163. številka.
Ljubljana, v četrtek 19. julija.
XVI. leto, 1883.
SLOMŠKI Ml
I shaja vsak dan ivefer, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avBtrij sk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Potrt leta 4 gld., m jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja nadom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za po&iljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za Petri leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znala. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr.  če se dvakrat in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Drednifitvo in npravnifitvo je v Ljubljani v Frana Kolmaua hiSi .Gledališka stolba". U pravni 6tv u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne stvari.
Po potovanji cesarjevem.
x Končani so slavnostni dnevi, odpravljena okrašeuja na hišah in živobojne zastave, na mesto prazničnega rasveseljevanja stopilo je zopet vsakdanje piozaično delo, pa naša srca so še polna zaužite radosti in v našem spominu ostaue z zlatimi črkami zapisano cesarjevo potovanje po Sloveuskem Štajerji in po Kranjskem.
Ko je presvitli cesar lansko leto prepotoval Goriško in Primorsko, prepričal se je povsod, kjer stanujejo Slovenci, o njihovem neskaljenem avstrijskem patrijotizmu, a spoznati je moral na množin krajih, da se slovenski živelj umetno nazaj pritiska tako, da je sam povpraševati začel: Soli tu Slovenci? Vender je vzlic prikrivanji Slovenstva cesar videl, da je večina prebivalcev Goriškega slovenska, da je Trst večinoma, Tržaška okolica in Kras da sta čisto slovenska, če prav se po lahonski hegemoniji skuša na mesto Avstriji zvestega naroda postaviti izdajalsko renegatstvo.
Letos pa je prišel cesar v središče Slovenstva, prepotoval je dežele, v katerih prebiva zdržema blizu 900.000 Slovencev, in povsod od posamezne borne bajtice do glavnega mesta je bil sprejet z ne-popisljivim navdušenjem, kakor ljubljeni oča, ki se vrne k svojim otrokom, kakor rešitelj, ki zagotavlja oproščenim, da so res svobodni in da pod njegovim mogočnim zaščitom smejo prosto dihati in se veselo gibati po svojem posebnem svojstvu. Od Radgone, kjer je cesar slišal prvi slovenski pozdrav iz ust zale Ljutomerčanke ter zaužil zlato kapljico, pridelano od slovenskega viuorejca, po vsem potu skozi slovensko Štajersko in Kranjsko do meje, kjer je stopil na Koroška tla, povsod so cesarju slovenski nagovori, burni živio-kiici brezštevilnega ljudstva, ki je prihitelo od vseh stranij gledat v obličje svojemu vladarju, nepopisljiva navdušenost, in z vseh očij bliščeča se ljubezen do Njega nazna-
LISTEK.
Nevski prospekt.
(Povest, ruski Bpisal Nik. Vas. Gogolj. Poslovenil Y.) (Dalje.*;
Ko je bil sestavil ta lehkomiselni črtež, čutil je, da je barva skočila mu na lice; stopil je pred zrkalo in prestrašil se sam svojih »trhlih lic in svojega bledega obraza. Skrbno je začel prirejati se: omil se je, počesal si lase, oblekel je nov frak, lep brezrokavaČ, plašč vrgel na-se in odšel je na ulico. Dihal je čvrst zrak in čvrstost čutil na srci, kakor kak ozdravljenec, ki je poskusil ter prvič po dolgej bolezni prišel na zrak. Srce mu je utripalo, ko je bil prišel k tistej ulici, po katerej je njegova noga korakala o tistem snitku.
Dolgo časa je iskal doma; kezalo je, kakor bi spomin bil zapustil ga. Dvakrat je šel gori in doli po ulici, pa ni znal, pred katerim domom bi se ustavil.   Naposled se mu zazdi, kateri je podoben.
*) Glej štev. 163.
njevali, da tukaj biva slovenski narod, ki se zaveda svoje narodnosti, ki je v svojej neskončnej udanosti vselej z veseljem pripravljen, svojo kri in živlienje žrtvovati za svojega vladarja in skupno avstrijsko domovino.
Cesarjevo potovauje bode ostalo za vse Slovence največje imenitnosti, ono bode v naši tužni zgodovini zaznamovalo tisti veseli trenutek, ko je slovenski narod prvokrat v skupni masi stopiti smel in res stopil pred svojega vladarja, ko je sijajno dokazal, da od Mure do Adrije živi jeden in isti narod, kateri se zaveda svoje narodnosti, a vso svojo srečo in prihodnjost išče le v Avstriji pod žezlom preljubljene cesarske rodovine.
Ni še davno tega, ko je marsikak višji in nižji uradnik svojo uajvečjo zaslugo iskal v preziranji Slovencev in njihovega jezika. Črnili so nas Slovence v najvišjih krogih, da v svojem narodnem fanatizmu ne poznamo avstrijskega patrijotizma, da smo nestrpni proti Nemcem in celo našo lojal'teto so se predrznili sumničiti. No, zdaj se je sam cesar prepričal, kako perfidna in lažnjiva poročila so mu če stokrat dohajala, zdaj se je uveril, da ga nema v Avstriji zvestejšega in udanejšega naroda od slovenskega. Cesar zdaj ve, da ima mej Muro in Adrijo živo trdnjavo stotisočerih krepkih Slovencev, na katere se sme zanašati, bodi si, da Italijan pohlepno steza svoje roke proti naši zemlji, bodi si da požrešno Nemštvo škili proti Adriji in Tržaški luki. Dokler bodo Slovenci bivali na teh tleh, bodo visoko držali avstrijsko zastavo, pod katero sme prosto vihrati naša narodna trobojnica.
In da se je cesar do trdnega uveril o resničnem patrijotizmu Slovencev, pričajo nam njegovi iz reki. V Celji je odgovoril deputaciji slovenskih občin: „Jaz vem, da tukaj Slovenci stanujejo in da so mi Slovenci vselej zvesti in u da ni." V Ljubljani pa je pri odhodu v odgovoru mestnemu odboru izrekel: „Prepričal sem
Urno pobegne na stopnice, potrka na duri : duri se mu odpro, a kdo mu je prišel nasproti? — Njegov uzor, njegov tajni obraz, njegovih sanjarskih obrazov original, — ta, katerej je živel tako strasno tako bolestno, živel tako sladko, — sama je stala pred njim. Stresnil se je, jedva je mogel vzdržati se na nogah vsled same slabosti, prevzela ga je bila prevelika radost. Ona je stala pred njim tako krasna, če prav je imela zaspale oči, dasi je ble-dost kradla se na nje lice, ki ni bilo več tako čvrsto; vender je bil« velekrasua.
„Uh!a vskliknila je, ko je bila zagledala Pi-skareva, in otirala si oči. Ura je bila že dve. rZa-kaj ste takrat pobegnili od nas ?"
Vsled slabosti je sedel na stol in gleda! va-njo.
„Jaz sem stoprv vzbudila se; mene so pripeljali ob sedmih zjutraj. Jaz sem bila do cela pijana," govorila je dalje in smijala se.
..Tli! boljše bi bilo, da si nema in do cela brez jezika, ker govoriš tako čudovito!" — Nenadoma je pokazala mu vse svoje življenje kakor v panorami. Ali vender le, ne glede na to, okrepča si  srce  in  sklene,  da poskusi,  ali  bode njegovo
se, da je Ljubljana v resnici patri j o-tično, pravo avstrijsko mesto (eehtoster-reiehische S tad t)." Ljubljana pa je slovenska in mestni zastop, h kateremu je cesar izpregovoril te častne besede, jo sloveusk. Odslej se nam ni treba več bati, da bi sumničenje in obrekovanje, s katerim so nas obsipali naši narodni protivniki, moglo omajati na Najvišjem mestu vero v udanost slovenskega naroda.
In še v drugem oziru je cesarjevo potovanje zgodovinske imenitnosti za Slovence. Kdo je pred letom 1848. poznal, kdo se brigal za Slovence? K večjemu si je kak jezikoslovec iz znanstvene radovednosti izbral naš jezik predmetom svojih filologičuih razprav ter se čudil, da je tako bogat glede oblik in besedij. Še v šestdesetih letih je naš neumrli Jenko tožil:
„Kuku rod za rodom gina i
To povest je domovine,
Vsemu svetu nepoznano,
Od nikogar »poštovane." V trdem narodnem boji, ki je posrkal naše najboljše sile, smo se dvignili iz groba za nas že izkopanega in v ustavni državi zahtevali svoje ustavne pravice. Pa ustava je ostala večinoma mrtva za nas in tisti, ki bi jo morali zviševati, posmehovati so se besedi: ravnopravnost, posmehovati nam in našemu jeziku, zanikavajoč mu vsako veljavo v javnem življenji.
Zdaj pa se je zgodilo, česar bi se našim pod nemškim fevdom zdihujočim pradedom niti sanjalo ne bi bilo. Povsod, kjer je Najvišji vladar potoval po naših deželah, pozdravljali so Oa Slovenci v svojem jeziku in presvitli cesar jim ni ustavil tok besedij, poslušal jih je z veseljem ter z veseljem jim odgovarjal. Obiskal je slovenske ljudske in srednje šole in se zadovoljno izrazil o učnih uspehih. Naš cesar sam je priznal slovenskemu jeziku popoluo ravnopravnost; — kdo mej njegovimi uradniki sme odslej še tako predrzen biti,
razodetje upliv imelo na njo ali ne O jači si dušo in jame z drhtečim, a ob jednem razvnetim glasom razgrinjati nje strašni stan. Poslušala ga je pozorno in s takim zavzetim futjem, kakeršno mi razodevljemo o vidu česa nepričakovanega in čudovitega. Ozrla se je ?n lehko nasmijala v kotu se-dečej prijateljici, ki je nehala čistiti glavnik — in poslušala je pazuo novega govornika.
„I)a, jaz sem revež," opomnil je naposled Piskarev po dolgej pouči jivej obravnavi, „ali začneva truditi se; skrbela bodeva, da zboljšava svoj život. Nič ni prijetnejše, nego je človek samemu sebi obljubljen. Jaz bodem sedel pri obrazih, ti pa bodeš pri meni in oživljala moje delo, šivala ali pa motila se s čim drugim — a nikakoršnega pomanjkanja ne bodeva trpela."
„To ni mogoče!" skoči mu v liesedo z izrazom neke zaničljivosti. „Jaz neseni perica, ni šivilja, da bi se pečala z delom."
Bogi s temi besedami je izrazila vse svoje mrzko, svoje zaničljivo življenje, — život, poln pu-stote in praznote, — razuzdanosti vernih tovarišev in tovaišie.
da bi zanikava), kar je cesar odobraval in potrdil?
In tudi kranjski deželni zbor s svojo eminentno narodno večino izrazil je čutila udanosti v slovenski adresi, katero je deželni glavar bral slovenski pred cesarjem in še le potem nemško prestavo.
Po vseh teh zgodovinsko imenitnih izjavah smemo Slovenci se zadovoljno nazaj oz rati na prekrasne slavnostne dn <ve in mirneje gledati v pri hodnjost. Cesar nas sedaj pozna in nobeno natolcevanje Mu ne bo moglo izbrisati »z spomina nešte-vilnih dokazov slovenske udanosti in zvestobe; slovenski narod pa se je utrdil v zavednosti in bode odslej  še bolj  ljubil in spoštoval svoj rodni jezik.
S šeststoletmco stopimo tedaj Slovenci v novo, veselejšo dobo svoje zgodovina.
Žaloigra pri Brežicah.
Mej slavnostne dni vmes začul se je oduren glas, k«kor bi počil? struna na dobro ubranih go-slih in vest, ki nam prihaja iz skrajnega kota južne Štajerske, je še žslostueja nego oaa o pozam v Velikem Otoku. V Velikem Otoku uničen je giboči in negiboći imetek nesrečnih prebivalcev, ki so pa vender oteii svoje življenje; pri Brežicah pa je tekla kri, 'eden kmet je ustreljen, 7 je ranjenih in kazenska pre:skava, ki je neizogibna, in katero vodi C. kr. pristav Nadamleuski iz Celja, zahtevala bode še v< č žrtev ter uničila mirno srečo maisikatere kmetske rodbine.
Povod nesrečne dogodbe je uuslednji : Po trsih,  kupljenih v Kloaterneuburgu in na Francoskem, zatrosila  se  je  pogubna trana  uš v graščinske, iz teb pa v kmetske viLograde v Brež- j kem  okraji in   kar je za naše razmere ozuačujoče, Opazili so jo stoprav čez več let, ko je bilo neko j liko vinogradov že uničenih,  ter je že kuruza bila nasajena ondu, kjer je prej vila se žlahtna vinska
trta.
Ko je bilo dognano, da je trana uš zares v . vinogradih, sestavila se je posebna komisija, katere Člani pa slovenščine neso bili smožoi, kasor je tudi ni zmožen potovalni učitelj Ta neprilika postala pa je še ozbiljneja, ko trsnouina komisija ni dosegla nobenega uspeha, marveč je bilo okuženih dan za dnevom več. vinogradov, ko posestniki neso bili zadovoljni /. odškodovanjem in ko so videli, da vodje komisije hladnokrvno posedajo po krčmah, mej tem ko so viuogradi prepuščeni samovolji mladih, ne-skušenih vajencev. Takoj s početka opažaio se je, da so se premlačno poprijel« uničevanja grozovite nadloge, da nedostaje potrebne energije, a tudi ne dovoljnih denarnih sredstev.
Komisija si vsled tega ni pridobila zaupanja mej vinogradniki, k: so nekako neverno, a tudi ne-volino gledali, kasu tuja gospoda prekopava njih vinograde, ki so n|ih jedini pomoček ; kuj ti na Bizeli-skem j** mnogo posestnikov, ki žive ob samem vinogradu in uemajo nob nega poljedeljstva.
Nezaupnoat kmetskega prebivalsta v uspeh«
komisije se je letos pomnožila v pravo razdraženost, ker je po mnogih uimah in slabih letinah letos zopet lepo kasalo in se je nadejati dobrega in obilega pridelka, in ker je komisija hotela kljubu temu v vinograde, da izkoplje in uniči ušive trte, z njimi pa tudi nado na — trgatev.
Ko je tedaj prve dni t. m. pričel jeden član komisije v vinograde v Curnovci, zbralo se je okolu 100 kmetov, kateri so ga odpodili. V 18. dan t. m. pa je prišla zopet komisija s G žandarji na Gorenjo Pohanco, a 300 oboroženih kmetov branilo je uhod v vinograde.
Začelo se je pogajanje, nastal je prepir, vsi opomini političnega komisarja noso pomagali prav nič in žandarji, proti katerim se je baje lučalo kamenje, prijeli so h krati za orožje in pričela se je bitka, ako je ta izraz umesten, katere žalostni izid smo že objavili.
Poslanec Šnidersič interpeloval je v deželnem zboru štajerskem zaradi tega dogodka namestnika barona Kiibecka rekoč: da bi se to ne bilo dogodilo, ko bi bilo političnemu komisarju možno stvar pojasniti in pomiriti ljudstvo, kar pa zaradi tega ni mogel, ker ne zna jezika narodovega. Poslanec Šnideršič stavil je na vlado vprašanje: je li za pouk tamošnjega ljudstva poprijel* potrebna sredstva, je li ukrenila, da se v slovenskih pokrajinah kjer prebivalstvo samo slovenski zna, nastavljajo samo taki uradniki ki so tega jezika zmožni?
Na tO interpelacijo odgovoril je namestnik baron Kiibeck : nZ obžalovanjem konstatujem, da je po došlih mi poročilih  prišlo  do prav  hudih sukobov Žalibože moivim priznavati,  da so se ti sukobi pričeli že 6. t. m., da so se 9. in 10. t. m. ponavljali,
vprašanje, ki pri tem nastane, prav lahko odgovarjam. Uradni načelnik v Brežicah je jezika popolnem zmožen in jaz bi z velikim veseljem pri vseh uradih dolenje dežele jemal v službo le uradnike, ki so jezika tudi popolnem zmožni, ali nultra posse nemo tenetur u Skozi 13 let ni ustupi! v politično službo niti jeden jurist, ki bi bil slovenščine zmožen, 1. 1883 ustopil je jeden, takorekoč bela vrana. S to izjavo mislim, da sem vprašanje rešil." Tako namestnik baron Kiibeck.
Takoj prvi del odgovora Kubeckovega je tak, da nas sili k resnemu premišljevanju. Celi teden zbirali so se kmetje v tolpe in zabranjevali komisiji uhod v vinograde, a namestnik baron Kiibeck, prva osoba v deželi, ni o tem dobil nobenega uradnega poročila, ampak zvedel je posredno, kaj se god', tam doli v južno štajerskem kot či. Mi si tega p o-srednega pota ne moremo drugače tolmačiti, nego da je baron Kiibeck vso to stvar stoprv iz „Tagesposte" poizvedel, kar bi bil gotovo slab poklon za dotične politične organe in bi dalo mnogo-kaj misliti, česar pa tu razpeljavati ne moremo in ne smemo.
A še bolj osupnilo nas je sumničenj« uplivnih osob v Brežkem okraji, katerim se raz visoko mesto deželnega namestnika nalaga krivda v tej žalostnej zadevi. Kdor izreče tako apodiktično trditev, mora imeti vsaj dovolj tehtnih dokazov in treba tudi, da te dokaze takoj navede, sicer je vsa trditev otla, ničeva in nema večje vrednosti nego navadna fraza.
A recimo, da so razumu ki in uplivne osobe v Brežkem okraji — ki se bodo pa v tej zadevi gotovo sami potegnili za svojo čast — res zanemarjali svojo dolžnost, ali ni baš iz teh besed nu-mestuikovih razvidno, da imajo „ uplivne osobe" več
in da so bili včeraj vnovič. A jaz o tem nes em j avtoritete, nego vsa trtoutoa komisija z žandarji ? dobil uradnega poroč'la, zaradi Česar si pri-! Od kod to prihaja, kje tiči zlo? ilržujem nadalfne korake. Prišlo mi je posredno! Pa tudi Urek, da „n°so samo uradni organi na znanje in vsled telegrafu" m--ga vprašanja mogel temu krivi", ni nikakor srečen. Dovolj, še preveč sem konstatovati istinitost dogodkov. Žal, da seib'de, ako so le nekoliko krivi, kamoli, da bi vsa od strani uplivnih osob v B r e ž k em o k r a j i I ki i vda zadela samo njihova pleča. In zakaj opravi-ni storilo vse,  kar bi  bilo  ljudstvo  po-jčevati organe in to brezpogojno, ko seje pre-
mi ril o. Nepogojno pa moram zavračati, da bi bili samo uradni organi temu krivi."
„Vsneemu omikancu, ki pozna razmere, je dolžnost, uplivati na prebivalstvo. Zakaj se je od-peijal okrajni komisar, ki je zarez jezika v prav pičlej meri zmožen, k jednej teh stočin, ne pa oni, ki zna jezik popolnem, o tem ne vem nobenega pojasnila. Jaz smatram za dolžnost vsacega
iskava še le pričela ?
(Konec prih.)
Politični razgled.
lVofraiiJ& dežele.
V Ljubljani 19. julija.
V torek obravnavali so se  v Dunaj«kem
mestnem zboru nasveti slavnostnega odseka za dve uradnega načelnika,   da  v takem slučaji sam vmes stoletnico  izza  turškega  obleganja. — Poroče\alec
dr. Mauthner nasvetoval je samo odkritje spominske plošče, koncert in umetni ogenj v Praterjt, in pa otvorjenje zgodoviuske razstave kot program vse te shivoosti; zato bi se potrebovalo 7200 gld. Dr. Geitler je bi proti temu, da bi se Dunaj svetu kazal kot žalujoča Niobe; on torej predlaga osnovo ljudske veselice in zvišanje kredita na 10.000 gld. Dr. Gessner mu pritrdi ter poudarja, da bi obrtniki imeli mnogo dobička; ugled mesta zahteva, da se 12. september ne praznuje preveč beraški. Odbornik Simon se čudi,  da slavnostni odbor v dveh
posegne. Glavno vprašanje v interpelaciji nema prav za prav s temi upori veliko posla, kajti, mislim, da mi ni treba dostavljati, da jaz brezpogojno ne bodom dopuščal, da bi se kaj jednacega ponavljalo, in ako to ni vse že danes odstranjeno, bode se poseglo po skrajnih sredstvih Dolžnost in naloga je vsacemu javnemu upravniku, da zakonu pridobi veljavo, in to nalogo smatram za  prvo  dolžnost  javnega uradnika. Na
„ Vzemite mene!" oglasi se smelo nje prijateljica, ki je dosle molčala in v kotu sedela, „*:e dar bodem soproga, sedela bodem - gledite kako!" — O teli besedah je nekaka abOtOOSt razgrnil,* se jej po Otožnem obra u krasotica pa je nenavadno nasmijala se.
„0, to je prehudo! — tno morem strpeti! Plane veukej brez čutja in brez misli,. Potemuil se mu je razum; ni videl ničesar, celi dan je b!« betal neko čudovito kodrčijo brez vsakojakega )>o-mena. Nihče hi znal, ali je kje bil po uo^i — ali ne; drugega dne Btoprv je po nekakem »lepem nagonu prilel v svoje bivališče, a bled. Btrašnega pogleda, raamrftenih las, n . obrazu pa je imel žalostne bresumnosti znamenja Zaprl se je v svojo sobo in nikogar ni pustil k sebi, ničesar ni potreboval. Minuli so bili štirje dnevi, a njegova zaklenjena soba se ni odprla ni na trenutek; minul je bil teden, a soba je bila še zmerom zaprta. Prignali so se k durim, jeli so ga klicati, ali ni bilo nikukorniie^a odgovora; naposled sterd duri iu nnjdejo mrtvo telo prerezanega grla.   Okrvavljena  britva je ležala na
ti h. Po krčeviti) razprostrtih rokah in po strašno spičenih očeh se je lehkp poznalo, da je njegova roka bila nevarna, a da je doluo časa mučil se, predno je njegova grehotna du-a zapustil;', telo.
Tako je poginil kot žrtva neumne strasti ubogi Piskarev — tih, nesmel,  skromen,   otroški, prosto-du on,   ob.nz.včen   .  i<kro  genija, ki bi bil utegnil jkedaj rasvneti bo plodovito in jasno. Nihče ni plakal ; po njem; nikogar ni bdo videti pri njegovem truplu, ■ razen navadnega možica, četrtmestoega nadzornika in j mirnodušnega mestnega lekarja. Njega rakvo so tiho, ! — da,   brez cerkvenega obredja zapeljali na Ohto; I za njim je Šel samo nekov jokajoč vojščak — tluga, a ta zato,  ker  je  bil izpil  merico   vodke preveč. Celo poročnik Pigorov qI prišel pogledat trupla ne-srernemu revežu,  ki je  bil živemu velik zavetnik. Pa saj njemu ni bilo nic do tega: zamakujen je bil v nek nenavaden dogodek. Nu, vrnimo se k njemu, •laz nemani rad mrli-ev iu pokojnikov, a neugodno mi je vselej, kedar mi čez pot pride kak dolg mrlisk sprevod  iu  l  njim  vred kakov  odslužen vojščak, obleten — kakor  kuk kapucin, — vojščak,  k\ z
levo roko tobak tlači v nosnici, ker navadno v desnici drži plamenico. Jaz vseiej v duši čutim jezo o pogledu na biiskoton katafalk in svileno rakvo; ali jeza se mi promeni v žalost, kedar vidim, kako ubožui izvoščik vleče krasno, z ničemer pokrito ubožčevo krsto — in le kaka beračica, ki je srečala ga na razpotiji, vehra za njim, ker nema drugega dela.
Ostavili smo, menim, Pigorova, kako se je poslovil od ubogega P'skareva in gnal za belolasko. Ta belolaska je bila krilato, dosti zanimljivo bitje. Ustavila se je pred vsako založnico in gledala je po oknih razobešene životke, kosinke (halskrause), uhane, rokavice, in druge drobnosti, sukala se ne-prestauo, ozirala se ua vse strani in obračala nazaj.
r,Ti si moja golobičica!" —opomnil je samo-Ijubo Pigorov, dalje šel za njo iu obraz zavil v konec svojega plašča, zato da ga ne bi poznal aak znanec. Ali vender moramo povedati čitateljem, kdo je bil ta poročnik Pigorov.
(Dalje prih.
Ma zahtevanje pošljoru brezplačno popolen vzgledek obsegajoč čez 80 številk.
Nr. 4b. ti. 2.50.
|Nr. 52, ti.—4
Nr. r>5. ti. 4.50.
Nr. 51. ti. 4.
9
Nr. 50. tt. 4.50.
Nr. 53. ti. 4.50.
Anton Jeločnikove
tovarne za peči in glinaste izdelke
Nr, 54. H. 4.50.
Nr. 48. ti. 3.—
Ljubljana, Trnovski pristan št. 4.
Zaboje, vlaganje in dovažanje iz tovarne kolikor mene stane. Cene veljajo brez postavljanja in brez ognjiva (lleiz- umi AschenthUren). Izjeme so samo pri naslednjih pečeh.
Nr. 49. ti. 3.—
Nr. 47. ti. 2.50.
„  87—48 s hermetiškim ognjivom vred, „   45 s fino vglajeno jekleno napiro vred in s postavljanjem peči na stroške tovarne.
ET-T" T—a^-—---rag-pi
Izdelovanje
i
33
okraskov/a stavbo, '<#\{\3 ogenj zdržujočih mM
II opek, ccvij BB stra- |g£ i nifiđa in ccvij za |1q» gXij|; vodovod, iiotišča za jI S <f 11 rastlinjake i. t. d. IJjr
štv. 22 s šestimi ploščami iz litega železa vred, „   31 s železnim štalom vred,
„   32 s patentno ulago za ložne peči (Fiillofen) vred, n   34 s fino vglajeno jekleno napiro vred, Postavljanje navadnih peči v Ljubljani s potrebnim gradivom vred, velja počenši od 3 gold. 50 kr., pri fino belih,
z emajlom polosćenih pečeh pa počenši od 12 gold. za vsako peč.
Nr. 50. ti. 3.50-
Pri vnanjih poslih se računa postavljaču vožnina tje iu nazaj, dalje 2 gld. f>0 kr. za vsak dan kader potuje ali dela; vrhu tega dobiva hrano in stanovanje ali pa mesto tega 1 gold. 50 kr. na dan. Potrebno gradivo, n. pr. glino, opeke i. t. d. kakor tudi podavaea mora oskrbeti gospodar sam.
i.
I —:-- j .
Posamične, plošče nuTailne Trste za |>e<i ah Jtfnlilim i><:iijixfa veljaj« 'Jil kr..  vo^Iniki tO kr.; i emajlom pološčene plošče bele uli nimlre 10 kr., vogtlniki io kr.  lUnj«' i:t kopel ii jiečnjakoT i emajlom pološčrnili, po velikosti.
različnega ognjiva,
pcpelnukov /;i pred-
pefiek, netilnc oprave za kamine i. t. d.
Belo i xx f i rx: o belo poiošdeae p o 6 i.
bele : fl. 18.— 21.— fino belo: . 22.— 2G.—
c/m 60/17o 20.— 24.—
Nr. 9,   c/m »Viao fl. 30.-
4 ^!^&BSSSm^ %'>
Nr. 24.   c/m 7lV,aa fl. 45.-
Fino belo, rujavo, zelenolli modro pološčcne peči.
Nr. 22.    c/m ™/a*o fl. 50.
C/tu
Nr. 18.   c/m ™/„R fl. 50.—
fl. 120.—
INB.   lzimši št. 24, 32 in 84 izdelujem vse t*6i večje ali manjše od zgoraj navedenih,
Nr. 32. c/ia fl. 110 —
Nr. 20.   c/m ■•/,„ fl. 65.—
ffr. 23. c/m fl. 48.—
^^%$%$^^%//$^//+9
11
999999965
1992
7327
3975
77^3129693706576
43275^
7751
44005454
99999998
B^:+:.B
^37883164^
775567348437377^
7742
^294831392505^8191
199999999999551
4299999
99999999994
399999
G+%/+%+$%/%+^^^C
Salonske peči s fino belim emajlom pološcene in s pobarvanimi okraski.
Okraski za salone in vrte.
Nr 74 (brez vazo)   Nr. 78 o/m 46 fl. 8.       Nt. 86 c/nt 86 fl. 15. Nr. 85 o/m 86   Nr. 07 o/m '.to   Nr. 88 o/m 80       Nr. *vj c/m 90    Nr. 70 c/m 90    Nr. 75 (brez kina i
100 c/m H. 10. fl< »• *• »'* 11 y' fl'9* 0/m 120 ti. 15/
^05656917875
WG
77677733
4873761336370241^745
^737937367
f
letih svojega obstanka ni već na dan spravil nego te bore nasvete. Dr. Pichl je mnenja, da hote ta odbor črni flor razobositi čez Dunaj ter to dvestoletnico spojiti s politiko. To pa ne gre. da bi se zgodovinska slavnost izklučljivo vršila. Nobeden ne žaluje na Dunaji; še le tedaj bodem verjel, da Dunaj žaluje, kadar bodete Vi in slavnostni odbor priredili veselico, ljudstvu pa blizu ne bod" Odbornik Schlechter trdi, da je Dunaj ostal presimističen, ker d» se izza debate o preložitvi železnic ve, da nazauuje; govornik )e proti ljudski veselici. Odbor-ninik Gugler zaoikuje, da bi bil Dunaj pesimisti <en; to mišljenje se umetno napravlja. Z odbito ljudsko veselico dekapitalizujc prestolie* samo sebe ter Bi zaudaja moralično smrt, ker si odteza priložnost privabiti tujce. — Poročevalec Mauthner neče govorit: o zgodoviui Dunajske ljudske veselice, vender pra- i, da nikdar ni videl pravega veselja ljudstva pri takih komandiranih veselicah. Duuajsko prebivalstvo obstoji večjidel iz poštenih Nemcev, ki ne puste, da bi se njih imetje žrtvovalo političnim fantomom in da bi se preporod Poljske kupil z „fitiis Austriae." (Klici, pfui! Lueger in Gugler pro-testujeta proti takim besedam\ — Kouečno se zavrže predlog Goitlerjev za prireditev ljudske veselice s 40 proti 2 5 glasom ter se vzprejmo nasveti odborovi s 40 proti 21 glasom. Manjkalo je 50 mestnih odbornikov.
V morav»lieiu  mestu  Prerovu bil je v torek mnogobrojno obiskan voiilen shod, je državni poslanec Skopa lik  poročal o
Iz Colfa 18. julija [Izv. dop.J Zopet mi je nekaj o delovanj: ravnatelja naše gimnazije, g. Svobode, sporočiti kar dobro dokazuje nezdravo stanje te šole. — Konec tega šolskega leta pozabi on v vsakem razredu poizvedeti, koliko je Nemcev in Slovencev, tako da je sam dijake iz zapisnika sešteti moial, če prav je vsakemu ravnatelju velevano, da mora dijake po njibovej naroduosti povprašati. Že to je bilo sumljivo — a kaj se zgodi! Svoboda se pri štetji prav čudno ušteje; Nemcev precej več našteje, ko jih je; kajti on tudi še one prišteva, kateri že dolgo šolo ne obiskujejo in so že izstopili (v IV in VI. razredu.) V V. razredu je koj na dvn Slovenca pozabil, a dva Nemca doštel, tako da je 130 Nemcev in 137 Sloveucjv naštel, namesto 1 2 6 Nemcev in 139 Slovencev, torej 13 več. — Skrajni čas je, da vlada take nemške rovarje v čisto germanske kraje nastavi, kjer ne bo njim uzroka, se še v šolskih stvareh Nemcem v prid ušteti! —a—
■as Krmijo 18. julija (Izv. dop.| IXisiravno je pri sprejemu  Nj. Veličanstva   našega premilega vladarja v Kranji  grozovit vihar razsajal ter v katerem j dež curkoma lil, bi bil sporočevelec v najnovej političnem | gem dnevniku našem vender lehko opazil, da je bil
stahšč .   Volila  vot rab  so  poslancu S<opaliku in t , « ,
.       i •     i .     • . i*       i    razven mestnega zastopa ter ucitel ev še kdo drugi nav-
vsem slovanskim državnim  poslaucem  iz Moravske B r °
svojo zahvalo za njihovo delovanje,  ob   jednem jimjzofte" m milostljivo nagovorjen ; je pa h v takšni meri izražajo svoje popolno zaupanje  tudi za slučaj, ako \ kratkoviden,  da drugih   dostojanstvenikov videl ni, bi slovanski poslanci iz Moravske stopili v opozicijo j bilo bi mu svetovati o tako važnih rečeh rajši mol proti sedanjej vladi. — Iz Brna se poroia, da se ; bit^ kajti tilko pomanjkljivo   sporoč lo  nikakor ob bode za ondukajšnjo uemš«o  državno  obrtno šolo ,. .
■ i i      li i   •    ta     i i činstvu ne ustreza,
sezidalo veliko novo poslopje. Dosedanje poslonje pa j
se bode upotrebilo za  češko obrtno  šolo,  katero Vsled reda,  ko ega je  mestno predstojmštvo
hoče vlada ob državnih stroških ustanoviti. 'izdalo, nastavljeni so biii   navzlic omenjenemu vre-
Ko je v torek (ialmai iu tki  deželni  zbor imenu po večjem do kože mokri  pri slavoloku tudi obravnaval računski sklep o deželnem Sol« trioajsteri  Ces. uradniki   v  uniformah  — reservni skem zakladu, n; bil deJ.elni šolski svet v zbor- L   . ., .   , . „     »i*      - •    ,  r     .    •  r < . *  ..... y ■    i j ■ i ilCiStniki. veleposestniki, župani iz okolice ter iz Los-
niči zastopan; in tudi navzočni vladni komisar ni *      ; 9 , 1
mogel dati nobenega pojasnila v tej zadevi. Dr. Klaić : *e6a 1,1 "ržiskega okraja, zastopniki društva „llu je potem v imenu Vsega deželnega zbora protestu- j dečega križa" — zastopniki Loške in domače Čital-
val
proti   taki   uebrižnost-* pravic deželnega zbor-.. Iz I**'»tc» se čuje,  da  se bode še pred začetkom zasedanja državnega zbora oficijalno naznani; odstop  justičnega  urnistra Puuierja  t^r lmenn-val  novi.   Panter je  bil   baje že prej dal svojo ostavko,   hotel  je  le  še  za časa  Tisza-Eszlurske j tudi dame, koj afere ostati na svojem mestu. Mogoče pa, da bi bil i izročile, odšle, vender še dalje ostal, ako bi se ne bila zadnje dni j sporekla z ministrom-prvom estnikom Tisso. Pauler ie hotel namreč državnega pravdnika Szeiferta od ! poklicati iz Nyoegyluv,e,  ker mu ni dopadalo nie govo postopanje1 pri tem procesu; Tisza pa je dejal, ] da tega ne trpi je in baje rabil tudi besede: „Mnogo seje že zgodilo budalostij ki komprornitujejo Magjare ; pred o'-mi omikanega svita."
niče s krasnima za divama, požarne bramb i iz Loke Tržiča in domača, šolska mladež; 60 belo oblečenih d klic, katere so cvetju posipale, odpeljalo se sm zarnd mrzlega vetra v f»rno cerkev, kamor so so Njih Veličanstvu krasen šopek
Nemš ki cesar Viljem dospel je v torek poj>oludue v kopališče G as te in, kamor dohaja ž.? celo vrsto let zdravit se, in kjer se redno vsakokrat sestaneta t našim cesarjem Pričakovali so ga pred gradom namestnik BOlnogr&ftki grof Thun, avstrj-uki generalni konzul Schilffer, general majo-Fisober, župan Straubinger in drugi dostojanstveniki. Cesar Viljem povprašal je po zdravji cesarja Frana Josipa ter izrazil veselje, da bode kmalu dobil priliko videti Ga.
V obeh zbornicah i^ijlrifu-iju parlamenta pričela se je razpravljati zadeva Sueškega kanala. V višjej zbornici dejal je lord Granvilie, da je dogovor z Le38epsem najskrajniSe, kar je mogla vlada doseči. Vodja oj)ozi'.'ijonalcev inaiquis Salisburv odreka sultanu ali pu khedivu pravico, d t bi smel storiti pogodbo, ki bi utegnila na stotine let zapirati pot Bvetovnej trgovini; tako tudi n. pr. ne bi mogel sultan zapreti Bospor ali j>a Dardanelle. Liberalni konservativec 8 el bor ne mu na to odgovori, da ste Bospor in Dardanelle naravni vodeni strugi kanal pa je nastal še le po koncesiji — V spodnji zbor niči naznanil je sir Northcote svojo Interpelacijo za prihodnjo sejo. Mej tem jui se v listih živahno agituje proti pogodbi vlade. Najbolj jej nasjirotuje „Times"; pa tudi „Observor" ima energičen čl.oiek, v katerem zahteva, da naj ostane vse pri star* m. dokler ne bode Anglija jasno določila svoje stališči-v Egiptu, oziroma ofic jalno proglasila svoj protekto rat ob Nilu — Čuje se, da hoče Gladstone zadnjo pogodbo predložiti posebnemu odseku v odobrenje; Les se p s pa se je baje i/razil dopisniku „Daily Newsw, da ne bode nič popustil od svojih zahtev.
ne bil.
18. julija [Izvirni ko se je po našej
Žalostno je bilo, da se mesto, ki se je zares lepo okin''alo, Njih Veličanstvu v taki obleki pokloniti ni zamoglo. v kakeršni je bilo kratko pred Najvišjim sprejemom; vse je obžalovalo to nezgodo in slišal sem od kmeta, ki je pravil, da so se nekateri ljudje po vaseh Gorenjah in Primskovem iz žalosti, da ii"so Njegovega Veličanstva doztojoejše sprejeti zamogli, — jokali.
Konečno mi je še  omeniti   raz-'viti jave mesta 15 t. m., katera je bila za našo mesto zares lepa iu bi se bila še  vse lepše obnesla   d i bi takoj v začetku dež veliko priprav pokvari <l£cl meje D.»I<'i> jttk<» dop.] Tedaj pa gosjiod urednik, sloveuskej deželi  obhajala GOOletnioa,  in  so posamezni kraji Kranjske tudi na različen način to svečanost praznovali, pripetilo se pa je, da so tudi „iiu Lande der Limoncn" te slovesnosti se spomnili. — Nu, prebivalci nunskega Kofvvja  razobesili  so bili za onega časa svoje trdo  nemške   zastave, kolikor tih je sploh moč bilo najti, — v  jednac on smislu pa razobesili so tudi Kočevski narodnjaki svoje tro-bojnice. — Ali  gleite  si  strah ! — gad, katerega nam ojnsuje g prof Erjavec,  bi   ne bi! mogel biti boli razjarjen s slumeo ali palico, nego so postali razjarjeni nekateri teh hudokrvuih „deutscher Sbhne" v   Kočevji   vsled  narodnih  teh  sastav !  — Biv.o, jedva zajiazivši prvo narodno trobojnieo na hiši Iju-tega jim Slovenca, — jiali so po njej, ter jo raztrgali kot besen lev svoj plen!   Ali — kipeču ta kri m ie umiijena bila s tem činom, marveč prežali so ti „heldi" še na druge vi s če   trobojnice   v mestu, ali tam bil ]e zaman njihov trud — ke;- — te zastave visele so previsoko,  iu  tako  so  morali nesrečni ti „Jtlnger der hinderhander Germania"  — iti hladit svojo vročo kri — pod most Kočevskega jmtoka! — Ne dvomljivo jiač j»% da tam, Kjer intonira „die \Viieht am Rini« itusse" duet a la dr. Linhart in
ijud-ki „šomošteru Spintre, — oj! tam je znana „Nationalit&tenhetse" gotovo doma, — živio! nem-škutarski gadje, ali trikrat živio tistim naro la jakom, ki se ne plaše pred nemškutarskim vibarj m nv Kočevskem otoku! Na svidenje! gospod urednik.
Dolenjski pohaj ko val ee.
Iz Ilrcuovic 12. julija. [lzv- dop.] Dopustite tudi meni popisati, kako je tukajšnja šolska mladina obhajala Habsburško slavnost. Ob 9. uri zjutraj obhajala se je prav slovesno peta sv. maša z zahvalno pesnijo. Po končanem cerkvenem obredu poda se vsa mladina paroma v sobo II. razreda, ki je bila za ta dan prav zalo olepšana. Ko se zbero udje tukajšnjega kraj. šolskega sveta in drugi prijatelji šolskej mladini, zapojo učenci slavnostno himno Prujirotnikovo „Cesarja naj nam Bog živi!" prav navdušeno. Zdaj se jim umevno razloži pomen slavnostnega dne, ter se konča s trikratnimi burnimi „živio!" presvitleinu cesarju Franu Jožefu 1. Totem se začno govori in deklamacije učencev po sledečem vsporedu: 1. Govor učenca o Rudolfu Habsburškem. 2. Govor učenke o presvitlem cesarji Franu Jožefu 1. 3. Deklamacije: Pran Jožef L, Avstrija za vse, Sanje cesarja Rudolfa, Avstrija moia, Domovini in še mnogo |iatrijotičnih govorov in pesnij od učencev I. in II. razreda. Po končanem deklamovanji usta-nejo otroci in zapojo z navdušenjem še drugo slavnostno himuo nRadost z lica uam žari se", potem: „llej rojaki", „Hej Slovenci", nPobratimijau iu cesarsko pesen.
Po petji sledilo je obdarovanje šolske mladine. Dobil je vsaki učenec knjižico „Habsburški rod", hlebček kruha (nekateri tudi še veliko belo štruco), nekoliko rožičev in kozarec vina. Za tem je sledilo prosto gibanje in igranje (pobijanje loncev) na ka-planijskem vrtu prav živahno. Da je ta igra obudila veliko smeha, tako mej gledalci kukor mej igralci, ume se samo ob sebi. Po zvonenji poludneva razšli so se učenci na vse strani mirno in zadovoljno proti domu.
Da se je mogla pri tej siavnosti vsa mladina tako otdlo obdarovati, naj omenim dobrotnikov, ki so za to dotrebne denarje darovali. V jnvei vrsti mi je omeniti: g. dra. J. Strbencu, tukajšnjega župnika, poslanca in krojnega Sotakega nadzornika, ki je kupil 200 spominskih knjižic r H ibsbur*ki rod" ter jih je razdelil mej tukajšnjo mladino. Zainolčati pu tudi ne smem in ne morem še drugega dobrotnika: gospoda Ivana Šabec i, tukajšnjega rojaka in posestnika v Trstu, ta je daroval 10 gld., za katere smo otrokom kruha kupili in g. Maksi Luvreu-Čiča, tukajšnjega trgovca, ki |<1 daroval pol vreče rožičev.
Pijačo vsiJj mladini daroval g. Jož t Zalokar,   obdaroval   je | učence z veluimi štrucami belega
je tukajšnji kaplan ia tudi izvrstnejše kruha, s knjižicami „Misijon otrok" in lepimi podobami. Pozabil pa tudi ni šolskih prijateljev, katere je povabil na obed, pri kater.on smo se prav dobro lmdi.
KooeČno naj Se omenim g. Petra Kr. jgerja, trgovca in posestnika v llrašah, da je tukajšnji šoli dve lepi podobi daroval; na prvi je presvitla cesarica Elizabeta, nu diugej pa vsa presvitla cesarska obit' Ij.
Razvidno ml »dina dokaj več takih ftolsfc
je iz tega, <ia ima dobrotnikov! Bog ib [irijateijev !
tukajšnja šolska nam   nakloni še V o d j a.
Domače si vari.
— (Presvitli cesar) podaril je gosp. A uto n u Prem k u c. kr. postnemu kontrolorju v Ljubljani dragocen prstan v briljantin. Ceatitamol
— (Zlob no s t Dunaj-kili židovskih listov) presega že vse meje. — „\Yiener Tagblatt" in nN. Fr. Presse- padla sta pretekle dni v telegramih in noticah nad „Sokolu" Ljubljanskega, poročajoč, da se je taisti pri ljudski veselici prav neotesano obnašal, pietepal in Bog zna, kaj vse učinil. Pozneje šel je na limanice tudi se »Pester Lloy I," ki v jednakom smislu udriha po „Sokolu". — Nadejali sinu se sicer napadov od izobraženega Izra*Ja, a da se bodo uporabljala pri tej sferi t ko lažnjiva, pobalinska iu zlobni  sredstva, tega nestno mislili.
— Vsak, kdor je imel priliko opazovati slavnost in vedenje narodnih društev, mora izreči svojo popolno zadovoljnost o redu in disciplini. — Odbor „Sokola" bode storil vse potrebne korake, da se to krivično in nesramno obrekovanje po omenjenih židovskih listih prekliče, ako pa to n«, se bode primoranega čutil, stvar spraviti pred sodnijo. — Za danes bodi le samo zagotovljeno, da se je „Sokol" dostojno vedel, da se ni udeleževal škandalov, še manj jih pa prouzroče val; za to skrbeli so že „die Feinge-bildeten".
— (Imenovanje.) Gospod Peter Končnik, profesor na izobraževali Šči za učiteljice v Gradci, imenovan je ravnateljem državne gimnazije v Celji, dosedanji ravnatelj dr. Fr. Svoboda pa je imenovan ravnateljem gimnazije v Celovci. Hvala Bogu do komolca, da smo se ga vender znebili ter v zameno dobili domačina!
— (Iz Rateč na Gorenjskem) piSe se nam o potovanji cesarjevem: Danes zjutraj (17. t. m.) je že ob 4. uri hitelo ljudstvo na lepo ozaljšani kolodvor, da bi videlo preljubega vladarja. Učenci in učenke z učiteljem iz domače vasi in iz Belepeči prišli so tja in se razvrstili na obe strani. Ko se je ob 6, uri 13 minut približal vlak Ratečam, vspre-jet je bil vladar z zvonenjem, streljanjem, z velikim veseljem in burnimi živioklici udanega ljudstva.
— (Ugovorna obravnava) proti konfiskaciji št. 140 „Slovenskoga Naroda" z dne 21. junija t. 1. zaplenjenega članka: „K volitvam v Istri in na Goriškem", vršila se je danes ob 9. uri pri deželnem kot tiskovnem sodišči. Našega odgovornega urednika je zastopal g. dr. Zamik, državno pravdnistvo g. Miihleisen. Sodišču je predsedoval g. Gerčar, votanta sta bila deželne nadsodnije svetnik g. Kapretz in deželne sodnije svetnik g. pl. Zhu-ber. Konfiskacija se je potrdila. Obširneje poročilo sledi.
— (Zrušena za p lenba). V torek 17. t. ni. bila je pri deželnej sodniji v Trstu ugovorna obravnava urednika „Naše Sloge" proti konfiskaciji z dne 15. junija. Povod zaplenbe bilo je „ Odprto pismo namestniku baronu Pretisu". Sodišče je u krenilo, da se zaplenba razveljavi in državno pravd-ništvo obsodi v stroSke tiska. Državno pravdništvo prijavilo je priziv proti tej razsodbi.
— (Z Gorenjskega) se nam piše: Izvolite vzprijeti v svoj cenjeni list ta-le donesek k zgodovini Tržiško-tevtonske kulture: Kako Tržiška „fajer-berJ gasi V Žejni so bili novopečeni fajerberkarji Tr-žižki, ko so se vračali pretekli ponedeljek na večer iz Kranja od cesarske slavnosti domov. Pred županovo gostilno v Naklem spijo nekaj steklenic vina ; a plačali jm neso. Samo jeden izmej njih je platil svojega pol litra; vsem drugim kaj tacega ni bilo mari. Zdrdrali so naprej proti slavni Tržiški domovini; krčiuaiju za slovo sta zazvenela dva kozarca po tleh. Mar ni to krasna ilustracija onej pesni, ki pravi: Tržičani sami so — ?
— (Na d r ž a v u e j gimnaziji v Trstu) bilo je v preteklem šolskem letu 118 Nvmcev, 114 Italijanov, 85 Slovencev,  10 pa drugih narodnostij.
Javna zahvala.
Tistim p, ti. dobrotnikom, ki so toli hlagodtišnn pripomogli, dn BO je tukaj.šiijej šolskej mladini z mnogovrstnimi darili utirali v Hren trajen spomin na proslavljanje združenja Kranjske » preslavno Habsburško vladajočo ro-dovino, zlasti pa gospeui: Franji in Amaliji Vrbičovoj, Tol-banovej, Suliadolnikovoj,^ Kovačevoj, Majarouovej, ilaslin-gerjevej t«-r gospodični Žitni ko vej in pa onemu'hitijo rodnemu gospodu, ki jej je podaril 200 knjižic „I[ababurlkl rod", »i želi liiti neimenovan: vsem Isrekata podpiaana v imenu rasveseljene mladine najprisrdnilo zahvalo. V Borovnici, dne* 10. julija 1883. Fran I»a|»ler, n. l»otlkra|Nek,
liiulrritelj. učitelj.
Javna zahvala.
Blagorodni gospod tupan Viljem F te i le r, deželni in državni poslanec, ie nale] šolskej mladini velikodušno podeliti blagovolil 200 iveskov knjiitee „Habsburški rod*. Za ta velikodušni dar Izrekata mu podpiaana v imenu Le-
skovške šolskf mladino najiskrenejšo zalivalo. (485) Krajni Šolski svet v Lesk ovci, dne 17. julija 1883. K aro I   Kictll, I mu   Hnlii .
predsednik. nadućiiolj.
Zahvala.
Blagorodni gospod Mihael Aussetz, c. kr. poštar, daroval je šolskej  mladini Leskovškej 210 „Poštno-hranilnih kart". Za ta blagodušni dar izreka se mu tu najprisrč-nejša zahvala. (485) Krajni Šolski svet v Lesk ovci,
dne 17. julija 1883. Karol Kletll, Fran Medle,
predsednik. nadučitelj.
Mrteorologično poročilo.
a
Čas opazovanja
Stanje barometra v mm.
Temperatura
Vetrovi
Nebo
Mo-krina v mm.
rt
"5 •—i
od
7. zjutraj 734-34mm.
2. pop. 731-82 mm. 9. zvečer 731-72 mm.
+ 11*4*0 al. sov. + 20 0JC al. aev. + 16-200 al. sev.
obl. obl.
dež.
lOOOmm. dežja.
Zjutraj je bilo nebo oblačno,  potem  pa je sijalo solnce.   Popoludne Sli so črni oblaki čez obzorje; zveče mavrica, po 9. uri pa dež.
Srednja temperatura je znašala -+- ir>'9°, torej za 3*4° pod normalom.
IDuLi^LaosJ^a, borza
dne 19. julija.
(Izvirno telegrafično porodilo.)
Papirna renta..........78 gld. 85 kr.
Srebrna renta ....       . .
Zlata renta ....... .
5% marčna renta.........
Akcije narodne bankf* . .....
Kreditne akcije...... . .
London . .....
Srebro ........
Napol. ...........
C. kr. cekini. ...... ,
Nemške marke ..... 4°/0 državne srečke iz 1. 1854   250 gld. Državne srečke iz 1. 18G4.        100 „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. .
Ogrska zlata renta 0°/0......
4°/
„    papirna renta 5ft/„.....
5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig.. . Dunava reg. srečke 5", . 10O gld. Zeinlj. obč. avstr. 4'/»°/,, zlati zast. listi . Prior. oDlig. Elizabetiuo zapad, železnice Pri«»r. oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke......10O gld.
Hudobo ve srečke.....10 „
Akcije anglo avstr. banke .       120 „ Trainmway-društ. velj. 170 gld. a. v.
79	n	70 ,
99		40 „
93	•	25 „
839	•	n
293	•	80 „
120	n	n
9	n	5ov, ;
	n	65 u
58		50 ,
119	•	25 „
lt>8	r>	50 „
99	i»	25 „
119	n	75 „
88	n	00 n
87	n	05 ,
103	D	
114	n	75 ,
118	n	n
105	n n	n 50 „
172	»i	n
20	n	n
H>7	r	25 „
222	h	75 „
Zahvala.
V nedeljo dne 15. t, ni. jo požar uničil pohištva 28 posestnikov v našej vasi, mej trmi tudi moje, ki je bilo še le dve leti zavarovano pri  banki    Matiji" v Pragi.
Že danes, tretji dan po požaru, suva prejel mojo odškodnino natančno in postimo v Postojini po glavnem zastopniku gospodu Ivan Hribarju v mojo obilo zadovoljnost in polivalo, ter priporučum omenjeni zavod vsakteremu.
Veliki Otok pri Postojini, dne 1K julija 1883.
(484) Fran Dolenec.
m k® hvaležen
bodem poslt-n jaku. ki mi javi tistega im>poštenjaka, koji mi je 10. t. in. v Bledu izpeljal psa (debelega, ruj a v ega, takozvanoga „ratlerja"), z odrezanimi ušesi, ki sliši na ime „Lutnpi" ter ima Serajevsko marko št. 284 in lepo skovani zavratnik. — Naslov : J. A. v Hleuii, p. restante. (482—2)
kateri jo v trgovini /. mešanim blagom izurjen, dober prodajalec,  lepega iu značajnega  obnašanja,  sprejme  se pri
(483-D Valentin Trevmi v Idriji.
:       Javna zahvala.
Dolgo je bolehal moj sin na očeh in mislil sem, da bode zgubil vid. Sprosim si zdravstvene pomoči g. dra. Jenko-ta v Ljubljani za njega in le-ta ga je v kratkem času popolnem ozdravil, za kar g. dni. Jenko-tu izrekam pre-srčno zahvalo in tega zdravnika vsakemu, ki boleha na očeh, najtopleje priporočam.
S spoštovanjem
♦ -A.nton Kvas,
j (487—1) posestnik.
Naznanilo.
Uzrok, da obeta letošnja vinska letina posebno obil-nost, primora me, ceno vina v velikej zalogi in pravega dolenjca proti večjej kupčiji in proti pošiljatvi lastne posode znatno znižati.
Ponudim torej novo vino po 7'/«, 8 do 9 gld., staro vino po 13 do 14 gld. hektoliter, rumeno ali rudeče. Vinski ocet ali jeslh po 12 gld. hektoliter.
K obilnim naročbam ae priporoča
A. Cvenkelj
(480—1) v Sevnici (Lichtenwald), Štajersko.
Lepa prodajalnica
tik cerkve v KeciAkem trgu (v Zgornji Savinjski dolini) se koncem tekočega leta v najem odda. — Več pove
(479—2)
Janez Smodiš,
posestnik na Rečici, pošta Mozirje.
V najem
se daje v hv. Križu pri Kostanjevici na Dolenjskem začetkom 1. avgusta t. 1. prostor v.ii produ pil-ii !<•«>, na najlepšem mostu nasproti farne cerkve. Na-tančneji pogoji se izvedo pri Andreji Mtritar-Ji v sv. Križu. (471-3)
Hiša
z gospodarskim poslopjem, v sredini mesta IV r-škc»f(a stoječa, jednonudstropna, v popolnem dobrem atanu, pripravna za katerokoli podjetje, se pod jako ugodnimi pogoji ttslioj proda.
K tej hiši spada tudi nekaj zemljišča, ki se ali s hišo vred ali pa posebej proda.
Natančneje o tem zvć se v Krškem v občinskem uradu, kamor naj se tudi zadevna pismena vprašanja pošljejo. (480—2)
je izšel in ae dobiva Turgenjeva roman: UTO'^T. Preložil M. MtUovrh. Ml. 8U, 32 pol Cena 70 kr.
22a znižamo <?eno
se morejo še dobiti sledeče
slovenske lepoznanske knjige:
V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Hostnik. Vc.ja.................25 kr.
VT. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski spisal JI. lievih-e, poslovenil Davorin Mostnih: — Cerkev In država v Ameriki, francoski spisal K. Laboulai/e, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.........15 kr.
Za oba zvezka naj se priioži še 10 kr. poštnine, za jeden z- ezek 5 kr., za „Nov" pa 10 kr.
TllJCi:
18. julija.
Kvropa: Dr. Iluber z Dunaja. — Zuppan iz Zagreba. — Nussa i/. Trsta. — Gogala, Šmicklaš iz Zagreba.
Pri Nlouu : Dauostfi iz Zagreba — Groficja Altban iz Slavonije. Kolin i/. Pmglara. — lleer iz Zagreba.
Pri Malici: Sreiner z Dunaja. — Herman iz iz Gradca. — Petruzzi z Dunaja. — TftgUapioha iz Trsta.
Pri bavarskom dvoru: Bzaegio iz Istre. — Povodni iz Stajerja.
u
v Ljubljani
priporoča po nizkej ceni
vozne liste
nemške iu iiemško-sloveiiske.
^'•1 l';
Devet medalij.
BUDIMSKA
AK O CZ Y
katero so analizovali in o/.uaeili deželna akademija v Budimpešti, profesor dr. Stblzel v Monakovem, profesor dr. llardy v Parizu in profonor dr. Tichborne v Londonu, priporočajo profesor dr. ueibhardt v Budlmpelti. profesor dr. Zeissel na Dunaj i in druge iiuulieiiiske kapaciteto zaradi njegove bogate vsebine lithiona: posebno uspešno se uporablja pri trdovratnih bolesnih prebavilnih organov In zapretji vode ter se pred vsemi znanimi gren&icaml posebno izredno priporoea.
Dobiva se po vseli lekarnah in i^odaialtuoah mino-rabiili voda, vediu> na novo natočena. Prosi ae, da ae zahteva izredno Budimska Rak6ozy (300 — 10)
Lastniki bratje Loser v Budapešti.
Izdatelj in odgovorni urednik Makno Armič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne'