporedili v Tehno-polis. Torej se bo Celje spet razvijalo na račun dru^h občin, Bistrica ob Sotli pa je zdaj peta najbolj nerazvita občina v Sloveniji. T\jdi zalo je v tej zgodbi ne bo več zraven.« Župan Pregrad pravi, da v sedanji Savinjski statistični regiji preprosto ne poslušajo... »Tu se dogovorimo eno, a ven pride čisto nekaj drugega. Celjski župan Bojan Šrot je govoril, da v občinah nimamo projektov,. 3 smo jih imeli. Potem se je zgodilo, da je svet regije sprejel ene projekte, Klančnik (mišljen je Boris Klančnik, direktor RRA Celje, op. p.) pa je v Ljubljano odnesel druge.« Pregrad od današnjega sestanka z ministrom pričakuje kar nekaj odgovorov, sicer pa bodo o izstopu iz Savinjske pokrajine občin- m pokrajine s središči in številom prebivalcev): POKRAJINA SEOEŽ STEV. PREB. 1 Zasavska pokrajina Ttfcovlje 46.000 2 Notranjska pokrajina Postojna 51.000 3 Savinjsko - Šaleška pokrajina Velenje 61.000 4 Spodnje Podravska pokrajina Plnj 88.000 5 Posavska pokrajina KrSko 71.000 6 Koroška pokrajina Slovenj Gradec 74.000 7 Pr&norska p^ajfiiu Koper 104.000 8 Dolenjska pokrajina Novo mesto 140.000 9 Goriška Nova Gorica 118.000 M Pomurska pokrajina Murska Soiiota 125.000 11 Gorenjska pokrajina Kranj 200.000 12 Podravska pokrajina Maribor 237.000 13 , Savinjska p^ajina Celje 198.000 14 Ljubljana 498.000 ski svetoiki v Bistrici ob Sodi odločali 26. aprila. Po pripravljenem osnutku zakona lahko za občino, ki leži ob meji predlagane pokrajine s sosödnjo pokrajino in ne soglaša s predlogom, državni zbor razpiše referendum, s katerim se ugotovi volja prebivalcev te občine. Referendum je mogoč samo v primeru, če vključitev občine v drugo pokrajino ne bi pomembno vplivala na predlagana območja pokrajin. Ob upoštevanju referendumskih izidov bo vlada posredovala dokončni predlog zakona o ustanovitvi pokrajin v sprejem državnemu zboru, ki ga mora sprejeti z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslan- Odločilna politična «olja Seveda osnutki pokrajinske zakonodaje teh sprememb še ne predvidevajo, zatovnadaljevanjupredstav-Ijamo delovno gradivo. Kot rečeno, naj bi na širšem celjskem območju, v t. i. Savinjski statistični regiji, nastali dve pokrajini. Savinjska pokrajina naj bi obsegala naselja občin Bistrica ob Sotli, Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Kozje, Laško, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Radeče, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Štore, Tabor, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče in Žalec. Še enkrat poudarjamo, da verjetno občin Bistrica ob Sotli in Radeče ne bo v tej zgodbi. Sedež Savinjske pokrajine bo v Celju, prvi pokrajinski svet pa naj bi štel 43 članov. Na Celjskem naj bi se oblikovala še Savinjsko-Šaleška pokrajina, kamor bi sodile občine Gornji Grad, Ljubno, Lu-če, Mozirje, Nazarje. Rečica ob Savinji, Solčava, Šmartao ob Paki, Šoštanj in Velenje. Sedež bo v Velenju, prvi po- krajinski svet pa naj bi štel 33 članov. »To je seveda izhodiščni predlog, če hočete delovni osnutek, in ni končna oblika. Predlog je narejen na sedanji teritorialni delitvi plus dve dodatni pokrajini,« je povedal minister Ža^. V sklop tistih dveh »dodatnih« seveda sodi Savinjsko-Šaleška pokrajina, že zdaj oblikovana kot regija Saša. Mnogipravijo, daje izrazit »plod politične razprave«. Vemo, da se v Saši ne bi potegovali^ ustanovitev svoje pokrajine, če bi v Sloveniji obveljal predlog stroke - torej delitev na največ osem pokrajin. »V tem primeru ne bi vztrajali. Vendar Če je 12 pokrajin, je potem vseeno, če jih je tudi 14 in če smo zraren,« je pred časom povedal velenjski župan Srečko Meh. »Zdaj s terena sprejemamo pripombe, pobude in tudi različne rešitve. Vsekakor so občine skoraj dolžne podajati svoje predloge. V vladi bomo mnenja upoštevali, prepričani pa smo, da jih bo tudi državni zbor, ki mora sveženj zakonodaje sprejeti z dvotretjinsko večino,« pravi dr. Žagar, ki hkrati opozarja tudi na vsebino. »S pokrajinami želimo doseči decentralizacijo države, pospešiti skladen regionalni in policentrični razvoj ter, če pogledamo skozi finančna očala, prenesti upravljanje z 1,4 milijarde evrov na pokrajinsko raven, Torej o tem denarju ne bi več odločali v Ljubljani. Prepričan sem, da bi pospešili razvoj.« Z nastankom pokrajin se bo v Sloveniji spremenil upravni red. Vlada napoveduje, da bodo del nalog občin in države prevzele nove lokalne tvorbe. Z njuni se odpirajo mesta za vsaj 14 predsednikov pokrajin, prav toliko direktorjev pokrajinskih uprav in vsaj toliko podpredsednikov pokrajin. Ob tem bo še 560 članov pokrajinskih svetov, ki bodo lahko hkrati tudi poslanci in občinski svetniki. Pokrajine naj bi zaživele s 1. januarjem 2009, že jeseni prihodnje leto pa naj bi skupaj s parlamentarnimi izvedli tudi pokrajinske volitve. »Dokončen sprejem je povezan s politično voljo, čeprav velika večina v državnem zboru projekt podpira. Bojim se, da če ne bomo izkoristili tega političnega trenutka, se bo projekt odmaknil daleč v prihodnost. Naj poudarim, da želimo razvoj pospeševati, ne zavirati. Marsikaj bo odvisno od politične modrosti: pokrajine poleg razvojnih priložnosti prinašajo tudi odgovornost za razvoj v lastnem okolju,« trdi dr. Žagar. URŠKA SEUŠNIK CMCelJe cesrc MOSTOVI cfuf d.A PROSTA STANOVANJA V VEČSTANOVANJSKEM KOMPLEKSU LIVADA ŠENTJUR • Prosto je stanovanje v Ulici Valentina Orožna 10. Šentjur, z oznako B17 v velikosti 136,2 ml In garaža št. 22 (na koncu|. Ostala stanovanja In garaže s prodani in predani. Kupcem stanovani nudimo pomoč pri pridobiwi ugodnih dolgoroSnih kreditov za nakup stanovanj. Za vse dodatre informacije pokliäte na tel. 03 42 66 586 ga. Matejo KOMPOŽ.^^^^ ^^^ Gradimo za vas .i^r fisii_ V bratstvu resnice tudi Alma IVI. Sedlar ID^ODKI Društvo novinarjev Slovenije je včeraj zveder podelilo stanovske nagrade Consortium veritatis / Bratstvo resnice. Nagrado za življenjsko delo v slovenskem novinarstvu je dobil Jože Pogačnik, eno od nagrad za izstopajoče dosežke v novinarstvu v preteklem letu pa so podelili tudi novinarki revije Jana Al-mi Maruški Sedlar, ki je svojo novinarsko pot začela v naši medijski hiši. «Alma M. Sedlar je tankočutna raziskovalka človeških zgodb in usod. Z njimi med bralce prinaša svet, ki je pogosto drugačen od običajnega vsakdanjika,« so zapisali v društvu in dodali, da so zapisi Alme M. Sedlar »pogosto kot ogledalo, v katerem ni mogoče spregledati tistega, kar bi sicer najraje prezrli«. Alma M. Sedlar je s svojim novinarskim delom pomagala že neštetim ljudem. Pravi, da je prav to tisto, kar ji je pri novinarstvu \^eč: »Najlepši so trenutki, ko s svojim delom nekomu pomagaš. Predvsem takrat, ko pomagaš ljudem, za katere veš, da so se, še preden so se obrnili na medije, obrnili že marsi-kam, a so povsod naleteli na zaprta vrata. To je tisto, kar mi pri delu največ pomeni in v čemer vidim tudi glavni smisel novinarskega dela.« Alma M. Sedlar je znana po vrhunskih zgodbah, ki od-krivajo nepravilnosti sistema, nepravilnosti, ki jih zakrivijo posamezniki, po zgodbah, ki razbijajo tabuje, in nenazadnje po zgodbah o malem človeku. Takih zgodb je v slovenskem novinarstvu žal vedno manj in so zato še tohko bolj dragocene. Je pa žal tudi tako, da je za dobro zgodbo potrebna tudi veliiia tragedija, kot pojasnjuje Alma M. Sedlar: »Ponavadi so to ogromne osebne tragedije. Take, ki si jih ne moremo predstavljati, dokler nismo vsaj del tega, dokler zanje ne izvemo ali jih vsaj delno doživimo tudi sami z vsemi tistimi ljudmi, o katerih pišemo.« Kot se za pravo novinarko spodobi, Alma M. Sedlar ni kritična le do sveta zunaj sedme sile. Ostaja zagovornica nekaicšne zbornične ureditve Alma M. Sedlar slovenskega novinarstva, ki bi v slovenski medijski prostor prinesla določena pravila oziroma norme: »Novinarstvo je trenutno pod velikimi pritiski, predvsem političnimi, in to je zaskrbljujoče. Zdaj je čas, da se vprašamo, kam gre slovensko novinarstvo, in da postavimo nekakšna pravila kakovosti, tako profesionalne kot tudi etične norme, ki bi se jih vsaj poskušali držati.« Sicer pa Alma M. Sedlar dodaja, da se v novinarstvu navadiš, žal, tudi na različne pritiske: »V začetku, dokler se človek ne navadi, so najtežji razni poskusi pritiskov, ki smo jih mi doživeli že na lokalni ravni, tako da se »lokalci« zdaj, ko se pritiski dogajajo novinarjem v t. i. velikih medijskih hišah, ne čudijo preveč. Tudi to človek sprejme kot del poklica, hudo je samo takrat, ko se zgodi prvič, Najhuje pa je, če nimaš podpore v lastni redakciji, s čimer se jaz v določenih trenutkih ne bi mogla pohvaliti.« V zadnjem času se Alma M. Sedlar precej ukvarja z novinarsko teorijo, predvsem s cenzuro in sovražnim govorom v medijih, vedno bolj pa jo zanima tudi področje človekovih pravic. Svoje novinarsko delo tako namerava usmeriti predvsem v ta področja, vendar si želi delo nadaljevati v kakšni drugi državi, po možnosti neevropski. ŠO, foto: AŠ BIG BROTHER Vstopi v hišo največjega resničnoscega šova - BIG BROTHER in kupi enkratni neomejen dostop do popolnega vpogleda 24 ur na dan v živo za samo 10 EUR! 03 42 88 112 03 42 88 119 Predrag avtomobilski salon? Avtomobilskega salona prihodnje leto v Celju ne bo Lani smo v Sloveniji po petih letih premora prvič Avtomobilski salon Slovenije gostili v Celju, a kot je sedaj od-k)čeno,gaprihodnjeletokljub rekordnemu obisku ne bo. Tako se je odločOa sekcija i nikov za osebna vozila, kot razlog pa so navedli previsoke stroške in nelojalno konkurenco med trgovci. Avtomobilski salon naj bi za posamezne znamke pomenil previsok strošek, zato se je kar 85 odstotkov uvoznikov salonu, ki naj bi bil bienalen, odpovedalo. »Strošek posameznega distributerja stane okoli 150 tisoč evrov, zato ne verjamem, da je ravno to razlog. Poleg tega me čudi, da zastopniki in prodajalci vozil ne vidijo, da je slovenski kupec zelo dober, saj sodimo med redke evropske države, ki imajo zelo sodoben avtopark. Imam občutek, da do kupca nimajo pravega odnosa,« je odločitev komentiral direktor družbe Celj ski sejem mag. Franc Pan-gerl. Po lanskem rekordnem obisku - salon je obiskalo 82 tisoč ljudi - je odločitev res še toliko bolj presenetljiva. Bo pa Celjski sejem prihodnje le- to sejmom Avto in vzdrževanje, Moto boom in Logotrans namesto Avtomobilskega salona pripel novo prireditev, na kateri bodo predstaviH avtomobilske komponente srednje in jugovzhodne Evrope. Obiskovalci in sodelujoči bodo lahko navezali stike med proizvajalci avtomobüskih komponent na eni strani in predstavniki evropskih avtomobilskih proizvajalcev in sistemskih dobaviteljev na drugi strani. Kdaj, če sploh, bo naslednji slovenski avtomobilski sa-I, zaenkrat še n CRESTA BaKkivk^ ^ ?nofcLi6košova« Sli 198,90 . norma). 25 kosov NOVI IIHIK Idila z grenkim prizifotom v Šmartnem v Rožni dolini se počutijo zapostavljene, saj ponekod nimajo urej^iih osnovnih pogojev za bivanje Pogled na središče Šmartnega v Rožni dolini: ostali kraji se raztezajo daleč do meja drugih občin. Kadar nas pričaka veliko število zainteresiranih krajanov, ki so obenem aktivni na več področjih delovanja v svojem kraju, je to že prvi pokazatelj, da gre dobro organizirano ter močno povezano skupnost. Hipoteza se je potrdila tudi ob obisku idiličnega Šmartnega v Rožni dolini. Da bi o izrazu idila, vsaj ko govorimo o infrastmktumih ter čisto praktičnih potrebah krajevne skupnosti celjske občine, veljalo dvakrat razmisliti, pa seje izkazalo med pogovorom. »Počutimo se zapostavljene, pravzaprav kot nekakšen privesek,« so družno ugotavljali krajani in utemeljevali tudi razloge. »Poglejte, občina se razvija, se loteva velikih projektov in gradenj, mi še vodovoda nimamo speljanega po vsej KS, ponekod so še odvisni od deževnice,« je bil slikovit predsednik KS Albin Apotekar. Pokaže tudi rezultate anketnega vprašalnika, ki so ga po-siaK v vsa gospodinjstva KS, v njem pa krajane povprašali po njihovih željah, potrebah ter zadovoljstvu s kvaliteto življenja v laaju. »10 odstotkov aiiket smo prejeli izpolnjenih. Poglejte samo odgovore na vprašanje, ali menijo, da občina za delo KS Šmartno prispeva premalo denarja. Kar 90 odstotkov krajanov se s tem v celoti strinja. Saj vemo, da na to opozarja večina KS v vseh občinah, denarja seveda nikoli ni dovolj. Pa vendar, veliko je področij, ki bi jih pri nas bilo nujno potrebno uredili, ampak zme- V akciji NOVI TEDNIK V VAŠEM KRAJU bomo obiskali FRANKOLOVO. Našo novinarko boste našli v ponedeljek, 16. aprila, ob 16. tiri v prostorih krajevne skupnosti, kjer ji boste lahko zaupali zanimivo zgodbo ali pa ji predstavili problem. Če želite, da pridemo tudi vvaš kraj, nam pišite aU nas pokUčHe! NOnTHNW v vašem kraju raj nam je naročeno, naj počakamo, Čeprav se zavzemamo le za manjše posege. Trenutno se poglavitni radog glasi - gradimo center za ravnanje z odpadki, kakšna tri leta ne pričakujte preveč,« dodaja Apotekar. »Kdaj bomo prišli do osnovnih pridobitev?« »Ceste, vodovod in ureditev poselitve so prioriteta za začetek. Pa še marsikaj bi bilo potrebno urediti,« nadaljujejo krajani, ki so enako rrme-nje izrazili tudi v omenjeni anketi. »Ponavadi je sever povsod bolj razvit od juga, pri nas je ravno obratno,« vseeno malce na šalo vse skupaj obrne Apotekar. Pa vendar: »Sodeč po dosedanjem tempu financiranja bomo ceste urejali še 30 let. Če pustimo ob strani številne plazove ob cesti Celje-Šmartno-Vojnik, nam še vedno ostane kup krajevnih cest s statusom lokalnih. Denimo klanec iz Šmartnega na Rožni Vrh, cesta Pe-pelno-Zavrh, pa Pepelno-Lemberg, kjer je le nekaj za- plat asfalta. Zadnji asfalt smo pred nekaj leti dobili v naselju proti Ločam,« pravi Apotekar, O prepotrebnem vodovodu niti ne izgublja besed. Krajane pa moti predvsem ureditev naselitvenih območij, pri čemer, kot pravijo, bi prav tako morala sodelovati občina. »Nekateri kotpo čudežu dobijo tukaj parcele, domača mladina pa nima možnosti, da bi si ob domači hiši postavila svoje domovanje,« pove Darinka Kos. sicer aktivna predvsem na področju kukure, vsako leto pa ob njihovi domačiji pripravijo odmevno kresovanje {tudi letos bo tako). »Nekateri prišleki se bolj slabo vživijo v naš pretežno podeželski način življenja, se pa tudi zgodi, da se priseli kakšna mlada družina, ki kupi in obnovi staro domačijo. Ampak, saj veste, kakšni stroški so to,« dodajo krajani. Sile narave so Šmartno več kot obdarile z prečudovitim okoljem, vendar je za kvaÜ-teto življenja potrebno še kaj več. »Želimo, da bi zgornji del jedra kraja ob cerkvi, šoli in ostalih objektih postal nekakšno kulturno središče. Knjižnico smo želeli urediri celo v prostorih »farovža«, sedanja je stisnjena v podstrešju kulturnega doma. Iščemo nove rešitve. Spodnji del pa naj bi se preoblikoval v n^ vr- Krajani upajo, da bodo takšni šolski prizori ostali del njihovega vsakdana. ste poslovno-obrtoo cono. Krvavo bi potrebovali tigovlno s pripomočki za kmete. Nobena franšiza noče k nam, ker imamo premajhen pretok potencialnih kupcev. Iz istega razloga se na vloge ne odzivajo banke, da bi postavile vsaj bankomat. Pošta se stiska v neprimerno majhnih prostorih. Za vse to iščemo nove rešitve,« pravi Apotekar. »Šola mora ostati!« V šmartnem jih skrbi še, da bi se izpraznila podružnična šola (OŠ Vojnik). »Starši otroke vpisujejo v vojniške in Sogovorniki: (z leve) Albin Tanja Oprošnik, MHja Dimec in Matic Šmarčan Kos, Silva Juh, Valerija Grobelnik, celjske šole, čeprav vemo, da se vse podružnične šole praktično borijo za obstoj. Pouk v manjših lokalnih šolah pa je gotovo kvalitemejši, saj imajo manjše skupine in se jim strokovno osebje lahko bolj posveti. Ukinitev šole za vsak kraj pomeni ogromno škodo, šola je vendarle nekakšno središče dogajanja,« se strinjajo sogovorniki. Dobro pa bo odslej poskrbljeno za mlade. »Naslednji teden bo društvo mladih tudi uradno odprlo svoje prostore. Po dolgem iskanju smo jih skupaj s KS uredili v nekdanjem hlevu, ki je sedaj obnovljen. Ne bo nam dolgčas; dobro sodelujemo s celjskim študentskim klubom, pripravljamo projekte s Celjskim mladinskim centrom, čez poletje pa bomo pripravili pestro Športno in kulturno dogajanje,« pravi Matic Šmarčan. Tbdi sicer je za kulturo dobro poskrbljeno. Prosvetno društvo Dominik Hribemik, kot pove predsednik Mitja Dimec, ponudi marsikaj. »Aktivne so Ljudskepev-ke iz Jezerc, imamo kvaliteten moški pevski zbor, odlično dramsko sekcijo, etnološko skupino šrangatjev, pa še pri-trkovalci so se organizirali,« našteva. Vse ostale ciljne skupine nekako »pokrijejo« ostala društva, kotpravijo Silva Juh iz območne organizaci- je Rdečega križa, Franc Me-sojednik iz karitasa in Valerija Grobehiik, predsednica društva upokojencev. Vse se najde, od obdarovanj mladih in ostarelih ob različnih praznikih ter priložnostih, do dni-ženja in izletov. Ne smemo pozabiti še na planince in gasilce, slednji se izkažejo z velikim zavzemanjem za kraj; od družabnih dogodkov do prevoza vode v sušnih obdobjih. »Ne bo odveč pripomniti, da bo potrebno doreči še razvoj in ureditev kmetijstva, vendarle smo pretežno kmetijska KS- Smiselno bi se bilo usmeriti v ekološko kmetovanje, vendar zaenkrat ni zaznati dovolj zanimanja,« pravi Mesojednik, ki se s takšnim načinom pridelave ukvarja že osem let, opaža pa, da povpraševanje že presega njegovo ponudbo. Še skokna Šmartinsko jezero, ki odpira neslutene možnosti za razvoj turizma. »Vse skupaj je preloženo na državo, bomo videli, kako bo z lokacijskim načrtom. Bojimo se načrtnega o dkup ovanj a in združeva-nja parcel ter, da bodo pre-vlac^li zasebni interesi. Upamo, da ne bomo krajani tisti, ki bomo imeli še najmanj od tega.« POLONA MASTNAK Foto: ALEKS ŠTERN NOVIIDNIK Kl Šopek celjskih nagrajencev Priznanja so jim podelili na prireditvi občinskega praznika Celje je v sredo v Narodnem domu s podelitvijo občinskih priznanj proslavilo svoj občinski praznik. V tradicionalnem nagovoru je župan Bojan Šrot zlasti opozoril, da se napredek mesta zdi kar nekako samoumeven in šele čas pokaže, kako silovit razvojni skok je v zadnjih letih naredila občina. »Zamislile si, kako bi gledali človeka, ki bi vam pred 20 leti dejal, da boste danes potovali v Nemčijo ali Francijo zgolj z osebno izkaznico ali celo brez nje, v Bosno ali Srbijo pa s potnim listom. Se še spomnimo, kako je izgledalo naše življenje še 15 let nazaj, ko prakrično še ni bilo računalnikov ali mobilnih telefonov? Ali pred desetimi leti, ko je mesto imelo Zanimiva predstava v Narodnem domu, ki so jo oblikovali mladi celjski glasbeniki in zlasti plesalke društva Harlekin, se je odvila v cvetoč pomladni travnik spremenjeni dvorani, dogajanje pa sta po vzoru junakov iz Mup-pet showa kot nekakšna nergača iz močvirja spremljala Jure Mastnak kot imitator Srečka Katan-ca in Jure Longyka. Prireditev je spretno in suvereno, tudi zaradi težav z mikrofoni, ki so zdaj delovali, potem spet ne, povezala v spomladanski šopek Bernarda Žarn. Za prijazne pomladanske prigrizke, polne rož, so poskrbeli dijaki srednje gostinske šole. skoraj 24-odstotno brezposelnost, mestni proračun pa je znašal 15 milijonov evrov za primerjavo z današnjim, ki presega že 84 milijonov evrov,« je bil slikovit župan. Nič ni samoumevno, je zato poudaril in se nagrajencem zahvalil za njihov pris-pevekkrasti in razvoju mesta. Pri čemer ni mislil na nove stavbe, kilometre cest in podobno. Poklonil se je predvsem vsakodnevnim ravnanjem vseh občanov in strpnosti do soljudi. Vsakdo lahko kaj naredi za lepše in boljše življenje vseh. In ni bojazni, da ne bo Celje še naprej veljalo za mesto, ki zna poskrbeti za svoje občane. Nagovor je sklenil z mislijo mladih iz Celjskega mladinskega centra, ki so kot vodilo pri ustvarjanju svojega plakata ob občinskem prazniku zapisali: »Če si nekaj res močno želimo, bomo to tudi dosegli.« In v to luč je postavil kandidaturo Celja za evropsko prestolnico kulture. Zvezde večera so bili nagrajenci - Splošna bolnišnica Celje z zlatim, Ana Vovk Pezdir inivo Grobel-nik s srebrnima. Prostovoljno gasilsko društvo Lokrovec-Dobrova, igralka Barbara Vidovič in Zgodovinski arhiv Celje z bro-nasüm grbom. In mladi celj-sld diplomänti, ki so jih za odličnost med celotnim študijem nagradili s kristalnimi grbi - Polona Dolžan, Vesna Hajnšek, Matej Drev in Tina Majcen. Posebno županovo priznanje je prejel še Darko Klarič. BRANKO STAMEJČIČ Foto: GREGOR KATIČ DAN ODPRTIH VfMT REGIONMNI «ENTER ZA RAVNANJE Z ODPAOKICEUE Vabimo vas na obisk sodobnega Regionalnega. cenfro za ravrranje z odpadki v Buko\^aku .' pri Celju. Rezuftat odličnego sodelovanja 23 občin Sovinske regije prvič odpira vrata vsem občankam In občanom. Organiziran ogted In predstavitev RCERO Celje bo v četrtek, 19. aprila 2007, od 10. do 18. ure, vsako pdno uro. Strokovnjaki vam bodo med krožnim obhodom predstavili že zgrajene objekte ene trenutno največjih investicij v Sloveniji - RCERO Celje. Sodobna tehnološka rešitev ponujo mnogo novosti In zanimivih podatkov. Izvedeli pa boste lahko tudi mnogo uporabnega o ločenem zbiranju odpadkov doma. Ste vedeli, da RCERO Celje proizvaja tz odpadkov električno energijo? Vstop in ogled sta brezplačna. VABUENI! Letošnji šopek celjskih leve: Polona Dolžan, Vesna Hajnlek, Matjaž Vetmik, Ana Vovk Pezdir, župan Bojan Šrot, Barbara VidoviS. Ivo Grefaelnik. Štelka Prasker, Bojan Cvelfar, Darko Klarič, na sliki manjkata Tina Majcen, kija trenutno v Šanghaju, in Matej Drev, ki je ne študiju v Pittsburgu. pftku so Vesna Hajnšek, letnik 1983, unlv, dipl. komuniko-loginja na smeri trženje in tržno komuniciranje, je študij končala s poprečno oceno 9,22 in diplomirala z 10. Polna energije, dobra pevka, ki sodeluje v skupini Pepe-tum jazzile, turistična vodnica. Kje se vidi čez deset let? »Uuu, dobro vprašanje. Verjetno nekje, kjer bom še vedno povezana s Celjem ... drugače pa, saj vemo. Zdaj je svet meja, pravzaprav je meja že vesolje.« Polona Dolžan, letnik lavečsr la kul- turna ustvarjalka, pevka, pit salka, kostumografinja, Z odliko je zaključila dva študijska programa na londonski univerzi za umetnosti. Sodeluje v različnih kulturnih skupinah doma in po svetu, ukvarja se z režijo, sceno, kostumi, dramaturgijo, poje, igra, prireja umetniške razstave, pleše, fotografira ... Študij nadaljuje na magistrski ravni. Kje se vidi čez deset let? »Upam, da vsaj še z eno nogo doma. Čeprav bolj z levo kot desno. Meje ambicij Kdor odrašča v Celju, nosi s seboj veliko travm, a bila bi zadovoljna s kakšno dobro referenco, potem pa bomo videli, kam bo peljala pot naprej-« Zgodovinski arhiv Celje je bronasti grb prejel ob 50-letnici delovanja za profesionalnost pri ohranjanju zgodovinskih vrednot Celja. Danes se arhiv uvršča med najsodobnejše v Sloveniji, svojo dejavnost pa nenehno razvija tudi v pestro publicistično in razstavno dejavnost. Direktor mag. Bojan Cvelfar pravi, da bosta listina in grb na javnem mestu v arhivu in ne v depojih. »Tako bosta vsem na ogled, Imela bosta posebno mesto, saj smo vsi zaposleni v arhivu vložili veliko dela in truda in smo ve- seli, da je širša skupnost to tudi prepoznala. Listina nikakor ne bo takšna, da bi jo bilo mogoče kje založiti ...« Prostovoljno gasilsko društvo Lokrovec-Dobrova je bronasti grb prejelo za humanitarno pomoč ljudem v stiski ob naravnih in drugih nesrečah. Društvo deluje že 60 let, vzorno skrbijo tudi za svoj gasilski dom. Društvo ima 160 članov, med njimi kar 40 operativcev, Matjaž Vetrnik, ki je v imenu društva prevzel priznanje, j e zahvalo končal z besedami: »Na pomoč.« »To je star gasüski pozdrav in ne klic, ki bi opozarjal, da sami kaj posebnega potrebujemo. Na pomoč gremo drugim. Sicer pa v društvu tekmujemo z vsemi desetinami, skrbimo za kulturne in druge prireditve v kraju, skratka, povsod nas je dosri.« Barbara Vidovič, igralka v Slovenskem ljudskem gledališču Celje od leta 1998 dalje, je bronasti grb prejela za vrsto igralskih dosežkov v zadnjih sezonah. Vloge ustvarja poglobljeno, intenzivno, bogato in raznoliko. »Priznanje mi je v veliko veselje in spodbudo. Sem novopečena Celjanka in to je prava dobrodošlica zame v tem lepem mestu. Nič ne razmišljam, da bi šla kam drugam. Tu je prelepo zame.« Ivan Grobelnik, letnik 1920, je srebrni grb prejel za aktivnosti v slovenskem narodnoosvobodilnem boju. Ob prvi priložnosti je dezer-tiral iz nemške vojske, kamor so ga prisilno mobilizirali, in se priključil parrizanski vojski. Iz Zidanškove brigade so ga premestili med terenske aktiviste OF in s svojim delom je pomembno prispeval k vključevanju zavednega slovenskega prebivalstva v OF in odpor proti okupatorjem. S še petimi tovariši je v noči s 14. na 15. december 1944 iz zloglasnega Starega piskra osvobodil več kot sto političnih zapornikov Ob prejemu priznanja se je odločil še za eno plemenito dejanje. »Grb ni podeljen le meni, akcija je bila zasluga mnogih ljudi in prijateljev, s katerimi smo sodelovali. Zato je tudi finančna plat nagrade na nek način njihova in njihov delež sem odstopil bolnišnici za nakup CT-apa-rata.« Ana Vovk Pezdir je dobila srebrni grb občine za ko-reografske dosežke in plesno-pedagoško delo, ki ga opravlja že od leta 1974, zadnja leta v svojem društvu Harlekin, ki ga je sprva kot družbo us-tanovUa leta 1991. Prvih plesnih korakov in osnov baleta je naučOa ogromno mladih, marca ietos je bila na srednjo baletno šolo sprejeta že 11 učenka njene plesne šole, klasični baletni program pa obiskujeta že šesta in sedma generacija učenk. Ustvarila je tudi svoj način plesnega izobraževanja in ga poimenovala plesna piramida. Sooblikovala je tudi področje umetnosti v kurikulumu za vrtce. Je srebrni ^b pika na i? »Ne, to priznanje še ni pika na i. Sem sredi dela, v izdelavi je več projektov in tudi zato se te nagrade še ne zavedam povsem. To bo prinesel čas.« Splošna bolnišnica Celje je zlati grb občine prejela ob 120-letnici uspešnega izvajanja organizirane zdravstvene dejavnosd v širši celjski regiji. Danes izvaja celovito bolnišnično in ambulantno specialistično zdravstveno oskrbo na sekundarni ravni in to za kar 300 tisoč prebivalcev- Letno se v njej zdravi 3.700 bolnikov, specialisti opravijo 35 tisoč pregledov letno. Direktorica Štefka Presker pravi, da je zlasti grb priznanje za vsa leta delovanja in razvoja bolnišnice. »Ta je v tem času šla skozi velike preizkušnje in prav te preizkušnje pomenijo našo željo, da bolnišnica še naprej postaja boljša in boljša. Mimo morje mornarjem ne prinaša izkušenj, zato so tui nam burna leta in vse preizkušnje dale več izkušenj. Skupnosti, v kateri delujemo, želimo še naprej pomagati s tem, da so ljudje čim bolj zdra- Darko Klarič je prejel posebno županovo priznanje -kristalni kelih - za 15-letno delo v celjskem nogometu, ki se je ob začetku zdelo, kot se je izrazil župan, misija nemogoče. Postavil je temelje sodobnega nogometnega kluba, ki že vse od osamosvojitve igra v 1, slovenski nogometni ligi. »Nogomet bom imel vedno v srcu, sem pa realist, zato se zavedam, da je bü po 15 letih čas, da izpre-žem, saj je prevelika nevarnost, da bi začel delovati stereotipno. Še vedno imam mini klub samo za otroke in ta mizapolnjuježivljenje. Vteh letih je šlo skozi klub več kot dva tisoč otrok, in če so pridobili nekaj delovnih navad, je že to dragoceno.« BS Po poteh grofov Planinsko društvo Grmada pripravlja ob prazniku občine Celje v soboto že 6. pohod po poteh celjskih grofov. Začetek pohoda bo ob 8. uri s parkirnega prostora pri . mostu čez Savinjo. Pohodniki se bodo do končnega cüja, Pečovniške koče na Grmadi, povzpeli po dveh poteh. Daljša, pet ur zmerne hoje, bo vodila čez Stari grad, Osenco, Pe-čovje, Svetino in Tovsti vrh. Pol krajša pol bo pohodnike vodila čez Stari grad in Suhi potok do Grmade. Pohodniki bodo za vplačano štartnino, ki znaša tri evre, na Pečovniški koči dobUi knežji golaž in čaj. BS Kaj se dogaja s Savinjsko trgovsko družbo? Upniki čakali na narok, dočakali umik prisilne poravnave Nekdaj uspešna SM Savinjska trgovska družba že nekaj časa ne opravlja več svoje osnovne, trgovinske dejavnosti. Po pričakovanjih je uprava družbe julija lani vložUa predlog prisilne poravnave, vendar ga je pred kratkim umaknila, kar je po mnenju sindikatov nepojmljivo. Še posebej, ker sumijo, da so se posli sumljivo izvajali z družbami, ki si deUjo direktorico SM Savinjske trgovske družbe Žalec Anjo Musar Kalan. SM Savinjska trgovska družba je kot pravna naslednica nekdanjega podjetja Savinjski magazin Žalec z osnovno dejavnostjo trgovina na drobno in trgovina na debelo pokrivala območje širše Savinjske doline ter zaposlovala več kot dvesto delavcev. Pred tremi leti se je začela širiti celo po Sloveniji -prevzela je mrežo družbe Ga-mil, nekaj trgovin družbe Agrogorica ter odkupila blagovnico Nama v Slovenj Gradcu. V tem času je družbo vodil Aleš Musar, od julija 2005 dalje pa Anja Musar Kalan. Ravno takrat se je poslovanje družbe zelo poslabšalo, število zaposlenih se je zmanjšalo pod sto, leto kasnejepaje delovno razmerje prenehalo skoraj večini zaposlenih. »Marca lani nas je ostalo le še okoli trinajst, ki smo se morali prijaviti na zavod za zaposlovanje, saj je direktorica zaprla vse trgovinske dejavnosti.« nam je povedala bivša delavka, ki podobno kot ostali upa na primerne odpravnine. «Pred postopkom prisilne poravnave je v družbi ostalo le še sedem delavcev, ki jim po zakonu ni bilo mogoče odpovedati pogodbe o zaposlitvi, torej starejši delavci, invalidi in delavka na porod- niškem dopustu,« je povedal sindikalist Franci Klepej. »Kot upniki so v postopku prisilne poravnave svoje terjatve prijavili še zaposleni in nekdanji delavci, ki jim je družba iz poslovnih razlogov odpovedala pogodbe o zaposlitvi, a jim ni izplačala odpravnin. Območna organizacija sindikatov Celje je tako oktobra lani prijavila terjatve za 21 delavcev (le za ü-ste, ki so člani sindikata, op. p.] v skupnem znesku malo več kot 26,6 milijona tolarjev, predvsem iz naslova neizplačanih plač in odpravnin. Res je tudi,« nadaljuje Klepej, »da družba tem delavcem, ki so bili na dan začetka postopka prisilne poravnave še v delovnem razmerju, od 1. junija lani ni več izplačala nobene plače oziroma nadomestila, Prav tako družba v določenem obdobju za zaposlene ni poravnala prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ti delavci so bih kasneje prisiljeni izredno odpovedati pogodbo o zaposlitvi zaradi razlogov na strani delodajalca, saj jun le-ta več kot pol leta ni izplačal plač oziroma nadomestil. V delovnem razmerju je tako zdaj le še ena delavka, ki ji je marca potekel dopust za nego in varstvo otroka. Takrat sploh ni nikogar našla ali doklicala iz uprave družbe, zato je bila vsa zmedena in ni vedela, kaj naj naredi. Z upravo namreč ni mogoče komunicirati, saj na sedežu v Žalcu ni nikogar, tudi na telefonske pozive se nihče ne javlja.« Je razlog za kazensko ovadbo? hi ko so se zaposleni in sin-dikalisü ravno spraševali, zakaj tako dolgo ne razpišejo naroka, je vodstvo družbe pri- Zelja lahkD postane resničnost lOOlUROVMESiCNt ŠTIPENDIJA ALI POKOJNINA Trženje vzajemnih skladov "S Finančni leasing ■ ' ^ Fondpolice Na Šlandrovem trgu 35 boste med drugimi našli tudi upravne prostore SM Savinjske trgovske družbe, kjer pa so zaposlene pričakala zaprta vrata. silno poravnavo v začetku marca umaknilo. Sklep o prenehanju sicer še ni pravnomočen, ker se je eden od upnikov pritožil, o pritožbi pa bo odločilo višje sodišče v Celju. «Delavci upniki so zdaj v povsem negotovem položaju glede uveljavitve svojih terjatev do družbe. Območna organizacija sindikatov Celje bo preko svoje službe pravne pomoä sprožila sodne postopke, vendar je problem v tem, da naj bi bile vse nepremičnine družbe pod hipoteko,« pojasnjuje Klepej. Uradno je nenavaden razplet zgodbe pojasnila tudi direktorica Anja Musar Kalan. »Mi smo v postopku pri-sihie poravnave v začetku januarja sodišču predložih načrt finančne reorganizacije, ki med drugim vključuje spremembo terjatev nekaterih upnikov v kapital, kar je odobrila decembrska skupščina družbe. Iz tehničnih razlogov - potrebno je bilo predložili še revidirane izkaze za leto 2006 - je SM Savinjska umaknila sedanji predlog za začetek postopka prisilne poravnave in ga bo obnovila takoj, ko bo to mogoče. Skladno z že pripravljenim načrtom bo družba delovala predvsem na področju upravljanja in razvoja nepre- mičnin, poslovni načrt pa kaže, da na ta način podjetje v zmanjšanem obsegu in z manjšim številom delavcev (zdaj so štirje zaposleni) lahko preživi.« Kot še obljublja Musar Ka-lanova, bo del zaposlenih, ki še ni prejel celotnih odpravnin v okviru postopka, odpravnine dobil v celoü. »To izplačilo je tudi sicer prva prioriteta družbe in je kot prednostno vključeno v načrt finančne reorganizacije.« Sindikahsti so kljub vsemu zelo skeptični. Večina na-premičnin je pod hipoteko, še bolj nenavadno pa se jim zdi, da se v povezavi z nekaterimi posli pogosto pojavljajo družbe, na primer Ga-mil m Nilson (na istem naslovu in s podobno opredelitvijo nalo^ iz Ljubljane, direktorica slednjega pa je (bila) ravno Anja Musar KaUn. »V sindikatu preverjamo utemeljenost razlogov za kazensko ovadbo zoper odgovome be družbe SM Savinjska trgovska družba,« je še napovedal Klepej, kako pa se bodo postopki v primeru te Savinjske družbe nadaljevali, pa, na veliko žalost bivših zaposlenih, ne zna nihče zagotovo napovedati. ROZMARl PETEK Foto: TONE TAVČAR _O cetis Ne le trend, temveč zahteva Znova četvorček na celjskem sejmišču Prihodnji teden Celjski sejem znova pripravlja večjo sejemsko prireditev. Od torka do petka bodo potekali štirje specializirani in povezani sejmi s področja orodjarstva, livarstva, grafike ter plastike, ki naj bi v Celje privabiÜ vsaj 14 tisoč - ■ iz omenjenih strok. Toliko obiskovalcev so namreč našteli pred dvema letoma, »letos pa naj bi jih bilo, sodeč po večjemu številu razstavljavcev, ki so zasedli vse fiksne dvorane, kakšen tisoč več,« pričakuje namestnica direktorja uprave družbe Celjski sejem Breda Obrez Preskar. »Glede na to, da je sejem visoko specializiran, je za našega razstavljavca dovolj že en sam >pravi( obiskovalec, bodoči poslovni partner, zato same številke o obi- Med strokovnimi spremljevalnimi prireditvami, ki jih je organizator izpostavil, je torkova okrogla miza z naslovom Odprti ti^ na področju odpadne embalaže, ki bo še posebej zanimiva za trgovska podjetja (ta so dolžna zagotoviti redno prevzemanje odpadne embalaže). Sreda in četrtek bosta posvečena predvsem orodjarstvu, za petek pa pri-oko sku ne povedo dovolj o pomembnosti sejma,« je dodal direktor Celjskega sejma mag. Franc Pangerl. Kot je poudaril programski vodja sejmov dr. Brane Semolič, je celoten namen strokovnega dogodka iskanje partnerjev, predstavitev tujih in domačih praks, trendov, novosti tako s tehnološkega kot z organizacijske^ vidika. »Inker morajo svojo konkurenčno sposobnost razvijati na globalni ravni, kar sploh ni več trend, temveč zahteva, so sejemske prireditve, kot bo ta, nujne.« Tudi letos bodo pripraviM stojnico inovacij, novost letošnje^ četvorčka pa je projekt, ki ga je organizator pripravil skupaj z zavodom za zaposlovanje. Zadnji dan sejma bodo namreč pripravih tako imenovani zaposlitveni sejem, na katerega bodo povabili tako iskalce zaposlitve in dijake kot iskalce kadrov. Znano je, da imajo ravno podjetja, povezana s tematiko četvorčka, vse večje težave pri pridobivanju kadrov. ROZMARl PETEK ferenco o slojevitih tehnologijah, ki bo namenjena predstavitvi hitre izdelave prototipov, orodij in izdelkov (med njimi nekatera postajajo nepogrešljiva na medicinskem področju). Kdo so kupci Term Topolšica? lekate- V zadnjem paketu prodaje državnih deležev v rih slovenskih podjetjih so kupci precejšnje zanimanje pokazali za več kot Sl-odstoti»! delež v Termah Topolšica. Skupaj s Kadom in Sodom, ki imata skupaj slabih 18 odstotkov družbe, sta se v paketu za prodajo odločili še banki Vipa in NLB. Ponujeni delež naj bi bil vreden 5 milijonov evrov, ni pa še znano, aM bodo šest ponudnikov, koUkor jih je poslalo ponudbe za odkup deleža, pozvali k dvigu ponudbe ii pa se bodo odločili za dražbo. Kot je povedala direktorica Term Topolšica Lidija Fijavž Špeh, so se zanje v preteklosti precej zanimah Hotel Sava Rogaška, lokalno gradbeno podjetje Andreje, borzno posredniška hiša Medvešek in Pušnik ter Modra linija. Ali so le-ti oddali ponudbe ter kakšni so njihovi nameni, lahko zgolj ugiba. »Kdorkoli bo že izbran, bo za nas moral biti najboljši,« pravi direktorica, »upam pa, da nihče nima zgolj špekulativnega namena.« RP letDll panner % najboljšim okusm i^UALNO V pomoč odvisnikom Zavod Socio pridobil terensko vozilo, s katerim bodo pomagali odvisnikom v 15 občinah v Celju je Javni zavod So-cio predsuvil novo prilagojeno terensko vozilo, ki ga bodo namenili delu z odvisniki. Slovenski zavodi za delo z odvisniki so od Evropske unije doslej pridobili šest podobnih vozil, eno od njih bo odslej tudi v Celju. Ker je med odvisniki veliko takšnih, ki odklanjajo sodelovanje v preventivnih programih in zdravljenje, jim bodo odslej skušali pomagati tako, da bodo na terenu z njimi. Zavod Socio bo s pomočjo tega vozila obiskoval odvisnike od drog, ki niso vključeni v noben zdravstveni ali preventivni program, skrbel bo za zamenjavo igel, razdeljevanje kondomov in zlasti za pogovore z odvisniki. Kombinirano vozilo, opremljeno s posvetovalnico in manjšo ambulanto, ne bo delovalo le v Celju. Direktorica zavoda Socio Suzi Kvas je povedala, da je k projektu doslej pristopilo 15 občin s Celjskega. »V vseh občinah, ki so pristopile k programu, bomo poiskali prostore, kjer se zbirajo odvisniki od drog, in tako zagotovili, da bodo dobili tisto pomoč, ki jo potrebujejo.« Delo na terenu bo usklajevala koordinatorka Veronika Jazbec. »Delo na terenu je zelo pomembno, prav tako usklajevanje dejavnosti različnih ustanov, ki se spopadajo s problematiko OFTIKA. PE CEUE, Stanetova ulical3, tel.: 03/4285650 ponedeljek - četrtek OKULISTIČNI PREGLEDI 3301 PETROVČE, Lev« 38 Telefon: 03/428 55 80, fax: 03/428 55 83 odvisnosti od drog,« je povedala Jazbečeva. »S pomočjo tega vozila bomo zmanjševali škodo za same odvisnike in za družbo. Z deh-tvijo sterihiih igel, kondo- mov, informacij, kje najti pomoč, bomo prišli do tistih, ki pomoč potrebujejo. Že zdaj v razhčnih programih pomoči sodeluje prib-hžno 200 odvisnikov. Zdaj nas čaka pregled terena, saj so odvisniki tudi iz sosednjih občin v glavnem prihajali po >robo< v Celje. Ko bo terensko vozilo našlo prostor in stik z odvisniki, bo delo šele prav steklo. Pričakujem, da je takšnih, ki bodo rabili pomoč, vsaj še dvakrat več, kot jih je zdaj.« BRANKO STAMEJCIC Foto: ALEKS ŠTERN V Celju so predstavili terensko vozilo, ki ga že štiri leta uspešna uporabljajo v Kopm, mesečno naŠtejejo ob njem vsaj 200 obiskov. Celjsko vezilo bo začelo vožnje in svoje poslanstvo konec aprila. Poleg radovednežev sta si ga ogledali tudi Suzi Kvas (levo) in Polonce Ocvirii. vodja družbenih dejavnosti v MOC (desne). Velika nagradna igra Citycenira Celje in Casinoja Faraon Vsoko SREDO ob 10.15 v Cilycentru Celje in na frekvencah Rodia Celje. Tokrat vam predstavljamo: II če želite kulinarični pridih Mehike, se podajte v Imperlo Mexicano v - vntJBRH^ "^dstropju Citycentra Celje. Nudijo vam ••^JlS^^^^^P pester izbor hrane - številne tortilje, so/ofe, odlične cocktaile ... Da bo skok v nov dan zares dober, si med 9. in 11. uro privoščite jutranjo kavico za le 0,50 €, do 10. ure pa se okrepčajte z obilnim mehiškim zajtrkom s kavo ali čajem za 2,20 €. Od ponedeljka do petka od 10. do 16. ure nudijo več vrst slastnih kosil že od 3,60 € in tudi za malčke je dobro poskrbljeno s pestro ponudbo otroških menijev. Med tednom vas Imperio Mexicano vabi na razvajanje. v dvoje s ponudbo za dve evtka in po drugi diplomi na številnih odgovornih položajih v bolaišnici Celjanka z Otoka. Njen mož Riko je do upokojitve zaradi bolezni delal na kadrovskem področju v železarni Store. Mati dveh hčera: metalurginje Alenke, ki poučuje matematiko, in diplomirane J>ravniceAndre|ke, Id dda v celj-skibolnišnici. Babicaštirim vnukom, starih od 7 mesecev do 7 let. sne ljudi sem imela ob sebi. Tudi zaradi njih sem lažje dosegla zastavljene cilje. Ste se zato, ker ste dosegli cilje, odpovedali ponovni kandidaturi? Verjetno je to tisti glavni vzrok. Danes je bolnišnica tako na strokovnem kot na poslovnem področju uspešna bolnišnica. Na začetku mandata nisem pričakovala, da bo ob 120-letnici bolnišnice toliko novega, toliko projektov. Vse teče, tudi akcija zbiranja denarja za nov CT. Čez 300 tisoč evrov smo že zbrali. Prispevajo ljudje, prispevajo podjetja, občine. Razveselilo me je, ker se je tudi Mestna občina Velenje odločila za pomoč, čeprav zbirajo denar tudi v Topolšici. Take na videz drobne stvari me res veselijo. Izzivov bi Še bilo veliko, a 37 let delovne dobe, da ne govorim o starosti, ker ženske o starosti ne govorimo rade, je čas, ko je prav, da se umakneš in daš priložnost mlajši generaciji, da sprejema nove izzive. Kaj so sedaj za vas novi izzivi? Moj prvi izziv bo, da mi na dopustu, ki ga bom nastopila 23. maja, ne bo treba gledati na datum vrnitve na delo. Potem pa ... Nekaj let pred upokojitvijo komaj čakaš, da bo napočil ta čas, potem pa ugotoviš, da še nisi pripravljen. Ni prijetno zaključiti življenja, v katerega si bil tako tesno vpet. Razmišljam še. Morda o vrnitvi v politiko, kjer ste bili dolgo aktivni? Ne vem. Politična aktivnost je ostala zadaj, pred 90. letom. Mislim, da je bila dobra, poštena. Vsakomur lahko pogledam v oči, tako da imam lepe spomine. Morda bom čez kakšno leto tudi o tem razmišljala. Si lahko predstavljate življenje na vrtičku, z vnuki, pred televizijo? Težko. Zdaj sem vikende z veseljem preživljala na vrtičku ob majhni hiški na Planini, kjer je bil najprej možev dom, sedaj pa je naš drugi dom. Prav tako so mi v veliko veselje vnuki, pa prikolica v Baški, ob Celjskem domu. Tja bom šla, ko zaključim z delom in če bodo še kakšne rane, jih bom tam sprala. Vseeno si težko predstavljam, da bi to bilo vse. Res si bom nekoliko več časa vzela zase: pohodništvo, druženje z možem, ki je že šest let upokojen, vlečejo mladostni izzivi, gore. Začela bova s hribčki, nadaljevala z gorami. A lahko grem tudi na vrh Everesta - v delčku mene bo še vedno bolnišnica. Do smrti bom čutila z njo. Če me bodo še kje potrebovali, bom vesela, če bom lahko sodelovala. MILENA B. POKLIČ Foto: GREGOR KATIČ NOVI TEIIII AKCIJA Naši »huliaiii SD ss s pomočio Tatiane Škarnik Tovnrnik s praktičalm ptimaraai lotili aačmvaaia iadilnika s pomačiii riaamo zauiitih enot Kaj dati na krožnik, da ne bo preveč? Načrtovanje jedilnika s pomočjo prehranskih enot - Se zdi zahtevno? Načrtovanje jedilnika mnogim povzroča preglavice. Eni tarnajo nad preračunavanjem, saj velikokrat ne vedo, kaj pomeni ena enota živila, spet drugi se sestave jedi na krožniku lotijo bolj «po občutku«. S praktičnim primerom načrtovanja jedilnika s pomočjo dnevno zaužitih enot so se skupaj s Tatjano Škor-nik Tovornik iz Zavoda za zdravstveno varstvo Celje lotili naši »hujšarji«. Pol rezine kruha je 1 enota, in če na primer zjutraj za zajtrk pojeste le rezino kruha, sta to 2 enoti. Sendvič, ki ga pojeste za malico. doda 2 enoti ali celo 4 enote, če vsebuje 2 rezini kruha. Ce imate za kosilo 4 zvrhane žlice riža ali testenin, sta to še dve enoti. Malica, ki vsebuje 2 piškota, je vredna še 1 enoto. Ce za večerjo dodate še 1 krompir v mešano solato, vam prinese 1 enoto, kar je skupaj od 8 do 10 enot in dnevna potreba po škrobnih živilih tistih, ki hujšajo, je zadovoljena, so bili napotki Škornik Tovornikove. Udeležencem je tudi dejala, da merjenje oziroma tehtanje živil ni potrebno. »Kadar hrana sestoji iz več živil, ocenite število enot po količini živila, ki prevladuje v obroku.« Ker so v piči na primer škrobna živila, to so krušna podlaga, živila iz skupine mleka, sir in iz skupine zelenjava, paradižnik, naj za oceno števila eaot služijo količine teh živfe Govedina v zelenjavni omaki tako na primer vsebuje živila iz mesa in zelenjave, zato je treba upoštevati oboje. »Ne pozabite pa, da tako pica kot govedina v zelenjavni omaki vsebujeta tudi nekaj maščob, kar je treba upoštevati pri izračunu enot maščob,« poudarja Škornik Tovorni-kova. Ženske, ki hujšajo, naj bi na dan porabile od 1200 do največ 1600 kilokalorij, moški pa od 1600 do 1800 kilokalorij. Pri 1200 kiloka-lorijah naj bi tako zaužUi 40 gramov maščob na dan, pri 1600 53 gramov ter pri 1800 kilokalorijah 60 gramov maščob na dan. ZmiMTEOfJIKOM iN RADIEM GEUE, Kaj je enota? Med škrobnimi živih je na primer enota pol rezine manjšega kruha, 2 žlici mue-slija ter 2 zvrhani žlici kuhanega riža, kaše ali testenin. Enota je tudi srednje velika skodelica solate, lonček kuhane ali sesekljane zele-srednje veliko jabol- ko, ban; ter maj lil soka. Je ali poi ■C sadnt dl mleka ali jogurta, 3 žlice skute ali svežega sira, pol manjšega zrezka, košček mlade govedine, perutnine, svinjine ali ribe. POZOR. HUP PES Traktoristi Hm, če proustovsko pomislim na izgubljeni čas, na utrinke svoje preteklo- 2 rezini puste šunke, pol hrenovke, 1 jajce ter 4 žlice kuhanega fižola, leče, soje ali čičerike. Količino maščob izračunamo tako, da dnevne kalorične potrebe pomnožimo z 0,30. Za tiste ženske, ki hujšajo, to na primer pomeni, da 1200 kilokalorij pomnožijo z 0,30 kar znaša 360 kilokalorij. Moški bodo na primer 1600 ah 1800 kilokalorij pomnožili z 0.30 in dobih 480 ah 540 kilokalorij, ki ustrezajo za dnevne potrebe. Dnevno moramo zaužiti od 10-15 odstotkov kalorij beljakovin in več kot 50 odstotkov kalorij ogljikovih hidratov. Sonja Planinšek, Janja Pirnat in Miran Magdalene so menili, da se preračunavanje zdi sprva dokaj zahtevno, «vendar, ko začneš bolj pazljivo sestavljati jedilnik, veš približno, za ko-hko enot živil gre, ter koliko kilokalorij približno to predstavlja.« Se enkrat so se prepričali, da je zdravo prehranjevanje jesti večkrat na dan po malem in se ne zadovoljiti le z dvema »polnima« obrokoma dnevno. Magdalene je torkovo delavnico preračunavanja kalorij na krožniku sklenil z naslednjimi besedami; »Jesti skoraj vse vsej petkrat na dan, vendar v manjših količinah.« Škornik Tovornikova je prikimala. Enostavno. Posku- MATEJA JAZBEC ne s.potjo, z nenehnim ši-banjem skozi prostor in čas širom po svetu, se mi najpogosteje namesto številnih monumentalnih stavb, dostikrat kičastih krajinar-skih podob, pred oči zgrinjajo impresije človeških obrazov, s katerimi sem se ujel z nekimi xy-i na presečišču dveh, treh, desetih pogledov. Tako ne morem pozabiti obupanih pogledov nekih kitaj skih nesrečnikov, ki so se vozili v ma-rici, za katero sem se kar lep čas vozil skozi prometni zamašek v Pekingu, pa izčrpanih pogledov burmanskih, laoških in kaj vem kakšnih še delavcev na severu Tajske, ko so se vračah s celodnevnega dela na riževem polju, za kar so potem prejeh dnevno mezdo treh ameriških dolarjev (prav ste prebrali). Slednji so, podobno kot recimo tisti v Zimbabveju, Južnoafriški republiki. Indiji, na jugu Tajske, da ne naštevam naprej, običajno sedeli na kesonu malih »pick-up o v« in čakali, da pridejo domov, verjetno k družini.ali v kakšno začasno spalno postojanko. In tako iz dneva v dan. Skratka, takrat sem spoznal namembnost »pick-upa«. Kako bj mia pri nas rekli, recimo tovorni džip? Ne bom otem, bo že kdo drug rešil ta problem. Naiiiembnost »pick-upa« je, dä nanj naložijo čim več kmetijskih pridelkov; predvsem v lovu za izgub-Ijenim časom ugledam lubenice, ogromne jack-frui-te, pogosto prašičjo ali kakšno drugačno krmo, ta-pioko, ie večkrat pa člo-. veško meso. zgarano človeško meso, po možnosti zavito v ogrinjala vseh tipov, ki ga lastniki usardi-nijo na kesone, da bi prihranili kakšen liter bencina. Skratka, »pick-upa je prevozno sredstvo za tisti del populacije, ki ga lahko dešifriramo. Če prebiramo statistične podatke neke nerazvite dežele, kot na primer petdeset odstotkov v kmetijstvu zaposlene populacije, ki ustvari sedem odstotkov bruto dr- Piše: MOHOR HUDEJ mohorh@hotmail.com žavnega proizvoda. Direkten prevod v slovenščino bi bil, da je »pick-up« traktor s prikolico, če se Še spominjate majhnega toma vinkoviča, gre ravno zanj. Gre za glavno prevozno sredstvo z agrarnim, izjemoma proletarskim poreklom. V zadnjem času sem opazil, da so »pick-upi« vedno pogostejši tudi pri nas. No, bili so že prej, ko so na njih prevažali snežne sani, zdaj pa je to agrarno vozilo našlo tudi pot do lastnikov v sicer pretežno mestnem okolju. Skrbno s! zaščitijo kesone, tako da jih prekrijejo s posebej za to pripravljenimi strehami, da jim ne bi škodovala rja. Sicer jih ne uporabljajo, a to sploh ni važno, da jih ie rja ne načne. Zakaj »pick-upi«, sem večkrat premišljeval in sčasoma sem ob številnih miselnih zablodah in tavanju po brezpotjih smisla našel razlago v nekoliko mističnem razpoloženju jungovske psihoanalize. V tem kontekstu je stvar precej bolj jasna. Kolektivna podzavest, samo agrarno medpro-storje med slovenskimi mesti, ki nedvomno vphva na percepcijo posameznika, zagotovo v človekov vsakdanjik prikliče določene atavizme (se pravi določene lastnosti pradedov), ki se jih človek sicer ne z;ave-da in na ta način se to zvesto spoštovanje.lastnega roda, ki se je nekoč, v pred- vojni v po- vojnem zadružniškei su, ko se še ljudje niso selili v socialistična blokovska naselja, podil s traktorji po poljih. Ne pozabite na traktorska spretnostna tekmovanja, ki so večinoma izumrla, tudi teh ne gre pozabiti. Danes, v času potrošništva, ob dejstvu, da je slovenskemu človeku traktor v krvi, je potrebno to bitko nadaljevati. Kaj je lepšega kol najlepši »pick-up«? FOTO ZOHKO že 38 let v Celju 10 "IK Na Ostrožno še letos po novi cesti v Celju so te dni pričeli z deli na Cesti na Ostrožno. Dolga leta načrtovana in pripravljana naložba v obnovo celotne infrastrukture na potezu od gasilskega doma do odcepa za Lokro-vec je največja celjska in-frastrukturna naložba letos. Gre torej za prenovo prvega in drugega odseka ceste, ki je že dolga leta klicala po obnovi. Drugi odsek, od Lo-krovca do priključka na av- tocesto na Lopati, bo prišel na vrsto prihodnje leto. Cesta bo sodobna, široka, imela bo dve kolesarski stezi in pločnika. »Posebnost te naložbe bo tudi, da bodo med obnovo na novo postavili tudi vse komunalne vode, torej Elektro Celje, VO-KA, Elektro Turnšek in Telekom,« je povedal koordinator za odnose z javnostmi v Mestni občini Celje, Roman Repnik. V naslednjih dneh se bodo prva gradbena dela že zače- la, tako je pričakovati tudi nekaj nevšečnosti v prometu na tem odseku. Promet bo do posegov v samo cesto organiziran kot cesta skozi gradbišče, potem pa bo urejen enosmerno s semaforji. Gradnja prvega in drugega odseka, torej do Lokrov-ca, bosta občinsko blagajno olajšala za 1,460.000 evrov, celotna obnova pa nekaj manj kot 2 milijona evrov. BRST, foto: ALEKS ŠTERN Poklicni gasilci v novih delovnih oblekah Večletna želja celjskih poklicnih gasilcev je uresničena, saj so končno dobili nova delovna oblačila. Oblačila niso samo udobna, ampak tudi predstavljajo visoko stopnjo zaščite. Izbira kroja in barve je v okviru predpisanih standardov in je prilagojena zahtevam dela, ki ga opravljajo gasilci. Posamezne dele obUčil so izdelali različni proizvajalci iz Slovenije in tujine. Poklicni gasilci so tako prenehali uporabljali oblačila starega kroja v rjavi barvi, ki so bila iz neprimernih materialov, Nove delovne obleke so modre barve. Direktor PGE Celje Janko Požežnik je v nagovoru ob predstavitvi gasilcev v novih delovnih oblačilih med drugim povedal, da so sredstva zagotovili iz svojih virov in s pomočjo sponzorjev, tako da niso neposredno bremenili proračuna ustanovitelja poklicnih gasilcev. Ustanovitelj bo v okviru letnega finančnega načrta zagotovil sredstva za novo streho na garažah, ki so še pokrite s salonitno kritino, čaka pa jih še plačilo zadnjega dela kupnine dvižne ploščadi. V naslednjih letih bodo tako v celoti obnovili 47 let star gasilski dom ter zamenjali še tri zastarela vozila. Program obnove naj bi se končal leta Lani so poklicni gasilci sodelovali v 626 intervencijah. Med njimi je bilo 118 požarov in 145 prometnih nesreč, v katerih je bilo 132 ljudi ranjenih in sedem mrtvih. 2010, sredstva pa bodo prispevali ustanovitelj Mestna občina Celje, MORS in gasilci. Prva naslednja pridobitev bo gasilsko vozilo s cisterno, ki ga pričakujejo v začetku prihodnjega leta. Ob obnovi doma in opreme pa poteka tudi redno izobraževanje poklicnih gasilcev, saj so intervencije vedno bolj zahtevne. TV Foto: ALEKS ŠTERN Celjski poklicni gasilci Prenovljeno spletišče Zavod za zdravstveno varstvo Celje je ob svetovnem dnevu zdravja odprl celostno prenovljeno spletišče na naslovu www.zzv-ce.si. Na tem spletnem naslovu so po zagotovilu odgovornih dostopne strokovno preverjene, zanesljive in uporabne informacije, povezane z zdravjem. Z njimi želijo pomagati vsem, ki so željni znanja in informacij za ohranjanje zdravja, izboljševanje kakovosti bivanja in zdravega življenjskega sloga. »Odgovornost za lastno zdravje lahko sprejme le človek, ki je dobro informiran, ima znanje in je osvoji! veščine, potrebne za ohranjanje zdravja. Informirani in prepričani posamezniki, ki so sprejeli odgovornost za zdravje kot izziv, pa so tudi nosilci družbenih sprememb, potrebnih za vzpostavljanje pogojev življenja, v katerih bo večini uspelo ohraniti zdravje,« je ob odprtju prenovljenega spletišča pouda- n. doc. dr. Ivan Eržen, direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Celje. Ob prenovi spletnih strani, ki jo je vodila Petra Safran, obljubljajo poleg zagotavljanja kakovostnih informacij tudi izgradnjo široke mreže spletnih povezav s sorodnimi organizacijami. Spletno mesto celjskega zavoda za zdravstveno varstvo je bilo že doslej zelo dobro obiskano. Lani so zabeležili 240 tisoč obiskov in domala dva milijona branih strani. V povprečju je spletišče doslej vsak dan obiskalo 650 uporabnikov. MBP Za mlade prostovoljce j center Celjski r letos v sodelovanju s centrom za socialno delo ponovno pripravlja festival prostovoljstva. S prireditvijo se bodo številnim prostovoljcem s Celjskega zahvalili za njihovo nesebično delo, raz^asili pa bodo tudi naj prostovoljce. Kot je na sredini novinarski konferenci povedala Ivana Ristič, koordinatorica festivala iz mladinskega centra, z odzivom sicer niso najbolj zadovoljni. »Žal se je na razpis odzvalo bolj malo društev in organizacij prostovoljnega dela, predlogov smo dobili zgolj 22, čeprav vemo, da na Celjskem deluje najmanj 200 mladih prostovoljcev. Mladim takšno priznanje veliko pomeni, zato bi jim lahko namenili večjo pozornost, saj v svoje delo vlagajo ogromno energije in prostega časa.« Ze od 16, aprila bodo po vsej Sloveniji in tudi po svetu številne prireditve in dogodki, s katerimi bodo obeleževali prostovoljstvo. Kot pravi Primož Jamšek iz Slovenske filantropije s sedežem v Ljubljani, je glavni namen omenjenega dogajanja predstavitev prostovoljnega dela ter povabilo, da bi se pridružilo čim več ljudi. »Na srečo zanimanje za takšno delo ne upada, vsako leto ga je več. Največkrat gre za oblike pomoči mlajšim, ostarelim, pri tem ne smemo pozabiti na tabornike, skavte ter vse ostale, ki s svojim delom kakorkoli izboljšujejo kvaliteto življenja sočloveka,« je povedal JamŠek in dodal, da bo osrednji festival v Ljubljani 19, aprila, pri čemer so v filantropiji veseli predvsem odziva lokalnih skupnosti po Sloveniji. V Celju bo pestro v petek, 20. aprila, ko bo Celjski mladinski center med 11, in 14, uro pripravil festival za mlade prostovoljce s Celjskega. Obljubljajo zanimivo glasbeno in plesno dogajanje, na festivalu pa se bodo ob tem predstavili še dijaki Poslov-no-komercialne šole Celje, učenci IZ, OŠ Celje, celjski taborniki, stanovalci Doma ob Savinji, Salezijanski mladinski center ter Društvo gluhih in naglušnih Celje. Razglasili bodo tudi naj prostovoljca v dveh kategorijah; med 14. in 19. letom ter med 19. in 26. letom. Simbolič-lagrada bo enodnevno po- tovanj e. PM © Notar Aleksi Ljubljanska ci ider Mraz sta 5. Celje o začetku poslovanja notarske pisarne S 1. 4. 2007 sem začel poslovati kot notar na notarskem mestu s sedežem v Celju, Imenovan z odločbo Ministrstva za pravosodje številka 110-139/2006 z dne 21. 12. 2006. Notarska pisarna posluje na naslovu Ljubljanska cesta 5, 3000 CEUE. v poslovno stanovanjskem objektu MAKSIMILJAN (mansarda objekta). Uradne ure: Od ponedeljka do četrtka od 9. do 12. i 14. do 16. ure Petek od 9. do 12. in od 13. do 14. ure. Telefon: 03 425 23 60 Fax: 03 425 23 61 e-pošta: notar.mraz®siol-ngt Aleksander Mra I®fl Tillll 11 9 Ci 1 . 1.-« Pokriti bazan v Velanju je zaživel že prvi Velenjski bazen vabi v torek dopoldne, tik preden je prenovljen pokriti bazen v Velenju po daljšem premoru spet odprl vrata, so prvi gostje že čakali pred blagajno. To daje upravljavcem upanje, da bodo Velenjčani bazen dobro sprejeli in da za razliko od preteklih let ne bo obremenjeval občinskega proračima. Sicer so se med prenovo ubadali z več težavami, najhujša je 5-mesečna zamuda pri obnovitvenih delih, ki so skupaj stala 1,6 milijona evrov. Obstoječi25-metrsid bazen sicer ni doživel večjih sprememb, v prizidku pa so dogradili manjši bazen, ki bo primeren predvsem za šole plavanja in šolski šport. Po- leg tega so poskrbeli za ustrezne garderobe in druge potrebne prostore, dogradili fit-nes ter savna center, veliko si obetajo tudi od novega gostinskega lokala. Po besedah Marjana Klepca, predsednika Športno rekreacijskega zavoda Rdeča dvorana, ki bo upravljal z bazenom, so v preteklosti letno zabeležili dvajset tisoč obiskovalcev, zdaj pa naj bi se številka podvojila. Seveda so najbolj pogosti obiskovalci člani velenjskega plavalnega kluba, ki zaradi zelo dobrih rezultatov sodi med pet najboljših slovenskih klubov. »V času obnove smo delali v izrednih razmerah, saj smo 68 plavalcev vozili na treninge v Celje - ti prevozi so Z OBČINSKIH SVETOV Gradnja na Kovačevem iiribu PREBOLD - Kovačev hrib, območje v bližini centra Prebolda, veliko približno 9 hektarov, bodo namenili pozidavi stanovanjskih hiš. Poieg hiš bo tam možna tudi ureditev nekaterih dejavnosti, kot so trgovina, okrep-čevalruca, frizer in različne pisarniške dejavnosti ter zasebna ambulanta pod pogojem, da se na parceli zagotovi ustrezno število parkirnih mest za stranke in zaposiene. Območje je razdeljeno na tri dele. Osrednjega, kjer je investitor že znan in so izdelani idejni projekti hiš, vzhodni del, ki se navezuje na pozidavo ob regionalni cesti Lat-kova vas-Trbovlje in zahodni del, ki se navezuje delno na gozd in močvirnati teren. Svetniki so na zadnji seji opravili prvo obravnavo predloga odloka o lokacijskem načrtu za omenjeno območje. Povečan proračun PREBOLD - Proračun občine je bil na zadnji seji soglasno sprejet, Po dopolnjenem in povečanem proračunu so prihodki po zaklju-čerti javni razpravi z odhodki uravnoteženi in znašajo okoli 3,3 mßijona evrov. Največ proračunskih sredstev, 367 tisoč evrov, bodo Preboldčani namenili izgradnji kanali- zacije, 183 tisoč evrov bo šlo za kohezijo. Z državno pomočjo v višini okoti 40 tisoč evrov bodo nadaljevali z odpravo posledic lanskega neurja, obrestuje se jim minula prodaja stavbnih zemljišč in povračil investitorjev za komunalno opremo, kar jim zagotavlja prihodke tudi za naslednja leta. Dei sredstev bodo namenili pripravi dokumentacije za pridobivanje evropskih virov za projekte, ki so vključeni v regijski razvojni program, kot je na primer prenova kmetij, muzej Prebold skozi čas, krajinski park Mrzli-ca-Kopitnik, vodovoda Tabor-Prebold in Pre-bold-Zalec ter dograditev hotela Prebold. Česa v proračunu ni PREBOLD - Preboldčani v letošnji proračun niso vključili kar nekaj predlogov. Cepljenje proti raku materrtičnega vratu bo moralo počakati na dogovor skupnosti občin. Prav tako sofinanciranje Aninega doma, saj so denar različnim društvom in organizacijam, ki tam delujejo, letos v proračunu že namenili. Preden bodo pripravili vse potrebno za občinski štipendijski sklad, bodo poskusili oživiti regijski štipendijski sklad. Na obnovo bo moralo počakati tudi nekaj cestnih odsekov, saj imata prednost obnovi streh ga-süskih domov v Matkah in Preboldu. MJ nas stali približno 4.S00 evrov mesečno in samo MO Velenje se lahko zahvatimo, da smo preživeti,« je poudaril predsednik PK Marko Primožič. Hidi te sti-oške bodo verjetno pripisali penalom, ki jih bodo izvajalci plačali zaradi zamud. Ob odprtju prenovljenega bazenskega kompleksa je velenjski župan Srečko Meh napovedal tudi prenovo območja ob bazenu. Če se bodo velenjski svetniki strinjali, naj bi v bližini pokritega bazena zrasli avtobusna postaja in garažna hiša, športna igrišča nameravajo preseliti bliže osnovnim šolam, ostalo pa bo osrednje otroško igrišče. US, foto: NM Letošnja bera odpaiikou ob Savinji je manjša, Ribiči čistili Skupina osmih ribičev iz Letuša, včlanjenih v Ribiško družino Mozirje, je v soboto čistila bregove od Soteske do letuškega mosta. Nabralo se je kar 32 velikih, 120-litrskih vreč odpadkov ter nekaj večjih kosov kosovne^ odpada. Glede na pretekla leta v Braslov-čah pravijo, da je bilo letos odpadkov ob Savinji manj, saj se je v prejšnjih letih nabralo tudi do 50 vreč in več. Da je res, gre pripisati verjetno predvsem lanskemu hladnemu in deževnemu poletju, zaradi česar je bilo ob Savinji bistveno manj kopalcev in »piknikar-jev«, ki so po opažanjih ribičev glavni krivec za nesnago ob vodi. Med odpadki prevladujejo plastenke in pločevinke najrazUčnejših pijač. Bregovi so zdaj solidno očiščeni in naj bi takšni ostali do prvih toplejših dni, ko se bodo ob Savinji začeli pikniki. MJ Pri napeljavi vrvic v 5-iiektarskem hmeljišču pri Rotovnikevih v Getovljah Na milijone vrvic Savinjski hmeljarji zdaj, ko je hmelj že odoran in obrezan, hitijo z napeljevanjem vodil ali, kot sami pravijo, »napeljujejo špago«. Po teh vrvicah bo v prihodnjih mesecih rasel hmelj in se kot ena najhitreje rastočih rastlin, saj pod ugodnimi pogoji zraste tudi do 13 centimetrov dnevno, pognal proti vrhu. Vrvice napeljujejo domači hmeljarji, marsikje pa so jim v pomoč sezonski delavci. Vsi skupaj so najbolj zadovoljni, če je vreme suho in brezvetrno, saj jim veter zelo nagaja in 12 ŠEHTJUB I LAŠKO NOVI fllill iksu V Rimskih Toplicah je ta teden padel tudi vezni hodnik med Sof ijinim dvorom in Zdraviliškim domom. Katera cesta bo vodila na Senožete? Zahvala vladi, graja lokalni skupnosti - Začetek novogradnje že konec maja? Dela v 15 let propadajočem zdravilišču v Rimskih Tbpli- je Občina Laško s pismom o cah v zadnjem času tako hitro napredujejo, da je na prvi pogled videti, da gre vse tot po mashi. Pa je res tako? Predsednik krajevne^ odbora za oživitev zdravilišča Drago Zupan trenutno največja zaviralca oživitve zdravilišča vidi v Občini Laško in KS Rimske Toplice, zato ju opozarja, »naj se e poigravata z dinamiko projekta in naj takoj pristopita k izgradnji obvozne ceste Rimske Toplice-Senožete«. Hkrati se Zupan zahvaljuje vladi, premieru Janši m ministru Vi-rantu, ker podpirajo projekt oživitve zdravilišča. Zgodba o izgradnji obvoz- nad Rimskimi Toplicami se-ne ceste do naselja Senožete ga že v konec leta 2005, ko se i 14. septembra 2005; bezala, da bo zgradila omenjeno cesto in ko je država občini za izgradnjo ceste lani zagotovila namenska sredstva v v^ini 66 milijonov tolarjev. Ker do konca lanskega leta trasa še ni bUa v celoti določena in bi torej državna sredstva ostala neporabljena, je občina, da omenjenega denarja ne bi iz- gubila, sredstva prerazporedila za naložbe in nakup zemljišča v Laškem. Pri čemer je občinski svet lani jeseni sprejel sklep, da Občina Laško denar za izgradnjo obvozne ceste zagotovi v letošnjem občinskem proračunu. A tega ni storila. V igri za obvozno cesto je še vedno več tras, pn čemer se laški župan Franc Zdolšek m krajani Senožet zavzemajo, da bi promet na Senožete tudi v bodoče potekal po že obstoječi cesti tik ob zdravilišču. In kaj o tem meni direktor Rimskih term Maks Brečko? »Želim, da se problem glede ceste razreši tako, da krajam ne bi motili zdravilišča in zdravilišče ne krajanov. Ce bo promet potekal tik ob hotelu s štirimi zvezdicami, bo to zagotovo motilo turiste. Tega si pa v Rimskih termah ne želimo,« Inženir Peter Lakota je sicer že lani izdelal idejni projekt trase, ki bi zaobšla zašfi-ten zdraviliški park. Ta cesta bi bila za približno 300 metrov daljša od obstoječe (ravno to menda Senožečane pri tej trasi najbolj moti), vendar bi bila tudi bolj vama in precej manj strma (z največ II-odstotnimi nakloni). Občina Laško mora obvozno cesto zgraditi najkasneje do odprtja zdravilišča, to je do konca prihodnjega leta oziroma do začetica leta 2009. Sicer Rimske terme trenutno pridobivajo gradbeno dovoljenje za novogradnjo, pri čemer sta pogoja za pridobitev dovoljenja koncesija za termalno vodo in prepis dveh parcel, ki sta Še v lasti Občine Laško, na ime Rimskih term. Brečko pričakuje, da bosta oba dokumenta na mizi do konca prihodnjega tedna, z novogradnjo pa naj bi začeli konec maja. BOJANA AVGUŠTINČIČ r^^lmj^iso: Predrag odvoz smeti Ni vse zlato, kar se sveti. O tem sn se, j po hiimem odzivu sodeč, prepričali v novem stanovanjskem naselju Livada vŠentjurju. Izgradnje blokov so se lani razveselili predvsem tisti, ki so se prijavili na razpis za neprofitna stanovanja. Najemnike pa so nedavno razburili vrtoglavi zneski za odvoz smeti. »A se vam to zdi normalno,« nas je spraševal Jože, Krizman in nam kazal položnice upravljalvca stanov^}, stanovanjske zadruge Atrij".' Poklical nas je v imenu najemnikov neprofitnih static-vanj in ob našem obisku so na kup začeli kapljati še ostali ogorčeni stanovalci. Sandi Anderluh, ki ni mogel niti mimo ne ravno skromne najemnine za neprofitna stanovanja, nam je tako pokazal položnico za mesec februar, na kateri je za odvoz smeti naveden znesek za kar 33,50 evra. Cena je na tolikšno vsoto v njegovem primeru poskočila z nekaj manj kot II evrov. Jože Krizman je tako kot še nekaj najemnikov v naselju Uvada ogorčen zaradi wsokih stroškov odvoza smeti. Razlog tiči v načinu obračunavanja, ki ga je pred krat-kim-Atrij spremenil. Prej so odvoz zaračunali glede na kvadraturo, visoke položnice pa so prispele takrat, ko so se stroški začeli zaračunavati na osebo. Kar za šestčlansko družino, kot je Anderluhova, pomeni veliko spremembo, drugi je v tolikšni meri ne občutijo. Kot pravijo v Atriju Rifnik v Šentjurju, so se za drugačno obračunavanje odločili ^etažni lastniki. Kamor najemniki stanovanj na Orožnovi 10 seveda ne sodijo, saj so stanovanja občinska oziroma z njimi razpolaga stanovanjski sklad, nihče od omenjenih pa se zborov lastnikov ne udeležuje. Pri vsem skupaj pa je najemnike še najbolj zmotil odnos Atrija. »To, da seje spremenil sistem obračunavanja, smo izvedeli takorekoč istega dne, ko smo v nabiralnikih našli položnice. Samo obvestilo so obesili na oglasno desko. Sicer pa nas zmeraj zavrnejo, češ, nimamo se z vami kaj pogovarjati,« je povedala najemnica Nataša Ar-zenšek. V uredništvo smo prejeli tudi kopijo najemne pogodbe; 11. člen govori o tem, kdaj lastnik najemniku ne more odreči soglasja, po čemer so naši sogovorniki sklepali, da naj bi büo novo obračunavanje v nasprotju z zakonom, Avgust Aškerc, krajan Senožet, ki skrbi za domačijo pesnika Antona Aškerca in edini v vasi zagovarja novo traso: »Z novo cesto bi vsi pridobili in bi bila dobrodošla tako za krajane Senožet kot za zdravilišče. Vedeti moramo, da na Senožete ne vozijo samo osebna vozila, ampak tudi traktorji in drugi delovni stroji, kar ne sodi ravno k turizmu. Če hočemo, da zdravilišče zaživi, moramo tudi krajani Senožet sprejeti kakšno žrtev. Po mojem mnenju ni tak problem, če bo nova cesta nekoliko daljša, saj naj bi bila zato položnejša in varnejša. Res pa je, da bi bila ohranitev obstoječe ceste mimo zdravilišča za Občino Laško najcenejša možnost. Sam se bom glede ceste prilagajal večini, pri čemer upam, da bo občina z investitorjem in krajani dosegla Jože Senica, predsednik KS Rimske Toplice in laški podžupan: »Občina in KS Rimske Toplice nikakor ne zavirata razvoja zdraviliškega turizma v Rimskih Toplicah, pri čemer je treba premisliti, ali je nova cesta res nujna. Po sedanji cesti bo namreč 95 odstotkov prometa potekalo za potrebe zdravilišča, samo 5 odstotkov ga bodo opravili krajani. Nova cesta bi bila tudi daljša, nevarnejša za pešce, odcep bi bil predaleč od Rimskih Toplic ... Vsekakor upam, da bomo našli ustt'e-zen dogovor glede ceste. V kraticem pripravljamo tudi sestanek s Senožečam, Rimskimi termami. Občino Laško in KS Rimske Toplice, za katerega upam, da bo konstruktiven in dabo prinesel rešitev.« kar pa po mnenju Atrija ne drži. Najemniki so imeU veU-ko povedati tudi o kvaliteti novogradnje, saj naj bi v številnih stanovanjih že morali opraviti več gradbenih posegov zaradi zamakaj o-čih sten. »Na odločitev lastnikov, kakšno bo obračunavanje odvoza, ne moremo vplivati. Dejstvo pa je, da je potrebno račune komunali poravnati. Lahko vam povem, da že od 12. marca smeti namesto dvakrat tedensko odvažajo le enkrat, kar bo stroške seveda približno za polovico zmanjšalo. Ker pa se storitev obračunava za dva meseca nazaj, bo to razvidno iz prihodnjih položnic. Vsekakor delamo na tem, da bi se stroški zmanjšali,« namje pojasnjevala O^ Gračner, upravnica Atrija Rifnik. POLONA MASTNAK Foto: LH MINERVAŽALEC, d.d. pridelava plastike in kovin • Pongrac 101 • 3J02 Gnže tel.: »386 (0)3 71 3S 200 • fax; ^385 (0)3 71 36 286 fT E-mall: uprava@minerva si • http.//www.rninerva.si/ SEZONSKA RAZPRODAJA ORENAŽNIH IN OSTALIH CEVI IZ NAŠE LASTNE PROIZVODNJE V NAŠI INOUSTRUBKI PRODAJALNI NA LOŽNiCI PRI ŽALCU 03/ 71 36 280 Delovni čas od ponedeljka do petka med a.OO in 16.00 uro Čarobna ruleta # ROGAŠKA S.| KOZJE | ŠMARJE P.J. ROGATEC ! 13 Svet za turizem v Rogaški Slatini župan občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič se je v četrtek sestal z nosilci razvoja turizma v občini. Srečal se je z direktorji petih gospodarskih družb, ki v Rogaški Slatini upravljajo s sedmimi hoteli. Na sestanku so ustanovili tudi Svet za turizem, ki bo posvetovalni organ župana. Župan Kidrič se je sestal s Stanetom Pše-ničnikom (Grand hotel Sava Rogaška], z Branko Štimec (Terme SPA Rogaška), Zvonetom Novino (Zdravilišče Rogaška - Zdravstvo) in Zdenko Ploj (Hoteli in turizem Rogaška -Grand hotel Donat). Namen sestanka je bil, da bi izmenjali mnenja o možnostih sodelovanja in povezovanja med lokalno skupnost- jo in gospodarskimi družbami. V občini namreč žeEjo, da bi turistični subjekti skupno sodelovali in nastopali na trgu pod skupno blagovno znamko, da bi torej skupai trzili destinacijo Rogaška Slatina. Svet se bo sestajal po potrebi. Že zdai pa so se med drugim dogovorili, da bodo v letošnjem letu sodelovali pri petih projektih m da bodo podprli zavod Turizem Rogaška s kadrovsko okrepitvijo. Na sestanku so govorili tudi o izgradnji treh podzemnih garažnih hiš, ki jo je na zadnji seji s spremembo lokacijskega načrta omogočil občinski svet. Zdaj je začetek izgradnje odvisen le še od investitorjev. ŠO Večer pod grškimi stebri Vokalna skupina Pegazove muze pripravlja jutri ob 19.30 v Kulturnem centru Rogaška Slatina Večer pod grškimi stebri. To bo prvi samostojni projekt Pegazovih muz, večer pa bo poleg petja poln tudi instrumentalne glasbe, dramskih vložkov, po prireditvi pa bo sledila še Dionizova pojedina z grško kulinariko. Vokalna skupina Pegazove muze pod vodstvom Mihaele Pihler združuje več kot dvajset deklet oziroma mladih žensk, ki skupaj prepevajo že skoraj dve leti. Kljub temu, da še niso prav dolgo skupaj, so že požele prve uspehe. Lani so tako na regijskem tekmova- nju v Mežici prejele srebrno priznanje in posebno priznanje za najboljši ženski pevski zbor na tekmovanju. Ime Pegazove muze izhaja iz grške mitologije, s katero je Rogaška Slatina dokaj povezana. Po legendi naj bi namreč krilati konj Pegaz v Rogaški Slatini udaril s kopitom v tla in pritekla je mineralna voda. Na jutrišnjem koncertu pa se bodo obiskovalci lahko prepričali, da so tudi muze resnične. Na Večeru pod grškimi stebri bodo namreč Pegazove muze med drugim predstavile pomen muz za umetniško ustvarjanje tako v preteklosti kot tudi sedanjosti. Vstop na prireditev je prost. ŠO Kozje stavi na ceste v Občini Kozje namenjajo v letošnjem občinskem proračunu med naložbami največ, to je 250 tisoč evrov, za ceste. Sledijo naložbe v novo knjižnico (ki bo v kletni etaži zdravstvene postaje), kanalizacijo v Kozjem, investicijska dela v osnovnih šolah ter urejanje zdravstvene postaje. Za načrtovano poslovno cono v Kozjem so dali na stran 127 tisoč evrov, medtem ko 14 tisoč evrov namenjajo za priprave na grad- njo bodoče športne dvorane v občinskem središču. V letošnjem proračunu, ki so ga dokončno sprejeli na zadnji seji občinskega sveta, je sicer načrtovanih 3,2 milijona evrov skupnih prihodkov in odhodkov. Po novem zakonu o financiranju občin je Občina Kozje pridobüa v celoti dodatnih 756 tisoč evrov, od tega polovico na račun primerne porabe. BJ Začeli delo v 15-članskem svetu sveta, glede na to, da so imeli že v 10-član-skem svetu včasih težave s sklepčnostjo. Zaradi nestrinjanja s tako številnim svetom sta iz sveta izstopila dolgoletni predsednik Alojz TirgiiSek in liolgoletni tajnik Anton VindiS Nova člana sveta sta po odločitvi občinskih svetnikov postala Bojan Kimstič in Marjan Mlkola. Člani sveta so na prvem sestanku izvolili tudi novega predsednika, ki je postal Štefan Galuf, Franca Eisenkolerja so izvolili za podpredsednika in Mirana Koštoma-ja za tajnika. ŠO Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Šmarje pri Jelšah se je po kar precejšnjih začetiiih težavah vendarle sestal. Ključne težave so bile povezane s številom svetnikov, ki jih je letos pet več kot prejšnja leta. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu šteje po novem kar 15 članov. Tako so se namreč odločili občinski svetniki na eni izmed sej, čeprav je bila razprava o tem precej vroča. Nekateri so imeli pomisleke predvsem glede samega delovanja tako velikega Z OBČINSKIH SVETOV Občina kupuje zemljo ROGATEC - V Rogatcu se pripravljajo na širitev proizvodne cone P2 ter na ureditev območja S 5, namenjenega gradnji družinskih hiš. Občina mora zato odkupiti precej zemljišč, zato je letošnji načrt nabav in gradenj pred nekaj dnevi še dopolnila. V proizvodni coni P2, ki je v smeri proti Celju, sta zaenkrat urejeno parkirišče za tovornjake ter skladišče sosednje hrvaške tovarne Vetropack, pozneje pa bo cona obsegala v celoti osem hektarjev. JVled bodočimi investitorji ima občina že interesenta, ki želi v tej coni zgraditi halo za storitvene dejavnosti. Stanovanjsko območje S 5, za katero so zazidalni načrt sprejeE lani, bo v bližini muzeja na prostem. Tam je predvidena gradnja 34 družinskih hiš. BJ S sosvetom varnejša meja ROGATEC - V obmejni občini so ustanovili Sosvet za varnost, ki ga bodo sestavljaü predstavniki polidje, občine, krajevnih skupnosti in šole. Sosvet na bodoči schengenski meji naj bi v sodelovanju med lokalno skupnostjo in pohcijo prispeval k večji varnosti ter k varnostnemu samoorganiziranju občanov, pri tem pa bi oblikovali strategijo dela za odpravljanje vzrokov za razraščanje negativnih pojavov ter preprečeval varnostne probleme. Prvi takšen sosvet je bil v Ro^tcu ustanovljen pred petimi leti, vendar se je sestal vsega enkrat, pri čemer omenjajo, da je bil za zagotovitev sklepčnosti preštevilčen. V občinskem svetu so odločili, da bo zato sosvet namesto 9-članski v bodoče le 7-članski. BJ 14 SL.KOHJICEl «OJNIK | _DOBRN^ lOK Razmah krvodajalstva oz RK Slovenske Konjice v prizadevanjih, da bi tudi mladi cenili humanitarne vrednote v konjiškem Območnem združenju Rdečega križa so zadovoljni z opravljenim delom v preteklem letu. To je bil čas snovanja novih programov in iskanja novih finančnih virov, pa tudi uspehov na že uveljavljenih področjih dela. Lani so na primer zabeležili za 8,5 odstotka več krvodajalcev kot leto poprej, skoraj tolikšen pa je tudi odstotek krvodajalcev glede na število prebivalcev. Glede na to, da je slovensko povprečje pod 5 odstotki, so upravičeno zadovoljni, še zlasti, ker med krvodajalci prevladujejo mladi. Med njimi so zabeležili kar 12,9 odstotka krvodajalcev, medtem ko je slovensko povprečje 7,7. Nižje od pričakovanj je bilo zanimanje za tečaje prve pomoči. Pripravüi so jih 13, na izpit pa je prišlo 189 ljudi. Konjiško 02 RK je lani skupaj z vsemi krajevnimi organizacijami in donatorji zbralo nekaj manj kot 35 tisoč evrov pomoči. Razde-liU so jo pomoči potrebnim družinam in posameznikom na območju, del pa so namenili tudi za koronaro-graf v celjski bolnišnici in za pomoč Pakistanu. Pomoči potrebnim so lani razdelili 3050 kg pralnega praška, 19.361 kg hiane in preko 7700 kosov oblačil, obutve, posteljnine in pohištva - toliko je vsaj bilo uporabnih. Neuporabnih je bilo 2 in pol krat več. Namesto pri socialno ogroženih je tako večina zbranega končala v predelavi. Veliko več zadovoljstva jim je prineslo delo s starejšimi občani. Za obiske starostnikov, bolnih, osamljenih in invalidnih oseb skrbijo v krajevnih organizacijah. Nekatere obiske razporedijo preko celega leta, za druge namenjajo nhiskom prednovo-letni čas ali pa teden Rdečega križa v maju. Za starejše pripravljajo tudi srečanja, na katerih je lani sodelovalo preko tisoč ljudi. Delo z mladimi pa bo treba postaviti na nove temelje. Nekoč živahno delo podmladka Rdečega križa v šolah je domala zamrlo. Tudi tam, kjer imajo krožke, se njihova dejavnost opazi le v tednu Rdečega križa in ob akciji Drobtinica, pri kateri s prodajo kniha zbirajo denar šolsko prehrano socialno ogroženih. Pomagajo tudi ob srečanjih ostarelih, to pa je skoraj vse. Območno združenje Rdečega križa je zato lani skušalo aktivnost po šolah povečati z javnim razpisom za likovna in literarna dela, a je bil odziv slab. Letos iščejo nove, bolj privlačne oblike dela, ki bi pritegnile šolarje in njihove mentorice. Precej si obetajo od dekliškega krožka, ki se je zbral v okviru Mladinskega centra Dravinjske doline in si nadel ime Melise. MILENA B. POKLIČ Znižati icriterije ali dvigniti ceno? v Vojniku še vedno ni jasno, kdo je v primeru opravljanja pogrebne koncesijske dejavnosti komu kaj dolžan - občina pogrebni službi Raj ali obratno. Jasno je le, da pogoji, objavljeni v razpisu, niso pritegnili nikogar. Niti »domače« pogrebne službe. Odbor za finance in občinsko premoženje je zato sklenil, naj se koncesija z dosedanjo pogrebno službo Raj podaljša do konca septembra. Medtem pa od Raja pričakujejo pisni predlog, s katerimi želijo razrešili obveznosti, ki naj bi jih imel Raj do občine, videti želijo tudi zaključni račun Raja za minulo leto ter letno poročilo o pokopih v posameznih krajevnih skupnostih. Ker ne vedo, kaj bi bil glavni razlog za to, da razpis za koncesionarja ni zanimal nikogar, bodo preverili, ali so cene v vojniški občini res prenizke. »Glede na to bo potrebno ali znižati kriterije, torej koncesijsko dajatev, ki sedaj znaša najmanj dobrih 4 tisoč evrov, ali pa dvigniti cene pokopov,« je povedala vodja občinske uprave Mojca Skale. Prokuristka in lastnica podjetja Raj Jana Pu-stek pa je dodala, da se bo prihodnji teden po pregledu revizorke izkazalo, če je Raj občini sploh kaj dolžan. RP Jubilejni baionarsici festival Balonarski klub Vojnik letos praznuje 10-letnico delovanja, svoje uspešno delo pa vsako leto nadgradijo z organizacijo balonarskega festivala, ki bo konec tedna v Celju in Vojniku. Balonarski festival, ki ga že 10. leto v Celju prireja predsednik Balonarskega društva Vojnik, Dušan Bojanovič, sodi tudi v sklop in okvir praznika Mestne občine Celje. S festivalskimi do^janji bodo začeli v soboto zjutraj, ko se bodo z baloni dvignili z letališča v Levcu. Na letošnjem festivalu pričakujejo približno 25 balonarskih ekip, med katerimi bodo tudi udeleženci iz sosednje Hrvaške, Madžarske in Avstrije, nadejajo pa se tudi Številne udeležbe domačih balonarskih ekip, ki delujejo v slovenskem prostoru. V sobotnem popoldnevu okoli 18. ure pa organizatorji obljubljajo še en balonarski polet s štar-tom v Vojniku, kjer se bodo balonarske ekipe pomerile tudi v tradicionalnem tekmovanju, imenovanem lov na lisico. V nedeljo zjutraj bodo balonarji sklenili druženje na letališkem prostoru v Levcu, od koder bodo z baloni še zadnjič poleteli proti nebu in preleteli Celje ter okoliške kraje. SANDRA ČATER ZŠAM CEUE v sodelovanju z ZZZV Celje, PPP Celje, Izletnikom Celje, Splošno bolnišnico Celje, Svetom za preventivo in vzgojo vCPMOCinOZRKCelje organizira preventivno humanitarno akcijo NAJVEČJI PROMETNI DAN Zakaj toliko prometnih nesreč? Vas skrbi vaša prihiodnost? Se želite v prometu počutiti varne? Odgovore in pojasnila dobite na Največjem prometnem dnevu 18. apsrila V Planet TUŠ ob n . uri. Pustite mi zmagati...« Center za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna jutri znova pripravlja posebne športne igre za osebe, ki zaradi telesnih ali psihičnih motenj ne morejo sodelovati v klasičnih športnih panogah. Iger, ki sodijo v dodaten program Specialne olimpijade Slovenije, se bo udeležUo enajst tekmovalnih ekip. Igre, kot je metanje na koš, izogbanje k^-Ijem, valjanje in plazenje skozi ovire, so prila- gojene tako, da lahko v njih sodelujejo otroci in mladostniki s težjimi in kombiniranimi motnjami, tudi gibalnimi. Specialna olimpijada deluje pod svečano prisego Pustite mi zmagati, toda, če ne morem zmagati, mi dovolite, naj bom pogumen v svojem posktisu. Pod to prisego bo jutri v telovadnici osnovne šole na Dobrni tekmovalo okoli 60 varovancev podobnih centrov. RP Še dober mesec do vselitev Za dva s ter nov Center za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna so minuli teden opravili tehnični prevzem. v vse tri stanovanjske objekte v samem cen-tiu Dobrne se bodo stanovalci namesto napovedanega januarja lahko vselili konec maja. Do zamika je prišlo zaradi ureditve celotne infra-stiukture, vključno s kanalizacijo. Ko so začeli objekta na Dobrni z urejanjem komunahie infrastiukture, so na- ...........mreč opazili, da so obstoječi vodi že dotrajani, zato so se z zamenjavo teh dela podaljšala. Občina skupaj s stanovanjskim skladom že drugič oddaja 16 stanovanj, na prvem razpisu niso oddali vseh, ker ni bilo dovolj zanimanja, izvajalec gradbenih del Vegrad pa ima že storajda vseh 47 tržnih stanovanj prodanih. RP liBR; 15 Pesem preplavila Celje Pesem mladih iz vse Evrope ta teden odzvanja v Celju. Potem ko je uradni začetek 27. Mednarodnega mladinskega pevskega festivala v sredo naznanila Pesemca - območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov iz občin Celje. Dobrna, Štore in Vojnik, |e tekmovalni del prireditve včeraj zvečer napovedal otvoritveni koncert, na katerem sta nastopila otroška pevska zbora II. in IV. osnovne šole iz Celja pod vodstvom zborovodkinj Andreje Vahen in Jolande Ipšek Ulrych. Na letošnjem pevskem festivalu v Celju sodeluje 18 zborov iz Slovenije, z Madžarske, s Slovaške, Češke, iz Srbije in Velike Britanije, ki se bodo danes in jutri pomerili v tekmovalnem programu. Zbori bodo tekmovali v treh kategorijah: otroški, mladinski in dekliški pevski zbori. Utrinek s Pesemce. kije naznanila 27, Vsak zbor bo moral na tek- mantično skladbo avtorja, ro-movanju zapeti štiri skladbe, jenega pred letom 1900, in sicer obvezno skladbo, ro- skladbo, napisano po letu 1990, in skladbo po Ustni biri. Njihovo petje bo c njevala strokovna žirija v stavi Tomaž Faganel, Martina Batič, Johann Duijck, Johannes Rahe in Dragica Zvar, za svoje favorite pa bo lahko glasovalo tudi občinstvo. Glede na zbrano število točk bodo zborom jutri ob 20. uri v Celjskem domu podelih zlate, srebrne in bronaste plakete, žirija pa bo neobvezno izbrala tudi dobitnike posebnih priznanj za najboljšo izvedbo obvezne skladbe, najboljšo izvedbo romantične skladbe, za najboljšo izvedbo skladbe. napisane po letu 1990. in za najboljšo izvedbo slovenske skladbe. Festival ni pomemben samo zaradi svojega tekmovalnega značaja, ampak tudi zaradi druženja in strokovnega srečanja sodelujočih. Danes in jutri tako pripravljajo dve strokovni posvetovanji za glasbene pedagoge, novost pa je glasbena delavnica skupnega petja za sodelujoče zbore v vseh treh kategorijah. Zbori bodo poskušali na skupnem petju pod vodstvom strokovnja-kovv dvajsetih minutah na-študirati eno zanje povsem novo skladbo. Vrhunec in sklep bo festival doživel v nedeljo dopoldne s tradicionalnim zaključnim koncer- BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GREGOR KATIČ Film o uboju v Beogradu Predstavniki Zgodovinskega arhiva Celje in Mestnega kina Metropol prav danes v srbski kinoteki prevzemajo kopijo filma o umoru zadnjega celjskega kneza v Beogradu. Film so leta 1911 posneli Madžari in je igra na temo uboja Ulrika n., zadnjega Celjskega. »Ta dokument je bil do pred kraüdm še neznan. Po naključju so ga odkrili v dunajskem arhivu in ker se zgodba dogaja v Beogradu, pa tudi režiser je Srb, so film odstopili beograjski kinoteki. Lani so film po dolgih letih premierno prikazali na festivalu v severni Italiji. Zdaj smo svojo kopijo pridobili tudi Celjani,« je pred vrnitvijo iz Beograda povedal direktor zgodovinskega arhiva mag. Bojan Cvelfar. Fihn bodo v kratkem javno prikazali v Mestnem kinu Metropol. BS Soočenje kandidatov še slab mesec do odločitve, katero slovensko mesto bo leta 2012 Evropska prestolnica kulture Sredi maja bo znano, katero slovensko mesto bo v letu 2012 Evropska prestolnica kulture (EPK). V dneh, ko kandidature štirih slovenskih mest že ocenjuje mednarodna komisija, ki jo je imenoval minister za kiilturo Vaško Si-monlti, se stopnjujejo tudi dejavnosti v vseh mestih, kjer iščejo najbolj prepričljive razloge, da bi bili prestolnica prav Ob občinskem prazniku so mladi Celjani dobesedno zasuli ministra in člane komisije s p oz d ravnicami, ki so jih pripravili v podporo kandidature mesta, V Mariboru pa je bilo v sredo v organizaciji ekonomsko-poslovne fakultete soočenje kandidatov, ki ga je uvedla 15-mi-nutna predstavitev kandidatur. Soočenje pred študenti fakultete je bilo izjemno zanimivo, žal pa se ga ni udeležila delegacija iz Kopra. »Prav nič ne bi bila rada v koži članov komisije, ki bo razsojala. Soočenje je namreč pokazalo povsem različne pristope in zamisli ob kandidaturi. Vse bolj jasno je, da bo ob različnih konceptih prevladala odločitev o tem, kateri je za izvedbo kulturne prestolnice v očeh komisije najbolj primeren,« je po soočenju povedala vodja projekta EPK v Mestni občini Celje Barbara Bošnjak. »Predstavitve so bile zanimive in do izraza ni prišla kakšna večja konkurenčnost ali nasprotovanje katerikoli kandidaturi. Še več, vsi smo se zaobljubili, da bomo v projektu, kije slovenski, sodelovali tudi naprej, četudi ne bomo iz- :< je povedala Bošnja- Kandidaturo Celja za EPK so odločno podprli tudi v mestnem odboru Slovenske demokratske stranke. V sporočilu za javnost so med drugm zapisali, da mora komisija, ki odloča o slovenskem kandidatu, zajeti vso širino z več objektivnosti in resnično željo po decentralizaciji. »Celje je v tem primeru tisto mesto, ki mu gle- Moje »odštekanofc mesto Se vedno ste vabljeni k sodelovanju v nagradnem razpisu, za katerega potrebujete malo smisla za pisanje. Z objavo svojega besedila si boste prislužili mesto v skupini nagrajencev, ki jih bomo ob koncu akcije v sodelovanju z Mestno občino Celje popeljaU po mestu z okolico in izlet zakiju-čiU s kosilom. Pričakujemo čim bolj zabavno in duhovito, drugač- no in »odštekano« besedüo, ki nam ga boste poslali na temo obiska tujca v Celju, Lahko temelji na resničnih dogodkih ali pa je povsem domišljijsko. Vaše prispevke pričakujemo na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom za Moje »odštekano« mesto ali na tednik-@nt-rc.si. V kolu z gosti iz Makedonije Nisem Celjanka, a Celje zelo dobro poznam, saj je do nedavnega 35 let živela tam jnojasestra, hčerka živi v Celju že 18 let. Pogosti obiski, rmkupovanje in ogledi so mi dali ves vpogled v lepo me- sto Celje. Zato sem. ko so mi znanci iz Makedonije, kjer je moj sin pred 17 leti služil vojsko, sporočili, da si pridejo ogledat Slovenijo, takoj odločila. da jim najprej pokažem Celje. Dime in Mira sta v Celje prispela v sobota zjutraj. Že ob prihodu sem zaznala, da smo si različni in da se bom morala zelo potruditi, dajim ugodim. Dan smo se odločili preživeti pri hčerki in skupaj sva jih popeljali po Celju. Malice sploh ni bilo treba pripravljati, saj je bilo v njihovih cekrih »svega i svašta«. Gosta sta želela v vei^o trgovino, da tam najdeta kaj za svoje domače za spomin na Slovenijo. Mara se je že po desetih minutah izgubila. Dime pa jo je tako na glas klical, da je pristopil varnost- nik z vprašanjem, če je kaj narobe. Našli smo jo pri bu-tiku, kjer se je prepirala s prodajalko. ki ji je vsa prestrašena nosila želene izdelke. Ko sta po prehojenih kilometrih po trgovini našla, kar sta želela, sem jih povabila na kavo. Pili smo zares dobro kavo, a mojagosta sta bila očitno drugega mnenja, saj sta seje komaj dotaknila. Hčerka je pripravila odlično kosilo, a nič ni bilo po njihovem okusu, saj sta se nazadnje spel spravila na tiste velike cekre. Popoldne smo si ogledali še nekaj športnih objektov, bili deležni različnih komentarjev. a za dobro počutje gosta moraš tudi sam kaj grenkega pogoltniti. Naš gost si je zaželel zvečer v kak lokal, kjer bi slišal makedonsko glasbo. Bila sem v močnih dvomih, da se mu bo želja izpolnila. A glej ga, zhmka. V lokalu, kamor smo prišli, je igrala živa glasba. Dime je prilepil bankovec na čelo harmonikarju in žeje po lokalu odmevalo ma- de na večtisočletno vpletenost in vpliv na dogajanje v evropskem prostoru ter samo izvirnost koncepta nekako najbolj pripada, da se v tem kontekstu ponovno predstavi,« so zapisali. Mesmi odbor SDS Celje javno podpira projekt v želji, da Celje postane ambasador Slovenije v Evropski uniji. Vse civilne in politične in-štitucije zato pozivajo, da upoštevaj o pri podpori vsa dejstva in obljube ter zaveze, izhajajoče iz programskih listin, in da Celje obravnavajo kot naj-resnejš^ kandidata za evropsko prestolnico kulture. BRST kedonsko kolo. Kmalu je bil že cel krog. ki so ga plesali in v njega je Mara potegnila še mene. Potem so me gonili sem in tja kot metlo s amjo, saj o tem plesu nisem imela pojma. V poznih urah smo le zapustili lokal. Dime je nenadoma moral nekam in v mesečini sem na bližnji trati zagledala belo zadnjo plat našega gosta ... Kako smo preživeli noč. bom raje zamolčala, le to povem, da sta mož in zet noč prespala pri sosedu. V nedeljo smo se odločili, da naši gostje ostanejo kar v Celju, da jih sploh ne bomo peljali domov, saj se bodo zvečer tako ali tako vrnili v Makedonijo. Ogledali smo si nekaj čudovitih cerkva y Celja in bližnji okolici, samo da je dan prej minil. Zvečer so odšli. Odslej si bom lepote Celja rajši ogledovala sama in tudi sama ocenila, koga bom povabila s seboj. MARUA VOZUČ, Podplat 109 min., (Perfect Strang erotična srhljivka Režija: James Foley ■graja: Halle Berry, Bruce Willis. Giovanni RIbIsl. GaryOourdan, Nicki Äycox. Jason Antoon, Pattl D'Arbanville Že V Planetu Tuš! Karel Rudolf Mehle, ket gi je »idsla Jelica Žuža. Slikar z ameriškim naglasom Ob pomoči hčerke Virginije predstavljamo izjemno zanimivega slikarja, delno tudi Celjana, Karla Rudolfa Mehleta Razstava del Karla Rudolfa Mehleta, ki so jo prejšnji mesec postavili v Savinovem likovnem salonu v Žalcu, je bila nekaj posebnega. Likovna dela Celjana, ki je živel v prejšnjem stole^u, doslej niso bila znana širši javnosü, saj sU-kar zaradi življenja v Ameriki pri nas ni razstavljal, čeprav njegova dela poznavalci v umetniškem svetu uvrščajo zelo visoko. Tako je bila razstava v Žalcu ena redkih, na katerih smo lahko občudovali Mehletova dela. Razstavo je omogočila hči, Virginija Mehle Ma-jeriC, ki bi rada očetovo ustvarjalnost in njegova dela predstavila širšemu krogu ljubiteljev slikarske umetnosti. V sodelovanju z Virginijo, ki je po očetu podedovala lirični duh, in ob pomoči žalskih organizatorjev. Zavoda za kulturo, šport in turizem, smo poskušali odstreti nekaj tančic z izjemno zanimive življenjske poti Karla iviehleta. Mehletov rod izhaja s Svetine, starša sta živela v Ljubljani, kjer se je leta 1906 rodil Karel. «Dedek je bil inovator v Tobačni tovarni. Po pripovedovanju vem, da so bili za tiste čase pre cej premožni,« je Vii^nija v očetovo življenjsko pot vpletala svoje spomine. Mehletovi so se, tudi zaradi očetovega avanturističnega duha. s 6-let-nim sinom preselili v Ameriko. Karlov slikarski talent so odkrili v Phila-delphiji, zaradi očetovega nasprotovanja, ki je videl smisel bolj v »bizni- obiskoval likovno akademijo v New Yorku. Mehletovi so se leta 1936 vrnili v Slovenijo, točneje v Celje. «Oče je mislil, da bo starše samo nastanil, nato pa se vrnil v Ameriko,« je pripovedovala Virginija. Stanovali so v Wši nasproti Ema, v kateri je med dn^-mi živela Žalčanka Marija Lorenčak. Med Karlom in Marijo se je vnela ljubezen, ki sta jo okronala z otrokoma Karlom in Virginijo. Mehletova Celje Slikar, ki je pred vrnitvijo v Ameriki sodeloval na najmanj devetih odmevnih razstavah, je vCelju živel bo-hemsko življenje, o umetnosti se ni rad pogovarjal. Izjema je bil Božidar Jakac, s katerim sta ga poleg umemo-sti družila prijateljstvo in Amerika, ki je oba prevzela. O daljnem spominu, srečanju na celjskih ulicah z umetnikom z ameriškim na^om, je v Žalcu pripovedovala Jelica Žuža. S slikarjem sta v ateljeju na Jožefovem hribu portretirala drug d^ega. Obe sliki sta ohranjeni. »Sliki sta nastali hitro in hkrati. Mene sla zanimala bolj njegova podoba in njegov pogled,« je pripovedovala Žuža, ki jo je Mehle upodobil kot mlado slikarko za stojalom. »Danes ob pogledu na slike občutim slikarjevo senzibilnost, intimnost in poetičnost, preko vseh del pa se vleče tančica melanholije.« Umetnik, ki je v Celju ustvaril veliko razUčnih slik, ni hodil v službo, družina se je preživljala s prihodki in ljubiteljskega poučevanja v prvi čeuli. »Vsa olja je hranil doma. Prodal je zelo malo slik, toliko, da je zadoščalo za preživetje in še te bolj znancem. Oče je bil predvsem dober človek. Ni bil materialist, zato ni imel interesa, da bi razstavljal. Za mamo je bilo seveda težko,« se spominja Virginija, njeno pripoved pa bi verjetno podkrepili spomini nekaterih Celjanov, ki so slil^a še poznali. Ljudje se ^ spominjajo tudi kot človeka hitrih in dokončnih odločitev Ena izmed njih je bila tudi nasprotovanje ženini zaposlitvi, ki je potem skrivoma šivala, da se je družina lažje preživljala. Mehle je nenehno načrtoval vrnitev v Ameriko, svoje načrte pa uresničO leta 1953. »Slike je zložil v dva velika zaboja, Z osmimi in pol sem v enega vrgla listek z napisom >rada te imam<,'< se je še po toliko letih nasmehnila Virginija. »Domjebil nenadoma prazen. Oče, ki se je rad ukvarjal z nama, je odpotoval, mama se je zaposlila, saj je ostala sama z dvema nepreskrbljenima otrokoma.« Za Mehletom naj bi se, ko bi otroka odrasla, odpravila tudi njegova družina. Vendar se to ni uresničilo. Nasprotno - obljubljena dežela je slikarju iz komunistične Jugoslavije obrnila hrbet. »Oče je zaboja s slikami pustil v pristanišču v New Yorku. Dvignil naj bi ju, ko bi se zaposlil in našel stanovanje. Žal se ni godilo ne eno ne drugo, ležarina pa je rasla. Ko se je oče končno vrnil po zaboja, so bila dela že razprodana na dražbi, ležarina pa poravnana z izkupičkom od številnih prodanih del,« je Virginija Mehle Majerič Virginija opisala enega od prelomov na Mehietovi poti. »Računal je, da se bo za njim odpravila tudi mama, ki pa se za takšen rizik ni mogla odlo-čitL Tako je ostal brez družine in slik.« Mehleta se je polastilo malodušje, doživel je težak živčni zlom, njegova pot pa ga je nato vodila po različnih zdravstvenih ustanovah po Ameriki. Vmes je pisal filozofska videnja, ki jih izdal v esejih, zbranüi v treh knjigah. Kari Rudolf Mehle je umrl leta 1998 v Massen!. Hčerina zgodba Hči Virginija je očeta obiskala kot 22-lemo dekJe. In ostala v Ameriki. Tri leta je živela pri leti Michaeli na Floridi, kjer je obiskovala tamkajš- nji kolidž. Nato se je, zgolj na obisk k materi, vrnila v Slovenijo. »Podobno kol oče sem se poročila, rodila oti-o-ka in ostala.« S sinom sta očeta v Ameriki večkrat obiskala, nazadnje leta 1998 s knjigo pesmi, ki jih je Virginija izdala maja, za očetov rojstni dan. Zbirka izjemnih pesmi, posvečenih očetu in materi, nosi naslov V senci tvojih dreves, opremljena pa je z Mehletovimi likovnimi deli. »Ob zadnjem obisku je oče izrazil željo, da bi se z mano vrnil domov. Vendar je žal urm'1, še preden smo uredili vse potrebno.« Zaradi njegove želje po vrnitvi je Virginija žaro s posmrtnimi ostanki dala prepeljati v domovino, tako da je slikar pokopan na celjskem mestnem pokopališču. Mehletove slike ima poleg njegovih dveh otrok le še nekaj Celjanov. »Zelo rada bi videla slike, ki so jih takrat razprodali v Ameriki. Spomnim se, da so bile krasne in da jih je bilo veliko. Rada bi spoznala celoten očetov opus, želim pa tudi, da bi njegova dela spoznal širši krog ljudi. Mogoče bova z bratom Karlom pripravila razstavo očetovih del tudi v Celju.« Takrat bi lahko še več ljubiteljev umetnosti spoznalo celjske motive skozi umetniške oči Karla Mehleta. URŠKA SELIŠNIK Foto: TONE TAVČAR Sledi tvojih stopinj Iščem stare poti f senci kostanjev ob vodi, ki žubori... Stopinje tvoje z betonom so zalite, a srcu nikdar ne bodo prikrite! n ■'m,'" .V v Evropi poznana, v Sloveniji prezrta Žička kartuzija je bila središče omikane srednjeveške Evrope - Revitalizacija na novih, trdnih temeljih raziskav »Kdor je kaj dal nase v 13. stoletju, je poiskal duhovno mlse! pri kartuzijanih. Kartuzije so ustanavljali kralji in cesarji, v njih so se zbiraU največji umi takratnega časa. Med njimi je imela Žička kartuzija še posebno mesto. Bila je prva, ki je bila zgrajena izven Francije. Slovela je po rodovni brezhibnosti in izjemnem znanju ter bila materinska ustanova za vrsto kartuzij, ki so bile zgrajene drugod po Evropi - na Dunaju, v Pragi. Trierju ... Med leü 1390 in 1410 je bU v njej sedež germanskega priorja vsega kartuzijanske-ga reda,« z navdušenjem opisuje profesorica za umetnost srednjega veka dr. Nataša Golob nekdanji pomen kartuzije. Danes je slika drugačna: »Žička kartuzija je v Evropi znana, v Sloveniji pa prezrta, pozabljena. Tu ne gre le za njeno odročnost, temveč za malomarnost, za slab odnos do velikih stvari iz preteklosti.« Tudi to je ugotovitev dr. Golobove, izrečena prejšnji teden v Žički kartuziji ob predstavitvi projekta Revitalizacija Žičke kartuzije. Dr. Nataša Golob je tudi avtorica izjemne razstave Arhitektura in rokopisi Žičke kartuzije, ki je trenutno postavljena v dvorcu Betnava pri Mariboru, 23. junija pa bo dobila svoj stalni prostor v obnovljenem delu Žičke kar- tuzije. Tako bo iztrgan pozabi še en izjemen del zgodovine, saj je bila v spodnjem samostanu ena najbogatejših knjižnic srednjega veka, v kateri je bilo več kol dva tisoč izjemnih dokumentov časa. Evropski pristop Zavod za gradbeništvo Slovenije je s pojektnima partnerjema BAM iz Berlina in Univerzo iz Pavije uspešno kandidiral na razpisu Evropske komisije Kultura 2000 - Evropski dediščinski laboratorij za leto 2005 s projektom Revitalizacija Žičke kartuzije. V okviru projekta je interdisciplinarna skupina strokovnjakov s področja družboslovnih in naravoslovnih ter tehničnih ved raziskovala historične materiale, konstrukcijo stavbnega tkiva, arheologijo in stavbni razvoj zgornjega samostanskega kompleksa Žičke kartuzije s poudarkom na cerkvi sv. Janeza Krstnika. »Namen raziskav ni bil vzpostavitev prvotnega stanja samostana, temveč z novimi argumenti pouda- riti njegovo izjemnost in ga v vsej mističnosti približati obiskovalcem, lokalni skupnosti pa omogočiti aktivno vključevanje v razvoj kraja, predvsem preko pestrejše kulturno-turistične ponudbe tega območja,« poudarja vodja projekta Mateja Go-lež. Na predstavitvi rezultatov je posebej poudarila, da je to prvi projekt v Sloveniji v okviru programa Kultura in eden izmed štirih v Evropi: »To je priznanje Žički kartuziji na ravni Evrope. Ocenjujemo, da smo bistveno pripomogli k poznavanju materialne dediščine Žičke kartuzije in bomo tako prispevali tudi h kakovostni prenovi.« Zaključek tega projekta je hkrati začetek (tako vsaj upajo) nove^: »Žičko kartuzijo bi radi primerjali s kartuzijami v romanskem prostoru v okviru novega evropskega projekta Evropske kartuzije. Kartuzi-janska kultura v Evropi je danes ogrožena, saj je od 360 kartuzij živečih ie še 24- S svojim delomžeEmo prispevati, da bi se kariuzijanska arhitektura in oprema reševali na ravni Žička kartušja Strokovnjaki s področja gradbeništva viti trdne temelje. Z desne dr. Nataša Evrope,« je poudarila pomen že opravljenega dela. Rezultati presenečenj Projekt Revitalizacija Žičke kartuzije, ki je bil končan 31. decembra lani, je stal 264 tisoč evrov. Zanimivi so deleži sofinancerjev: 43 odstotkov je prispevala Evropa, 46 Zavod za gradbeništvo Slovenije, po S odstotkov univerza v Paviji in berlinski BAM, skromen odstotek pa slovensko ministrstvo za kulturo. Zaradi obširnosti problematike in časovne omejitve so svoje delo us-merih predvsem na cerkev sv. Janeza Krstnika, ki tako kol celoten sa-mostanskikomplekssegavleto 1160, Takrat je štajerski mejni grof Oto-kar 111. Traugauski zagotovil kartu-zijanski skupnosti bogato donacijo za njeno gospodarsko neodvisnost in s tem posledično njen 600-letni razvoj v ozki dolini pod strmimi pobočji Konjiške gore. Red se je razvijal v obdobju romanike in gotike, v času reformacije zamrl, v baroku ponovno vzcvetel, leta 1782 pa ga je cesar Jožef 11. ukinil. Ukinitev reda je pomenila tudi poseganje v strešno konstrukcijo cerkve sv. Janeza Krstnika. Odstranitev strehe je povzročila na objektu hitro propadanje, Prva delna sanacija cerkve je zabeležena leta 1970. Vsa zgodovinska obdobja odsevajo tudi v rezultatih raziskav, pa naj gre za uporabljene malte, omete (zanimivo: našli so le 8-10 zaključnih plasti na ometu), steklo, kamen, opeke ali podrobnosti, kot so na primer žeblji. Vse to priča o razvitih trgovskih poteh v tistih časih. Med za obnovo kartuzije izredno pomembne ugotovitve sodijo tudi hidrogeo-loške raziskave, ki so opozorile, da je treba pred obnovo cerkve odvesti talno vodo, ki pospešuje propadanje kartuzije. Raziskave konstrukcije so pokazale, da je material v sredici zidu manj poškodovan kot na zunanjih delih, da sepjo romanski temelji le do 70 centimetrov globoko in da niso dovolj močni za kasnejše dozidave. »Dozidave severnega zidu cerkve v letih 1965 in 1970 so slabo vezane na obstoječi zid,« ugotavlja dr. Uroš Bohinc. »Ob obnovi bo zato ta del zidu treba porušiti, Tudi streha, kakršno so predvi-deh, bi bila pretežka.« Te ugotovitve seveda največ pomenijo konzervatorjem. »Vso obnovo cerkve smo stavili na severno steno, zdaj pa se je pokazalo, da je Mirjam Leban najšibkejši del. Načrte bomo morali dodobra spremeniti, v vsakem primeru pa ne bo šlo brez strehe, saj moramo objekt zavarovati pred nadaljnjim propadanjem,« pravi umetnostni zgodovinar, konzerva-torski svetovalec iz celjske enote zavoda za varstvo kuhurae dediščine Bogdan Badovinac. Sicer pa so po njegovih navedbah za vse objekte naredili konzervatorske programe, pa tudi funkcionalni program je že narejen: »Lani sta Občina Slovenske Konjice in ministrstvo za kulturo prispevala 83 tisoč evrov, letos bosta 166, prihodnje leto pa še 250 tisoč evrov. Ta denar je namenjen v prvi vrsti za objekte, ki gredo v funkcionalno rabo. Za sanacijo cerkve bomo skušali pridobiti evropski denar,« je Se poudaril Badovinac. Po navedbah Renate Klančnik, ki v konjiški oböni vodi področje kulture, so obnovo Žičke kartuzije že prijavili na regionalne razvojne programe, pa na norveški sklad, kanadsko fundacijo ...»Samo iz enega fonda ni mogoče dobiti dovolj denarja, zato prijavljamo posamezne sklope.« Tako kot bo pritekal denar, tako hitro bo napredovala obnova. A tudi to še ni dovolj: »Podprti bomo vsa prizadevanja, ki bodo Žički kartuziji vrnila del nekdanje slave. Postati mora zgodba, tisto, kar omikan Evropejec kratko malo mora videti, mora obiskati,« pravi konjiški župan Miran Gorinšek. Da torej kartuzija ne bo več (z besedami dr. Nataše Golob) »pesem, ki je zapisana, a smo jo pozabili prebrati.« MILENA B. POKLIC Žičkel m 18 NOVI TEE »Za dobrim konjem vedno praši!« v Rdeči dvorani bosta jutri polfinalni tekmi pokala RZS: Celje Pivovarna Uško - Trimo (17.30) in Gorenje - Krka (20). Finale bo v nedeljo ob 17.30. Edl Kokša-rov je zajel bistvo glede želja svojega moštvar »Pripravljamo se uJco kot pred tekmo lige prvakov!« Celjani branijo naslov pokalnega prvaka, vendar so zadnje štiri tekme z Gorenjem izgubili. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR .KATIČ Andrej Šušterič, direktor CPL; »Zagrožene (inančne kazni moštva Še niso doletele, morda ga bodo naslednji teden, odvisno od uspeha, Priti^ so prisotni povsod, tudi v podjetjih. Za dobrim konjem se vedno praši!« več od igre Celjski nogometaši so postali pravi speciali-gostovanja v 1. SNL. Nanizali so že pet zmag in zbrali 19 točk, doma pa le II, čeprav so odigrali eno tekmo več v Celju kot drugod! Podobno kot iz Ljubljane so se s precejšnjo mero sreče vrnili iz Črnomlja z vsemi tremi točkami, se povzpeli na 7. mesto na lestvici in izplavali iz nevarnih vod glede izpada iz lige. Ko je najboljši vratar ... V prvem polčasu so bili igralci Bele krajine veliko boljši, pri vsaj petih prOožnostih so bili precej nespretni oziroma se je izkazal celjski vratar Aleksander Šeliga. Tekma se je sicer začela s priložnostjo Darija Biščana, ki se je zvito otresel dveh čuvajev in nato zadel vrataija. V 2. polčasu je bil bolj spreten in je svoje moštvo popeljal v vodstvo, ko je z roba kazenskega prostora žogo brcnil s konico čevlja- Sledila je enajstmetrovka za domačine, a je »Šele« odbil žogo v polje po strelu Darka Karapetroviča. »Ko smo zapravili >penal<, je sledil naš popoln padec, kar sem pričakoval, in vse je büo izgubljeno. V prvem delu smo jih >razbili<, petkrat smo bili zelo blizu vodstvu, a žoga ni hotela v celjski gol,« je bil dan po tekmi še vedno zelo razočaran trener Bele krajine Suad Beširovič. Pritiska bo manj TYener MIK CM Celja Pavel Pinni je priznal: »V prvem delu nismo odirali najbolje. Bela krajina je imela dve priložnosti za vodstvo. V nadaljevanju smo mi narekovali ritem in nadigrali domačine ter zasluženo zmagali. Če se bomo iz Nove Gorice vrnili neporaženi, bom zelo zadovoljen.« Daleč najvišje ocenjeni igralec srečanja je bil v časnikih vra- Slavko Ivezič, športni direktor: »Letošnji sistem v pokalu RZS je ponudil večjo zanimivost. V Rdeči dvorani ne bo vseh najboljših štirih moštev. Moramo dokazati, da imamo najboljšo ekipo.« Kasim Kamenica, trener: »V moštvu je prisotno nekaj živčnosti. Konec tedna je lovorika naš imperativ. Sestave ekipe za naslednjo sezono ne bi komentiral.« Gorazd Škof, vratar: »Magdeburg me je razočaral. Vsi pričakujejo nas in Velenjčane v finalu, vendar mi imamo zahtevne tekmece v polfinalu, Trebanjce.« Manjši proračun, a večje srce Daiijo Biščan (v mmenem dresu) je s štirimi goli odločil zmagovalca na zadnjih treh gostovanjih. tar Aleksander Šeliga, ki na zadnjih ireh tekmah, potem ko je dobil priložnost proti Interblocku, ni prejel zadetka: »Za nami je zelo težka in pomembna tekma. Na obeh straneh je bilo precej priložnosti. Res je, da je strahu pred izpadom zdaj manj, a še vedno moramo biti pozorni le nase in na našo igro, ne pa, kdo je pred in kdo za nami na lestvici. Pred nami sta gostovanji pri na papirju močnejših moštvih. Vendar bomo v Novo Gorico odpotovali precej bolj sproščeni kot smo v Belo krajino, zato pričakujem tudi tam pozitiven rezultat.« Zaradi rumenih kartonov bosta manjkala odlična Bojan Jo-kič (Gorica) ter Danijel Brezič. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATlC 27. krog 1. SL: Bela krajina - MIK CM Celje 0:1 (0:0); Biščan (52), Gobec (70), Primor-je-HITGorica 1:2, Nafta - Koper 1:0, Interblock - Maribor 1:2, Drava -Domžale 1:2, LESTVICA 1.SHI, 27 17 10 O B2:19 81 27 13 7 7 «:« 4« 27 11 10 fi 48:37 43 27 11 7 9 38:32 40 27 10 7 10 3642 37 27 9 8 10 40:41 3S 27 7 9 11 37:41 30 27 4 1S 8 31:36 27 t 27 4 10 13 34:47 22 27 3 9 IS 28:54 18 Čeprav v ekipi Zivexa na današnji drugi tekmi četrtfinala 1. SLMN ne bo zaigral kapetan Matjaž Vojsk, zaradi poškodb pa še nI znana »usoda« treh igralcev, v klubu ne skrivajo velike želje po zmagi. Po porazu s 5:7, potem ko so bili Novogoričani boljši šele po izvajanju šestmetrovk, si želi celjski prvoligaš v torek odigrati še tretjo tekmo in se uvrstiti v polfinale. »Na tekmi z Gorico smo se predstavili s čvrsto igro, vedeli smo, da nam samo to lahko prinese uspeh. Na žalost nam je zmanjkal kanček sreče. Gorica cilja na naslov državnih prvakov, ima trikrat večji proračun kot Živex, vendar je na igrišču pokazala, da ima neprimerno manjše srce kot mi. Vse fante moram pohvaliti za srčno igro, z izjemo prvih deset minut, ko so bili v krču,« se je prve tekme spomnil trener Mitja Jontez, ki je pred tem treniral Zagorjane in dobro ve, kako se streže v prvoligaš ki druščini. »Jutri bomo zagotovo pokazali veliko več. Gremo na zmago, ničesar ne skriv.i mo, sploh ne za besedami, da smo svoje že naredili. Če se nam bo pokazala pn-ložnost, jo bomo zgrabili z obema rokama. Zelo si želim, da bi v torek odigrali še tretjo tekmo. V ekipi bo zaradi kartonov manjkal Matjaž Vojsk, kar bo za nas gotovo velik hendikep. Ne vemo še, ali se po poškodbi kolena vrača Primož Gaj-šek, zadnja odločitev bo padla danes, prav tako bomo v zadnjem trenutku izvedeli, ali bosta zaigrala tudi Primož Hren in Drago Kugler, ki so mu v torek odstranili mo-drostni zob. Vseeno menim, da bodo fantje stisnili zobe in odigrali po najboljših močeh. Predali se zagotovo ne bomo,« napoveduje Hrastničan. Dobrodošla pomoč s tribun Zivex je v svoji krstni sezoni v 1. SLMN zagotovo napravil več, kot je marsikdo pričakoval, zato si nocoj ob 20. uri v dvorani Šolskega centra Celja zasluži bučno vzpodbudo. »Letos smo v Celju igrali zelo dober mali nogomet, zato bi bil čas, da nam pomaga tudi publika. Včasih nam zmanjka kakšen kanček sreče in takrat bi bila pomoč s tribun več kot dobrodošla. Želim si, da bi prišli gledalci spodbujat fante v čim večjem številu, ker si to res zaslužijo. Sicer pa sem s sezono zelo zadovoljen in menim, da Celje že dobiva stabilnega prvoli-gaša. Če bo uprava realizirala cUje, ki smo si jih zadali, bomo v naslednjih dveh, treh letih kandidirali za sam vrh. Celje kot mesto si to zagotovo zasluži. Z upravo smo se dogovorili za obdobje treh let, tako da še naprej ostajam na klopi Zivexa,« pravi Jontez, ki je zelo zadovoljen tudi s tem, da ima moštvo medijsko podporo. JASMINA ŽOHAR NA KRATKO Spet dvoboj z Zagrebčani Celje: Smučarski dvoboj med Celjem in Zagrebom je najstarejši dvoboj mest. Smučarska kluba Unior in Snežak bosta poskrbela za 72. izvedbo. Na smučišču Jasa na Rogh pričakujejo v nedeljo dopoldne 80 gostov, ki se bodo z domačini pomerili v 19 kategorijah. Svoj prihod je sprva napovedala tudi družina Kostelič, a je nastop Ivice in Janice seveda vprašljiv. (DŠ) Boleč poraz Laščanov Naša tri moštva so v sredo dosegla samo eno zmago in še za to se je morala Elektra Esotech doma pošteno namučiti. Zelo je bil boleč poraz Laščanov doma proti Slovanu, saj si zdaj ne smejo več dovoliti spodrsljaja. Podcenjevanje ni bilo kaznovano čeprav je trener Bojan La-zič vse od zmage na Kodelje-vem opozarjal svoje igralce, da ne sme biti proti neugodni Loka kavi nikalašnega podcenjevanja, se je zgodilo prav to. Hote ali nehote so namreč igralci razmišljali o tem, da bo zmaga prišla sama in šele vodstvo Gorenjcev ob polčasu jih je pre-'3. četrtini so doda-razigrala sta se Aleš Krnic [22 točk) in Boris Jer-šin (21) za zanesljivih 63:52 pred zadnjimi desetimi minutami. A Loka. ki je v tej sezoni v Šoštanju že slavila, se ni predala. Zniževala je razliko, saj se je Elektri povsem ustavilo v napadu. Met za tri točke je bil obupen (2:14), trda obramba gostov pa ni dovoljevala igre dramik üplin pod koš. Do 35. minute in izida 70:60 je bilo sicer še vse normalno, nato je sledil juriš gostov. PribližaU so se na 72:70 minuto in 13 sekund pred koncem, a sta nato Ljubenovič in Skok zadela le po en prosti met in z osvojeno žogo Marjana Vidoviča so Soštanjčani le prišli do minimalne zmage, že četrte v tem delu sezone. Slaba končnica Laščani so pričakali moštvo Slovana in se nadejali tretje zmage v tem delu sezone, a od tega ni bilo nič. Po slabem začetku so pivovarji goste ujeli šele ob koncu 1. četrtine, a je Davor Marcelič, ki so ga vse preveč pozabljali, s trojko prinesel gostom prednost. Nato je narasla na 7 točk, takšna je bila mdi ob polčasu. Precej preglavic je pivovarjem povzročala postava Slovana s štirimi zimanjimi igralci. Pravega odgovora Zlatorog ni imel. V nadaljevanju je Ttrry Williams (15) z dvema trojkama zapored prinesel preobrat in vodstvo z 51:50. V zadnjem delu je bil izid štirikrat izenačen, Laščani pa nikakor niso uspeli povesti, čeprav so pri zaostanku za točko dvakrat imeli napad Zoran Martič, trener Zlatoroga: »Ničesar i očitati svojim varovancem. Naša zmaga ae bi bila ne^-služena. Slovan ima v tej sezoni več težkih tekem za seboj, vajen je intenzivne igre in takšnega sodniškega kriterija. V Šoštanju ne pričakujem bistveno drugačne tekme. Za nas ni lahkih tekem, zmage Etektre pa ne štejem več med presenečenja. Dejstvo je, da Ce se ne prilagodiš grobi igri Šoštanjčanov, te povozijo! Jack Ingram še ni začel vadiü.« (DŠ) Začelo se je tudi zunaj v sredo so bile odigrane uvodne tekme v 1. Ligi Novega tednika na Skalni kleti. Izidi so bili: Škvadra - Flamengo 2:1 (Berbič, Pešovski; Videnšek), Tristar • Simer 6:0 (Bednjički 4, Karič, Kuder 1), Container - Maček tisk 4:3 (Brečko Slavko 2, Adamo-vič, Serdoner 1; Križan, Herman, Golouh), Diskoteka Down town - MIK 4:4 (Ajradinovič, Banjac, Zukič, Jo-vič; OmanoviČ 3, Vučkovič), B&G avtomobili - Marinero 3:2 (Korun 2, Drobne; Kvartič, Ostrožnik). V ponedeljek se bodo v 2. krogu pomerili: Flamengo - Marinero (18.00), MIK - B&G avtomobili (18.50), Škvadra - Ttistar (19.40), Maček tisk - Diskoteka Down town (20.30), Simer - Container (21.20). Izidi 2. lige: Elektro Kerš - Engrotuš 1:4, Novem Champions puh - Amaterji 1:0, KMN Kompole - Sintal 5:1, Banka Celje - Triglav 0:1, Merkur - Etol 2:4. DŠ Jutn bo spet zelo mothnran šoštanj-ski center Aleš Kune, proti svojemu bivšemu klubu Zlatorogu. Pred tekmo v Tteh lilijah je kadetom 23atoroga, ki so v Šoštanju tre^ič osvojili naslov državnih pr^ vakov, nagrade podelil predsednik UO kluba MÜ-ko Škobeme. za vodstvo. Pri izidu 71:73 (Moore je zadel le en prosti met) so Laščani imeli za zadnji napad 24 sekund. Vse je v svoje roke vzel Williams, poskusil s prodorom, a neuspešno, Šalih Nuhanovič (11, 10 skokov) je sicer ulovil žogo, a so njegov met blokirali. Soliden odpor Šentjurčani so bili v Domžalah soliden sparing partner Heliosu. Ključno prednost so si domačini priigrali že do polčasa (+19). V nadaljevanju so sicer igralci Alposa, brez poškodovanega Tadeja Koštoma-ja, znižali na 10 točk zaostanka in imeli napad, ki ga niso izkoristili: Helios je ponovno pobegnil na 15 točk prednosti in jo brez težav ohranil za zanesljivo zmago. Šentjurčani so imeli 50-odstoten učinek meta za tri točke (10:20). Derbiza končnico Veliki derbi 6. kroga bo v Šoštanju, kjer se bosta udarila Elektra in Zlatorog. Ob lokalnem prestižu za naj ekipo Celjskega gre v tem dvoboju za še precej bolj pomembne stvari, kajti tako eni kot drugi so v boju za končnico štirih ekip, in kar je še bolj pomembno, v boju za igranje v mednarodni regionalni (Jadranski) ligi v naslednji sezoni. V tej sezoni so obakrat slavili Uščani (v Šoštanju 66:64, v Laškem 92:83). A pravega favorita v tem dvoboju zdaj ni, kajti oboji imajo svoje adute. Šalih Nuhanovič in Grega Mali zelo dobro poznata Elektro, saj sta zanjo igrala lani. Soštanjčani so vsijajni formi, premoč sta morala priznati tudi Helios in Slovan, ki sta zagotovo v rangu Zlatoro- ga, če že ne boljša. Po porazu proti Slovanu Zlatorog skorajda ne bi smel izgubiti, kajrt Elek-ura bi mu pobegnila že za tri zmage in bržkone bi bilo sanj o Jadranski ligi konec. Kako prekiniti črni niz? šentjurčani odhajajo v Škof-jo Loko z željo, da prekinejo niz petih zaporednih porazov, in če dodamo še zadnje srečanje prvega dela sezone, šestih porazov. Črni niz se je začel prav v Škofji Loki, na tekmi, ki ni odločala o ničemer, zato ni igral Jimmie Hunt. Gorenjska je prav gotovo priložnost za fante Damjana No-vakoviča, da bi prekinili črno serijo. A zato bodo morali Šentjurčani odigrati bistveno bolj srčno kot na zadnjih tekmah, ko so bili posamezni igralci deležni številnih kritik Novako\ača, gledalcev in vodstva kluba v Hruševcu. Pozabiti morajo na lastno statistiko. To jim je skušal dopovedati trener, a kako uspešen je bil, bomo videli jutri. Lov na koš razliko v 1. B ligi je na sporedu predzadnji krog, v katerem se že lahko odloči zmagovalec lige in tisti, ki bo neposredno odšel v 1 A ligo. To bodo aü Nova Gorica (gostuje pri solidni Radenski) ali Hopsi, ki bodo na Polzeli pričakali predzadnje Grosuplje. O prvem mestu bo očitno odločal - sicer zgrešeni - pravilnik o količniku danih in prejeüh točk. Primorci so v lepi prednosti z 1,30375 proti 1,27442. Ker ne gre verjeti, da bi Nova Gorica slavila preveč visoko v Radencih (ni pa izključeno), bodo Hopsi lovili čim višjo razliko. Ce bi recimo ponovili srečanje proti Celjskemu KK, ko so slavili za 60 točk, potem bi se zelo približali A ligi, a za takšno razliko proti Grosuplju bodo morali vsi igralci imeti svoj dan. JANEZ TERBOVC Foto: SHERPA MALI NOGOMET NA UMETNI TRAVI Kdo bo v Šentjurju skrbel za šport? šentjurski forum oziroma debatni klub v nastajanju je pripravil razpravo o organiziranosti šentjurskega športa. ICaj izrazito novega v pogovoru niso dorekli, a vse kaže, da se nagibajo k razmišljanju, da bi vajeti v občini na področju športa prevzela nova oseba. Takšna, ki je brez odvečne prtljage predsodkov iz preteklosti, kot jo sicer nosijo tisti, ki imajo kakorkoli opraviti s Športno zvezo Šentjur ter Zvezo športnih društev Šentjur. Zgodbe o tem ni treba pogrevati, a velja e več šentjurskih svetnikov i zadnji seji občinskega sveta do, naj se Športni zvezi ukin« za to področje ustanovi javr koordiniral športne aktivno: tudi Mira Jazbec, predsednic V občini šport i, sodeč p šport o 50 akti no polovica naj bi jih delov; ze športnih društev, ostala Dualnost naj bi prinesla svojevri vendar, kot je bilo sliš; )pobu-a in da naj se zavod, ki bi i. Tako meni I občinske ko- tistikah, delo-;v, od tega ih. Približ-ikviru zve- denar naj ne bi porabil oziroma bi bilo mogoče z njim narediti še veliko več. Razlogi so preslaba organizacija, koordinacija ter pomanjkanje dolgoročne strategije. Ravno zato naj bi se na ravni občine oblikoval profil, ki bo celostno skrbel za šport. V razpravi je bilo slišati različna mnenja, od tega, da bi ustanovili javni zavod ali urad za šport, do tega, da bi sklenili pogodbo s katerim od zunanjih izvajalcev, saj naj bi bilo v Šentjurju težko najti primernega in nepristranskega sodelavca. Pri tem so prevladale ugotovitve, da je treba čim več narediti v zvezi s promocijo športa in rekreacije ter ponuditi dovolj možno-ti za več vrst športnega udejstvovi Iruši ni predpc nih igrišč, nega dvolet iport ves ni zvezi. 2 koristi, lamenski športna infrastruk-urskem je trenutno 19 šport-lahko sklepamo iz predlagala proračuna, naj bi v dveh le-tm pripravili vsaj dokumentacijo za večnamensko športno dvorano, predvidene pa so rekonstrukcije oziroma izgradnje športnih igrišč v šentjurskem športnem parku. Gorici pri Slivnici in na Planini, POLONA MASTNAK VIKEND g. POD KOŠI Sobota. 14. 4. < 1. A SL, 6. krog lige za prva- » ka, Šoštanj: Elektra Esotech - i Zlatorog (20), Škofla Loka: Lo- : kakava- Alpos Šentjur (20.15). 1. B SL, 25. krog, Hrastnik - Celjski KK (18), Polzela: Hopsi - Grosuplje, Konjice -Bežigrad, Zreče: Rogla- Cerknica (vse 19). LSL (ž), 10. krog lige za prvaka, Celje: Merkur-AJM (17), 1. SL (ž), od 7. do 12. mesta, 7. krog, Konjice Sp. Ribič - Črnomelj (16.30). NIAMA KOŠARKA 1. ASL L^ za prvaka, 5. krog: Zlatorog - Geoplin Slovan 71:73 (22:24, 36:43, 53:57); Williams 15, Alispahič 13, Ocokoljič, Nuhanovič 11, Vrečko 7, Stojako-vič 5, Mali 4, Smajlovič 3, Maček 2; Marcelič 26. Vidmar 14, Elektra - Loka kava. 72:71 (19:23,40:43,63:52); Kune 22, Jeršin 21, Mihalič 10, Ručigaj, Nedeljkovič 7, Vidovič 3,,Učar-tovsky 2, Helios - Alpos Šentjur 86:71 (22:15,48:29, 70:51); La-skevich 21, Zalokar, Krejič 13; Hunt 19, Radič 15, Palčnik 10, Kmšič 9, Sajko 6, Upornik 5, RibežlS, Sebič, Novak 2. Vrstni led: Olimpija 10, HeUos, Elektra 9, Slovan 8, Zlatorog, Krka 7, Alpos, Loka kava 5. 1. SI (i) Liga za prvaka, 9. krog: Kranjska Gora - Merkur Celje 70:66 (25:17, 39:28, 55:37); Eržen 19, Bečanovič 17; Čonkova 13, Radulovič, Komplet 12, Jereb, Kvatemik 8, Ma^jič 7, U. Kvas 4, Vulič 2. -Wstni red: Merkur, Kranjska Gora 17, AJM, IÜ-rija 13, Ježica 12, Domžale 9. IMEDGOLI PETEK, 13. 4. 1. SLMN, četrtfinale, druga tekma, Celje: Živex - Gorica (20). SOBOTA, 14. 4. 1. SL, 28. krog, HIT Gorica -MIK CM Celje (19). 2. SL, 20. krog, Velenje: Rudar - Krško (18). 3. SL - vzhod, 19. krog, Ruše: Pohorje - Kovinar Štore (16.30). Štajerska liga, 19. krog: Peca - Šoštanj, Oplotnica - Möns Claudius, Šentilj - Zreče, Rogaška - Gerečja vas (vse 16.30). iUEDELJA, 15. 4. 2. SL, 20. krog. Slovenske Konjice: Dravinja - Bonifika (16.30). 3. SL - vzhod, 19. krog: Odranci - Šentjur, Dravograd -Šmarje pri Jelšah (obe 16,30). Štajerska liga, 19. krog: Šampion - Pesnica, Juiovski Dol - Šmartno (obe 16.30). NA KRATKO Prvi poraz Kranjska Gora: Košarkari-ce Merkurja kljub porazu v dvorani Vitranc ostajajo na vrhu lestvice. Gorenjke so jih sicer dohitele po številu zmag, a Celjanke so doma slavile za 11 točk, v gosteh pa izgubile :m ko so zaostajale že z (točk! k L 20 % KRONIKA Celjski Op Kje so danes kradlif kje so se tepli in prepirali? Že 15 let izredno poslušanega policijskega poročila na Radiu Celje -Kako nastaja? »Lep pozdrav iz Policijske uprave Celje. V preteklih 24 urah smo zabeležili devet prometnih nesreč. V eni se je eden od udeležencev huje telesno poškodoval, ostale nesreče so se končale z gmotno škodo ....« Tako je to slišati. Vsako jutro okrog pol devetih na Radiu Celje. Že 15 let. In ne boste verjeli, kako poslušana so policijska poročila. Poslušalci izvedo, kje in kaj so neznanci ukradli, kje so se tepli in prepirali in kaj »črnokroničnega« se je dogajalo v minulih 24 urah na Celjskem. Ob tem še malo samohvale. Radio Celje je prvi v Sloveniji začel na ta način obveščati javnost na pobudo takratne redaktorice Nade Ku-mer- Da je bila ideja resnično dobra, dokazuje to, da so policijska poročila po nas povzele skoraj vse radijske postaje v Sloveniji: »Pravzaprav ideja ni bila ravno moja, saj so to poznali že v tujini, je pa res, da je bila pri nas to novost. Najprej sem o tem govorila s takratnim urednikom Mitjem Umnikom, nato še z načehiikom takratne UNZ Celje Stanislavom Soršakom. Edini pomislek na policiji je bil, da policisti niso vešči radijskega govora, a smo kaj hitro ugotovili, da javnost tega niti ne pričakuje in da dajejo policijskemu poročOu ravno glasovi policistov posebno verodostojnost. Kolikor se spomnim. se je prvi začel javljati ravno Stanislav Vender in tako postal zelo znan med Celjani... Verjetno je ta začetek dokaz, da smo celjski novinarji vedno korektno sodelovali s policisti. Kljub temu, da smo imeli različne poglede na kakšno stvar, smo to znali vedno rešiti s konstruktivnimi dialogi. In mislim, da je tako tudi danes.« Stanislav Veniger je danes direktor celjske policije in ko beseda nanese na začetke radijskega policijskega javljanja (takrat je bil vod- Pred leti ste v policijskih poročilih lahko slišali tudi Vinka Gorenaka, ki je zdaj na visokem položaju na ministrstvu za notranje zadeve, in Edvarda MJač-nika, ki je že v pokoju. Potem ste lahko slišali Ireno Gorenak, ki je z mesta tiskovne predstavnica odšla v Ljubljano na drugo delovno mesto. Zorana Gradišnika, Mirana Korena. Kadar je Trbulinova odsotna, se iz policije javlja Božidar Pezdevšek. Ta tudi pravi, da so s takšnim načinom obveščanja v javnosti doživeli veliko pozitivnega odziva. »Dajemo veliko preventivnih nasvetov in če smo s tem preprečili eno prometno nesrečo, smo naredili že veliko,« pravi Pezdevšek ja Operativno-komunikacijskega centra), z nasmehom pove: »Radijska poročila so bila takrat daljša, kot so danes, trajala so celo do deset minut. Govorili smo tudi o imenih in priimkih udeleženih, česar danes ne počnemo več, vedno pa je bil namen poročil, da bi zmanjšali število nesreč, prekrškov in kaznivih dejanj. Sam sem potrebe kar precej časa, da sem poročilo sestavil, vedno sem imel težave s tem, kako naj ga začnem in končam, pri čemer je bilo dogodkov vedno dovolj- Dokler je bilo javljanje samo za Radio Celje, je to pomenilo samo en kUc, medtem ko smo kasneje morali v živo klicati še na več radijskih postaj, kar nam je vzelo kar nekaj časa.« Ljudje so se na takšna policijska javljanja odzvali dobro. »Poslušah so jih in se pogovarjali o tem, kar se je zgodilo. Ne bi mogla reči, da so policijska poročOa pripomogla toliko k popularnosti policije, kolikor so jo približala javnosti,« še dodaja Kumrova. Kako se to dela Sicer pa poslušalci Radia Celje že ob šestih zjutraj izvedo prve podatke o črni kroniki na Celjskem, saj se takrat že oglasijo v kratkem telefonskem javljanju policisti iz celjskega Operativno-komunikacijskega centra. Ti fantje so pokonci vso noč in lit! IBNII Halo, nesreča se je zgodila , Trbulinova je torej tiskovna predstavnica. Ima zelo pomembno vlogo za takšno inštitucijo, kot je celjska polidja. Je pogosto vez med policijo in javnostjo, ki je željna podatkov in informacij o tem, kaj se dogaja. Mileno Trbulin Drobne lahko ljudje večkrat vidijo na televizijskih postajah, ko daje. pomembne izjave za javnost o kakšnih primerih s področja čme kronike. Pred tem se seveda ožji policijski vodstveni krog dogovori, kateri uradni podatki gredo v javnost. Vendar to večinoma ni del jutranjega policijskega poročila. Ce razložimo drugače: v primerih kakšnih tragičnih nesreč, ropov ali umorov gre za tiste pomembnejše informacije, tiskovni predstavnik novinarje o tem obvesti. l\i gre za uradne informacije, torej brez osebnih podatkov. Do teh se moramo novinarji dokopati sami. No, nas pa ni malo, in če je treba obvestiti vse novinarje, je delo Trbulinove kar zahtevno: »Ja. to mi včasih vzame kar nekaj časa, še posebej letos, ko je bilo le v nekaj dneh kar osem tragičnih nesreč. Zgodi se, da tudi ponoči budimo novinarje, a takrat kličemo le »kroniste«, torej liste, ki pokrivajo le črno kroniko, mislim, da jih je okrog 15. V primeru kakšnih večjih dogodkov podnevi pa pošiljamo tako ali tako pisna obvestila.« budno spremljajo, kaj se dogaja na Celjskem, saj so ves čas v stiku s policisti na terenu. No, resda je včasih noč mirna in se ne dogaja nič posebnega, toda ni vedno tako. Kakšno noč, ko mi doma mimo spimo, se lahko zgodi, da so policisti v nevarnosti. Vodja OKCia pregleda dnevne dogodke minulega dne in jih izroči tiskovni predstavnici. Dušan MaraL Znan glas prvega jutranjega javljanja iz OKCia Celje. ker imajo opravka z resnimi kriminalci. In ko se noč konča, se tisto, kar se je dogajalo na terenu, spremeni v statistiko in poročilo, ki ga potem slišite v jutranjem radijskem programu, Nočna ekipa Operativno-komunikacijskega centra že pred pol sedmo preda delo ekipi, ki potem dela do sedme ure zvečer. Zato imajo krajše sestanke, na katerih govorijo o tem, kaj se je zgodilo, ali je ti-eba kakšno zadevo še spremljati in na kaj je treba biti pozoren. Njihovo delo ni lahko, vedeti moramo, da je črna kronika resna stvar in da gre za ljudi in tako mora biti vsak podatek preverjen in uraden. Vodja celjskega OKC-ja Božidar Pezdevšek nato pregleda dnevnik dogodkov, ki ga vodi nočna ekipa, in ga izroči tiskovni predstavnici Mileni Trbulin Drobne, TXi se začne njeno delo; »Zaradi informativnih oddaj želijo radijske postaje imeti policijsko poročilo nekje do 7.30. Po sestanku z nočno ekipo in vodjem OKC-ja poročilo sestavljam približno 30 minut, ga uredim in posnamem, nato posnetek po elektronski pošti pošljem medijskim hišam.« »Je pa odziv javnosti na ta poročila res velik in zgodi se, da nas kdo po predvajanju na radijsldh postajah pokliče in kaj dodatnega ^raša. Nekje vlomijo v hišo in je ljudi strah, če je to v njihovi soseski ,., Pokličejo tudi, če vidijo koga sumljivega... Neka gospoda me je denimo poklicala, da moram poročilo nujno še enkrat prebrati. Češ da sem prebrala starega, toda vedela sem, da nisem. Ko smo potem gledali, kaj je bilo narobe, smo ugotovili, da so na nekem radiu predvajali policij sko poročilo preteklega dne ... Vidim, da ljudje vedo. kaj se je zgodilo prejšnji dan, in všeč mi je, da je poslušanost lega do-. bra,« dodaja Trbulinova. Kot je omenil Veniger, so morali včasih policijsko poročilo prebrati v živo. Si predstavljate, kolikokrat so ga morah prebrati, če so se javljali na več radijskih postaji? Zdaj je tehnologija napredovala in je vsaj to lažje, Trbulinova poročilo posname na računalnik, nato pošlje posnetek vradijske studie, kjer zadevo spustijo v eter. In da ne boste mislih, da je posneti poročilo tako preprosto. Mi smo to poskusili, pa se nam je kar zapletalo in zapletalo ... Kaj pa Tr-bulinovi, ki to počne vsak dan, se tudi njej zgodi kakšen »lapsus«? »Seveda se. Včasih se >zapent-ljam<, a mi zdaj tehnika omogoča, da povedano popravim, sem pa že razmišljala, da bi si posnetke napak shranjevala in bi jih ob kakšni priložnosti lahko poslušali, denimo ob koncu leta ,..« še dodaja Trbulinova, Torej, to je bilo - policijsko poročilo- SIMONA ŠOLINlC lil fiiK IIKA 21 Družina Kapel hvaležna za vso pomoč! Odprt račun za denarna nakazila - Sosedje, vredni zlata! - Ko ne moreš ostati brez solz ... Zgodba o družini Kapel z Javomika nad Štorami, ki ji je požar na veliko soboto v 15 minutah uničil dom in vse, kar so imeli, se je dotaknila mnogih, saj se je na pomoč v teh dneh odzvalo ogromno ljudi. 8-!etnemu Klemenu in 12-lelnemu Mateju so na pomoč priskočili sošolci, ki so ju presenetili z nekaterimi potrebščinami, Mateju so prinesli celo novo šolsko torbico! Rdeči križ in karitas sta družino za prvo silo oskrbela z osebnimi stvarmi in oblekami, pri čemer nekateri dobri ljudje še vedno kličejo v naše uredništvo, kako lahko omenjeni družini pomagajo. Naj spomnimo, da so brez vsega ostali 33-letna mama Marinka, njen 37-letni mož Dušan, njuna sinova ter 70-letna babica Angela Zavšek in njena 78-letna sestra Ivanka, Ključno vlogo pri pomoči po požaru imajo sosedje, pri čemer je skorajda neverjetno, kako so družini pripravljeni pomagati in kako so se pri tem or- ganizirali. Otroci in starša so prve noči po uničenju doma spali, pri sosedu Martinu Je-lencu, babica in sestra pa pri svojem sinu, sosedje čistijo pogorišče, odstranjujejo ostanke ostrešja in poškodovanih zidov pogorele 130 let stare hiše, skrbijo za hrano in pijačo ter so v veliko oporo družim, predvsem otrokoma. Takoj po požaru se je na izredni seji sestal tudi svet krajevne skupnosti in imenoval tričlansko komisijo, ki koordinira pomoč sokrajanov v denarni ii materialni obliki. »Zagotovili smo tudi strokovno pomoč pri sanaciji, ravno tako smo sprejeli sldep, da bomo zbirali donatorska sredstva za pomoč pri sanaciji požara na transakcij s kem računu KS Svetina,« dodajajo. Štorski župan Miran Jurko-šek je bü pri družini že na dan požara, odzval se je tudi poslanec Franc Jazbec. »Veliko ljudi se je že odzvalo na klic za pomoč družini, pomagajo tudi številna podjetja, predvsem z gradbenim materia- Babica Angela Zavšok še danes ne more verjeti, da so ostali brez doma. V 02 je vsa, kar jim je ostalo po požaru, lom. Upam in želim, da bi lahko hišo pod streho postavili v mesecu dni. Občina bo poma- Gorelo tudi na Strmci v noä na sredo je do požara prišlo na Strmci nad Laškim, kjer sta gorela kozolec in večja količina sena. Škode je za pribli&o 20 tisoč evrov. Kot so sporoäJi s cdjske policije, naj bi . bil ogojj najvCTjetneje podtaknjen. Kdo bi lahko požar podtaknil, letnica objekta A^^ Kačič ne ve, policijska preiskava Še ni končana. »Doma sem bila s sinovim dekletom, sin pa je bil v.nočni izmeni nakar sva sföali prasketanje iß nato močno pokrije ta: videli, da gori kozolec, ftej msem slišak ničesar, zazdelo se mi je' Ie, da je nekdo s^jal z avtomobibm, toda videla nisem niko^,« pran KaäCeva. Na srečo kozolec ni bil v neposredni bližni stanovanjske hiše, saj bi v tem primeru lahko ogenj povzročil še škodo. gala tudi pri dogovarjanju z delavci pri gradnji,« pravi župan Štor, »Ne vem, kaj bi brez tako dobrih sosedov in ljudi,« so besede, ki na oči zarišejo solze 33-letni Marinki, do katere ni bilo življenje ničkaj prijazno, saj je kot otrok izgubila očeta, nato Družina Kapel je doma v Javorniku 18 nad Štorami (med Štorami in Svetino), kako jim še lahko pomagate, pa boste izvedeli tudi pri njihovi najbližji sosedi Heleni Jelene, Javornik 14, telefon 03 5774 097. še enega brata. Zdaj še hišo, Toda pomembno je, da je družina ostala. Klemen in Matej zdaj lahko spet računata in pišeta v zvezke v šo-U ter se učita, hvaležna sta vsem v OS Svetina in OŠ Store in sošolcem, ki so pokazali, kako ju imajo radi. SIMONA ŠOLlNlC Foto: MATJAŽ BRECKO Denarne prispevke lahko nakažete na tran-sakcijski račun 01100-6000014185 s pripisom Sanacija požara. Račun je odprt pri Banki Slovenije, Uprava za javna plačila. Šah V zaporu v zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni v Celju je bilo ta teden organizirano prvo šahovsko prvenstvo zapitih oseb. Tetoovanja se je udeležilo osem ekip. po šttrje Igrala IZ vseh večjih zavodov m njihovih oddelkov. Direktonca celjskih zaporov Edita Mejač je najboljšim podelila pnznanja m pokale. Največ točk so dosegli obsqend o^oma pri' . porniki iz Maribora ter Doba in Celja. t HALO, 113 Vinjen in brez vozniške v sredo zvečer se je na lokalni cesti v Gotovljah zgodila hujša prometna nesreča, 29-letni voznik neregistriranega osebnega vozila j e izgubil nadzor nad vozilom in tičil v dr- sno ograjo. Vnesreči se je poškodoval 70-ietni sopotnik na zadnjem sedežu, ki se trenutno zdravi v celjski bolnišnici. 29-letniku grozi kazen zaradi vožnje pod vplivom alkohola, prav tako mu je poteklo m-di vozniško dovoljenje. Prišel, vzel, pobegnit Pohcisti iščejo neznanca, ki je v sredo dopoldne vstopil v odklenjeno stanovanjsko hišo v Šmarju pri Jelšah, kljub temu, da so bili lastniki doma. V eni izmed sob je našel torbico z denarjem, pri begu pa sta ga zalotila stanovalca in ga poskušala zadržati, a jima je ušel. S tatvino naj bi povzročil skoraj za tri tisoč evTov škode. Ostal ukleščen v gozdu pod celjskim gradom se je v sredo popoldne zgodila delovna nesreča. Huje se je poškodoval 52-letni domačin, ki je na strmem gozdnem pobočju žagal izruto drevo. Med žabjem je drevo začelo drseti v dolino, pri čemer je s seboj potegnilo m- di 52-letnika. Po približno tridesetih metrih drsenja je ostal ukleščen med korenino drevesa in deblom, 52-letm Celjan se zaradi hudih poškodb zdravi v celjski bolnišnici. Kako se varno vozi? Policisti bodo ta konec tedna v sodelovanju z motoklubi in avtošolami na dveh lokacijah na Celjskem izvajali preventivne aktivnosti Policijska izkušnja kot nasvet. Policisti motoristi Postaje prometne policije Celje bodo na nekdanji cestninski postaji v Aiji vasi juuri in v nedeljo od 10. ure izvajali teoretična in praktična usposabljanja, na katera vabijo člane motoklubov in posameznike, še posebej motoriste začetnike. Akcija bo tudi naslednji konec tedna. Ju-ui bodo motoristom prikazali varno vožnjo tudi policisti Policijske postaje Rog^ka Slatina. S predstavniki avtošol bodo ob 10. uri na parkirišču pri železniški postaji v Rogaški Slatini predstavili tudi ustrezno zaščitno motoristično opremo ter spregovorili o primernosti pnevmatik. Selmar, d.o.o. Mariborska cesta 119 3000 Celje Uspešen in dinamičen kolektiv podjetja Selmar, d.o.o., išče novega sodelavca SAMOSTOJNEGA KOMERCIALISTA ZA PRODAJO NOVIH VOZIL MAZDA Od kandidata pričakujemo: - najmanj V. stopnjo izobrazbe, zaželeno ekonomske ali tehnične smeri; - znanje vsaj enega tujega jezika (angleško in nemško); - poznavanje orodij MS Office; - vozniški izpit B-kategorije; - urejenost, vestnost, natančnost, samostojnost, sposobnost timskega dela; - prednost imajo kandidati z vsaj 2-letnimi izkušnjami pri prodaji vozil. Delovno razmerje z izbranim kandidatom bomo sklenili za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim delom. Vabimo vas, da nam v 8 dneh pošljete pisno prijavo z življenjepisom na naslov Seimar, d.o.o.. Mariborska cesta 119, 3000 Celje, s pripisom za razpis. CVETOCJM>OMLiiD Med metulji in metuijčici Goriška brda, deželica sredozemskega utripa, je zagotovo med najlepšimi v Sloveniji. Vsaka lepa dežela ima svojega pesnika, ki jo opeva in Brda niso nobena izjema. Tam jih je več, poleg Alojza Gradnika na primer še Ludvik Zorzut, ki je pesnil v briškem narečju. Oba sta bila rojena v Me-dani v isti hiši in oba počivata na istem, tamkajšnjem pokopališču. Brda, kamor prihajajo številni turisti, s svojim največjim pesnikom nimajo ravno sreče. Njegova rojstna hiša v središču Medane, kjer je Gradnikova družina iirajši čas bivala v najemniškem stanovanju, je sitrbno urejena, njihova poznejša dolgoletna domačija na drugem koncu vasi (prav tako s spominsko ploščo) danes razpada. Kot pravijo domačini, naj bi bila kriva nesoglasja med dediči. V rojstni hiši je Gradnikova lepo urejena spominska zbirka s predstavitvijo njegovega ustvarjanja ter njegovimi osebnimi predmeti. Med njimi so pisalna miza, žepna ura ter številni metuljčki, ki jih je rad nosil. Če boste posebej pozorni, boste opazili. da je na grbu Občine Brda ovekovečen verz enega največjih slovenskih pesnikov, Gradnika seveda. Da ne bomo delaU krivico drugim, naj spomnimo, da je iz Šmartnega v Brdih še pesnik Karel Širok, v Fojani se je rodil skladatelj Rado Si-moniti, z Brdi je tesno povezan tudi slikar mednarodnega slovesa Zoran Mušič. Mu-šičevoče je bU Brie, v gradu Dobrovo v Brdih pa je danes stalno razstavljena največja zbirka njegovih del. V gradu, pred katerim je velik spomenik pesnika Gradnika, je nasploh živahno, saj ga obiskujejo številni turisti. Vnjem so kulturne prireditve in druge zanimivosti ter restavracija. Obiskovalci deželice med Sočo in furlansko nižino se največ ustavljajo v številnih za turiste odprtih vinskih kleteh, ne le pri najbolj znanih vinogradnikih Kristančiču ali Simčiču. Če je jeseni krona pridelka na briški zemlji bogato obložena vinska trta, potem je treba v začetku leta spomniti na tamkajšnje češnje, na odmevni turistični praznik. Da o oljkah in figah, ki tod uspevajo, ne govorimo. Posebnost deželice s šest tisoč prebivalci j e že sam dostop, ki je po osimski cestni bližnjici, po italijanskem ozemlju, čez pobočje šesto metrov visokega Sabotina (tam, kjer je vehk napis Naš Tito, viden daleč v Itahjo). Na Sabotinu, kjer je divjala soška fronta, so po skoraj enem stoletju še vidni njeni ostanki, med njimi označbe frontne črte ter številne ka-veme. V nekdanjem itahjan-skem muzeju, ki je danes na slovenskem ozemlju, je planinska postojanka. Če čuva sončna Brda z južne strani Sabotin, jo s severne gora Korada, kjer se briška deželica povzpne vse do osemsto metrov nadmorske višine, Tudi tam je planinska postojanka, planinci pa so nagrajeni z razgledi do morja in Alp. V Brdih je še veUko zanimivega, Naj omenimo več kot dvajset metrov visoki razgledni stolp v vasi Gonjače, spomenik s 144 stopnicami, ki je posvečen žrtvam naslednje, druge svetovne vojne. Sosednje Šmartno so naselbinski kulturni spomenik, strnjeno sredozemsko naselje z ozkimi vaškimi uličicami, ki je služilo kot protiturški tabor. Brda je vsekakor treba obiskati, doživeri. BRANE JERANKO Grad Dobravo v Goriških brdih, pesnika Alojza Gradnika, ki je bit doma v sosednji Medani. ii6 IZLE.TWHiWA TUßJ6TIiugoslove-narskimi< kadri, ki pa se jih jaz spomnim še iz naše osamosvojitvene vojne, ko lahko rečem, da je vsaj polovica policajev delovala za bivšo Jugoslavijo in proti naši novi Sloveniji«. V lokalnem časopis Debrc IMddri telefon Vikend cenejši? Bralca iz Šmarja pri Jelšah zanima, ali še vedno velja, da so različne dajatve za gradnjo počitniških hišic za polovico nižje kot v primeru, če bi gradU družinsko hišo. Vincendj Habjan, načekiik Upravne enote Šmaije pri Jelšah, odgo^a: «Upravni stroški pri gradnji so sestavljeni iz plačila takse za izdajo gradbenega dovoljenja, ki jo obračuna upravna enota, in komunalne ^ prispevka, ki ga obračuna občina. Taksa, ki jo na podlagi Zakona o upravnih taksah odmeri upravna enota, ni odvisna od namembnosti objekta, temveč od predračunske vrednosti objekta. Torej je taksa za stanovanjsko ali počitniško hišo pri enaki investicijski vredno- sti enaka. Iz odgovora, ki smo ga pridobili od Občine Šmaije pri Jelšah o odmeri komunalnega prispevka, pa je razvidno, da je komunalni prispevek za gradnjo počitiiiške hiše 40 odstotkov višji od komunalna prispevka za gradnj o stanovanjske hiše [v enaki velikosti, na enakem mestu in z enako veh-kostjo gradbene parcele).« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. Hvala tuševcem Dekle zaposlenim \ 'ini TUŠ zahvaljujem za vso pomoč, ki so mi jo nudili pri dobavi osnovnih živil v času moje poškodbe. Posebna zahvala gre seveda gospe Cvetki, poslovod-kinji. IRMA PROSEN, Uško BIMEX D.O.O. CELJE GAJI 32, 3000 CEUE K sodelovanju vabimo: KOMERCIALISTA PRODAJNEGA PODROČJA Osnovne zahteve: - VII. ali VI, stopnja izobrazbe ekonomske, kemične, ali tehnične smeri - zaželene delovne izkušnje, lahk 0 tudi pripravnik - dobro poznavanje Worda, Excel a. Interneta - znanje nemškega in angleškegj 1 jezika - vozniški izpit B-kategorije Želene lastnosti: - samoiniciativnost - odgovornost - veselje za delo z ljudmi - fleksibilnost - inovativnost Nudimo vam strokovno zanimivo ir 1 dinamično delo. poklicno in osebno rast. Z izbranim kandidatom bomo sklen ili delovno razmerje za določen čas 6 mesecev, z možnos tjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. Pisne ponudbe s priloženim življenjepisom in dokazili o iz- polnjevanju pogojev pošljite v 8 dm 3h po objavi na naslov. BtMEX, d.o.o., Celje. Gaji 32. 3000 Celje. Na prijavi obvezno napisati številko telefona. eje u poja- vila misel, da »bi v Jeličlčevi obtožbi utegnilo biti tudi kanček resnice«. S tem se izjava Jelinčiča potrjuje, če ga prevedem v bolj praktični vidik, da je bila polovica takratnih policistov narodnih izdajalcev in kolaboracioni-stov. Seveda v tem ni niti kanček resnice, kar je Francu Kovaču, piscu omenjenega članka, popolnoma jasno, saj je bil takrat predsednik občinske skupščine in " " publiški skupščii to, da je bolj padel v politiko, ki ga je tudi hitro odplaknila, dopuščam možnost, da - Št. 30. 13. OBVESTILO Banka Celje, d.d., kot upnica v izvršilnem postopku obvešča zainteresirano javnost, da bo 24. 4. 2007 ob 8.45 uri v sobi št. 200/11, Ljubljanska C. l/a, Celje 1. javna dražba za prodajo nepremičnin pare. št. 1115/26 vpisana v vl.št. 1209 k.o. Medlog, ki v naravi predstavlja poslovni objekt na komplelcsu bivšega Ingrada na Lavi 7 v Celju. Objekt ima v pritličju proizvodne prostore, v nadstropju pisarniške in proizvodne prostore, v mansard! pisarniške prostore. Izklicna cena za prodajo nepremičnine je 249.202,97 EUR. Na javni dražbi lahko sodelujejo tisti, ki bodo najpozneje 3 delovne dni pred dražbenim narokom položili varščino na TRR Okrajnega sodišča v Celju št. 01100-6960022409 v višini 24.922,00 EUR. Pogoji javne dražbe so raz Okrajnega sodišča v Celju. 'idni iz odredbe objavljci 24 [TW^Oilfl GA BIRETE MVI TEDNIK TEDENSKI SPORED g RADIA CELJE 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.3Ö NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.1S Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila. 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje - Učenje trebušnega plesa (fotografije na www.ra-diocelje.com), 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Ritmi, 13.00 Odmev- Bomo še jedli slovensko meso? - ponovitev, 14.00 Rajske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika. 17.45 Jackpot, 18.00 Glasbeni trojček z MajoGorjup, 18.30 Na plesnem parketu. 19,00 Novice. 19.10 Večerni program, 22.00 20 Vročih Radia Celje, 23.00 Vaše skrite želje uresničita NT & RC - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poroülo OKC, 6.15 Casoplov, 6.45 Horoskop, 7.002. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jackpot, 9.15 Luč svett vtemi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom dobitnica srebrnega celjskega grba Ana Vovk Pezdir, 11.00 Kulturni mozaik, 11.05 Domačih 5,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, Po čestitkah in pozdravih - Nedeljski glasbeni veter, 17.30 Prenos fmala slovenskega pokala za rokometaše - reporter Dean Šuster, 20.00 Katrca s Klavdijo Winder. 23.00 Znanci pred mikrofonom (ponovitev). 24.00 SNOP (Radio Robin) PONEDELJEK, 1«. apnl^' 5.00 Začetek juttanjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Silvester vakcqi. 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 13.00 Bingojack - izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.30100 medvedov za 100 nasmehov - nagradna igra, 17.00 Kronika. 17.45 Jackpot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gorda-no in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov -ansambel Tapravih 6,24.00 SNOP (Radio Robin) exes 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija ledna, 6.00 PoročUo OKC, 6.15 Časoplov, 6.25 Asociacija, 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot. 9.15 Postanek v času, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik. 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 MESTNI STUDIO RADIA CEUE - Župan na zvezi - župan občine Velenje Srečko Meh, 1700 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.30 Zadnji rok z Boš^anom Dermolom, 21.30 Radio Balkan, 23.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP (Radio Univox) 5.00 Začetek jatranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna. 6.Ö0 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9,15 Do opoldneva po Slovensko (do 12. ure), 10.00 Novice, 11.00 Kulturnimozaik, 12.00 Novice, 12.15 Odpetkadopetka, 14,00 Regijskenovice, 14.10 Hit lista Radia Celje-shitiprežetopopoldne (do 19.15), 14.30 Petkovaskri-vanka, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17,45Jackpot. 18,00 Festivaljada, 19,00 Novice, 19.15 Vroče z Anžejem Dežanom - Miha Salehar, 23.00 YT Label, 24.00 SNOP (Radio Celje - gostiteljica Andreja Petrovič) Najprej je bila Mateja, potem ideja, rodilo se je jajce Tistega lepega velikonočnega popoldneva smo bili v Ljubljani, v studiu RTV Slovenija, kjer je naša novinarka Mateja Podjed skupaj z ravnateljico OŠ Lava Marijane Kolenko in učenci, predstavila akcijo, ki smo jo nekaj dni pred velikonočnimi prazniki v sodelovanju s inic( tstvarjal pripravili pred tudiem Radia Ce- Mravljic Mestnim; Ije. Celjani so nam pomagali pobarvati največje jajce v Ceiju, verjetno v Sloveniji, morda v Evropi, zato nas je ekipa TLP-ja povabila, da jajce velikanko predstavimo tudi na nacionalni televiziji. Na vprašanje, ali bomo segli po Guinnessovem rekordu z največjim jajcem na svetu, nismo rekli zadnje besede ... Je pa velikansko jajce odmevalo tudi v številnih drugih medijih. Bravo, Celjani! Zabavna sobota z Mojco in Mitjem Vsako soboto na Radiu Celje pripravljamo zabavni večer z informacijami iz športnih prizorišč, uresničujemo vaše glasbene želje, občasno pa v našo družbo v oddajo Športnerji povabimo tudi zanimive športnike ali njihove partneije. Tokrat bomo gostili Roka Marguča, enega najboljših slovenskih deskarjev na snegu, ki je letos osvoji! prve točke v svetovnem pokalu ,,, Za zabavni večer bosta skrbela Mojca Knez in Mitja Umnik ml. Brez kulture ni življenja - tudi ponoči Noč s četrtka na petek boste spet lahko preživeli v družbi Radia Celje. Govorili bomo o kulturi kot izraznemu sredstvu, o kulturi gibanja in obstajanja, kaj dejansko izraz pomeni in ali je brez kulture sploh mogoče . živeti. Ustvarjalno kulturo v naši regiji bodo predstavili ustvarjalci revije Vpogled z urednikom Maretom Cestnikom in Lidija Ko- 5.00 Začetek juQcU^'ega programa - jutranja nostalgija, 5,30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov. 6,45 Horoskop, 7.002, jutranja kronika RaSlo. 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jackpot, 8.55 Piškoslovje, 10.00 Novice. 10.15 Čarobna ruleta tisočerih nakupov - nagradna igra, 11.00 Kulmmi mozaik, 11.15 MESTNI STUDIO RADIA CEUE - Zeleni val, 12.00 Novice. 12.15 Hujšajmo z NT & RC, 13.20 Mali O - pošta. 13.30 MaU O - klici, 14.00 Regijskenovice, 15,00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 16.20 Filmsko platno, 17,00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek - Koko & Mandovi, 19.00 Novice. 19.30 Mal drugač s 6Pack Čukurjem, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP (Radio Univox) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Casoplov, 6.30 Čigav glas seže v deveto vas?, 6.45 Horoskop, 7.00 2, jutranja kronika RaSlo, 8.00 PoroČUa, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, . 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice. 13.00 Odmev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika. 17.45 Jack pot, 18.00 Pred poroto, 19.00 Novice, 19,15 Visoki C. 23.00 M.I.C. Club, 24,00 SNOP (Radio Celje - gostitelj Gorazd Matela) Perry dance Uroš Perič, ki ga mnogi poznajo kot celjskega Raya Charlesa, je v Sloveniji izdal prvi album z naslovom For real - Zares. Album je predstavil v Mestnem studiu Radia Celje, kjer je našemu mojstru Mitji Tatare-viču dal navodila, katere skladbe z albuma bi predstavili v tokratni oddaji. Uroš ni v sorodu z enim najboljših rokometnih vratarjev na svetu Dejanom Peričem, se pa poznata, nam je med drugim zaupal mladi ge-nialec. Uroša v tujini kličejo Perry, zato lahko na novem albumu slišimo tudi njegovo avtorsko skladbo Perry Dance. miAUSIVICA I P.DA(WEJUSTDONTCARE)-J(WN LfGEND (7) 2. AlflE-ULYALlfN 12) 3. RlBY-KAlSfflCHIEFS (5) 4. SOÄJTOVraYOU-SIMFlYRED (4) 5. GrVEFTTOME-TIMBAUVlOFEAT. NELLYFURTADO fr JUSTIN TIWKRIAKE (1) . UISTAR-KEUS (5) BALES' 8. aVEAULLOVE-SINCIARBOß (I) 9. HYMN 4MYS0UL-JOE COCKER (4) 10.GIAM0W)US-FERGIEFEAT.LUOACRIS (2} DOMAČA L£STVICA 1. MAIE ROKE/VODA- aOOHARTA&DAND (2) 2 SENCASEBE-ŠANKROCK (5) 1 S06A102-JANF1£STENJAX reAT.lARA (1) 4. KMAORKOUGREŠ-TINKARAKOVAC (6) 5. ZELONAGlAS-NINAOSBtAR (3) 6. ČUDEŽI SMEHUAJA-EVAČERNE (S) 7. NElAŽtŠMETl-ANJARUPELft HARIMATAHARI (3| 8. NIKL-INAMAZE (1) 9. MISUŠ,DAN£VEM-KF£MA (4) 10. Štirje lhni Casi - nina pušlar(2| PREDL0GAZATUJ01£STVICO: NEW SHOES-PAOtONUTlNI MAKESME WONDER-MAROON 5 PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: TRIP-GUŠTlFEAT.POLmAKASAL BmCATALEMTOVJECOOL- celi, vodja oddelka za kulturo pri Zavodu z^i šport, kulturo in turizem Žalec. Ker pa nas od Evrosonga loči le še slab mesec, se bomo v drugem delu noči sprehodili skozi to »p<>-pevkarsko tekmovanje« v preteklosti in zci-vrteli nekaj nepozabnih evrovizijskih uspe šnic. Skozi noč vas bo v nov dan popeljal voditelj Gorazd Matela. vsako soboto ob 22. uri. VnnUAKPOLKIN VALČKOV J. KMETUENE PRODAMO-GOLTE r JAZNUSEMTftKA-RUM 5. NAJPESEMTVOJBOSVET- PREDLOGZALfSTVICO: :: PETKI. SOBOTE IN NEOHJE'-BOŠTJAN KONEČNIKS PRUATHJI Miran Rudan na ulici Miran Rudan je na Stanetovi ulici pred Mestnim studiem Radia Celje minuli petek razgalil novi album z naslovom Arena in mimoidočim v pogovoru s Simono Brglez med drugim priznal, da je na ovitku albuma resnično Nad kilograme z modnimi oblačili! Lepotni ideali so se spreminjali skupaj z modo oblatil, arhitekturo in vsem vizualnim, kar nas obkroža. Renesančna arhitektura in moda sta bili udobno zaobljeni in široki, v gotiki je vse težilo k ozkemu, visokemu, koničastemu. Ideal suhljatega, če ne že kar pretirano koščenega, se je prvič pojavil v 60. letih prejšnjega stoletja skupaj z manekenko Twiggy. Ta moda se od današnje ne razlikuje dosti, čeprav se že da sluüti, da se bo vprihodnje trend obrnil v prid »polno-krvnejšim« ženskam. Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK In kaj početi do takrat, Ce spadate po merilih današnjega časa med »debelkasta«, če ne kar zares debelušna dekleta in ženske? Če vas zdravje ne opozarja, da bo treba nujno sklestiti nekaj kilogramov, ni panike! Tudi moda zna namreč prav lepo poskrbeti za vse odvečne kilograme, saj jih s skrbno izbranimi oblačili lahko imenitno prikrije. Pa še ščepec idej, kako z nekaj »zavezniškimi« oblačili in modnimi dodatki veselo in spontano odkriti modne trike za velike vizualne korekcije. Vsi modeli so iz naših trgovin, le malce bo treba pobrskati na večjim konfekcijskim številkam namenjenim oddelkom. Ko nakupujete novo pomladno-poletno garderobo, ne glede na to kakšen stU oblačenja vam je bližji, se odločite največ za dvo- ali tribarvno druženje in nato znotraj tega eksperimentiraj- te z odtenki in vzorci, še raje vzorčki. Drobni cvetlični na črni podlagi na klasično ukro-jeni poletni obleki kljub razigranemu migotanju ne bodo vaše postave razširili! Tudi malce večji cvetovi, vendar v pastelih, ki se ponavljajo še na ostalih oblačilih, ne bo- do moteči. Le postave nikar ne »presekajte« s krilom in z bluzo v izrazito kontrastnem odtenku. Ce že, pa nad bluzo oblecite še mini jopico ali bolero, linijo boste tako večkrat »presekali« in odtegnili pogled od odvečnih oblin. Ce ste ljubiteljica hlač in džinsa, se zaradi kilogramov ni treba odreči temu praktičnemu oblačilu. Le majčk si ne tlačite za hlače, niti prekratke naj ne bodo. Malo daljše bluze v stilu tunike ali ne-podložen platnen suknjič bo- * . ♦ . * TEDENSKA . * I ASTROLOSKA * ^ NAPOVED / ' Petek, 13. april: Sekstil Sonca in Lune obeta dogovore, uspešno urejanje uradnih in ostalih zadev, dobro komunikacijo. Dan je odličen za opravljanje različnih poti, obisk prireditev in sploh družabno življenje. Popoldne Luna prestopi v Ribi, zvečer bo v kvadratu z Venero, kar lahko povzroči večjo občutljivost. Trudite se obdržati formo in se ne pustite vreči s tira zaradi nepomembnih stvari. Ne pokvarite si veče- Sobota, 14. april: Luna v Ribah bo na isti stopinji z Marsom, kar lahko vnese v vaše čustvovanje in delovanje veliko več strasti, a tudi veliko preobčutijivost. Previdno v medsebojnih odnosih, hitro lahko pride do konf-liktnih situacij, ki so posledica čustvene^ nihanja in občutka nujnosti, da morate takoj ukrepati. Temu vplivu ste najbolj izpostavljeni vsi s poudarjenim znamenjem Rib, Device, Dvojčka in Strelca. Popolnoma drugačen in zelo zanimiv je lahko večer. Lahko pričakujete, da vam bo kaj spremenilo načrte, vendar na veliko bolje, kot bo videti sprva. Nedelja, 15. april: Kvadrat Lune z Jupitrom ponoči in s Plutonom popoldne svari pred prevelikimi pričakovanji. Bodite zmerni in zadovoljni s tem, kar imate, pa boste lahko preživeli prijetno nedeljo. Zvečer Luna prestopa v Ovna in prinaša bolj direktno energijo, večjo tekmovalnost in samoiniciativnost. Pazite, da ne boste zaverovani vase, saj je ključ do uspeha vedno skrit v sodelovanju in harmoniji z drugim. Ponedeljek, 16. april; Luna bo v Ovnu, dan bo resnično ognjeno obarvan. Pogumni boste in strastni, obdani z ustvarjalno energijo, samozavest bo visoka, vi pa boste neprestano v akciji in hitenju. Od dneva boste želeli potegniti največ, pazljivi pa morate biti, da zaradi prodornosti ne pozabite na druge. Sklepanje kompromisov ne bo ravno vrlina. Dan bo obarvan 2 družabnostjo, ugoden pa tudi za ljubezenske in čustvene akcije. Zvečer bomo dolgoročno načrtovali in samotno raziskovali globine naše duše. Torek, 17. april: Ob 13.37 nastopi mlaj, srečanje Lune in Sonca v Ovnu. Tokrat vam lahko priskoči na pomoč usoda, pride lahko do nepričakovane in nenavadne situa- cije. Skratka, Če potrebujete pomoč, jo boste v tem dnevu tudi dobili. Intuitivna zaznava bo velika, sposobni pa boste dojemati življenje tudi s tiste globlje, nezavedne strani. Mimogrede lahko razrešite kakšno zapleteno situa-cijo, ki sega v lansko leto. Luna zvečer prestopa v Bika, po-Upežljivi boste in se prilagajali okoliščinam. Cas ni ugoden za iskanje pomoči, kompromise. Previdno predvsem v medsebojnih odnosih. Sreda, 18. april: Noč je lahko napeta, strastna in nenavadna (kvadrat Venere, Marsa in Jupitra). Od energije bo v ozračju kar prasketalo, zato bomo želeli doseči tudi nemogoče. Ugoden čas za ljubezen in spolnost. Zaradi Lune v Biku boste čustveni, mirni, potrpežljivi in strastni. Večja bo potreba po telesni plati ljubezni. V negativnem smislu se lahko pojavi počasnost, lenoba, trma in nepopustijivost, občasno tudi neodločnost. Zaradi napetega aspekta zvečer (Luna v kvadratu s Satumom) se bojte neosnovanega optimizma in ne pričakujte vehko. Lahko vas razočara nekdo, ker se nenadoma prikaže v čisto drugačni luči, kot ste ga občutili. Četrtek, 19. april: Noč bo obremenjena (kvadrat Lune in SaturnaJ, zato bo spanje moteno, pojavlja se lahko velika živčna obremenjenost. Na vse težave boste gledali s tiste črne, negativne plati. Primerno je, da se umirjeno pripravite na ta težaven tranzit. Venera je še obremenjena z negativnim tranzitom z Mar-• som, kar predstavlja v ljubezni konflikte in blokirano energijo. Močneje bo izpostavljen vpliv preteklosti, zato se boste v mislih vračali daleč nazaj. Ob 17.50 preide Luna v Dvojčka. Astrologinji CORDANA in DOLORES . ■■ ASTROLOGINJA GORDANA gsm041404 935 napovedi, bioterapije, regresije ^ • www.gorclana.si-v- | ASTROLOGINJA DOLORES I 090 43 61 I 090 14 28 27 I gsm: 041519265 napovedi, primeijalna analiza J astn3ioginja@dolores.si . www,dolores.si I m 26 gMÄVTOMOBILISTE lOVI TENIK Mercedes C je ne prodaj tudi pri nas. Mercedes C na domačem trgu Mercedes C je eno najpomembnejših vozil nemške avtomobilske tovarne. Sedaj se v povsem novi podobi vozi tudi na slovenski trg, pri čemer računajo, da se jim bo letos posreCilo prodati vsaj 370 avtomobilov. Mercedes C nove oziroma četrte generacije je nekaj daljši kol je bil, tudi višji in širši ter z večjo medosno razdaljo oziroma širšima kolotekoma. Novi C ponuja tudi precej tehnoloških novosti, ki so namenjene predvsem izboljšanju voznih lastnosti {recimo a^-Ety control, ki skrbi za prilagajanje podvozja voznim razmeram oziroma cestni podlagi] . Mercedes C ohranja pogon na zadnji kolesi, kmalu bodo začeli ponujati tudi štirikolesni pogon4matic; za sedaj je na voljo le štirivratna limuzina, Še pred koncem le- ^ merilci pretoka zraka vw, audi. skoda-1,9701 rfmülf^''' katalizator univerzalni lamda sonde «..bom.» «6, c.iie kompresorji kli^ (63J m.62.70 TÜRBOKOMMESÄ i^ww.ovtodelifegnenier.si SERVOVOLANSKEČRPALKE HITRO NAROCiTE Dvakrat na teden, ob torkih in petkiii, lanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,63 (150,97 SIT), petkova pa € 1,25 (299,55 SIT). Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 6 7,09 (1.699,05 SIT) kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačUu za tri mesece (velja od I. februarja 2007). Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. Ci ] tudi letnik 2007 4jT,W i^'M JiFg p,iiogo TV-OKIUO! ^^^ Vsak petek 48 barmili strani teiemijskega sporeda in lanimixKti ii sveta glasbe in labane. NAROČILNICA Ime in priimek: Datum rojstva: _ Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mosecev podpiS|_ ____ ___ NT&RC d.0.0. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika Smart druge generacije Leta 1998 je Mercedes Benz ob pomoči Nicholasa Hayeka predstavil majhno vozilo smart. Hayek kot idejni oče vozilca se je kmalu mnaknil iz projekta, Mercedes ga je nadaljeval. Ko se je smart pojavil na trgu, je bU lepo sprejet, vendar so se kmalu pojavile težave. Bile so tako velike, da je bil smart tako rekoč na smrtni postelji. Sedaj nemška tovarna predstavlja drugo generacijo in napoveduje, da se bo s smartem od- peljala tudi na trg ZDA. Novi smart je v dolžino pridobil 20 centimetrov (predvsem na račun povečane varnosti) in meri v dolžino 269 centimetrov Kljub temu prirastku je še vedno mestno zelo primeren, za povrh se je povečal tudi prtljažnik na 220 litrov. V zasnovi ni sprememb, motor je zadaj, pogon tudi na zadnji kolesi. Motorji so štirje, od tega trije bencinski in turbodizel. Vsi so trivaljniki, bencinski ponujajo od najmanj 45 do naj- več 62 kW, medtem ko zmore turbodizel 33 kW in se po tovarniških trditvah dokazuje s skromno porabo (3,3 litra na prevoženih sto kilometrov poti). Vsi motorji so tudi okoljsko primerni, vsaj glede izpustov CO^, kajti turbodizel ima vrednost vsega 88 g/km. Znane so tudi cene, pri čemer je najcenejši smart na voljo za 9.990 evrov, medtem ko je treba za najmočnejšo izvedenko odšteti kar zasoljenih 12.820 ta pride na svetlo karavan, kasneje še kakšna karoserijska varianta. Motorna ponudba je pestra, mogoče je izbirati med osmimi motorji, in sicer je pet bencinskih in trije turbo-dizli. V najšibkejši izvedenki 180 K (156 KM) bo novi mer-cedes C naprodaj šele čez nekaj mesecev, tako da je ta hip najcenejša bencinska različica 200 K, ki je na voljo za 32 tisoč evrov. Najcenejša dizelska izvedenka je 200 CDI (136 KM),zakatero hočejo 30,700 evrov. Mogoče je izbirati med tremi opremskimi paketi (classic, elegance, avantgarde), serijsko je avto opremljen s 6-stopenjskim ročnim menjalnikom, le C 350 z že znanim 7G-tronic samodejnim menjalnikom. ____posfovalnicami po svetu. Poslovno skupino tvorijo podjetja v Sloveniji. Avstriji, zahodni in južni Nemčiji, Švici ter tudi Zdnjženih dižavah Amerike, Veliki Britaniji, na Irskem in v Avstraliji. Naš uspert temeiji na odličnih sodelavcih naše poslovne skupine. za n^ poslovalnid v Celju in Mozirju iSčemo proilajallte/-ce (skrajšan delovni čas) ifaše delovno podroqe bo obsegalo: • delo na moderni blagajni, • zlaganje blaga na police, ' • • "d v poslovalnici. „Z veseljem delam vtimu in se počutim osebno odgovorno • končanoListrezropoklicnoizc odpne nar • veselje pri delu s fe, pillazni, odgovorni, orlpravljeni na de • prijetno delovno okolje. Plačilo 475,00 £UR bruto mesemo (2i iir tedensko). Kandidatke in kandidate, ki spričevali In delovnimi dokazili. V postopku izbire bomo opravili tudi praktični preizkus znanj oz. sposobnosti i Hofer trgovina d.o.o. IWIIilNIK t OGLASI - INFORMACIJE itednik Obvestilo za naročnike Naročniki Novega tedniliiilal.03im:,vslp[ikljia.lrmiion, prodon..Ielofoo04l 542-352. itsb IIOmAp«4,noroii!lnro«,aiirejš,dobro obronjii,prodom 10 480 EUR.Telefo> 04IM2-7IB,pol7.on. m SEJI lordobovotio 1,4 i so, letnik 199«, metolno modre borve, rog. do 10/ 2007,,rodom.Telefon 041 421-588. ia45 «ENl«llI5iomp»s,5vrot, rog. do 2/2008, prodom.Telelon041421-588. 1S45 YAMH0 R modro bele borve, leliiik 2002,22.000 km,k.,ljenovSlovenlji, nikoli no tleb oil podriono, senlsno knjigo, prodom. Ceno po dogovore. Telefon 041 482-282. nu 103) 705-3553. Ž172 KUPIM IOVORNOvtiil.,moijše,komblolido9ov-no VDiilo, todi poškodovono, kopim. Telefon 041407-130- la» PRODAM v ZAGJUU pri Ponikvi prodom kmetijsko lemljišie, 1-400, no bipi, solini logi. Telefon 041 83J.S84. Šojo7 POSLOM prostori prostor tlonsllO.',por,elo 250 m-noiKlllinllokoiijlvColjo,p, prodom. Telefon 031 595-991. 1831 KOSILNICO «cs, bencin olidiesd, prodom. Telefon 040 390493. iM KUPIM TRAKTOR ter prikljuike In motokohivator, prikljoiktUko todi v okviri, kupim. Telefon 041407-130- 1249 nWOtSKO prikolco kupim. KBo |n> 16. uri,t[^fon041913-182. isei fVSLOnilpKstorvCelju,objekt Rlmljonlo pri mKtni tiinid, I. nodstmpje, velikost 22,50 m', ptimoren zo trgovsko oli 16.988 EUR. Telefon (031 «l-S««, 031 541-388; vnvw.moksimilijon.si. Iiaalti«jin,dfo.o.,l.|oblionsk.t.5, (J-,. GRADBENO pordo z gtodbonim dovoljenjem, 850 m', lolioiljo Pmseniško, pt> dom. Telefan04l 612477 laas FRANK^OVO. Bivolni vikeml, nedokončan . b^nori», lopo, sončno lego, osfolti-cin dostop, mir, elektriko, vodo, bišno številko, grodbenoJoioljeoje, veliko p.ostorn,lepraigH,prodom.Telel.n 0317tt990. 2AZIDUIV0 ponelo v bližinj Šmoija, lo vikend, kresen rniglej, nndomestno grodnjo, prodom zo 12.000 EUR. Tet fon 041 653-378. bp PARCELO,400 m',s! biso,'" zo 21.900 EOR. Telefon 041653J78. bp HIŠO,noponeliS70m',3.(rodbenofozo, no odlični, simčmiokodli, bližino zobod-nego uvoza no oc v Celjn, prodom. Telelon 041 987-917 1849 ŠENTiUR, Stopče. Stovbm) patrelo zo gradnjo stamMmjske llše, 616 m", del komu-nolnego prispevka pločan, ptodomo zo 27.124 EUR 16.499.995,36511). Telefon 041 791278. PgP Nepremičnine, Dt brDva23D,Celje. RLOJZ LRH Balonski z«ak 20 - 0,68 e V^jevraivonje,61m',vVese. lovi uliri v Celju, prodom. Telefon 031 604-186. 1764 TRISOBNO stonovonjo, v Celju, objekt Moksi-milijon, 2-nodstmne,volHost 101,79 m^ novo, vseljivo tokoj, prodorno zo 143-575 EUR. Telefon (03) 491.5062, 031 541-388; www.mnksimilijan.sL Mokslmllqon,d.o.o.,Ljubljonskoc.5, Odi,. KUPIM STANO«ANlE,doBOm'allmon|šo,storojša bišo,okoli(n Celjn, Žolco, kupi storejšo osebo. Gotovino tokoj, brez posredni. kov.Telefon041515447 Sioe V CEÜU kopim ob vzamem v nojem neo-premljenostonovonje,do40m',vpiit-ličjo oli prvem nndstrapjo, v bloku ob stonovoojski biši. Ponodhe po telefonu 040354^42. 1809 TRI oil štirisobno stonovonjo v stotem delu Coljo ob ob Sovinji kipi oh vzome v nnjem mlndo dnžino. Telefon 031 694J9S. .1 7ARAD1 selitve v monjše slonovonjo prodom po ogodni ceni dobro obmnjeno pobišivo in vse oskite predmete iz stono-vonjske hiše. Informocije po telefone 041626-749, med 7 in 8-ore. 1712 KAVČ, trosed, sedežno gomihim, mizo, shde, reiol,byilnikpmlms>oj,zomizivnl-nikitd.prodom.Telefon051 424.303. BURSKE koze, store štiri mesoci, Plodom. Telefon 031 83 J.794. 1665 IEUCK0simemilka,tcäbl50kg,pradom. Telefon 5472-725- i8ie OVtKE.bi.joolnebieje,iozohol,lobko oSšieni. piodom, možno dastavfl.Toli-fan577M02,041 804-570. 1821 BIK(Jlnt.liacopradom,pioJom»idlpiip«š. čmtohiovoolmonjimiikhivnogoMlo. Telefon541-3019,041357-024, 18S7 BIKCE simeniolie, od 200 kg nopnj in teličke, od 100 kg nopiej, piodomo. Telefon 041906-913. 1834 TEUCD, hiejo 7 mesecev, piodom. Telefon 031S0H30. 1841 NEMŠKE avčarie,stoii7todnov, zelo lepe, plodom. Šentjor telefon 041714-914. jAGNJET^ lejemi biezlumll In s senom bioz imetnib gnojil, piodom. Telefon 041 500-394. S333 7«EBIČK0,stoiI 10 mesecev, zonodoljijo lojoobzoHpimfim-Ceiopodogov» 10. Tilifin04l 547-413. Saaa BIKaslmintolii,do!OOkg,kopim.Tele-fon 041 653.165. S3S2 MUCO in mocko, stoio 7 mesecev, oddom. Telelon 041 552.626. 1797 PRODAM DOMAČE vino Plodom. Telefon 5728-319. CIPRLSE zo živo mojo ugodno plodom. Teyon(03)7l01S42. 1854 CIPRESE smoiigd in nividne, 11 živo mejo, ogodio piodom. Tilefon 5718. 839,041317.588. Žie8 ska in miiaa medska lega. aeilaivi stiaa oil piikliaäka Sampelet aa AC LIMB, s poatairam 160.0D0EUR. TRISOBNO Stanovanje V Novi vosi V Coljo, Skapinovo oj, I. nodstiopje, velikost 83,70 m', opiemljeno, vseljivo tokoj, piodomo zo 84.710 EOR. Telefon (03) 491-5862, 031 541-388; www.moksh milijan.sLlloksimilljon,d.o.o.,Ljub. ljonskac.5,C.I>. PIlEBOll), Lukovo vas. Piodomo novo tli. sobno stonovonjo, 75,95 m', v 3. nod-stiopju, ceno 94.425 EUR (22.388.367 SIT). Telefon 041 798^278. PgP Nepie-mičnine. Dobravo 23 o, Celje. r PRODAM BUKaVAJnio,cshiolinizžogonu,zdastnio, piodom. Telefon031 776-591. 1283 BOKOVAmoiisko dno picihim. Telefon 041 7544160. 1771 80KOVAdivo,oki.,k,motisko In kostanja vo kolo, 180 im,zooBiodltovpošniko, piodom. Telelon 051 815-726. 1838 SUNi bahavo divo, 6,5 m, piodom zo 300 E0R.Telefon05l 204-785. 1820 Telefon 031 839-988. 1B33 808«0VEC, slot fonnat.piibllino 2.500 bsov, ugodno piodom. Telefon 041 697-229. 1869 vteii Vlit Dbtoh in flebov. brazpti£ni pretlni6itn.ZtlailtriivSlavaniiiZ3galw iiena kakovosl. KnolISpenglaiei untl Oacfi PRIKUUCKE ZD TV4I8422, Žetveno rnipio-vo za Bes, jekleno konstiukcijo za goio-žo, ali stionico, 225-145-35 cm in okiogli priklop lieie Moto, piodom. Telefon 048 258^51. i8as PRODAM IIESIIICEinyepitonco,mlido,piodajo. me. Kmetijo »inier Lepoto 55,lelolon (03)54724170,0417iJJ00. 143a PRAM, težko od 50 do 120 kg, domoča iijo, pradom. Telefon 031 5094161, (03| 5821.863. le:» l«a,cici, pmdomTelifonOSl 743351. 1779 ČEB!U!diužine,na7solibinl0solibož, piodom. Telefon 103) 5727-343, 031 766.533. Z168 VRSTA BLAGA CENA ZELENJAVA BUČKE 1,5 BUČNO OUE 2,93 BUTVA 2 CVETACA 2-2,2 CEBUIA 1.2 ČESEN 4,24,3 FIŽOL V ZRNJU 1 .74 HREN M JAJCEVC! 1.^2,1 KOLERABA 1,5 KORENJE"' ' 1-1.5 KROMPIR 0,7-0,8 KROMPIR MLAD KUMAftE....... f-15 OHRDVT 1.3 BRSTICN! OHROVT - -1» PAPRIKA 2,M PARADIŽNIK 2-2,5 PETERSlU 4 PESA m POR REDKVICA ŠOPEK 1 REDKEV ČRNA 1 RAOIC 2-2,5 MOTOVILEČ 4,5-10 REGRAT 4-5 SOLATA SlAVNATA ts ENOIVUA 2,5-2,6 GOTOVINSKA POSOJILA Ounaisks 21, UubUana Celje: 031 508 326 delovni čas: vsak dan non-stop REALIZACIJA TAKOJ!!! KREPITI DO 8 LET 20 vse zap. ter upokojence do 50 % obremenitve cJoh., slore obveznosti niso ovir Krediti tudi na osnovi vozilo ter leasingi. Moinilodpličilanipolniilea. PililamMIiiida.. tel.: 02/252-48-26, 041/750-560, 041/331-991 OTROŠKO koh), 12 cof vozHok Peg poiego in ovto5edež,9dol8kg,pmdomlehik» 841 73H71. 1783 KOLE zo vinograd,kimovkoikob In nehoj hazlliivpmdom. Telefon 031 551.867 ŽELLZNE slebre zo brajdo, z roho in dva-brazdni ping Imt, piodom. Telefon 5461.341. 178» OVA bike simentolco, težko 350 kg In vinski sod, 200 L piodom. Telefon 031 258-404. 1827 SUH0senoiocisteioflzognojovko,2200l, porinkono, ugodno plodom. Telefon 031 166.924. 1828 ZRAČNO peško Civeno zostova, lopo ohio. njeno, pmdomzo 40 EUR. Telefon 040 248.836. 1818 TRAKTOR Oniveizol 445 dt, pogon 4-4 In kimo, ugodno piodom. Telelon 031 245.239. 1822 KOMPLETNA oluplotiščo, 14 cel, z gumomf pievoženih 5.000 km in letne gome, piodom.Tele(on5772-735- 1823 vrsta blaga cena majniska 3 SpinaCa 4.2 repa kisla 1.67 TJ? 2 0-1.3 2,5-2,8 H2 —23 TMS JM HI 1,2-1,3 2i -M H3 2.M g !SNI SADEŽI iE SUHE 10 DAG MEO, . . 46 MLEČNI IZDELKI SMETANA 3,5 SKUTA 3,5 MESO IN JAJCA JAJCA 0,12-0,1,5 28 i^MÄLl OGLfl^HiFORMAClJE KOMBI PREVOZ OSEB IxSAU 2x8-16 OSEB Prevozi vaših povabljenih na praznovanje obletnic in nazaj (REZERVACIJA TERMINA) Nakupovalni izleti Italija, Madžarska (REZERVACIJA TERMINA) Posredništvo in prevoaiištvo s,p. Kidričeva 1, Žalec Tel.: 041 807 060 TRMTOR Yohn Deer 4-4 oznako 1640, somonoUodaiko in siložne bole, pro-doin.Tele(on041 820-370. is5i AVTOMOBIISKO iiiiy CO, nosilnost do 750 kg,slioinologo(ijo,do 250 EUR,kupim. Tüiefon 041482-282. 1847 vnlS.PrtMd. ..zimbpc '!M19, 031 stroškov spoznajte. Tel.; 03/57 26 319, lS(aiiWo,.»i*Mi»IN»«lipökin.- nippDkelov.lmptnproilorinsvoip» »i.Ielefon(l4111M2B. äszs IŠČEM natikintonsnilnvlokalu. «oi-no9[eiliiiiposlitvittlliliiilanlki.Tih lefotiOSl 439-323. Mtnina Horn,Ul. in»l.G™.nb,.iA13,feli.. ,777 LOKALvicnlruCiJiiiiptidipnlGinonGto-kariio.T.l.fo.041 ilH!6. llor|a. li.horc,i.p,UI.[luŠGn.tatlto44, Šentiur. 1B44 ZAKISLIHiGlakiniivilniviitinibiiiuv [eliii. Dvoiziiien&ko tjeloin stimtilalivtio l>laii>.Tcyitt|D3| 4254-305. BtGiikü KGKi.,.,l|mra,12,Ctili.- « ZAPOSLIMO notokorito oli prijazno dekle zo strežbo jediinpijoc. Banovino, d.O. D.,Vi5tanil7,Podtetrtek,telefo(i041 411-551. 1580 ZAPOSUMOiodnoin komunikativno dekle za strežbo v dnevnem bani v popoldanskem času. Vikendi prosti. Telefon 041 547-9%. Društvo obrtnikovin podjetnikov, Tmoreljsko C 2, Celje. 1853 PICOKKA ter ŠOFERJA ZA zaposlimo v piceriji v Celju. Potrebne delovne izkušnje. IMožnost zaposlhve za nedoločen čas. Informacije na tal. IL: 03/703-3M2, GSM: 041/393-002. SPD, D.O.O., Podlog 59, 3311 Šempeter. Moinost redna ali honorarna zaposlitve. Prijavite se na osebni razgovor. Infonnacije 03/42B-61-S0, . Igralni salon I Casino Faraon Celje. ' gubljanska39,3000Celje NADZORNIKA Pogoji: VI, stopnja izobrazbe in 3 leta delovnih izkušenj ali V. stopnja izobrazbe ir let delovnih izkušenj prosto delovno mesto samostojni kuhar, opravljanje dela v Laškem. Prijave zbiramo do petka, 20. 4. 2007; pisno na naslov Trg svobode 7, 3270 Laško ali na e-mail naslov pizzerija. spi ca@siol. r>et. Po preizkusni dobi zaposlimo :a nedoločen čas. latisk na ofset tiskarskih strojih. Triizmensko delo. Prošnje poslati do 23.4.2007 na naslov: Papii SPEKTER d.O.e., ložrlca pn žalcj 52/a, 3310 Žalec, http://www.spekter-zolec.sf spekter Zaradi povečanega obsega poslovanja zaposlimo: TRGOVCA n del« v neloprodajf z veseijem do dela z banrami Pričakujemo: - komunikativnost - Izpit B-kategorije - znanje asnov računalništva - oster vid jn natončnost VOZNIKA KOMBI VOZILA n dostavo blogo po Sloveniji - zaželen izpit C- in E-kotegoriie - prednost imajo kandidati 2 znanjem avtomehaničnih del Možnost zaposlitve za nedoločen čas za obe delovni mesti. Kandidati naj pošljejo pisne vloge do 25. A. 2007. tinpotoiibikproslGt. ItlGfGG577M15.FrGG.ltä»k,knieiki 24,0GbrGG. 1B57 gGi|K»iGriHiinpGilG™ikGbi.klGvin pGilGbiG.Tiyt>G|03| «104-112,031 393-5M.M»r«i.kllrG.i.,AGlG.Str-niiG,i.p,GGbiG™tlG,32(IP«lplGt. V SPOMIN MARJANU MIKLAVCU (15.6.1976-13.4.2004) Sončno jutro obetalo je lep dan. A žal za nas postal je žalosten in teman, saj za vselej vzel te je nam. Dragi Marjan, ne mine dan, da nisi v mislih z nami. Zelo te pogrešamo. Vsi tvoji in zajokala, ker te ni. V SPOMIN Jutri bo minilo žalostno leto, kar smo se za vedno poslovili od tebe, naš dragi RAJKO DOLENC Spomin nate živi v nas kot neusahljiv vir ljubezni in dobrote. Hvala vsem, ki ga hranite v lepem spominu in obiskujete njegov zadnji dom. Njegovi najdražji trg 7, Celi«, telefon 041 736-229,1738 «AKDI si somlSprofesionoIftimi stroji in napravami iz Izposojevalnice SAM, Ul, brotovDobrotinškovt3,Hudinia, Celje, telefon (041)629-644, (03) 5414-311. Pizzerija Špica Jože Sadar, s. p., gojeva 20, Celje. Telefon 041 826-594. Za prodajo na stojnici v Citycentru v Celju «anesljive zastopnike (lahko tudi študenti ali mlajši upokojenci) :a promocijo in prodajo knjižnega programa MKZ. Tel.: 01/241-3372. Kličite dopoldan! CAIWTANTECAFE' Zaposlimo - vodjo lokala - strežno osebje - kuharsko osebje Cantante cafe' Celje, Savinova ulica 9 tel.: 030 636 328 info@cantante.net 049 TSOTs^v OB IZGUBI BUŽNJIH SMO VAM V POMOČ S PRIJAZNO BESEDO TOLAŽBE IN STORnVAMI OPRAVUENIMIZ NAJVEČJO PIETCTOII! PE SOCKA 54, 3203 NOVA CERKEV, VOJNIK PBIMOŽIC D.O.O., HA iimCAH 10.1390 RAVWE NA KOBOiKEW KAimOSEš™, nmtitilvo, «0«IGiG, gIi- .k.irj»i.i,k.Sr«k.SGk.l»k,ip, BreitivGGl.2,Ctili.,t.lülGn492-9546, 041614J46. 1813 _ .G,«UG,G.Gpr..G,G |idiiGkiiiniki9-yit|inbGki»ihdi<, !kGphkGlH.,GbGGjjGniGV»Vta8lGS.flm IGiailGKtk5.ZklGprGf,tl.G.G.,«Gtib«4G 64,«|.,liHon041 99«0l i836 lll| I Švkl. Oil ITIGiG ilo seplGGibrG. IeMi»041400-707,041 444481. ■livEiiikGlIiim.Iililon 040 517-391, prtKimzGiionuilbezGGkvtmoieno. p Glob»ko 1,3272Rim,kBTdpli« Glej, zemlja si je vzela, kaz je njeno. Akarni njem, nam ne more In to, kar je neskončno dragoceno, je uečno, in nikdar ne more UTnrerL (Sverhma Makaroničj ZAHVALA V 83. letu je sklenila svojo življenjsko pot tlraga. zlata MARIJA STEPIŠNIK iz Trnovelj pri Celju Ob izgubi drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, nam izrazili besede sožalja, darovali cvetje, sveče, svete maše in molitve. Posebna zahvala njeni osebni zdravnici dr. Vukorepi, fizioterapevtki Simoni ter osebju bolnišnice Celje za zdravstveno oskrbo. Hvala g. župniku Alojziju Kostanjšku za lepo opravljen obred, ge. govornici za ganljive besede slovesa, pogrebni službi Raj za lepo opravljeno žalno slovesnost, godbeniku za odigrano pesem slovesa in pevcem za zapete žalostinke. Hvala vsem, Id se je spominjate in ohranjate lepo misel nanjo ter nam v težkem trenutku stojite ob strani. Žalujoči: hčerki Marija in Jožica z družinama Celje V celjski porodnišnici so rodile: 2. 4.: Lidija HRUSTEK iz Sv. Štefana - deklico, Marjeta VRAČUN iz Petrovč - dečka, Anita JANČlC iz Loke pri Zusmu - deklico, Mojca KOKLIČ iz Celja - deküco, Mojca PUNGERŠEK iz Celja - deklico. 3. 4.: Alojzija TEŽAK iz Podčetrtka - deklico, Sabina RATAJC iz Šentjurja pri Celju - dečka, Renata ŠTORGEL iz Luč - dečka. S. 4.: Maijetka SIMONCIČ iz Velenja - deklico, Sonja FRICEU z Ljubnega ob Savinji - dečka, Renata VALNER iz Celja - dečka, Maja BOROVNIK iz Velenja - dečka, Bernarda CEPIN iz Gorice pri Slivnici - dečka, Bri-gita ISKRAČ iz Slovenskih Konjic - dečka. 7.4.: Majda TREVEN iz Topol šice - deklico, Durda HORVAT iz Podplata - dečka, Mateja KOLMAN iz Gorice pri Slivnici - deklico, Nataša LEŠNIK iz Žalca "deklico. 8. 4.: Maja ŠIPEC iz Celja -deklico, Mojca KOPRIVNIK iz Zreč - dečka, Andreja JESENICNIK iz Slovenskih Konjic - deklico. 9.4.:MüenaDEUlCizCe-Ija - deklico, Katarina ZAKOSEK iz Grobelnega -dečka, Alenka VIZJAK iz Šmarja pri Jelšah - deklico, Tjaša VOVK iz Celja - dekli- Celje Poročila sta se: Janez GARNTER iz železnikov in Alja LAKOVIC iz Celja, Borut POŽUN in Nataša KÜBALE, oba iz Velenja. r pri Celju Umrli so: VincendjPOLAK s Proseniškega, 78 let. Dejan LUBEJ iz Voduc, 24 let, Jožef GOLEZ iz Dramelj, 57 let, Ferdinand HERCOG iz Hrast-ja, 60 let, Marija GRAČNAR z Rifnika, 68 let. Velenje Umrli so: Kristina Marija PLETERŠEK iz Velenja, 64 let, Helena PODVRŠNIK iz Velenja, 77 let. Ivana LONČAR iz Gorice pri Slivnici, 91 let, Miian NEDELJKOVIČ iz Laškega, 56 let, Eugen JESIH iz Podgorja, 81 let, Jožefa BIZJAK iz Šmartna ob Paki, 77 let, Jožef PECNIK iz Velenja, 63 let, Ana VIDEMŠEK iz Velenja, 78 let. NOVI TIDIII 29 Mar prav zares odšla je tja, tja v neznano? Kako je mogla, ko smo mi še tu? Nositi TTioramo vsak svojo rane molče, da ji ne zmotimo ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage mame, sestre, stare mame in prababice MARIJE MOČNIK iz Bukovžlaka se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem Številu pospremili na njeni zadnji poti, zanjo darovali cvetje, sveče in za svete maše ter izrazili ustna in pisna sožaija. Prav tako se zahvaljujemo tudi gospodu župniku Ivanu Korenu za lepo opravljen cerkveni obred in sveto mašo, pspe Brigiti Vol-mut za ganljive besede ob slovesu in pogrebni službi Veking. Iskrena hvala še enkrat vsem in vsakemu posebej, ki nam je bü v najtežjih trenutkih kakor koli v nesebično pomoč. Žalujoči: hčerka Marjana, sin Alojz in brat Miha z družinama a žalujemo, ker smo ga izgubili, vendar bodimo srečni, da smo ga imelL Kajti kdor umre v Gospodu, ostane v družini. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi JOŽE ŽNIDARŠIČ (28.2.1946-2.4.2007) Ob boleči izgubi se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in z nami sočutno delili bolečino. Zahvaljujemo se za izražena ustna in pisna sožaija, besede slovesa, darovano cvetje, sveče, denarno pomoč in svete maše. Posebna zahvala duhovnikoma g. Planinšku in g. Sajovi-cu. Vsem, ki ste nam kakor koli pomagali v tej težki preizkušnji, še enkrat iskrena hvala in naj vam Bog povrne z večnimi darovi. Bog pa naj našemu pokojnemu Jožetu za vse, kar je dobrega storil za vsakega izmed nas, nakloni večni mir in srečo v velikonočnem jutru odrešenih. Žalujoči vsi njegovi ' -"S m Solza, žalost, bolečina le zbudila ni, a ostala je praznina, ki hudo boli. Ob boleči, nenadomestljivi izgubi dragega moža, atija, tasta in dedija LUDVIKA ESIHA (27.6.1943 -1.4.2007) zahvala vsem za izrečena sožaija in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in z nami delili bolečino. Hvala za darovano cvetje, svete maše, sveče in izražena pisna in ustna sožaija. Zahvaljujemo se sodelavcem kolektiva 4. osnovne šole Celje, Kovis, Livarna d.o.o. in Mol Slovenija d.o.o., BS Celje L Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen mašni obred ter cerkvenim pevcem za odpete žalostinke. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Z lepo mislijo nan): vsi njegovi domači Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe nL PAVLI VOGA iz Laškega (6.1.1955-13.4.2000) Hvala vsem za urenutek časa ob grobu in prižgane svečke. V SPOMIN 15. aprila bo minilo deset let, kar nas je zapusti) dragi mož, ate, stric in svak ALOJZ ŠKOBERNE Ohranili ga bomo v večnem spominu. Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Kov mjmni si ZAHVALA lep pomladni dan. Nihče še takrat slutil ni. da to bo dan. ko tebe več med nami ne bo. Usoda z udarci nam ne prizanaSa. brez nuiasti nam dragim življenje usaSa. kot je živela, se je od nas poslovila FRANČIŠKA VRBOVŠEK iz Žigona( 1947-2007) Ob nenadni izgubi drage sestre se iskreno zahvaljujeva sorodnikom, dobrim sosedom Gunzek in Romih, znancem, g. kaplanu Iztoku Handžiču za izrečene besede slovesa, komunalnemu podjetju za opravljen pokop, pevcem za lepo odpete pesmi in trobentaču, Posebna hvala ZD Laško in patronažni sestri Zaliki za nesebično pomoč. Zahvaljujeva se tudi vsem znancem in ostalim, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni poti slovesa. Žalujoča: brat Franc in sestra Slavica ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob izgubi naše ANE PLANINŠEK roj. Vasle se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavkam Mode Celje, stanovalcem Malgaje-ve 2 a, ki ste s svojo bližino, darovanim cvetjem in svečami izrazili sočustvovanje in j o pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo in spoštovanje izkazujemo Domu ob Savinji dolgoletno oskrbo, enako za nesebično pomoč prijateljicama Romani in Marti. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: Milena in Tonka V luišem domu zazijala je praznina in v naših srcih bolečina. Solza, žalost in bolečirm te zbudila ni. Bolečine se ne da skriti niti solze zatajiti, le tebe. draga mama, nihče ne more več vrniti. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice UUDMILE ŠEN roj. Lapomik se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se celotnemu zdravniškemu osebju Zdravstvenega doma Laško, kardiološkemu in infekcijskemu oddelku bolnišnice Celje in osebju Doma starejših Zdravilišča Laško, ki ste ji v času njene hude bolezni kakor koli pomagali in ji lajšali bolečine. Lepo se zahvaljujemo g. dekanu Jožetu Horvatu za iepo opravljen cerkveni in pogrebni obred, pogrebni službi Komunale Laško, g. Ojsteršku za ganljive besede slovesa, pevcem in g. za odigrano žalostinko. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči: hčerki Slavica ia Danica z družino ter vnuki z družinami % ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage mame, stare mame in prababice ANE TIČER iz Babne Reke 25 (4.8.1919-28.3.2007) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč. Hvala vsem, ki ste darovali sveče, cvetje, za svete maše ter izrazili ustna in pisna sožaija. Iskrena hvala družini Jeršič ter družinam Mužerlin, Guzej in Drame. Posebna zahvala gospodu Štefanu Mužerlinu za poslovilne besede pred odhodom od doma in gospodu župniku Ivanu Smrekarju za lepo opravljen cerkveni obred in poslovilne besede pri odprtem grobu. Hvala cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, pogrebni službi Gekott za organizacijo pogreba in odigrani Tišini. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoča: sin Franci in Ivan z družinama Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, rmm ne more vzeti. In to, kar je neskončno t večno, in nikdar ne more (Svetlana Makarovič) je ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi atija in dedija JOŽETA KOVAČA iz Liboj 77 a se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih priskoäli na pomoč. Hvala vsem, ki ste darovali sveče, cvetje ter izrazili ustna in pisna sožaija. Iskrena hvala g. župniku za opravljen obred, Zahvaljujemo se za odigrano Tišino in pogrebni službi Veking. Hvaležni smo, da v najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato še enkrat hvala vsem. Žalujoči: sinovi Uroš, Danilo in Sandi z družinami, Iva, Olga, Marko z družino 30 ^VOKhik NOVI TEDNIK KINO pfBdsave SO V pele» ii sobota 14.10 16.40, 19.10.21.40,01 Nini» 12.20. 14.30 16,30, 18.30 Dobri pastir 20.30, 23.50 13-10-15.20 17.30, 19.40 Zastave mah ontav 21.50 i2.SB. 15.00.17.10 Glssba in btsftdih) 19.20.21.30,23.40 predaavesovpeiekmsoboa 20.00 Skrivno al NEDEUA 20.00 Šntka a kiparka Dragica Ca-idemskaslikarkaNu- ICnematografi s pridržujejo prsvKO do spiemenibB . projfama. .• , Niniažatv. 11-00- 13.0Q. 15.20. 17.30 . Rocky BaHioo 18.50.21.30, /S.SO Debli pastir vsakdan: 17.20 300 Iä40. 21.50 Glasba in besedilo 20,40, 19.00 Galerija Velenje 10.3a 13.20 15.40,18.10 Bsanov« po&tni«« 10.00 12.00, 14.Q0 18.00, 18.00, 2( J2M Zastave naiih očetov vsak dan: 18,30 Popoln tU)«: 13,30.18.30, 18.50,21.10,23.30 Sončna svetloba 17.00, 2aiO, 22.30 Ohcet bo.,. in pika! vsakdan: 15.50 ponsdeljBk, torek, čeirtsk, petek, sab>jta.iiede-ya: 18.20, 20.40 potok, sobota: 23.00 sobota, nedelja: 12,30 srsda: 21.20 Divjaka, premiera . sroda: 19.00 19,30 Kulturni center L V. MiWerndorfen Na kmetih komedija 22.00 Mladinski ci žrVelen{e 6.00 do 12.00 Cankarjeva ulica Velenje Bolšjisejem prvdaja različnih rabljenih stvari 8.00 Atrij KSC Velenje____ Kmeč^ tržnica 9,00-12.00 Parkirišče pred Rimsko nekropolo, Šempeter_ Cvetlična tržnica 10.00 in 15,00 Pokrajinski muzej Celje. __Stara grofija_ 11.00 Dvorec Trebnik, Slovenske ...... Konjice_ Salamijada i-00Pypfana^taPetfQ^Cg^ , ......Pacienti v čakalnici v izvedbi gledališča Velenje Romana Lap: Od arktičnih pingvinov do tropskih eksotov, potepanje po Argentini potopisno predavanje SOBOTA. 14.4. Gottfried Thum in Paul F. Bren- 18.00 Glasbena šola Velenje _ Copmice so me nosile ovaškemčamvnišam.vv;dwdnžSky veniji na prelomu tisoäetja 19.30 Glasbena šola Velenje Pozdrav pomladi 20Ö7 območna revija oktetov, maiihvo kalnih skupin in odraslih pevskih zborov izVdenja, ŠoštanjainŠrmrt-na ob Poki Srečanje rodoslovcev redno mesečno srenje 11.00-18,00 Kegljišče Golovec 19.30 Glasbena äola Velenje_ Pozdrav pomlatii 2007 območnaremjaoktetov. maUhvo-kalnih skupin in odraslih pevskih zborov iz Wenja, Šo&tanjainšman-naobPaki Meddržavna tekma Slovenija: Slovaška v keglja nju Marius von Mayenburg: Paraziti abonma po posebnem razporedu PfUK Dameizrene 19,00 Alex Rider Operacija s&ela voden ogled " " ÜSS ».30SLCaie 20,00 Alex Wder Oparadja strela I PRIREDITVE I Marius von Mayenburg: Para-ziU abonma po posebnem razporeda 10,00 MNZ Celje - Otroški muzej Bralni kotiček pogoKorz znanimi slovenskimi pi-satdji in pesniki 17.00 Nakupovalni center Vdenje___ Ouoške ustvarjalne delavnice 19,00Jakijevahiša-GalerijaNazarje 20.00 Dom n. slovenskega tabora Žalec Špas teaten Matjaž Javšnik in improvokatorji gledališka predstava INSKi PEVSKI FESTIVAL CELJE 2007 9,00 Celjski dom. Mala dvorana Posvetovanje za glasbene peda-goge 12.00 Celjski dom. Velika dvorana Tekmovanj e mladinskih ^orov 15.00 Celjski dom, Velika dvorana Nastopi zborov 17,00 Celjski ^m, Ma!a dvorana 20.30 Dvorana Centra Nova Velenje Čonq>e koncert 10,00 Celjski dom. Velika dvorana Tekmovanje otroških zborov 12.00 CcHski dom, Velik.i dvoraiu Komorne skupine Glasbene šole Vdenje koncert Bobnarske delavnice z Albinom 19,00 Medobčinska matična Žalec Likovna dela Anice Itivan in Vesne Lukanc Kocuvan odprtje razstave likovnih del 19,00 Kulturnica Velenje Mojca Sušnik Klemenčič in Sta- Skupno pe^e otroških in dekUš-kih zborov glasbena delavnica 20.00 Celjski dom. Velika dvorana Koncert prvouvrščenih zborov s podelitvijo nagrad in priznanj RAZSTAVE 20.00 Dom n. Slovenskega tabora Žalec Cretjehvaležno odklanjamo gledališki abonma ponedeljek in izven OB PRAZNIKU MESTNE OBČINE CELJE 8-00 Le^če Leveč iO. Balonarski festival -poleti nad Celjem 8-00 Pri mostu čez Savinjo (Razvojni ceniCT)_ Pohod po poteh celjskih grofov 9.30 Dvorana Zlatorog_ 4. turnir v moški odbojki za pokal mesta Celja 10.30-12.00 Na Zvezdi v sredjšču Celja Plesna skupina Bodi pop in Majcb Likovni salon Celje: Video inštalacija Man WomenUnfinnished umetniškega para Aleksandra Vajd (Slovenija) in HynekAÜ [Češka], do 15. 4- Galerija sodobne umetnosti Celje: pregledna razstava Lojzeta Logarja. Fragmenti 11. do 15. 5. Galerija Zavoda za zdravstveno varstvo Celje: razstava likovnili del Jurija Godca, äo 16.4. Galerija Mozaik Celje: likovna dela iz stalne umetniške zbirke Galerija Mik Celje: likovna delaaka-demskega slikarja Jožefa Horvata ■ Ja-kija, do 10. 5. Galerija Borovo Celje: slike Amine Kolarič, do 20,4- Galerija Otto Škofja vas: likovna dela Vesne Fiiipi^, do 30.4. Galerija Nikca Celje: otroška dela društvaOtrociotrokom. narejenavke-ramiki, glini, emajlu. brušenem steklu. Galerija Volk: likovna dela iz lastne zbirke, do 30. 4. Galerifa Mozaik: stalne umetniške zbirke, na ogled v aprilu. Zgodovinski arhiv Celje: Od per-gamenta do e-zapisa, do 31.5, 8,00 Letališče Leveč 10. balonarski festival - jutranji poleti nad Celjem i0,00-i3.00 Šmartinsko jezero (polotok Brezova) Tekmovanje v lovu rib s plov-cem za pokal Mestne občine Celje Petek, ob 19,30: Kud Cerkno na obisku v Laškem Predstavili nam bodo: 1, predstavo Sirila z jasnega 2, recital dueta KaNt Awtor: SM dra- - Novi prometni predpisi, 6' 16 minut do prestolnice, 20" Crazy for bikes. 15' • KaduT: Mora, 12' 19.00 Celjski dom, Velika dvorana Nastopi ztorov O Celjski dom. Mala_ Noč slovenskih skladateljev krstneizvedbekomomihskkidb slovenskih skladateljev mji najprespektivnej šega neuveljavljenega techno/electro/house DJ-a. Svoje vi-deoposnetke lahko pošljete do 15. aprila. Petek ob 18.00 Videoprojekcija: Mir, ki ga iščeš, je v tebi... Sobota ob 22.00 Support your local DJ - tekmovanje lokalnih DJ-ev 2007 InfQ.pisama: nefiks - indeks neformalnih izobraževanj, kartica isic - medn. dokazilo o študentskem statusu, informacije o evropski prostovoljni službi. Brezplačen dostop do interneta. VeC infij: vjww. mc-c^e.si 03/490-87-40 in 040-756-009 Redno dogajanje v dvorani: tae do - športna rekreacija: ponedeljek in sreda ob 19.00. Vodi Grega Tferšek; KUD Superstar - ples: torek ob 16. in20.uri.VodiCvetana; breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 17 uro. Vodi Dejan Gr^l; KUD Desanka Maksimovič: sobota med 14. in 16. uro; VS Styling - modne delavnice: sreda ob 17. uri in sobota ob 10. uri; Društvo za planetarno sintezo: četrtek ob 19. uri. Duhovna šola Lectorium Roscicru-danim: ponedeljek ob 18. uri_ PLANINSKI : KOTIČEK Planmsko društvo Celje Matica: vabi 22, aprila na Golinje, Hoher Gailin. 1,046 m. Naročen avtobus ob 5,00 odpelje s postajališča pred parkirno stavbo ob Ljubljanski cesü. Prijave sprejemajo v društveni pisarni v Stanetovi ulid 20. Sent celeia Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoi pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duäevnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890, 428-8892 slovensko društvo hospic obmoCni odbor CEUE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Malgajeva 4. Celje tel: 03/548 60 11 aH 051/ 418 446 krizni center za mlade Telefon 493-05-30 Petek, kartingpista v Štorah, 18.00 VN moyute vkardngu, zbor ob 17.00 za zadružnim domom Sobota, parkirišče za zadružnim do- Ekskurzija v deželo kralja Matjaža Redno: Uradne ure: pisarna Cesta Miloša Zi-danška 28 (športni park), petki od 15. do 17. ure. P2 - odpiralni čas (z marcem tudi ob ponedeljkih): pon.-čet,: 18.-22- ure, pet.-sob.: 19,-24. ure, nedelja: 16,-20. ure. ob prireditvah po dogovoru, P2 je odprt, če je zagotovljeno deairavo. Obiskovalci so se dolžni držati navodil dežurnega, ftijave za dežurstva sprejemamo na 031-404-146! gPORTANJE Vadba pilates joge: Objekt Tojnko v obrtni coni, Ibrek ob 18,00, Rekreacija: Telovadnica OŠ F. Malgaja, Sobota ob 14.30-16.00 odbojka. Kombiniramo košarko in odbojko. Možno tudi igranje namiznega tenisa v mali telovadnici- Potrebni lasuii rek-viziUI društvo regionalna varna hiša Telefon 492-63-56 materinski dom Telefon 4924042 društvo ozara ceue pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. zavod vir. dnevni center za pomoč odvisnim Telefon 490 00 24. Podjetje NT&RC,d.o.o. Direklon Srečko Šrot Podjetje opravljačasopisno-založniško. radijsko inagen-cijsko-cržno dejavnost Naslov: Prešernova 19.3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 54 41032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cenaforkovega izvoda jeO,63 EUR (150,97 SIT) petkovega pa 1,25 EUK (299,55 SIT), •ftjnlca: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 7,09 EUR (1.699,05 SIT)._Za tujino je letna naročnina 170,26 0026781320- Nenaročeniti rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk; Delo. d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5. direkten Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TB>NIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur,: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor KatiC. Računalniški prelom: Igor Sarlah, Andreja Izlakar. Oblikovanje; ,rainjadeslgn,cnm E-mall uredništva: tednik®nt-rc ' EUR (40.801,11 Srr). Številkatransakcijskegaračuna:06000 E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@i Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Ir E-mail: radio@ni-rc.si. E-mail v studiu: info®TadioceIje.com Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Oset, Rozman Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk Opravlja trženje oglasnega prosto ku in Radiu Celje ter nudi ostale a Pomočnica direktorja in vodja Ag jič. Organizacijski vodja: Frančt.._____„ Propaganda: Vojko Grabar, Zlatico Bobinac, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek. Marjan Brečko Täefan: (03)42 25 190 Fäx: (03)54 41 032, (03)54 43 Sil Sprejem oglasov po el^L pošti: agencija®! neijske storitve. dje; Vesna Le-Pungerčič. NOVI \i:m flAÜAP^PBILO 31 Nagradna križanka Nagradni razpis 1. nagrada: bon v vrednosti 20,86 evra za pregled su jok (dlani in stopala) v Biovitalu na Proseniškem pri Šentjurju 2. nagrada: vstopnici za kopanje na Rogaški rivieri 3. - 5. nagrada: vstopnica za kopanje v bazenu Golovec Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (gesloj, ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 19. aprila 2007 Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 6. aprila 2007. Rešite iradne križanke iz št. 28 Vodoravno: JEZ, URA, BAR, IZ, LES, JM, EMA, UAKARI, MS, MJ, BOLNIČAR, PACKA, ANICA, DA, ARHITEKT, AU, NIN, KLIS, ORIS, SKARI, RIL, ALOST, ORIKS, AEDES, STRD, ARAT, CS, ŠEN, EROT, NICOLE HOSP, TRN, NAVTIK, RES, RDOSA, OMAGRA, TAR, LOGER, INRI, ANET, KLINE, KARO, CEKAS Geslo: Najboljše smučarke minule sezone Izid žrebanja 1. nagrado - bon v vrednosti 20,86 evra za pregled su jok (dlani in stopala) v Biovitalu na Proseniškem pri Šentjurju, prejme: Marija Koletnik, Pod gozdom 6/8, 1290 Grosuplje. 2. nagrado - vstopnici za kopanje na Rogaški rivieri, prejme: Jože Petrak Zaje, Tkalska ul. 3/b, 3000 Celje. Ime in priimek: Naslov:_ Ona: Še vedno ne bo popustil nori delovni ritem, vendar boste v vsem skupaj na nek način celo uživali, saj se bodo zadeve Tozvijale natanko po vaših. načrtih. Uspelo vam bo Se tisto, kar se vam je doslej izmikalo. On: Čeprav je bilo u začetku videti še tako brezupno, se bodo vendarle kmalu pokazale nove cdtemative. ki vam bodo odprle pot do uspeha pri osebi, za katero želite, da bi bila še nekoliko več kol le prijateljica. POMOČ: ADEKVAT-adekvatnost, UODULOR-sistem praporcev v arhitekturi in tehniki, RAK-karDinom, REGIONALIZACIJA-postopek (očevanja regij 3. - 5. nagrado - vstopnico za kopanje v bazenu Golovec, prejmejo: Marica Kokot, Vrh 27, 3240 Smaqe pri Jelšah, Miha Lebič, Cesta na Dobroün 16,3212 Vojnik in Domen Jelen, Gotovlje 173, 3310 Žalec. Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. Ona: Vsi okoli vos si bodo želeli vaše družbe, saj boste žar-čili obilo pozitivne energije, ki bo vplivala tudi na ostale. Ravno zaradi tega je sedaj odličen čas. da se lotite razreševanja svojih problemov. On: Če se boste tako gnali za uspehom, se vam lahko hitro zgodi, da boste tik pred koncem omagali. Poskusite z malo zmernejšim tempom in vi-deü boste, da bo na konca vse v redu in še prijatelje si boste pridobili. ^ ■ ŠKORPIJON Ona: Če se boste vsaj malo potrudili in začeli živeti drugače kot običajno, boste hitro spoznalU da je lahko življenje tudi nadvse prijetna zadeva. Nekomu pa bo všeč predvsem vaša skromnost On: Marsihy se bo obrnilo povsem na glavo, a boste ravno v tej zmedi najbolje izkori-säli svoje možnosti. Oätno ste v več kot ugodnem obdobju, ko enostavno ne poznate poraza. DVOJČKA ^ Ona: V poslu se vam obeta zelo dober teden, ki vam bo še dolgo ostal v spominu. In kdo ve, mogoče se vam obeta tudi precejšnje finančno presenečenje, ki vam bo dodobra popravilo luknjo v proračunu. On: Več kot uspelo vam bo popraviti odnos s pariim-ko, tako da boste spet uživali v obojestranski ljubezni. Drugič bodite bolj previdni, da se ne boste spravili v takšen položaj. Ona: Ni treba, da vedno poveste vse, kar se je zgodilo. Če bi bili le za kanček bolj diskretni, se stvar ne bi razvedela, vi pa bi Še vedno uživali privilegije, ki ste jih sicer izgubili. Boste pa drugič zato previdnejši On: V ljubezni se vam bo izpolnila velika želja i; povezavi z znanko, ki vas je pred kratkim zavrnila. Tokrat se bodo zadeve obrnile povsem po vaših pričakovanjih - morda pa še nekoliko bolje. Ona: Neka oseba vam neprestano izkazuje naklonjenost, a previdno, kajti na podlagi prvih vtisov še ni treba delati korakov, ki vas lahko pripeljejo v precej nezavidljivo situacijo. Previdnost je mati modrosti! Ow Če boste prijateljstva sklepali tako na hitro kot doslej, se vam bo to v prihodnje kazalo tako, da boste vedno bolj sami. To ne bo všeč niti vam niti tistim, ki računajo na vaše sveže ideje. DEVICA ^ Ona: Prijatelji vam bodo priznali vse. za kar ste si tako naporno prizadevali. Počutili se boste, kot že dolgo ne, zato ne bi bilo napak, če bi poskusili pripraviti manjšo zabavo. Koristila bi vam in tudi ostalim. On: Nekdo si vas zelo želi. a si tega ne upa povedati. Pojdite mu naproti, doživeli boste precej ču^vitih trenutkov, ki vam bodo še dolgo ostali v prijetnem spominu. Mogoče celo dlje. kot mislite. Ona: Počasi se boste začeli zavedati svojih možnosti u ljubezni in tako pregnali tisto nepotrebno sramežljivost, ki vam je doslej preprečevala uspeh. To vsekakor ne bo ostalo neopaže-no pri nasprotnem spola. On: Nikar ne obešajte neuspelih avantur na veliki zvon, saj vas bodo slišali celo v deveto vas. To utegne biti izredno neugodno, saj lahko pridejo novice na popolnoma napačna ušesa. In nikar se ne prenaglite. STRELEC ^ Ona: Previdne je izbirajte družbo, da ne bodo nenadoma na dan prišle govorice, kibivam lahko škodile. Zlasti pa se ne zapletajte v avanturo, za katero že vruzprej veste, da vam ne obeta prav nič dobrega. On: Pri uresničevanju svojih poslovnih ciljev si boste poiskali pomoč pri prijatelju, ki se na te zadeve spozna nekoliko bolj od vas. Z veseljem vam bo priskočil na pomoč, sajvam bo s tem vrnil uslugo iz preteklosti. KOZOROG Ona: Pričakovanja v ljubezni se vam sicer ne bodo povsem izpolnila, vendar pa bo za začetek kar dovolj. Sedaj je najbolje. da se poskusite nekolilČo umiriti in urediti svoje viharno življenje. On: Vaše ljubezensko življenje je povsem neobvezujoče in polno prijetnih presenečenj. Izkoristite ugodno priložnost in si izboljšajte tudi finančno stanje, tako da boste lahko brezskrbno preživeli naslednje dni. VODNAR M Ona: Nekdo vam bo skušal nagajati, vendar se bo na koncu sam zapletel v svoje mreže. Prav zanimivo bo opazovati njegove poskuse, da bi vam škodoval. Na koncu vam bo s tem naredil celo uslugo. On: Posvetite se svojim najbližjim, ki si že dolgo želijo vsaj majhne pozornosti. Pazite se neljubih presenečenj, ki jih pripravlja nekdo, ki ste ga nekoč pustili na cedilu, zdaj pa se bo poskusil maščevati. Ona: Že nekaj časazanemar-jate prijatelja in čez mero preizkušate njegovo potrpežljivost. Ne računajte na njegovo pomoč, saj je zaradi ignoriranja že slabe volje. Poprimite za delo in se izkopljite iz težav sami. On: Znašli se boste v nepričakovani situaciji, vendar vam bo nn pomoč priskočil prijatelj, ki se v takšnih zadevah znajde veliko bolje, kol vi. Na koncu bo vse v najlepšem redu. ummnimMm Prijazni natakarji iz Hotela Evropa so na praznični dan po katerih ta hotel tudi slovi. ODdlioSGiiE^ del znamenitega forda T. z njim se bodosiaŠGič Celjski občinski praznik je ob novoletnem županovem sprejemu zagotovo največji družabni dogodek v mestu. Tokrat je bil obarvan pomladansko, še poseben pečat pa sta mu dali dve aJcciji celjskih podjetij. Hotel Evropa je na praznični dan poskrbel za brezplačne sladice za občane, v Mercator centru pa so se odločili, da bodo Celjanom do vključno danes podarili več kot 10 tisoč sadik cvetja, s katerim bodo lahko polepšali svoje domove. lu so si Celjani »privoščili« tudi komentar iz »močvirja«, Iz posebne lože sta ga v slogu slavnih muppetkovoskrbela dva Jureta-Mastnak(kot imitator Srečka Katanca)mLongvka.lnkakšenjehil komentar iz lože? »Celje še ni bilo in nikoli ne bo prvak v nogometu... drgač pa lohkmate kar čte« (Mastnak). »Sva prosila za dobre sedeže, a to ni pogled od zgoraj, na Celje zreva s spoštovanjem.« (Longyka). Nekdanja direktorja Edi Stepišnik in kakšen nasvet, kako še bolj aktivno umik. 041/«51 OSA In 03/490 0222 STE BILI POŠKODOVANI NAVff V PROMETNI 'Jry^' NEZGODI? ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? CELJE, L|.bl|...k...... 2D „'jaVtS 080 13 14