LETO XL., ŠT. 17
Ptuj, 29. aprila 1987
CENA 100 DINARJEV
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE:
Čebine so opozorile na fašistično nevarnost
(stran 2^
»Obljube ne reši/o kmetijstva...(((stran 3)
Zatiranje plevelov v koruzi in v vrtu (stran 4/
Velika nagradna križanka (stran 8)
Seznam odobrenih posoiil (stran 91
UVODNIK
Ob 1. maju —
prazniku dela
Letos mineva sto eno leto od velikih demonstracij za delavske
pravice v Chicagu v ZDA, ko so padle tudi prve žrtve. Pokol delav-
cev v Chicagu je močno odmeval po vsem svetu. Spomin na ta do-
godek je ohranjen v praznovanju 1. maja kot dneva boja vseh de-
lavcev sveta proti kapitalističnemu zatiranju in izkoriščanju, za
zmago socialističnih idej, za bratstvo in enakopravnost vseh ljudi,
ne glede na narodnostno pripadnost, raso in vero.
Jugoslovanski delavski razred je pod vodstvom Komunistične
partije Jugoslavije in tovariša Tita bojeval težaven boj za svoje pra-
vice s stavkami in drugimi oblikami boja proti izkoriščevalski bur-
žoaziji v stari Jugoslaviji in ga z zgodovinskimi zmagami nad faši-
stičnimi zavojevalci uspešno končal v štiriletnem junaškem narod-
noosvobodilnem boju.
Sredi najpomembnejših bojev z okupatorji so naši borci ob
prvomajskih proslavah s prižiganjem kresov po hribih in planinah
vedno znova dokazovali svojo moč in trdno odločnost, da preženejo
okupatorja s svoje zemlje.
Med zadnjimi boji na naših tleh so borci, delavci, mladina in
pionirji v Beogradu že proslavljali 1. maj v svobodi in vzklikali v
čast prazniku dela in delavski solidarnosti. Med gesli so se pojavili
tudi vzkliki: »Tovarne delavcem.«
Navedeno zahtevo je delavski razred socialistične Jugoslavije
pričel uresničevati 27. junija 1950. ko je skupščina sprejela zakon, s
katerim smo v naši domovini uveljavili delavsko samoupravljanje
in s tem delavcem dali možnost, da upravljajo z družbeno repro-
dukcijo in odločajo o rezultatih svojega dela.
Ko danes ocenjujemo rezultate, dosežene na področju samo-
upravljanja in krepitve vloge delavcev, lahko rečemo, da smo kljub
težavam, s katerimi se sedaj spopadamo v naši družbi, dosegli po-
membne rezultate.
Vendar v samoupravljanju še nismo dosegli zastavljenih ciljev,
zato moramo dosledno nadaljevati z njegovo krepitvijo in sprotno
odpravljati vse slabosti in odklone, ki se pojavljajo.
Če bomo dosledno uresničevali pridobitve naše revolucije in
samoupravljanje, bomo tudi v polni meri zagotavljali stabilnost na-
šega sistema socialističnega samoupravljanja.
Mednarodni praznik dela pa nam nalaga tudi obveznost, da
se še naprej vztrajno borimo za mir. napredek in enakopravne od-
nose v svetu, to pomeni za še doslednejše uveljavljanje naše neuvrš-
čene in neodvisne politike.
Ob težavah, s katerimi se danes spopadamo v premagovanju
gospodarske krize, je opazen tudi zastoj v razvoju samoupravljanja,
kar se odraža v spremembah samoupravne organiziranosti, v uki-
njanju tozdov brez strokovnih utemeljitev, raznih dezintegracijskih
procesih, zapiranju, krepitvi centralizma in etatizma. Takšni pojavi
pa so lahko prisotni, ker delavci marsikdaj ne odločajo v skladu s
pravicami, opredeljenimi v Ustavi in Zakonu o združenem delu.
Kljub ekonomskim in drugim težavam pa ni razloga za malo-
dušje. Z vso odločnostjo se moramo upreti vsemu, kar povzroča v
naši družbi neenotnost in nezaupanje med ljudmi. Boljšo prihod-
nost lahko dosežemo le z boljšim gospodarjenjem, povečanjem pro-
duktivnosti in storilnosti, zmanjševanjem vseh vrst stroškov in z
večjim izvozom, predvsem pa z odgovornostjo za dosledno opravlja-
nje sprejetih nalog na vseh ravneh naše družbe.
Izpolnjevanje nalog iz programa gospodarske stabilizacije
nam lahko pomaga, da bomo hitreje premagali sedanje težave in
zagotovili nadaljnji uspešni razvoj naše socialistične samoupravne
skupnosti.
Lanski kongresi Zveze komunistov. Zveze sindikatov in Zveze
socialistične mladine so naložili delavcem v združenem delu. mladi-
ni in komunistom, da se na vseh ravneh zavzamejo za nadaljnji
razvoj in krepitev socialističnega samoupravljanja ter izvajanje go-
spodarske stabilizacije.
Na podlagi kongresnih resolucij so bili sprejeti tudi operativni
programi dela, ki pa jih izvajamo prepočasi in premalo učinkovito,
kar se odraža tudi v zaostajanju za letošnjimi resolucijskimi cilji in
sprejemanju interventnih zakonov, ki slabijo samoupravljanje in
odločanje delavcev, so pa posledica zaostajanja.
Če želimo krepiti samoupravljanje, moramo v vsej družbi —
od združenega dela preko delegatskih skupščin — krepiti gospodar-
stvo in se zavzemati za realne in učinkovite ter v praksi preizkušene
ekonomske ukrepe.
Nadaljnji razvoj samoupravljanja in njegova krepitev je v ro-
kah delavcev, zato se moramo vsi vključiti v razprave o spremem-
bah Ustave in Zakona o združenem delu. ki so sedaj pred nami. in
s konkretnimi predlogi prispevati, da bodo vanju vključene takšne
rešitve, ki bodo dale nov polet razvoju sistema socialističnega sa-
moupravljanja.
Vse to so naloge, ki se jih moramo zavedati tudi ob letošnjem
praznovanju praznika dela. Pri tem pa je prav. da se spomnimo na
prehojeno pot in dosežene rezultate. Razmišljanje o tem nam bo
dalo novo moč za premagovanje sedanjih težav. Le z novim ustvar-
jalnim poletom bomo lahko dosegli skupno določene cilje in se lažje
uprli vsem poskusom zlonamernega predstavljanja naše revolucio-
narne poti in doseženih uspehov v razvoju socialističnega samo-
upravljanja.
Vsem delavcem, delovnim ljudem in občanom čestitam ob
prazniku dela in jim želim mnogo uspehov na vseh področjih
ustvarjalnega dela in samoupravnega odločanja.
Predsednik
Občinskega sveta ZSS Ptuj
\   _ Stanko DEBEUAK i
ORMOŠKI
PRVI MAJ
NA
JERUZALEMU
Prvega maja ob 10. uri se bo
na Jeruzalemu pričelo tradicio-
nalno prvomajsko zborovanje
delovnih ljudi in občanov ormo-
ške občine. Ob tej priložnosti bo
slavnostni govornik predsednik
Občinskega sveta Zveze sindika-
tov občine Ormož Otmar Medik.
Petim zaslužnim sindikalnim de-
lavcem in osnovni organizaciji
ZSS pa bodo podelili srebrni
znak Zveze sindikatov.
Izročili jih bodo Dragu Re-
smanu in Jožetu Horvatu iz Mer-
catorja — Zarje, Cilki Špindler
iz Zdravstvenega doma, Bernar-
di Potočnjak iz Psihiatrične bol-
nišnice in Ivanu Simoniču iz Slo-
vina KK Jeruzalem Ormož. Sre-
brni znak za letos pa si je z do-"
brim delom pridobila tudi Osno-
vna organizacija ZS iz Tovarne
sladkorja.
Na prvomajski proslavi bodo
podelili še pokale in diplome
najboljšim udeležencem športnih
iger delavcev občine Ormož. Pre-
hodni pokal bodo izročili ekipi
temeljne organizacije Predelava
plastičnih mas iz Tovarne Jože
Kerenčič.
Za veselo razpoloženje bo skr-
bel ormoški pihalni orkester, ki
bo na nogah že od zgodnjih ju-
tranjih ur, saj bo zaigral prvo-
majsko budnico v Ormožu, Pod-
gorcih in Veliki Nedelji.
Najbolj vneti udeleženci 8. tra-
dicionalne prvomajske proslave
pa bodo podobno kot prejšnja
leta organizirali pohod.      MG
Velika manifestacija v Mostju
Več kot deset tisoč pohodnikov se je tudi letos zgrnilo na slavnostno okrašen prireditveni prostor v Most-
ju v Krambergerjevem, Osojnikovem, Sagadinovem, Lackovem in Kvedrovem odredu, da bi že šestnajstič poča-
stili spomin na padle borce Slovenskogoriške-Lackove čete, ki je tu bila svoj poslednji boj pred 45 leti, na
praznik OF slovenskega naroda in delavski praznik 1. maj.
Slavnostni govornik Lojze Briški, član Predsedstva SRS, je uvodoma obudil spomin na padle borce, nato
pa spregovoril o najaktualnejših nalogah današnjega časa, ko nam pri izhodu iz težav ne bo nihče pomagal, ko
se bomo morali spet opreti na lastne sile. Zatem so dvajsetim organizacijam, društvom in posameznikom po-
delili letošnje srebrne znake OF, v prisrčnem programu pa so nastopili učenci iz OŠ Olge Meglic ter tambu-
raši in folklorna skupina KUD Ruda iz Glogovca v bratski občini Koprivnica.
ms
(foto M. Ozmec)
Dobitniki srebrnega znaka OF
Na osrednji občinski prireditvi v počastitev dneva Osvobodilne
fronte slovenskega naroda, ki je bila 25. aprila v Mostju, so organiza-
cijam, društvom in posameznikom izročili priznanja Osvobodilne
fronte. Srebrni znak so prejeli Občinski svet Zveze sindikatov Hrvat-
ske Varaždin, Občinski svet Zveze sindikatov Hrvatske Čakovec, de-
lovna organizacija Volneni izdelki Majšperk, krajevna organizacija
ZZB NOV Jožeta Potrča, krajevna skupnost Destrnik, gasilsko dru-
štvo Sobetinci, Mateja Belšak iz krajevne skupnosti Olge Meglic, An-
ton Bratušek iz krajevne skupnosti Cirkulane, Zvonko Jager iz kraje-
vne skupnosti Ptujska Gora, Boris Jazbec iz krajevne skupnosti Žeta-
le, Janko Matjašič iz krajevne skupnosti Juršinci, Franc Meško iz kra-
jevne skupnosti Gorišnica, Dragica Nunčič, učiteljica dopolnilnega
pouka slovenščine na območju Frankfurta, Offenbacha in Darmstad-
ta (izročili so ji ga marca letos na proslavi v Frankfurtu), Mirko
Obran iz krajevne skupnosti Zavrč, Janko Orlač iz krajevne skupnosti
Toneta Žnidariča, Francka Petrovič iz krajevne skupnosti Dolena,
Štefka Pušnik iz krajevne skupnosti Borisa Ziherla, Vida Toš iz kraje-
vne skupnosti Vitomarci, Štefan Vidovič iz krajevne skupnosti Hajdi-
na in Branko Voljč iz krajevne skupnosti Bratov Reš.
N. D.
Predstavitev jubilejne publikacije
25-letnico srečanj Bratstva in prijateljstva smo slovesno zabeležili v četrtek,
23. aprila, v Cakovcu, kjer je bila slavnostna seja Koordinacijskega odbora za
sodelovanje bratskih občin SR Hrvatske in Slovenije s predstavitvijo publikaci-
je Bratske občine po Titovih poteh 1961 — 1986. O tem je uvodoma govorila
predsednica OS ZSH Cakovec Katica Mikulan. V imenu gostiteljev je prisotne
pozdravil Marjan Šercer, nakar so podelili spominske plakete bratstva in prija-
teljstva ob 25-Ietnem jubileju srečanj. Med štirimi dobitniki teh priznanj je tudi
DPD Svoboda Ptuj. Publikacijo je predstavil glavni in odgovorni urednik Franc
Fideršek, izšla pa je na 200 straneh v 3000 izvodih. Slovesnosti v Čakovcu sta se
udeležila še sekretar RS ZZS Franci Hribar in Medobčinskega sveta za Podra-
vje Vlado Haas, najvišjim državnim in republiškim vodstvom, pa so poslali po-
zdravno pismo.
mš
2 — SESTAVKI IN KOMENTARJI
29. april 1987 - TE|>]^IK
Cebine so opozorile na fašistično nevarnost
(Dejavnost ptujskih Nemcev pred petdesetimi leti)
Zmaga hitlerizma v Nemčiji leta
1933 je odprla poglavje novih proti-
slovij v svetu. Fašistične imperialisti-
čne tendence so pomenile grožnjo mi-
ru, za demokratične ljudske množice
pa so reakcionarni ukrepi buržoazije
napovedovali odvzemanje najosnov-
nejših človekovih pravic. Zato resolu-
cija VII. kongresa Komunistične in-
ternacionaie leta 1935 opozarja, da je
poglavitna naloga komunističnih par-
tij zbirati v boju proti fašistični nevar-
nosti vse napredne in demokratične
sile ter navezati sodelovanje z demo-
kratičnimi strankami, da bi se ustano-
vila protifašistična ljudska fronta.
V takih razmerah, ko so fašistične
sile že jasno izkazovale svoje cilje in
je odkrito dvignila glavo tukajšnja
»nemška manjšina«, ko je svetovna
gospodarska kriza zapustila težke sle-
dove in je bilo potrebno povezati
zdrave sile slovenskega naroda — je
prišlo do ustanovnega kongresa KPS
na Cebinah nad Zagorjem.
Ni namen tega pisanja podrobno
govoriti o vsem, kar se je sklepalo v
tisti zgodovinski noči od 17. na 18.
april 1937, pa čeravno je bila sleherna
beseda sila pomembna; v zakotnem
čebinskem zaselku Barličeve domači-
je seje namreč kovala vizija bodočno-
sti slovenskega naroda.
Kongres je zrelo in realistično oce-
nil situacijo ter »z dramatičnim pou-
darkom« opozoril slovenski narod na
smrtno nevarnost, ki mu grozi od na-
raščajočega fašističnega pritiska. Ta-
ko je pisal o pomenu kongresa Ed-
vard Kardelj.'
Fašistično nevarnost smo mogli pri
nas zaznati že kmalu po Hitlerjevem
nastopu v Nemčiji. Ptujski Nemci, ki
so poslej vse glasneje nastopali, so s
svojim početjem že oznanjali »novi
red«.
In kako je bilo na ptujskem območ-
ju, kako v samem Ptuju? Oprimo se
na poročila zgodovinskih virov in
skušajmo predstaviti s primeri čas
pred pol stoletja, ki je ob dvigovanju
nemškega nacizma buril narodno za-
vedne duhove ter jih usmerjal v na-
rodnoobrambni boj.
Kar uvodoma povejmo, da se je
politična dejavnost ptujskega nem-
štva opirala na moč lastnega kapitala.
Le-ta pa se je oplajal prav z delom
slovenskih rok, se pravi delovne sile,
ki je iskala zaslužek za vsako ceno.
Nemški kapital je dobesedno izsilje-
val naše ljudi in jih podrejal. Nemško
posojilno društvo v Ptuju (Vorschuss
Verein Pettau) je npr. dajalo ljudem
večja posojila, ki jih potem niso mo-
gli vrniti. Posesti so prehajale v nem-
ške upniške roke; v Halozah in Slo-
venskih goricah je bilo veliko takih
primerov. Leta 1938 je bila npr. sko-
raj polovica vinogradov ormoške
okolice in celo nad polovica posesti v
haloških vinorodnih okoliških v nem-
ški lasti, a v samem Ptuju so Nemci
posedovali skoraj 60 % stanovanjskih
hiš in drugih poslopij.'
Razumljivo, da je ekonomska od-
visnost od nemškega delodajalca
spravljala naše ljudi tudi v politično
podrejenost; prisiljeni so bili vključe-
vati svoje otroke v nemška društva —
dejansko v prevzgojo. Z zbiranjem
»zimske pomoči« (NVinterhilfe) in ob-
daritvami revnih so demagoško ma-
mili ljudi. Naj navedem podatek za
november in december leta 1935, ko
so nemške žene v Ptuju nabrale živežč
v vrednosti 1027 din, obleko in obu-
tev pa za 2804 din; 35 otrok v Ptuju je
dobilo pomoč v obleki, perilu, knji-
gah, pecivu ipd., a 25 družinam so v
novembru istega leta in ob božiču po-
magali z živili, obleko, perilom in če-
vlji.' Posledice gospodarske krize je
nerazvito ptujsko območje zelo obču-
tilo. Pomanjkanje in brezposelnost
sta bila vseskozi prisotna. Junija 1937
naj bi s ptujskega območja odšlo na
delo v Nemčijo 200 poljedelskih de-
lavcev, od katerih so nato nekateri pi-
sali o tamošnjih razmerah »same sla-
vospeve«."
Gospodarsko in družbeno zaosta-
lost ptujskega območja so tukajšnji
Nemci ob zunanji podpori dodobra
izrabili. Nemški kapital, ki seje kana-
liziral prav preko omenjenega Vorsc-
huss Vereina, je bil namenjen podtal-
ni nacistični dejavnosti, ne le v Ptuju,
temveč celo na širšem območju. Pre-
ko tega nemškega denarnega zavoda
v Ptuju so namreč prihajala iz Nemči-
je znatna finančna sredstva kot pod-
pora vidnim nacistom v Jugoslaviji,
in to preko privatnega kliringa. Tako
so osnovali tajni račun na ime Maxa
Glocknerja iz Berlina, leta 1937 pa
poseben »konto Schulze«, preko ka-
terega so se zlivala velika sredstva v
različne namene, kot npr. Kulturbun-
du v Novem Sadu, Združenju nem-
ških visokošolcev v Zagrebu, posa-
meznim Kočevarjem ipd.' In to prav
preko ptujskega Vorschuss Vereina,
kar lahko samo potrjuje, da je uživalo
ptujsko nemštvo v nemškem rajhu
zaupanje. Daje omenjeni denarni za-
vod opravljal pomembno funkcijo v
hitlerjanskih prizadevanjih tudi na tu-
kajšnjem območju, ni dvomiti.
V rajhu so se namreč prav dobro
zavedali dejstva, da so potrebni za
dosego nacističnih ciljev trdni stiki z
nemškimi volksdeutscherji na Spod-
njem Štajerskem. Tako je znano, da
so bili Nemci državljani nemškega
rajha - vključeni v času bivanja v
inozemstvu v Zamejsko organizacijo
NSDAP (Auslandsorganisation
NSDAP) in da so prav ti (v Ptuju npr.
Eduard Seevvann) pri nas organizirali
svoje postojanke."
Seveda pa so našli rajhovski politi-
čni krogi najmočnejšo oporo pri Kul-
turbundu (KB). KB je pošiljal svojo
mladež na šolanje v Nemčijo, v
»Wirtschaftschule«, dejansko v vzga-
jališča bodočih »hitlerjanskih agen-
tov«.' Znano je tudi, da so vzdrževali
ptujski Nemci neposredne zveze z raj-
hom in da je prihajala k nam razna
nemška propagandna literatura. Ptuj-
ski nemčur Otmar Samuda se je, deni-
mo, mesečno mudil kot šofer v Nem-
čiji ter prinašal s sabo različno tovr-
stno gradivo.' V ta namen je vzdrže-
vala zvezo med Slovenijo in Nemčijo
Zveza nemštva v zamejstvu (Verein
fur das Deutschtum im Auslande —
VDA) in tako je poznano, da je refe-
rent VDA za Slovensko Štajersko dr.
Helmut Carstanjen poslal 25. oktobra
1937 cele pakete nacistične literature
Albertu Scharnerju in NVilliju Blanke-
ju v Ptuj. Eden najpomembnejših so-
delavcev omenjene organizacije pa je
bil v Ptuju uradnik nemške hranilnice
Josef VVresnig.'
Nič čudnega, če je KB posredoval
potrebne podatke zamejskim institu-
cijam, kot sta bila SiJdostinstitut in
oddelek za proučevanje narodnopoli-
tičnega stanja na Spodnjem Štajer-
skem (Gaugrenzlandamt) v Gradcu.
Predstavniki nemških ustanov, ki so
»potovali« po Spodnji Štajerski, so
dobivali pri zaupnikih po okrajih
(Vertrauensmanner) potrebne podat-
ke o položaju na svojem območju.
Tudi v Ptuju je bilo moč videti konec
tridesetih let veliko nemških »turi-
stov«. Mariborski Večernik »Jutra«
je npr. septembra 1936 poročal o tuj-
skem prometu in prihajanju nemških
turistov k nam. V notici »Tujci v Ptu-
ju« izvemo, da je obiskalo leta 1935
Ptuj 2163 tujcev, od tega 709 iz ino-
zemstva oz. kar 456 Avstrijcev in 54
Nemcev.'"
Nasploh se je v letih pred okupaci-
jo veliko delalo, da bi se dežela čim-
prej spremenila v nemško. Izdelani so
bili seznami slovenskih družin po slo-
venještajerskih srezih, kajti te družine
bi bilo potrebno izseliti. Ohranjeno
zajetno gradivo, ki ga hrani Pokrajin-
ski muzej v Ptuju, razkriva namere
nemštva na tukajšnjem območju. Da
so v zadnjih letih zares potekale mr-
zlične priprave na okupacijo, je pri-
znal sam šef civilne uprave za Spod-
njo Štajersko dr. Siegfried Uiberreit-
her, ko je na štabnih razgovorih 10.
avgusta 1942 dejal: »Za povratek
Spodnje Štajerske se je delalo skozi
dolgo dobo. Samo po sebi je umevno,
da se je za to osnovo pritegnilo stro-
kovnjake, ki so nam stali na razpola-
go ...«" Kot najtrdnejša opora pa so
služili seveda rajhu člani KB — tu-
kajšnje domače nemštvo, kar je ob
pripojitvi KB k Heimatbundu 11. ma-
ja 1941 dr. Uiberreither tudi javno iz-
povedal, ko je nagovoril najtrdnejše
predvojne nemške zastopnike: »Izro-
čam vam iz globine svojega srca Fii-
hrerjevo zahvalo za Vaše delo ... Ce
ste si nadeli ime Švabsko-nemški KB,
ste imeli pri tem jasen cilj, da mora ta
organizacija obstajati tako dolgo, da
Vas povede Ftihrer v Nemčijo. Sedaj
je ta cilj dosežen ...«"
Ob pregledovanju arhivskega gra-
diva v zvezi z dejavnostjo ptujskega
nemštva marsikaj priča o prizadeva-
njih, kako bi kar najhitreje dosegli ta
cilj. Na letni skupščini ptujske »Me-
stne grupe švabsko-nemškega KB« v
društvenem domu (Deutsches Vere-
inshaus) 24. 3. 1934 so se v poročilu o
delu slišale besede, da je le z aktiv-
nostjo moč doseči »zedinjenje vseh
Nemcev«, da je v popolni enotnosti
»jamstvo moči«, ker le tako morejo
obdržati nemško narodnost »zdravo,
čisto in močno«, kar je samo »visok
cilj« prihodnosti." Tudi ob različnih
drugih prireditvah je bilo podobnih
besed vselej dovolj.
Nemška evangeličanska cerkvena
občina v Ptuju (Evangelische Kirc-
hengemeinde Pettau) se je npr. med
vojnama kazala kot politično aktivna
v povezanosti z drugimi nemškimi
društvi in organizacijami v Ptuju, še
zlasti je bila dejavna pri zbiranju pri-
spevkov in skrbi za mladino. V njenih
prostorih na Prešernovi ulici 27 so se
vrstile različne prireditve, namenjene
»nemški manjšini«. Na predvečer
dneva seniorjev 13. sept. 1936 so npr.
zbrani sledili župnikovim vtisom o
»novi Nemčiji<(. In ko je cerkveni
svet potrdil dotedanje delo, se je cer-
kveni inšpektor, lekarnar Leo Behr-
balk zahvalil sodelavcem za trud, ki
so ga pokazali »za našo stvar«." Ali
drug primer. Na Miklavžev večer leta
1936 je govornik svečano izjavil: »Vsi
se veselimo tega majhnega darila, ne-
izmerno pa bo naše veselje, ko se bo-
mo vrnili v naročje našega fuhrerja in
mu podarili naš Ptuj, ki je bil in bo
nemški«."
Za močnega stebra nemških priza-
devanj imamo tudi Pevsko društvo
nemške manjšine v Ptuju (Gesangve-
rein der deutschen Minderheit), ki je
prenašalo svoje »kulturno« poslan-
stvo s koncerti v Mariboru, Celju, v
Novem Aadu v obmejne kraje (1932
so oblasti pevsko turnejo v Apačah
pri Gornji Radgoni prepovedale). Le-
ta 1935 so se podali pevci v Nemčijo.
Naslednje leto so stekle živahne pri-
prave za 12. nemški pevski festival, ki
so ga nato izvedli od 28. julija do 1.
avgusta 1937 v nemškem mestu Brs-
lauu. Tega leta je štelo nemško pev-
sko društvo v Ptuju 65 pevcev in 68
pevk, imelo pa je še 77 podpornih in
9 častnih članov," kar pomeni da je
šlo za močno postojanko »nemške
manjšine«.
Iz poročila društvenega predsedni-
ka, industrialca Alberta Scharnerja —
»ptujskega fuhrerja — na 76. društve-
nem občnem zboru 29. marca 1938 v
Društvenem domu izvemo, da so ime-
li ptujski Nemci pot v Breslau za
»največji dogodek« preteklega leta in
da je ostal na prireditev »nepozaben
vtis«.' Podrobno je govornik opisal
pot udeležencev preko Maribora,
Gradca, Zgornje Štajerske, Saške do
prireditvenega mesta in povsod naj bi
bili deležni »prisrčnih pozdravov«.
Skupaj s sotovariši iz Maribora in Ce-
lja so se ptujski pevci predstavili po
breslauskih podjetjih, posebej pa so
še nastopili na štajerskem in na nem-
ško-avstrijskem družabnem večeru.
Nadrobno se je Scharner spominjal
prireditvenega prostora, kjer naj bi se
zbrala množica preko 600 000 ljudi,
in vzdušja, ko je tja prispel Fiihrer.
»Poklonitvena deputacija« zastopni-
kov iz Maribora, Celja in Ptuja je te-
daj obiskala samega Hitlerja." Tudi
zaključni del prireditve naslednjega
dne, ko se je po mestu več ur vila
»svečana povorka« udeležencev,
oblečenih v noše in uniforme iz časov
nemške zgodovinske preteklosti in se
je pred slavnostno tribuno zgrinjala
množica, da bi Fiiherju podala roko,
ostaja za ptujske Nemce »v stalnem
spominu«. »Tudi naša ptujska skupi-
na je s svojo zastavo korakala mimo
Fuhrerja,« je zapisal ptujski kronist, a
ohranjeni fotografski dokumenti v
ptujskem Pokrajinskem muzeju priča-
jo o nacistično razvnetem ptujskem
nemštvu.'"
Tako razgreti so ptujski Nemci v le-
tih 1937/38 pričenjali vzbujati pozor-
nost in ogorčenje slovenske javnosti.
A režimske oblasti niso ukrepale, nas-
protno, preganjale so tiste, ki so bili
akterji ljudskofrontnega gibanja, se
pravi, prvenstveno komuniste. Dokaz
temu naj bo španska državljanska
vojna, ki je vzdramila demokratično
javnost v Ptuju. V zavednem prebival-
stvu se je krepil odpor proti fašizmu
in domači nemškutariji. Esperantski
krožek pri Vzajemnosti naj bi omogo-
čil spremljanje dogodkov v Španiji,
toda Josipa Domajnka, ki je vodil
krožek, je policija že imela na sezna-
mu osumljenih komunizma." Kra-
ljevska banska uprava dravske bano-
vine je 17. julija 1937 naslovila dopis
»vsem sreskim načelnikom« ter jih
opozorila na »Španski teden v Drav-
ski banovini« od 19. do 24. julija
1937, ki sta ga organizirala »sloven-
ska ljudska fronta in Slovensko kmet-
sko delavsko gibanje« na pobudo
»komunistične organizacije«." Zato
je potrebno »vse ukreniti«, da bi se
preprečile kakršnekoli akcije ali pri-
reditve.
Lokalne oblasti so sledile takim na-
potkom, nasploh pa se vedle do poče-
tij »nemške manjšine« oportunisti-
čno. Tako je, denimo. Mestno pogla-
varstvo v Ptuju namenilo v letu 1938
nemškemu pevskemu društvu 400 din
subvencije," čeravno so imele nem-
ške »kulturne« prireditve že očiten
politični prizvok.
Kako sicer naj razumemo iz gostil-
niških lokalov izzivalno doneče nem-
ške pesmi, kot npr. »Die Fahne
hoch ...«, pa grožnje slovenskemu
prebivalstvu po Ptuju, saj bo »Slove-
nija kmalu hitlerjevska in takrat se vi
Slovenci pripravite ...«" V ta namen
so vzgajali tudi svojo mladino v voja-
škem duhu; zbiranje na robu mesta
ter pohodi proti Vurberku in Halo-
zam ob pruskem vojaškem koraku in
petju hitlerjanskih pesmi v zadnjih
tridesetih letih ni bilo nič nenavadne-
ga. Taborjenje nemške mladeži na
Gorci v Halozah avgusta 1935 je ime-
lo povsem vzgojni namen. Fotograf-
ski dokumenti nam predstavljajo »ta-
bornike« z dvignjenimi rokami hitler-
janskega pozdrava, ob kljukastem kri-
žu, izdelanem iz prsti in peska.
Ptujski Nemci so se nasploh izjem-
no posvečali vzgoji mladega rodu. Že
v letu 1933 so začrtali izhodiščne
smotre vzgoje, ko so zapisali, da je v
mladini osnovni smisel skupnosti, ker
se le tako more zagotoviti obstoj in
vrednost nemške narodnosti." Nem-
ških otroških in mladinskih prireditev
je bilo v Ptuju zelo veliko. Bile so to
pravljične prireditve, lutkarsko gleda-
lišče, otroški popoldnevi, popoldan-
ske igre, miklavževanja in božičnice,
sem so prihajale iz nemškega zamej-
stva glasbene skupine ipd. Ob vsem
pa je veljala materialna skrb za študi-
rajočo mladino, za najmlajše pa je bi-
lo poskrbljeno otroško varstvo." So-
cialna demagogija je pritegnila marsi-
koga. Po mestu je bilo že čutiti sredi
tridesetih let nacistično nemško ne-
strpnost; fašizem nas je začel resno
ogrožati.
Glede na strateški pomen Slovenije
pri nemškem prodoru proti jugu je bi-
lo sedaj nujno »vzdramiti« slovensko
ljudstvo in ga združiti proti skupne-
mu sovražniku, ki preti uničiti sloven-
ski narod. Tako beremo v uvodniku
knjižice »Hitlerjevci v Sloveniji«, ki
je izšla v Ljubljani leta 1937. Naslo-
vna stran simbolično ponazarja impe-
rialistična nemška hotenja, ko prika-
zuje krvavo roko, ki s kremplji sega
po slovenskem ozemlju. Uvodnik
predvsem opozarja bralca na nemške
težnje po »izgubljenih pokrajinah«,
med katere sodi Spodnja Štajerska.
Tudi zemljevid »bodoče Nemčije«,
ki ga je izdalo nemško propagandno
ministrstvo in s katerim so bili obsi-
pani udeleženci berlinske olimpiade,
kaže Slovenijo kot del bodočega nem-
škega rajha."
Tako je čebinski kongres KPS mo-
gel oceniti fašizem kot največjo ne-
varnost, ki preti slovenskemu narodu.
V svojem Manifestu je med drugim
zapisal: »Nad usodo našega stoletja
mučenega in zatiranega slovenskega
naroda, ki je pretrpel v svoji zgodovi-
ni vse, kar more pretrpeti majhen, ni-
koli svoboden narod, se grozeče kopi-
čijo oblaki, ki jim ni primere v njego-
vi zgodovini... Slovenski narod v
vsej svoji zgodovini ni bil še nikdar v
tako veliki nevarnosti, v kakršni je da-
nes ...«'"
Potrebno je bilo torej enotno in na-
jodločneje nastopiti pri obrambi svo-
jega naroda, še posebej v krajih, kjer
je »nemška manjšina« že glasno na-
stopala. Sem je sodilo tudi ptujsko
območje. Čebinski kongres je dal ta-
ko tudi ptujskim komunistom pro-
gramsko osnovo za nadaljnje delo.
Res je sicer, da zaradi organizacij-
skih napak niso prišli na zbirno me-
sto delegati iz Kočevja, Maribora in
Ptuja, da torej ptujske partijske orga-
nizacije ni zastopal na Cebinah nihče
(doslej mi ni bilo mogoče odkriti, kdo
bi naj odšel iz Ptuja na kongres), toda
pomemben je vsekakor podatek, da je
imel novoizvoljeni C K KPS po kon-
gresu povezavo tudi s Ptujem." S tem
so bili dani pogoji, da so se pričeli
sklepi ustanovnega kongresa KPS iz-
vajati tudi na tukajšnjem območju.
Izhajajoč iz osnovne usmeritve čebin-
skega Manifesta, da naj slovensko re-
volucionarno gibanje poveže boj pro-
ti fašizmu od zunaj z bojem za demo-
kratične spremembe, je prišlo v Ptuju
do povezovanja demokratičnih, anti-
fašističnih sil. Obravnava narodnoo-
brambnega gibanja ne sodi več v ta
zapis, pa vendar je prav izpostaviti,
da je šlo za široko gibanje, ki ga odli-
kujeta izvirnost in veličina.
Naj omenim le I. konferenco KPS
v Šmiglovi zidanici nad Grajsko vasjo
pri Celju v noči od 16. na 17. april
1938, kateri sta prisostvovala tudi Ka-
zimir Koželj in Jože Lacko, delegata
iz Ptuja." Konferenca je namenila
največ pozornosti novemu ppložaju,
nastalemu po Anschiussu. Naglasila
je potrebo po združitvi demokratičnih i
sil slovenskega naroda v boju proti
fašizmu.
V Ptuju se je to že zgodilo — ptuj-
skim komunistom je uspelo leta 1938
povezati različne politične skupine v
narodnoobrambni odbor. In tako je
Tito v pismu Dimitrovu 8. avgusta
1938 poročal o povezovanju patrioti-
čnih in demokratičnih sil proti Hitler-
jevemu fašizmu ter dobesedno zapi-
sal: »Tako je u Sloveniji u Ptuju for-
miran jedinstveni odbor za borbu
protiv Hitlerove propagande na ini-
ciativu mesne organizacije KPJ ..
— Dokaz torej, da so se sklepi čebin-
skega kongresa uresničevali tudi z de-
janji.
1 Edvard Kardelj: Pomen kongresa na Cebinah,
Komunist — teoretična priloga, januar—marec
1977, Ljubljana 24. 2. 1977, štev. 30.
2 Dušan Biber: Nacizem in Nemci v Jugoslaviji
1933- 1941, Ljubljana 1966, str. 28.
3 ZAP, fond MD, šk. štev. 17-19 Kulturbund (da-
lje KB).
4 PMP, Arhiv oddelka ljudske revolucije (dalje Ar-
hiv LR) pod inv. štev. 747, Hitlerjevci v Sloveniji,
str. 18.
5 Kakor pod op. 2, str. 28 in 61.
6 Tone Ferenc: Nacistična raznarodovalna politika
v Sloveniji v letih 1941 — 1945, Obzorja Maribor
1968, str. 104/105.
7 Kakor pod op. 4, str. 13 in 18.
8 Kakor pod op. 4, str. 18
9 Kakor pod op. 6, str. 89/90.
10 Mariborski Večernik »Jutra« 11. 9. I936/X
(XVII), štev. 207.
11 MNO Maribor, fond 139, Švabsko-nemški KB na
Spodnjem Štajerskem (Franjo Baš); fas. Nemci iz
Slovenije - Komisija za ugotavljanje zločinov
okupatorja in njihovih pomagačev za Slovenijo,
akt ekspoziture Ptuj z dne 23. 8. 1945.
12 Marburger Zeitung 12. 5. 1941, štev. 106.
13 Kakor pod op. 3, šk. štev. 17 in 18.
14 ZAP, fond MD, šk. štev. 27 Evangelische kirchen-
gemeinde Pettau.
15 Kakor pod op. 4, str. 16.
16 ZAP, fond M D, šk. štev. 14-8/1 zapisniki sej in
občnih zborov Pevskega društva nemške manjšine
v Ptuju (Gesangverein der deutschen Minderheit
Pettau).
17 Prav tam.
18 Kakor pod op. 4, str. 13.
19 PMP, Arhiv LR, Dorfbuch Pettau, inv. štev.
1562/1.
20 ACK ZKS, Kraljevska banska uprava odd. II.,
Razvidne pole o komunistih leta 1940.
21 ACK ZKS, fas. 51 Splošno, španska republikan-
ska vojna (Kraljevska banska uprava dravske ba-
novine, Pov. 11/2. No 2996/1, Ljubljana 17. 7.
1937).
22 Kakor pod op. 16, zapisnik odborove seje 7. 4.
1938.
23 PMP, Arhiv LR, inv. štev. 1360, Meja gori — Die
Grenze brennt vom 25. September 1939, štev. 6.
24 Kakor pod op. 3, šk. štev. 17, poročilo krajevne or-
ganizacije švabsko-nemškega KB v Ptuju za teto
1933.
25 Kakor pod op. 3, šk. štev. 17 in 18.
26 Kakor pod op. 4, str. 2 — 3.
27 Manifest KPS 1937, Komunist — teoretična prilo-
ga, januar—marec 1977, Ljubljana 24. 2. 1977, str.
23.
28 ACK ZKS, fas. Ustanovni kongres KPS 18. 4.
1937, Kardeljevo poročilo KI 3. 5. 1937 o ustanov-
nem kongresu (iz fonda KI) — »Organizaciona
pitanja«, štev. 83/3585, 1. 6. 1937; razgovor Iva
Svetina z Edvardom Kardeljem pred 2. kongre-
som KPS leta 1948.
29 ACK ZKS, fas. B/30, I. Konferenca KPS v Šmi-
glovi zidanici v Grajski vasi pri Celju, 17. 4. 1938
(F. Hribar — Savinjšek: Moji spomini na Šmiglo-
vo zidanico; Spomini Andreja Stegnarja; Emil
Lajh: Priprave na konferenco v Šmiglovi zidani-
ci).
30 Kakor pod op. 29, Tito na čelu Partije, Ljubljana
1968, str. 63 in 141-142, pogl. Tito v Sloveniji -
avt. Alenka Nedog.
STOJAN INDŽIČ - PETINSEPEMOESETLETNIK
»ŽIVELI SMO HITRO«
Stojan Indžič je pred dnevi napol-
nil 75 let. Ko sem ga obiskala, je se-
del pred hišo in užival ob toploti po-
mladanskega sonca. Prijazno me je
sprejel in hitro sva se zapletla v pogo-
vor. Je človek, ki govori odkrito, zbra-
no in sogovornika pritegne k posluša-
nju. Pogovarjala sva se o današnjih
časih, o mladih, o njihovem odnosu
do dela, o preteklosti, največ pa o
njegovih vojnih letih. Stojan je na-
mreč nosilec spomenice iz leta 1941.
Boril se je na Kozari, Sutjeski, Nere-
tvi, osvobajal vsa večja mesta na Hr-
vaškem, v Bosni in Sloveniji. Kot ofi-
cir pa je pozneje služboval v JLA v
Makedoniji in Sloveniji, kjer je tudi
ostal.
Rojen je v bližini Prijedora v BiH.
Ker so starši zgodaj umrli, je kot naj-
starejši sin skrbel za brate in sestre.
Pred vojno je bil delavec v opekarni.
Takoj ob začetku vojne so ga prijeli
ustaši, a po zaslugi direktorja opekar-
ne, ki je svoje delavce ščitil, se je rešil
iz njihovih rok. Takoj je odšel v goz-
dove. V letih do osvoboditve se je bo-
ril na Kozari, Grmeču, Sutjeski, Nere-
tvi, v Karlovcu ... Pravi, da je ves čas
imel pri sebi ročno bombo, ker je
sklenil, da sovražniku ne bo prišel v
roke živ. Najtežje je bilo v prvih letih,
ko še ni bilo dovolj Orožja, težko je
bilo priti do hrane, pa še ranjen je bil.
Vendar ni hotel na zdravljenje, s svo-
jimi tovariši se je boril naprej.
Med pripovedjo se včasih zasmeji
in se spomni dogodkov, ki so ga raz-
veseljevali. Prvo srečanje s Titom, ko
so nevede plesali kolo z njim, smeh
njihovega komandanta, ko so mu pri-
nesli nemško motorno kolo na rame-
nih, ker ga nihče ni znal voziti. Včasih
se zamisli in pove tudi kaj žalostnega.
Tik pred osvoboditvijo je izgubil svo-
jega kurirja. Najtežje mu je bilo zato,
ker je njegovi materi obljubil, da bo
pazil nanj, in ker je umrl po nerodno-
sti. Ko so taborili po Kolpi, si je zaže-
lel kopanja in je utonil.
Veliko svojih prijateljev je izgubil v
boju, veliko jih je že umrlo. Pripove-
duje o srečanjih na Kozari, Tjenti-
štu ... Velikokrat so se srečevali na
proslavah, se pogovarjali, pozneje pa
se obiskovali in si dopisovali.
Po osvoboditvi se je šolal v Beogra-
du, nato pa je potoval po raznih kra-
jih Jugoslavije, dokler ga niso skupaj
z enoto preselili v vojašnico Dušana
Kvedra v Ptuj. Tu si je ustvaril tudi
dom in pravi, da mu je Ptuj zelo všeč,
ker je ob Dravi in ker je tu našel veli-
ko prijateljev.
Povprašala sem ga tudi, kaj misli o
mladih. Dejal je, da je včasih nad nji-
mi kar razočaran, še posebej, kadar
jih sreča pijane v gostilni in se znaša-
jo nad ljudmi, ki jim niso ničesar sto-
rili. Po njegove mnenju so otroci da-
nes preveč razvajeni, vsega imajo na
pretek ... Meni, da so za to krivi star-
ši in šola. Učitelji bi morali biti strožji
in mladim pokazati, da brez znanja
danes pač ne gre. Tako pa mladi mi-
slijo, da morajo imeti \se, kar si zaže-
lijo, pa čeprav brez truda. Ko je to
povedal, pa se je vendarle nasmejal.
Včasih ga mladi tudi razveselijo in
verjame, da so tudi dobri in prizade-
vni.
S Stojanom sva dolgo kramljala,
marsikaj bi bilo mogoče še zapisati,
predvsem o njegovih vojnih letih.
Pravi, da se je v vsa tista leta zelo vži-
vel, v spominu pa so ostali samo lepši
trenutki.
Zdravje mu je zadnja leta nagajalo,
sedaj pa je spet bolje. Velikokrat se
sprehodi po naselju, pogreje na son-
cu, pokramlja s prijatelji in sosedi.
Med njegovimi domačimi — sopro-
go, otroki in vnuki - pa mu ni nikoli
dolgčas. Zmeraj ga kdo obišče in pri-
sluhne njegovim zgodbam in vedrim
besedam. d. 1.
»Mladi me večkrat razočarajo« slikal: M. Ozmec
f ^£'%miK - 29- april 1987
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3

»Obljube ne rešijo kmetijstva ...«
»Zlati znak Zveze sindikatov
Slovenije je veliko priznanje,
obenem pa obveza za .nadaljnje
(jelo, ki je vedno bolj te.zko in
odgovorno,« je med drugim po-
vedal Janko Mlakar iz temeJjne
organizacije Slovenske gorice - -
Haloze, ko mu je Republiški svet
2veze sindikatov Slovenije dode-
lil visoko sindikalno odlikova-
nje.
Kako ocenjujete delo v sindika-
tu?
»Delo v sindikatu nikoli ni bi-
lo lahko, menim pa, da je sedaj
najtežje. Zaostrene gospodarske
razmere, ki so posledica zgreše-
nih naložb v preteklosti, slabi
odnos do dela, padanje kupne
nioči in življenjskega standarda,
zmanjševanje izvoza, potrebni,
vendar prepogosto nepremišljeni
zakonski ukrepi postavljajo sin-
dikat v povsem drugo vlogo kot
v preteklosti.
Zato bomo morali še bolj dela-
ti med ljudmi, jim pojasnjevati
zadeve in jih spodbujati, da bo-
do več in bolje delali, saj bomo
le s kakovostnim delom in pošte-
nimi odnosi lahko premagali se-
danje težave.«
Kakšne so razmere v kmetij-
stvu?
»V kmetijstvu smo glede kako-
vosti in količinske pridelave ter
pri kmetijskih prostorskih opera-
cijah zelo napredovali. Dokazali
smo, da lahko uresničimo cilje o
lastni preskrbi. Žal se stanje v
agroživilstvu zaostruje, panogi se
ne priznavajo enaki pogoji go-
spodarjenja kot ostalim; prihaja
do nerazumnega uvoza hrane in.
kmetijskih pridelkov, zmanjšuje
se obseg investicij...
Kmetijci na vse te probleme
pogosto opozarjamo. Ugotavlja-
mo, pa da težav ne rešujemo si-
stemsko. Če pa jih, so to bolj bla-
žilni ukrepi za krajši čas brez
prave kakovosti. V družbenem
sektorju na račun dohodka in
manjše akumulacije še vztrajamo
pri izpolnjevanju planskih ciliev.
Kmet je bolj »svoboden«, lahko
se hitreje prilagaja spremenje-
nim razmeram in opušča nedo-
nosno proizvodnjo. Najboljši do-
kaz za to je vodeča kmetijska
usmeritev — živinoreja in vse
večja ekstenzivna pridelava, obo-
je pa vodi k pomanjkanju hrane
in nenotrebofcmu uvozu.«
Kakšne so razmere v ptujskem
kmetijstvu?
»2e omenjene razmere se še
posebej odražajo v ptujskem
kmetijstvu, saj skoraj petino
družbenega proizvoda občine
odpade na to proizvodnjo. V
prejšnjem srednjeročnem obdob-
ju smo načrtovali 5-odstotno fizi-
čno rast, v prvem letu sedanjega
še višjo, pa iz že znanih razlogov
ne bo dosežena.
Planski cilji razvoja kmetijstva
v občini so dobro zastavljeni.
Vse je moč doseči in preseči, če
bodo za to tudi družbenoeko-
nomski pogoji. Besedam, da je
potrebno več pridelati (bolje in
ceneje) brez ekonomskih spod-
bud, kmetijstvo ne bo moglo več
slediti.
V občinskem odboru sindikata'
delavcev kmetijstva in živilske
industrije občine Ptuj bomo na-
redili vse, da se bo izboljšal eko-
nomski in socialni položaj kme-
tijskega delavca. MG
Janko Mlakar
Janko Mlakar je dolgoletni
aktivni sindikalni delavec.
Med drugim je štiri leta vodil
občinsko organizacijo ZSS
Ptuj. Poleg tega je predsedoval
Občinskemu komiteju za kme-
tijstvo, s katerim je povezan že
od rane mladosti. Danes je de-
javen tudi v Republiškem svetu
Zveze sindikatov Slovenije, ki
mu je za dolgoletno uspešno
sindikalno delo tudi dodelil
zlati znak slovenskih sindika-,
tov.
I« I ua - mt^ I o
PRETEKLOSTI
(JAKOB EMERŠIČ)
(14. nadaljevanje)
Iz Grajske ulice se lahko po lesenih stopnicah in ozki ploščadi
povzpnemo na grad. Vse te stranske ulice so še v glavnem tlakovane z
okroglim kamenjem — mačjimi glavami.
V sosednji Pletarski ulici (prej Na Skritem) je plošča na domu
ptujskih komunistov Olge in Albina Meglic.
Na štev. 4 je zanimiva meščanska hiša z maskastim portalom iz
16. stoletja. S Pletarske ulice pridemo na Bezjakovo, ki se imenuje po
borcu Mirku Bezjaku.
Stara imena Bezjakove ulice so Kolodvorska, Kaiserfeidova ali v
srednjem veku ulica K Špehastim vratom, v stari Jugoslaviji pa Slom-
škova ulica (sedaj se po njem imenuje ulica v krajevni skupnosti Olge
Meglic).
Če pogledamo hiše od proštijske cerkve navzdol, je tu sedanja
pivnica (štev. 10), nekoč gostilna Judenacl. Sosednja stavba je Straši-
iova hiša, kjer je bila včasih pivovarna. Malo niže, na štev. 7, je nad
okni vrsta reliefov. To so razni prizori iz gostinskega življenja, o meš-
čanski gardi idr. Hiša spada med najlepše bidermajerske hiše iz leta
1815. Fasado zaključuje lep fabion.
Na štev. 4 je bidermajerska hiša, kjer so bili vrsto let lončarji.
V eni izmed teh hiš so včasih stanovairslikarji Kasimirji, ki jim je
stala nasproti, na drugi strani ulice, sedaj že podrta mala kasarna (na
mestu sedanjega živilskega trga).
Na štev. 1 je gostilna p>o Roziki in njen vrt zavzema del renesan-
čne utrdbe iz 16. stoletja, medtem ko je sama stavba iz 19. stoletja.
Lastnici gostilne je ansambel Vitek iz Maribora posvetili znano na-
rodnozabavno pesem »Pri mamci Roziki.«
Že iz Bezjakove ulice zremo na desni strani na sejmišče in živil-
ski — Titov trg, v stari Jugoslaviji Tyršev trg. Tukaj običajno v času
kurentovanja izvajajo folklorne skupine svoje plese. Kot po vsem me-
stu so tudi na tem trgu številne arheološke najdbe.
Na trgu (štev. 11) je zanimiva proviantna hiša štajerskih deželnih
stanov.
Napotimo se po Miklošičevi ulici na Trg mladinskih delovnih
brigad. Ulica nosi ime po jezikoslovcu Francu Miklošiču (1913, Ra-
domerščak — 1891). Staro ime ulice je Barvarska ali tudi Kovaška uli-
ca. Ker je v 18. stoletju doživela dva velika požara, ima močno spre-
menjeno podobo. Razen zanimivih portalov srečamo na štev. 3 vogal
s kolutasto streho in obešen panj, na Miklošičevi 1, ki ima v niši lese-
no Marijo z Jezusom, pa lepo fasado, kolesa s krili ter rožne vitice.
S Trga MDB se napotimo po Lackovi ulici, ki se imenuje po na-
rodnem heroju Jožetu Lacku in je ime v toliko opravičljivo, ker je bil
na štev. 7 med okupacijo sedež nemške tajne policije, ki je tukaj muči-
la Lacka in ostale protinacistične borce. V spomin na to mučenje je
na hiši spominska plošča.
V srednjem veku je bila tu ulica K Ogrskim vratom, v stari Jugo-
slaviji pa Panonska ulica.
Zanimivejša stavba iz 17. stoletja je v Lackovi 6 — sedaj gostilna
Pri Pošti. Nasproti je stala do II. svetovne vojne kasarna ali velika vo-
jašnica, nekoč invalidski dom — ustanova Marije Terezije iz leta
1750, ko je obiskala Ptuj. Leta 1860 ga je ukinil Franc Jožef in inva-
lidski dom je prevzel pionirski bataljon. V stari Jugoslaviji je bila v
stavbi knjižnica Svobode, Vzajemnosti, nemška knjižnica, od leta
1919 pa tudi meščanska deška šola.
Nekje v bližini je bila mitnica, ki jo omenja v svojem ptujskem
romanu Kurt Hildebrand Matzak (NValdmiiller prekine potovanje —
Waldmuller unterbricht seine Reise, 1944).
Na desni strani se odcepi med gostilno Pri Pošti in trgovino Ke-
mikalije (pred nekaj leti še pošta) z lepim, toda propadajočim proče-
ljem. Vodnikova ali nekoč Minoritska, pozneje Gasilska ulica, saj je
bilo tu do nedavnega gasilsko poslopje (danes parkirišče). Minoritski
kronist L. Pečko omenja v ulici sledove židovske sinagoge, ki so še bi-
li vidni leta 1827. Po tej ulici pridemo do sedanje pošte oziroma Trga
svobode, vendar mi nadaljujemo pot po Lackovi ulici. Hiše so neo-
klasicistično okrašene. Pred železniškim prelazom ter gostilno pri Be-
lem križu zavijemo na levo v Trstenjakovo ulico. Romantični zgodovi-
nar, navdušen slovanofil, pesnik in pisatelj ter duhovnik Davorin Tr-
stenjak (1817, Kraljevci — 1890) jeisil nekaj časa kaplan v Ptuju. Prvi
je uvedel v Novice povest in humoresko. (Glej njegovo razpravo »O
pomenu imena mesta Poetovia«, Novice 1856).
Se nadaljuje
Bezjakova ulica št. 7 (reliefi nad okni)
Lackova ulica
foto: M. Ozmec
V slovo Olgi Čehovi
v sredo, 22. aprila, je bilo na
pokopališču v Destrniku posled-
nje slovo od Olge Čehove iz Ja-
nežovec. Čeprav je bila njena
osebna želja, da je poslednje slo-
vo le v ožjem krogu najdražjih in
najbližjih, številni občani, ki so
jo poznali in spoštovali, tega ni-
so mogli upoštevati. V velikem
številu so prišli k poslednjemu
slovesu in s tem počastili spomin
na ženo, ki ni bila samo skrbna
in ljubeča mati, temveč tudi ne-
pogrešljiva sodelavka v NOB,
aktivistka Osvobodilne fronte in
prizadevna družbenopolitična
delavka v povojnem obdobju.
Olga se je rodila 25. aprila
1908 v družini Potrčevih. Dva
njena brata sta bila zdravnika.
Eden od njiju je nam vsem znani
revolucionar, predvojni organi-
zator komunističnega gibanja in
avtor knjige o socialistični mora-
li in etiki dr. Jože Potrč, ki je
imel velik vpliv tudi na svetovno-
nazorsko usmeritev svoje sestre
Olge.
Olga si je nadvse želela, da bi
postala učiteljica. Toda umrl ji je
brat, ki naj bi po očetu prevzel
kmetijo, po želji staršev je mora-
la pustiti študij in se posvetiti de-
lu na kmetiji. Poročila se je s
Francem Čehom, s katerim sta
dobro gospodarila, saj je bila*
njuna kmetija med trdnejšimi v
okolici, med NOB pa je bila tudi
Varna postojanka OF.
Po vdoru okupatorja sta oba
Olgina brata bila kot vojna uje-
tnika zaprta v nacističnih tabori-
ščih, ženo in otroke starejšega
Igrata pa so izgnali v Srbijo. Olga
je skrbela in si odtrgovala, da so
^jetniki in izgnanci večkrat dobi-
li paket od doma. S hrano in z
drugimi potrebščinami pa je red-
podpirala tudi borce prve
Slovenskogoriške — Lackove če-
te. Bila je aktivistka OF. Čeprav
"'ati dveh mladoletnih otrok in z
Veliko delovnimi obveznostmi na
•kmetiji, je neumorno delala tudi
2a osvobodilno gibanje.
Po izdaji in padcu Lackove če-
te, ob nepopisnem nacističnem
terorju je trepetala za svoje otro-
ke in svojo domačijo. Toda ni je
zlomilo. Ze leta 1944 je bila izvo-
ljena za sekretarko odbora OF,
ki ga je vodila do osvoboditve,
uspešno pa je opravljala tudi
mnoge druge težavne naloge.
V dneh pred osvoboditvijo je
bila na konferenci na Pohorju iz-
voljena v Okrajni odbor OF Ptuj,
ki je 10. maja 1945 v svobodnem
Ptuju prevzel vse naloge nove
ljudske oblasti. Odgovorna je bi-
la za zdravstvo in Rdeči križ. To
delo in druge aktivistične naloge
so jo popolnoma pritegnile, sko-
raj ves> cas je morala prebiti na
okraju in pri delu na terenu. Bila
je tudi sprejeta v KPJ.
Toda klic družine, klic kmetije
je bil vedno močnejši. Januarja
1946 se je vrnila domov, k delu
na kmetiji. To so ji na okraju ta-
krat zamerili, ji očitali kulaštvo
in jo tudi izključili iz KP. Toda
Olga je kljub temu delala naprej,
bila je izvoljena za predsednico
Krajevnega ljudskega odbora,
bila je delegatka v OLO in akti-
vistka OF.
Povojna akcija socializacije
vasi jo je spet zajela z vso ostri-
no. Kot zavedna aktivistka je
prepričala tudi moža, da sta v le-
tu 1949 s posestvom stopila v
kmetijsko obdelovalno zadrugo,
Olga pa je bila izvoljena za pred-
sednico te zadruge. Ponovno so
jo sprejeli v KP in zavedna člani-
ca ZK je Olga ostala vse življe-
nje.
Po razpustitvi kmetijsko-obde-
lovalne zadruge je bilo treba za-
četi vse znova, kmetija je zahte-
vala pridne roke in mnogo trde-
ga dela. Olga je vse to zmogla tu-
di še po tem, ko ji je umrl mož.
Ostala je zvesta svoji kmetiji,
ostala pa je tudi aktivna družbe-
nopolitična delavka v ptujskem
okraju in pozneje v občini. Med
drugim je bila predsednica Sveta
za varstvo matere in otroka pri
Občinskem ljudskem odboru,
odbornica tega odbora, članica
Občinskega odbora SZDL, v Ob-
činskem odboru ZZB NOV je bi-
la članica več komisij, opravljala
pa je še številne druge naloge v
krajevni skupnosti in občini —
vse dotlej, dokler ji je to dopu-
ščalo zdravje.
Kot vzgledna kmetovalka in
aktivna družbenopolitična delav-
ka je leta 1961 bila odlikovana z
medaljo dela, prejela je prizna-
nje ZZB NOV, leta 1982 pa sre-
brni znak Osvobodilne fronte.
To so le skromna priznanja, pre-
skromna za vse tisto, kar je Olga
napravila za našo družbo, za vse
nas. Oddolžili se ji bomo s tem,
če se je bomo vedno spominjali
kot vzorne žene in matere, neu-
strašne ilegalne delavke in akti-
vistke, neutrudne delavke v ob-
dobju izgradnje ljudske oblasti
in samoupravne socialistične
družbe.
Slava njenemu spominu!
FF
KS MAJŠPERK
Med
najboljšimi
v Jugoslaviji
v petek, 24. aprila, je predsed-
nik RK SZDL Slovenije Jože
Smole izročil priznanja Zvezne
konference SZDL Jugoslavije
osmim krajevnim skupnostim,
štirim posameznikom in dvema
organizacijama združenega dela
za uspehe pri razvoju in uvelja-
vljanju krajevnih skupnosti. Pri-
znanja je Zvezna konferenca po-
delila v okviru petletnega tekmo-
vanja Program akcij krajevnih
skupnosti. Med dobitniki je tudi
krajevna skupnost Majšperk.
V obrazložitvi je zapisano, da
živi samoupravno življenje v tej
haloški krajevni skupnosti v pol-
ni meri. Poleg skupščine in sveta
krajevne skupnosti so aktivni
zlasti odbori vaške samouprave
ter sveti in odbori pri samou-
pravnih organih krajevne skup-
nosti. Občani so aktivno poveza-
ni v frontni organizaciji, ki je no-
silec političnih aktivnosti. Izred-
no aktivna je tudi mladinska or-
ganizacija, prav tako tudi kraje-
vna organizacija ZZB NOV.
Krajani uresničujejo svoje inte-
rese tudi v družbenih organizaci-
jah in društvih.
V petletnem obdobju so izgla-
sovali referendumski program, ki
je zajemal posodobitev cestnega
in električnega omrežja, posodo-
bili so telefonsko centralo in bi-
stveno izboljšali oskrbo prebival-
cev. V krajevno življenje se zelo
uspešno vključujeta delovna or-
ganizacija Volneni izdelki in te-
meljna organizacija Tovarna
obutve.
N. D.
V soboto, 9. maja, bodo v
krajevni skupnosti proslavili
krajevni praznik. Oh tej prilož-
nosti bodo svečano odprli Pla-
nikino temeljno organizacijo
Tovarna obutve, kjer je dobilo
delovno mesto mnogo prebival-
cev krajevne skupnosti Maj-
šperk. Na slovesnosti, ki se bo
pričela ob 10. uri pred novo to-
varno, bodo izročili bronaste
znake OF in priznanja kraje-
vne skupnosti. V kulturnem
programu bodo sodelovali mo-
ški pevski zbor DPD Svoboda
Majšperk, osnovnošolci in
mladina iz krajevne .skupnosti
ter godba na pihala iz TGA Ki-
dričevo. Po otvoritvi bo ogled
tovarne in delovnega procesa,
zatem pa družabno srečanje. V
počastitev praznika bodo tudi
športna srečanja.
Ali odločajo in o čem
s približno enakim dnevnim
redom, kot so ga imeli delegati
na zboru krajevnih skupnosti, so
v torek, 21. aprila, zasedali tudi
delegati zbora združenega dela.
Vendar nk tem zboru ni bilo po-
sebne razprave, čeprav so obrav-
navali za združeno delo zelo po-
membne dokumente. Na nede-
javnost in nekritičnost delegacij
za zbor so predstavniki Izvršne-
ga sveta in Predsedstva Občinske
skupščine opozorili tudi ob
obravnavi poročila o delu skup-
ščine. Delegati v njem brez zani-
manja za odločitve in brez odpo-
ra do. napačnih rešitev puščajo,
da gredo dogajanja mimo njih,
in nekateri se sprašujejo, o čem
delegati sploh še odločajo. Ena
redkih delegacij, ki aktivno delu-
je, je delagacije Kmetijske zadru-
ge, in so jo na zasedanju zbora
pohvalili.
d. I.
Vabljeni v b|jyiii|y
Krajani Spuhlje bodo letos pripravili številne športne in kulturne priredi-
tve, s katerimi bodo proslavljali osemnajsti praznik mestnih krajevnih skupno-
sti.
V soboto vabijo člani tamkajšnje šahovske sekcije na hitropotezni šahovski
turnir. Sodelujejo lahko štiričlanske ekipe iz krajevnih skupnosti, sindikalnih
organizacij, ekipe TVD Partizana, mladinskih organizacij in aktivov ter drugi.
Za najboljše ekipe so pripravili pokale, za posameznike pa pisna priznanja.
Turnir bodo pričeli ob 9. uri v domu krajanov oziroma gasilskem, domu v Spuh-
Iji. Ekipe se lahko prijavijo pred tekmovanjem, vnaprejšnje prijave niso potreb-
ne.
Skupaj z Zvezo telesnokulturnih organizacij Ptuj pripravljajo Spuhljani tu-
di turnir v malem nogometu, ki bo prav tako v soboto. Pričeli ga bodo ob 9. uri
na stadionu rokometnega kluba Drava. Ekipe pa se lahko prijavijo neposredno
pred tekmovanjem.
Tudi za ljubitelje namiznega tenisa so v Spuhlji pripravili turnir. Na njem
lahko nastopijo dvočlanske ekipe iz različnih okolij. Za najboljše v namiznem
tenisu so pripravili pokale. Turnir bo v nedeljo, pričeli pa ga bodo ob 10. uri
prav tako v domu krajanov.
Prihodnji petek pa bodo v Spuhlji svečano odprli prizidek h Gasilskemu
domu, ki ga bodo uporabljali za krajevno samoupravo. Po otvoritvi pa bo tam
tudi družabno srečanje krajanov mestnih krajevnih skupnosti.
Spuhljani vabijo vse prijatelje šaha, namiznega tenisa in malega nogometa,
da jih obiščejo in preživijo pri njih prijetne praznične dni. d. I.
4 - IZ NAŠIH KRAJEV
29. april 1987 —
Delegatska vprašanja
in pobude
Delegatska vprašanja in pobude v zborih Skupščine občine Ptuj,
kar še zlasti velja za Zbor krajevnih skupnosti, so vse bolj uveljavlje-
na oblika, s katero delegati opozarjajo na nerešena vprašanja na po-
sameznih področjih, na probleme in pojave v svojem delovnem in bi-
valnem okolju.
V enoletnem mandatu sedanjega Zbora krajevnih skupnosti je bi-
lo postavljenih že čez 70 delegatskih vprašanj. Vsebina se nanaša na
probleme v kmetijstvu, komunalni dejavnosti, urbanizmu, v preskrbi
občanov, delovanju krajevnih skupnosti in podobno. Na nekatera
vprašanja so bili dani odgovori že takoj na seji zbora, na večino vpra-
šanj pa na naslednji seji, pisno in ustno, na nekatere odgovore pa je
bilo treba čakati dalj časa, ker sekretariat zbora ne dobi odgovorov in
pojasnil vedno pravočasno od tistih, na katere se nanaša delegatsko
vprašanje.
Brez delegatskih vprašanj tudi ni bila II. seja Zbora krajevnih
skupnosti, ki je bila 21. aprila 1987.
ZA REDNO VZDRŽEVANJE GROBOV
Delegacija krajevne skupnosti Cirkulane je predlagala, da se
sprejme odlok o urejanju pokopališč za celotno občino. Tako bi lah-
ko tudi v krajevnih skupnostih zunaj mestnega območja prisilili ime-
tnike grobov k rednemu vzdrževanju le-teh. Navajajo primere, ko
svojci pokojnih ne vzdržujejo redno njihovih grobov, kar kazi videz
pokopališča in okolja. Če bo sprejet odlok, ki bo predvideval sankci-
je, bo KS lahko od svojcev izterjala tudi stroške vzdrževanja grobov,
če svojci tega ne bodo storili sami. Nobena KS pa nima denarja, da bi
lahko vzdrževala grobove namesto svojcev.
UREDITI KRIŽIŠČE
Delegacija krajevne skupnosti Bratov Reš je dala pobudo, da se
čimprej uredi križišče pri novem parkirišču za ptujskim gradom ob
vstopu v Maistrovo ulico. Delegacija ocenjuje, da je parkirišče po-
manjkljivo označeno s prometnimi znaki, zato so v nevarnosti pred-
vsem otroci, zlasti šolarji. Predlagajo, da«e označita vsaj dva prehoda
za pešce, na ustreznem mestu pa bi bilo potrebno postaviti tudi znak
STOP.
ZEMLJIŠČA ZA ZASEBNO POZIDAVO
V imenu krajevne skupnosti Lovi ene na Dravskem polju je dal
delegat pobudo, da se nekatere parcele v katastrskih občinah Lovrenc
in Župečja vas prenesejo iz 1. kategorije kmetijskih zemljišč v 8. kate-
gorijo in se namenijo za zasebno pozidavo. V obrazložitvi navajajo,
da omenjena kmetijska zemljišča ležijo v naselju med že zgrajenimi
hišami, površine so manjše, za strojno obdelavo neprimerne in se na
njih sedaj prideluje hrana na ekstenziven način. Poudarili so tudi, da
pri tem ne gre za širitev naselja, temveč za popolnitev naselja v celoto.
OMOGOČITI ŽIVUENJE V DOMAČEM KRAJU
Ljudje se izseljujejo iz Haloz in iz drugih odročnih krajev tudi
zato, ker ne dobijo ustreznih parcel za stanovanjsko gradnjo, je dejal
delegat iz krajevne skupnosti Leskovec in predlagal, da naj bi urbani-
stični in prostorski plan omogočala možnost gradnje stanovanjskih
hiš po želji graditeljev. Glavni pogoj naj bi bil, da ne posegajo v ure-
jene kmetijske površine. Če bi to dovoljevali, bi se marsikatera mlada
družina odločila za gradnjo hiše v domačem kraju, s tem pa bi tudi
ohranjali poseljenost celotnega območja občine.
VPRAŠANJA V ZVEZI Z MELIORACIJAMI
Delegacija krajevne skupnosti Polenšak je imela vrsto pripomb
in vprašanj v zvezi z izvajanjem melioracijskih del na območju For-
min-Zamušani in Tibolci. Pravijo, da se zasebni lastniki zemljišč pri-
tožujejo, da izvajalci dela opravljajo slabo, se z ljudmi ne posvetujejo,
zato nekatera dela opravljajo brez potrebe, druga opuščajo in podob-
no. Pritožbe so tudi v zvezi s špekulacijami posameznikov z zemljišči.
Delegaciji je bilo povedano, da je nekaj podobnih pritožb tudi
od posameznih občanov, zato je Predsedstvo SO Ptuj naročilo Komi-
siji za družbeno nadzorstvo, da primere razišče, ugotovi dejansko sta-
nje in o tem pripravi poročilo. To naj bi bilo uvrščeno na dnevni red
seje Zbora krajevnih skupnosti v maju. »Ukrepajte čimprej, ker se
spomladanska setev že začenja«, je k temu dodala delegatka iz KS
Polenšak.
O prometu ve skoraj vse
V soboto, 18. aprila, je bilo v
Luciji pri Portorožu republiško
tekmovanje osnovnošolcev in
srednješolcev v spretnostih in
znanju o prometu z naslovom
Kaj veš o prometu. Ptujske mla-
de sta zastopala najboljša na ob-
činskem prvenstvu Andrej Riž-
ner iz šole Videm in Ksenja Ra-
kuša iz Srednješolskega centra.
Ksenja je osvojila trinajsto me-
sto, Andreju pa je uspelo uvrstiti
se na državno tekmovanje, saj je
bil tretji. Tekmovanje je bilo zelo
zahtevno, saj je vsaka napaka
pomenila za več mest slabšo uvr-
stitev. Naslov članka torej ni pre-
tiravanje, saj bi Andrej s svojim
znanjem dal v koš marsikaterega i
izkušenega voznika. i
K Andrejevemu uspehu je pre-
cej pripomogel tudi njegov men-
tor Anton Kovačec, ki na videm-
ski šoli skrbi za prometno vzgojo
na   predmetni   stopnji.   Precej
skupnega dela je bilo potrebne-
ga, dela, ki večidel ni materialno
ovrednoteno, kot je sploh značil
no za večino zunajšolskih deja\ •"
nosti v osnovni šoli, kjer so tis^^"
ki pri delu z učenci dosegle'^''
uspehe, »nagrajeni« s tems|,'*J<^
morajo še več prostega čajm'
vovati za šolo. I"'' ^^f
pl'
Andrej bo torej pi i
SR Slovenije na medrefv^^stavnik
tekmovanju v Ohridu ^. ubliškem
sama pot v Makedft "laja. Ze
velika nagrada, iiy -»"'Jo bo zanj
brez težav, bo i-- ^« vse šlo
skim letom lahk^ letošnjim šol-
voljen. Ko bi tar?^ ^ot zado-
nem šolskem uV*^." ^e pri red-
delu!
Andrej »dresira« svojega konjička (posnetek: JB)
.. Vis/^Vv^!?, pV.uciKOV koruze ne
moremo pričakovati brez temelji-
tega uničevanja plevelov, saj
vznikajo sočasno s koruzo in ji
odvzemajo hranilne snovi, svet-
lobo in vlago. Na začetku ob-
dobja kemičnega zatiranja smo
plevele zelo uspešno uničevali s
triazini; ker smo želeli imeti čim-
bolj nezapleveljene posevke,
smo njihovo porabo marsikje tu-
di po nepotrebnem povečevali.
Posledica tega in okrnjenega ko-
lobarja je bila razmnožitev pros-
natih trav (kostrebe, muhviča, kr-
vave srakonje) in v zadnjih letih
razvoj plevelov, odpornih proti
atrazinu. Na njivah, kjer intenzi-
vno pridelujejo koruzo, smo ugo-
tovili predvsem razvoj bele met-
like in ščira. Za njuno zatiranje
imamo na voljo primerne herbi-
cide, izbira teh pa je odvisna od
sestave plevelne flore in od načr-
tovanega poljskega kolobarja, ki
ga omejuje uporaba atrazinov.
Na površinah, kjer se še niso
razvili pleveli, odporni proti
atrazinu, in bo koruzi sledila
ozimna pšenica, bomo plevele
zatirali s herbicidom primagram
500-FW (4-7 l/ha) ali s tekočim
primextra 500 (5 — 7 l/ha) ali s
tekočim lasso combi (5 — 7 l/ha).
Po priporočeni količini prima-
grama, ki bolje zatre travnate
plevele od ostalih dveh, smemo
saditi tudi krompir. Uspešno bo-
mo semenske travnate in široko-
listne plevele zatrli tudi z doma
pripravljeno kombinacijo herbi-
cidov dual 500 ali lasso EC +
radazin WP 50 ali atrapin.
Priporočene herbicide lahko
rabimo pred setvijo ali po njej ali
po vzniku koruze in plevela. Čas
uporabe je odvisen od pedokli-
matskih pogojev; tako bomo v
daljšem sušnem obdobju na izra-
zito suhih tleh herbicid pred set-
vijo plitvo vdelali v tla, če pa so
tla primerno vlažna, bomo s her-
bicidi škropili takoj po setvi.
V primeru, da je po setvi sušno
vreme ali obilo padavin, lahko s
priporočenimi herbicidi škropi-
mo tudi po vzniku koruze in ple-
velov. Na temelju naših večle-
tnih poskusov priporočamo, da
opravimo to škropljenje, ko trav-
nati pleveli razvijejo I do 2 lista.
Po setvi, toda pred vznikom
koruze bomo na površinah, kjer
bodo sledile koruzi poljščine, ob-
čutljive za atrazin (oves, sladkor-
na pesa, oljna ogrščica, lucerna
itd.), uničili plevele s herbicidom
ciatral KSZ (6-8 l/ha) ali s
kombinacijami primagram
500-FW (3-4 l/ha) + afalon
(1,5 kg/ha) ali dual 500 (3-4 1/
ha) -f afalon (1,5 kg/ha) ali las-
so EC (3-4 l/ha) -I- afalon (1,5
kg/ha).
Širokolistne plevele, odporne
proti atrazinu, pred njihovim
vznikom uspešno zatremo s kom-
binacijami herbicidov dual 500
ali lasso EC -I- afalon ali pa, ko
so pleveli veliki 10 cm, s herbici-
dom lentagran WP(2 —3 kg/ha).
Njivski slak in osat zatiramo s
herbicidi na temelju 2,4-D ali
2,4-D + MCPA (deherban A ali
herbicid ali deherban forte; vsi
1,5 l/ha), ko je koruza velika 15
do 20 cm oziroma ima razvite 3
do 4 liste. Za uničevanje smolen-
ca pa bomo uporabili 3—4 l/ha
herbicida basagran (bentazon),
kč pleveli razvijejo 2 do 4 liste.
Omenjenih herbicidov ne smemo
up<)rabljati ne prej in ne kasneje.
Pri odmerkih moramo biti zelo
natančni, ker pripravki v večjih
količinah zavirajo rast koruze.
V posevkih koruze so tudi zelo
nadležni trajni travnati pleveli
(pirnica, pesjak, divji sirek), ki se
jih najbolj učinkovito znebimo s
škropljenji strnišč s herbicidi na
temelju glifosata (cidokor, roun-
dup). Zadovoljiv učinek pa da
uporaba herbicida eradicane 6-E
(5 l/ha), ki ga pred setvijo plitvo
vdelamo v tla. Po setvi, toda
pred vznikom, pa bomo škropili
z enim od herbicidov za sočasno
zatiranje semenskih travnatih in
širokolistnih plevelov.
Olga Jakič, dipl. ing. agr.
Kmetijski inštitut Slovenije
Ljubljana
Voda je vir življen'-
rastlinsko celico 'lUmvJ^- Sestavlja
rastlino, je sestavia(* s tem celotno
snovi v rastlini, [ar"' organske
kanju po rastliirr,š;^" svojem preta-
membno nalofoe" opravlja po-
ninske hranepjj^o prenosnika rud-
milatov, jjsfi- >n proizvedenih asi-
enakomejiK-' pa tudi vzdrževalec
RastVicI '""^ temperature,
stanoib«"'"^ moramo z njo nepre-
rab^n/^ oskrbovati, količina, ki jo
(j-sjcijo v posameznih rastnih sta-
so ijih, pa je lahko povsem razli-
čna. Motnje nastanejo, če je vo-
de premalo, pa tudi, če je je pre-
več. Ker v času vegetacije pada-
vine niso enakomerno razporeje-
ne, je naloga vrtnarja zlasti, da to
pomanjkljivost izravnava z zali-
vanjem ali namakanjem. Dobro
moramo poznati potrebe posa-
meznih vrtnin po vodi v posa-
meznih razvojnih obdobjih. Pri
posevkih je vlaga potrebna za za-
četek kaljenja, pri tratah je po-
trebna zato, ker imajo izrazito
plitek koreninski sistem. Sadno
drevje potrebuje obilico vlage v
času cvetenja in ko se zavezujejo
mladi plodovi, zeljnate rastline
pa takrat, ko je na višku rast in
razvoj njihovih listov, ker ima
velika listna površina večjo tran-
spiracijo.
Če vode ni, rastline ob vročih
dneh venejo. Naslednjo noč listi
zaprejo svoje reže in transpiraci-
ja je ustavljena, zjutraj rastlina
zopet pridobi turgor (napetost);
če se ta proces nekaj dni pona-
vlja, si naposled ne opomore več,
veni dalje in končno propade.
Ko smo tako ponovno osvežili
teoretična spoznanja, kdaj in ka-
ko rastlina vodo sprejema, je po-
trebno spoznati, kako rastlino
pravilno oskrbovati z vodo.
Ločimo namakanje, kadar
zemljo natopimo na zalogo, in
zalivanje, kadar naravne padavi-
ne sprotno nadomeščamo z zali-
vanjem ali umetnim dežjem. Na
večjih poljih običajno namaka-
mo s pomočjo umetnih jarkov,
po katerih zemljo izdatno namo-
čimo in oskrbimo z vodo za dalj-
ši čas, na manjših površinah pa
se vse bolj uveljavlja kapljični si-
stem namakanja skozi stalne po
površini položene preluknjane
cevi. Sistemov in načinov zaliva-
nja je mnogo, za vse pa velja, da
naj bodo čimbolj podobni rahle-
mu naravnemu dežju. Hladna,
čestokrat klorirana voda iz jav-
nih vodovodov je za rastline
škodljiva. Za zalivanje uporabi-
mo postano vodo, ki ne sme biti
hladnejša od temperature zraka
in tal. Za zalivanje je priporočlji-
vo na vrtovih imeti zajetje dežev-
nice, ki je najkoristnejša tudi za
najzahtevnejše vrtnine in cvetli-
ce.
Nikoli ne zalivajmo z močnimi
curki neposredno iz vodovodnih
cevi, ker to zemljo zbija, kvari
njeno strukturo in povzroča ero-
zijo. Ko je zalivanje potrebno,
rahlo škropljenje ne koristi. Ve-
lja pravilo: vsak kvadratni meter
površine moramo zaliti z 8 do 10
I vode. Izgibajmo se prepogoste-
ga zalivanja; bolje je občasno,
toda obilno namočiti tla.
Miran Glušič, ing. arg.
Letos novi obrtniki v obrtni coni
v Ormožu obljubljajo, da bodo obrtniki le-
tos lahko kupili prve komunalno opremljene
parcele; opremljati so jih pričeli v prejšnjem
letu. Načrtujejo, da bodo do polletja uredili
cesto, napeljali elektriko in vodovod.
Kupcem naj bi bile na razpolago v drugem
polletju. Namenili pa so jih obrtnikom z veli-
koserijsko proizvodnjo. Tajnik obrtnega
združenja Anton Kirič je povedal, da seje pr-
vi za nakup odločil zdomec Mirko Miklošič,
ki bo uredil lesno predelovalnico.
Letos bodo komunalno opremili šest par-
cel.
MG;
Na planoti mu je vnovič priteklo nasproti nekaj ljudi. Bili so od
njegovega oddelka. Bežal je mimo njih. Za njihove klice se ni zmenil,
dasi gaje njihova pričujočnost nekoliko pomirila. Povedali so mu, da
so uporniki premagani, da so čete, ki so prodirale z druge strani, s hri-:
bovja, prve prodrle do uporniških straž, ki se s te strani niso nadejale I
napada.
»Kakšni so vendar ti uporniki?« je naglo vprašal Marin vojaka,
ki mu je pripovedoval vse to. Ta ga je začudeno pogledal, za hip mu
je zastala sapa.
»Saj vendar veš. Petinštirideseti polk je imel tukaj svoj kader.«
»Torej so bili naši ljudje, avstrijski vojaki?«
»Seveda, Italijani niso bili.«
»In kdo smo vendar mi, ki smo se z njimi bojevali? Ali smo še
ljudje ali nismo več?« Vojaki so ga brez odgovora poslušali. On pa se,
je zleknil na zemljo in začel obupno klicati: »Stanič, Stanič!« Nikdo
se ni oglasil, samo zemlja mu je govorila s trdim, steptanim glasom:
»Počakaj, v meni se bosta zopet videla, ne z očmi, temveč z vsem tele-
som, ki...«
Marin je ni utegnil dalje poslušati, kajti zaslišal je povelje za
zbor. Skočil je pokonci in je hitel za poveljem, ki ga je vleklo k sebi s
čudno grožnjo.
Po razglasitvi obsodbe, ki je zavalila zapečaten kamen na grob
človeškega protesta zoper nasilje in krivico, je bil poklican oddelek, v
katerem je služil Marin in ki je pri napadu največ trpel, da izvrši ob-
sodbo nad peterico ljudi, ki so baje povzročili upor. Ko so povedali
ljudem, kaj morajo storiti, so ostali popolnoma mirni. Nikdo ni niti
trenil z očesom, potuhnjeno so zrli predse. Marsikdo je občutil celo ti-
sto gnusno čustvo škodoželjne vzvišenosti, ki se polasti človeka, če
doživi smrt ali veliko nesrečo svojega bližnjega. To satansko čustvo,
na splošnosti katerega pravzaprav sloni ves način človeškega življe-
nja, je občutil tudi Marin, ko je stopal s svojim oddelkom in z obso-
jenci na morišče. Zavedal seje grozote tega čustva, vendar si ni mogel
pomagati, četudi je gledal v jasno poletno jutranje nebo, čeprav je z
razširjenimi prsmi srkal vase hladno toploto rosne zemlje.
Ko so dospeli više v hrib, so šli skozi redek bukov gozd. Marin še
nikdar ni slišal tako močnega in skladnega ptičjega petja kakor v tem
svetlem gozdu, kjer je nekje ležala jasa z izkopanimi grobovi. Čera-
vno je zrastel na vasi, ali pravzaprav na samoti, se je vendar zastonj
mučil, da bi se spomnil, ali je že kdaj slišal take ptice, ki so naravnost
z vsiljivo glasnostjo prepevale svoje pesmi. Ali jih ona peterica sliši?
Ta črni visoki fant z zamolklo belim obrazom, ki je menda največji
krivec, je moral biti pevec. In njegov tovariš, ki se z nazaj nagnjeno
glavo prešerno ozira v nebo. Četudi so njegovi koraki plahi, drsajoči,
vendar zavzeto posluša petje, ki zveni z vej, kakor — kaj? Posmeh.
Ali je res narava brezčutna za človeško trpljenje? To je satanski porog
in ne ptičje petje.
>Saj se še ti ne veseliš, da nisi obsojen na smrt. Pripravljen si, da
boš streljal na te prekrasne ljudi, ki so imeli pogum delati tako, kakor
so spoznali za pravo. Ti si preklinjal vojno in njene povzročitelje v
plehki šolski nalogi.< — »Saj se sramujem.« — >Zdaj se pokaži moža!
Odpovej pokorščino in stopi k oni peterici!< — »Kaj pa mati in Mi-
cka?« — >Saj ju ne ljubiš.<
Krenili so še više. Bukovje seje umaknilo rdečim hojkam. Marin
se je neprestano pravdal s samim seboj, vendar je hodil z lahkim,
prožnim korakom. Bil je v predzadnji vrsti eksekucijskega oddelka.
Zraven njega je šla še trojica tovarišev. Vendar ni videl nikogar, tudi
drugih vojakov ne, niti častnika niti obsojencev, katere je spremljal
vojaški kaplan. Tudi ptičjega petja ni več slišal. V borovju menda niso
gnezdili.
Dospeli so na pusto planoto, nad katero se je dvigala odkrušena
rdeča stena, nad njo je bil zopet hojkov gozd. Kako je nastala ta pre-
lomnica? Ni imel časa razmisliti vprašanja, kajti vrste so se ustavile.
Zasikalo je nekaj povelj. Marin jih ni razumel in je nervozno skakal
sem ter tja. Zagledal je pred seboj častnika, ki je vnovič nekaj zapove-
dal v kratkih, odsekanih besedah. Nato je izgubil zavest. Ohranil pa
je občutek, da živi. Zavedal seje šele, ko je korakal z nekaj tovariši in
častnikom proti oni rdeči odmeljeni steni, ki mu je sijala nasproti ka-
kor svarilno znamenje. Tik pred njo je bila odmetana rdeča borova
zemlja. Zakaj ste ranili to zemljo? Saj jo boli. Odkod so prišli ti lju-
dje, ki stoje med onole steno m nasini poiiuuoin? Kdo je to? Kaj de-
late, ljudje božji?
»Ogenj!«
»Živio Jugoslavija!«
Istočasno z drugimi je sprožil v smer presunljivega klica. Zavest
se mu je vrnila. Zagnal je puško od sebe in je skočil tja, kjer je trepe-
talo petero ljudi v lastni krvi. Črni fant seje skušal dvigniti. Marin se
je sklonil k njemu, da bi mu pomagal, toda neusmiljene roke so ga
potegnile stran. Nekdo ga je vodil. Prepustil se mu je popolnoma. Da
bi se mogel zbuditi iz teh strašnih sanj!
Marin ni zbolel. Ko so ga pripeljali nazaj v barako, so mu prine-
sli pismo, v katerem mu je sporočala mati, da je Micka prezgodaj ro-
dila. Otrok je zdrav in njemu podoben kakor krajcar krajcarju, samo
nohti in lasje mu še niso zrasli. Prepričana je, da se bo živ vrnil do-
mov, saj vsi pravijo, da bo vojske kmalu konec. Potrpi naj vse, karkoli
ga bo doletelo. Otrok je največja sreča zanj.
Ko je pismo prebral, je bil zdrav. Preiskava proti njemu je bila
kmalu ustavljena. Začelo se je prazno kasarniško življenje. Marin je
sedaj vsa povelja izvrševal s pretirano natančnostjo. Naravnost tek-
moval je v izvrševanju vojaških dolžnosti. Zelo rad bi šel domov po-
gledat sina, toda zatiral je v sebi to hrepenenje, boječ se, da bi na ta
način uničil svojo srečo. Samo ponoči, ko je videl poleg sebe Staniče-
vo ležišče, na katerem je zdaj spal neki rekrut, so za hip vstali v njem
osebe in dogodki preteklih dni. Kakor visok temen gozd so stali pred
njegovo dušo umorjeni tovariši. Šumeli so v grozotnem pretenju, on
pa je moral s težko sekiro klestiti po njihovih deblih. Včasih se je dvi-
gnil na postelji Stanič in mu kazal svojo pohojeno glavo. >Ravno na
mojem čelu in zlomljenem nosu se pozna tvoj čevelj. Jaz pa sem prvi
stopil na tvojega očeta, ko se je zgrudil na črni gališki cesti.< Včasih se
mu je za vzglavjem pojavil Krapf in se nagibal čez njegov obraz. >Pa
si vendar tudi ti moril. Še več, kaj si pisal v šolski nalogi?< Silva je
skušala odgrniti odejo in se uleči zraven njega. >Takrat sem te pošte-
no potegnila za nos. Veš, saj imam tebe rajši, toda on je vojskovod-
ja .. .<
Marin si je tedaj moral predstavljati nežno otrokovo telo, stkano
iz njega in Micke. Če je pomislil, da je pravzaprav smešno, da ima že
sina, dasi se sam še čuti otroka, tedaj so ga obsule te prikazni s tako
vsiljivo natančnostjo, da je udarjal okoli sebe, suval, brcal, pljuval in
klel. Kakor hitro pa si je predočil belo tkanino otroškega telesca, v
katerem spi duša, ki bo mogoče dosegla resnico sanj njegove mlado-
sti, je bil srečen.
Nadaljevanje prihodnjič
TEDNIK - 29- april 1987
ČESTITKE — 5
6 — ČESTITKE
29. april 1987 - TEDNIK
TEDNIK - 28- april 1987
ZA RAZVEDRILO — 7
Dober den v toten prozničnem tjedni, v kercn eni čista nič ne de-
lajo no praznuvljejo praznik dela, drugi pa rintamo tak, ke nam švic
po ritnem žlebu curlja. Tak je pač na totem sveti, ke provimo, da mo-
remo izkozati delu vso čast in oblast. Samo da je v praksi tak, ke delo
nam ostaja, oblast pa tistim, ki v živleji neso glih nikol preveč delali.
Pardon, da ne bi bilo kokšne zamere, saj so med oblastveniki tudi ča-
stne izjeme, samo čim duže boj jih je treba z lučjo pri belem dnevi
iskati. Bo že tak držalo, kak je včosik tisti humorist Fornecijof Tunek
peja: Oblast imamo prima, samo narod nam ne štima. Zato pa jaz
predlogam, da naj oblast ostone, samo narod je treba zamenjati.
Tejko sen vam hteja povedati no povoščiti ob delavskem prazni-
ki. Ce bode lepo vremen, bomo kmetijci na njivi praznovali, seveda
pa si bomo tudi kaj prazničnega privoščili. Z Mico sma že skenla, da
boma šla na 1. majsko proslavo no pomogat majpan ali lepše poveda-
no prvomajsko drevo stavit. Samo moja Mica zdaj že enih por prvih
majov provi: Veš kaj, Lujz, lepo bi bilo, če bi se tudi tebi kaj gor po-
stavlo ... Frdamana ženska . ..
V naši vesi bomo zrihtali v soboto zvečer provo veselico z ansam-
blom Padajoči standard, s pevko Neukročena Inflacija. Toti ansam-
bel igra narodne in zabavne viže. Najboj popularni sta melodiji Kje
so tiste stezice, ki so včasih bile in tista Kud plove ovaj brod . . .?
Tejko za gnes, saj neman dosti cajta za pisanje. Mica me prega-
nja iz hiše v stalo, iz stale na njivo, z njive v gorico, tak ke ne ven, kje
bi si malo doj vlega. Saj vidim, kak se vam smilim, samo to mi nič ne
pomoga. Ob vsem totem delu pa bi moga še vse delegatske funkcije
opraviti, na različne seja hoditi, se dogovarjati no sporazumevati, se
kregati in ljubiti ...
Vaš skregani no ljubljeni LUJZEK
8 - NAGRADNA KRIŽANKA
29. april 1987 - TEDNIK
TEDNIK - 29- april 1987
OGLASI IN OBJAVE - 9
Biser ormoške turistične ponudbe
Jože Kupljen je v Veličanah 59 pri Ivanjkovcih svoje 20-letno
zdomstvo kronal z gostiščem (Taverno), v katerem je prostora za 150
gostov, 22 pa jih lahko tudi prenoči. Prvi gostje, ki so prišli v teh
dneh, so ga navdušeno sprejeli. Se več: dali so mu oceno odlično.
Vinska cesta od Ivanjkovc proti Jeruzalemu je z njim veliko pri-
dobila. Kupljen je pri ureditvi sicer »uporabil« strokovnjake, vendar
je poskušal, in to mu je tudi uspelo, ohraniti tradicijo vinskega kraja z
vsemi značilnostmi; največ pa je nastalo po njegovih zamislih. Domi-
selno se prepleta staro in novo: stare preše dajejo prostoru doma-
čnost.
Temelji gostišča so zrasli na ostankih stare vinske kleti — zidani-
ce, ki jo je kupil pred več kot desetimi leti. Prepričan je, da je gostišče
urejeno tako, da se bo gost po prvem obisku še vračal. V njem ni nič
takšnega, kar bi spominjalo na podobne lokale. Vino bo na mize pri-
hajalo v buteljkah, ki jih Kupljen polni z lastnim vinom. Obiskovalci
vinskih sejmov njegovo vino dobro poznajo: na Ljubljanskem vin-
skem sejmu je v treh letih za vse sorte vina prejel veliko zlato meda-
ljo. Na 4 hektarih goric rastejo laški in renski rizling, šipon, beli in
modri burgunec.
Za zadovoljstvo gostov bo skrbelo šest ljudi, gostišče pa bo vodil
zakonski par Alojz in Marija Polanič. Z »dnevom odprtih vrat«, ki bo
15. avgusta, se bo gostišče tudi uradno odprlo za turistične tokove od
blizu in daleč, čeprav so ga neuradno že odprli.
Pri ureditvi so mu šli na roke vsi občinski možje, le bližnji sosedi
so mu nagajali. Kaj pričakuje? »Nič, želim le, da bi se gostje pri nas
dobro počutili in da ne bi imel težav,« je še povedal. MG
S Taverne se nudi lep pogled na bližnjo in daljnjo okolico.
Jože Kupljen je takole nazdravil v stari kleti, v novi, ki je prav tako po-
vezana z gostiščem, pa prevladuje moderna oprema, od sodov naprej...
foto: Štefan HOZJAN
Spominska plaketa
»Svobodi« Ptuj
Za posebne, izredne uspehe in zasluge, dosežene na področju po-
litičnega delovanja, ter širjenje in utrjevanje bratstva in enotnosti med
jugoslpvanskimi narodi in narodnostmi, razvijanje sodelovanja med
bratskimi občinami SR Hrvatske in Slovenije ter za uspehe in zasluge,
dosežene pri uresničevanju programov medrepubliškega sodelovanja
v okviru Srečanj bratstva in prijateljstva, podeljuje koordinacijski od-
bor posebna priznanja: listino bratstva in prijateljstva, plaketo brat-
stva m prijateljstva ter zlato in spominsko plaketo.
Na četrtkovi slovesnosti v Cakovcu so dobili spominsko olaketo
bratstva in prijateljstva 1961 — 1986: Ogranak seljačke sloge Nedeli-
šče, DPD Svoboda Ptuj, Radio Varaždin in Radničko kulturnoumje-
tničko društvo Sloboda VIS Varaždin. mš
Spominska plaketa za DPD Svoboda Ptuj. Posnetek: L. Cajnko.
Nova mlekarna pod streho
Na mestu, kjer so lani septembra porušili staro stavbo ptujske
mlekarne, je zrasel nov, objekt. Pred dnevi so graditelji že postavili
ostrešje in sedaj je gotovo že pod streho. Že večkrat smo poročali, da
§re za prvo fazo modernizacije ptujske mlekarne. V novih prostorih
odo najprej pričeli delati z dosedanjo opremo, pričakujejo, da jo bo-
do iz secfanjih zelo tesnih prostorov preselili julija ali avgusta. Prva
faza modernizacije bo stala okoli 490 milijonov dinarjev, v drugi fazi,
ki časovno še ni opredeljena, bodo kupili stroje za proizvodnjo poltr-
dih sirov. V načrtu imajo, da bodo v prihodnje prevzeli vse količine
mleka, oddanega v ormoški in ptujski občini. Letos računajo na okoli
21 milijonov litrov, poleg znanih proizvodov, kot so mleko, maslo, jo-
gurt, bodo proizvedli tudi okoli 400 ton kazeina, ki ga potrebuje pred-
vsem industrija lepila.
Podoba objekta mlekarne pred tednom
Velikani v podlehni-
škem jezeru
Ribiči se še dobro spominjajo, da so pred petimi ali šestimi leti v
Podlehniškem jezeru bivali pravi podvodni velikani. Največje trofeje
so bili somi. pa tudi ščuke in tolstolobiki. Zadnja leta je ribnik, kate-
rega lastnik je Ribiška družina Ptuj, sicer nudil možnost ribolova,
vendar o pravih trofejah ni bilo dosti slišati. To pa ne pomeni, da v tej
čisti vodi, v katero se zliva potok Dežnica, ni velikih rib.
Prejšnjo sredo, 22. aprila, je sedanji skrbnik ribnika Branko Sa-
bath iz Kidričevega kot običajno vrgel vabo za lov na krapa. Okoli
osme ure je bilo in lep čas se ni nič premaknilo. Potem pa je 0,35 mili-
meterska najlonska vrvica nenadoma zginila pod vodo. Ko je zate-
gnil, je takoj zaslutil, da gre za nekaj velikega, saj se je ujeta riba z ve-
liko naglico oddaljevala. Po skoraj polurnem boju pa je le privlekel
na suho nevsakdanji plen: kar 8 kg težkega amurja, ki je meril od re-
pa do glave celih 83 cm. Kmalu zatem je na isto vabo (polento) dobil
še štirikilogramskega krapa, tako da je bila ribiška sreča še toliko več-
Naj dodamo, da je od letošnje pomladi prevzel skrb nad jezerom
v Podlehniku pododbor Ribiške družine Ptuj iz Kidričevega in je po-
skrbel za prvi letošnji vložek. Pred kratkim so namreč vložili okoli
1,200 kg porcijskih rib za športni ribolov. Sicer pa je v najčistejši vodi
na območju lovnih revirjev RD Ptuj še precej krapov, nekaj somov,
pa tudi ščuk je dovolj, da ne govorimo o »drobižu«, kot pravijo ribiči
manjšim ribam. Za nečlane velja dnevna ribolovnica 2.000 din, člani
RD Ptuj pa lahko na svojo letno ribolovnico doplačajo zaribnik v
Podlehniku 3 tisočake. Kot kaže, bo podlehniško jezero spet zaživelo
že sedaj, čez praznike. Pa dober prijem in velike svežega zraka med
haloškimi griči! —OM
Branko Sabath s svojim 8-kilogramskim amurjem. (foto/ IVI. Ozmec)
Licitacija najdenih stvari
Na dvorišču občinske zgradbe v Raičevi ulici v
F*tuju je bilo v sredo, 22. aprila, dopoldne zelo ži-
vahno, saj je potekala že skoraj tradicionalna ja-
vna dražba stvari, ki so bile najdene v ptujski obči-
ni v enem letu.
Povedati je treba, da je imel licitator kar precej
dela, saj je od devete do enajste ure uspešno pro-
dal najboljšim ponudnikom prek 80 različnih naj-
denih stvari. Tudi tokrat je bilo največ koles. Ne-
katera so bila precej pomanjkljiva, druga spet v
voznem stanju. In temu podobne so bile seveda tu-
di cene. Za primer naj povemo, da je bila najnižja
cena za okvir kolesa 50 dinarjev, najvišja pa za
športno kolo, ki so mu »navili« ceno kar na 28 ti-
sočakov. Na prodaj je bilo tudi 8 koles z motor-
jem, ki so dobila nove lastnike po ceni od 7 do 160
tisočakov. Poleg tega je dobilo nove lastnike tudi
nekaj ročnih ur, kompleti zračnic in še nekaj manj-
ših stvari. Skratka — licitacija je zelo dobro uspela
in delavci oddelka za občo upravo in proračun so
verjetno iztržili dovolj, da so povrnili vsaj stroške,
ki so nastali z njeno organizacijo in izvedbo.
-OM
Zvezna plaketa
ptujskim rezervnim
starešinam
V petek popoldan je bila v
Ljubljani slovesnost ob 35-letnici
ZTveze rezervnih vojaških starešin
Jugoslavije, na kateri so zasluž-
nim organizacijam in posamezni-
kom podelili zvezna priznanja.
Med prejemniki plaket je tudi
občinslca organizacija ZRVS iz
Ptuja. I 1^
Eksperimentalno
gledališče Glej
za abonma
Eksperimentalno gledališče GLEJ
se bo predstavilo v sredo, 6. maja, ob
16. in 19.30 z letošnjo uspešnico
SUMMERTIME v režiji Vinka M6-
derndorferja.
To je bila najboljša predstava lan-
skega Borštnikovega srečanja; igralka
Jerica Mrzel je dobila Borštnikovo
nagrado za igro. Pred štirinajstimi
dnevi so sodelo\ali na MES-u v Sara-
jevu, kjer sta oba igralca (Mrzelova in
Vojko Zidar) požela velik uspeh in
dobila zlati lovorov venec.
B. B. G.
Dognojevanje
posevkov
Strokovnjaki ugotavljajo, da so je-
senski posevki dobro prezimili in da
so sedaj že dobro razviti. Spomladan-
sko deževje je ugodno vplivalo na
razvoj posevkov, je pa izpralo du-
šik.Zaradi tega so mnogi posevki ru-
mene ali svetlozelene barve, kar je
znak pomanjkanja dušika. Pšenico ali
druge ozimine Je tako nujno potrebno
dognojiti še v času, ko je zemlja vla-
žna in bo gnojilo hitro delovalo. Do-
gnojujemo s KANom, na hektar ga
potrebujemo okoli 250 kilogramov.
Sedaj je tudi čas za škropljenje pro-
ti plevelom. V poštev pridejo hor-
monski herbicidi, v zadružnih poslo-
valnicah imajo na voljo več vrst teh
herbicidov. Ker škropivo neugodno
vpliva na posevke na sosednjih parce-
lah, je prav. da opravimo škropljenje
ozimin pred vznikom sladkorne pese,
krompirja in drugih poljščin.       JB
osebna Uronika
Rodile so:
Barbara Prapotnik, Krčevina
pri Vurberku 96 — Aljaža; Mari-
ja Novak, Rotman 30 — Marti-
no; Dragica Slana, Cankarjeva 6
— Tamaro; Mira Mlakar, Sela
25 — Vesno; Anica Plohi, Vičan-
ci 50 — dečka; Anka Tašner, Ul.
5. prekomorske brigade 11 — Je-
leno; Angela Žlahtič, Muretinci
6 — Marka; Marjeta Veldin,
Obrez 107 — Marka; Majda
Cuš, Dornava 49 — Natašo in
Uroša; Irena Kline, Nova vas 81
— dečka; Anica Kutnjak, Kog
69 — Timoteja; Marica Lesko-
var, Kicar 107 — Borisa; Darin-
ka Krajnc, Dolga Lesa 10 — Na-
tašo; Marija Pivko, Stojnci 22/a
— deklico; Jožica Murad, Vinski
Vrh 7 — Aleša; Milica Hergula,
Sodinci 10 — Petra; Romana
Mlakar, Repišče 16 — dečka;
Marija Matijačko, Rajčeva 4 —
Katarino; Vera Pajek, Dolga Le-
sa 4 — deklico.
Poroke:
Ernest Zelenik, Zg. Verjane
32, in Ivana Kokol, Zg. Verjane
32; Slavko Forštnarič, Bukovci
99/a, in Marija Petrovič, Stojnci
133; Branko Brglez, Starošince
23, in Olga Špindler, Starošince
1; Zlatko Metličar, Slovenja vas
74, in Adrijana Kaučič, Ul. Ani-
ce Kaučevič 1 1; Alojz Fric, Go-
rniki 5, in Majda Horvat, Destr-
nik 57; Branko Vimer, Gajevci
25/a, in Stanislava Stumberger,
Gajevci 25/a; Bojan Vauda, Zi-
danškova 2, in Edita Korošec,
Zidanškova 2; Igor Ketiš, Raj-
špova I, in Marjetka Miki, Spuh-
Ija 107/c; Vladimir Gajšek, Ki-
car 3/a, in Kristina Simonič, Ki-
car 3/a; Branko Dolenc, Kidri-
čevo, Kajuhova 7, in Bojana Ka-
varič, Kidričevo. Kajuhova 7;
Bojan Benc, Sp. Gorica 49, in
Ivanka Drevenšek, Mihovce 56;
Albin Simonič, Brstje 20, in Su-
zana Meznarič, Bukovci 103;
Franc Hrga, Juršinci 75, in Mari-
ja Ritonja, Juršinci 75; Janez Ci-
gula, Dornava 106, in Ivanka
Matjašič, Borovci 9/b; Jožef
Dren, Ravne na Kor., Stara ul. 7,
in Berta Petek, Ravne na Kor.,
Stara ul. 7; Bojan Pulko, Lo-
vrenc na Dr. polju 21, in Neven-
ka Lenart, Lovrenc na Dr. polju
123/b; Stanislav Hrnčič, Cirku-
lane 85, in Julijana Vidovič, Sla-
tina 60; Stanko Skledar, Cermo-
žiše 68, in Kristina Cernejšek,
Nadole 52; Stanko Krivec Cer-
možiše 40, in Irena Jus, Žetale
96; Alojz Novak, Bratislavci 7,
in Angela Miklič, Bratislavci 7;
Boris Frlež, Kupčinjin Vrh 13, in
Brigita Lubej. Zd. Sveča 18; Ivan
Borak, Dubrava, Partizanska 32,
in Nada Pravdič, Turški Vrh
34/a; Slavko Muršič, Moškanjci
101, in Milena Murk, Moškanjci
101; Marjan Kelenc, Stojnci 6, in
Darinka Kolarič, Formin 8; Jo-
žef Liponik, Markovci 23, in Ma-
rija Cuš, Gomilškova 5; Zvonko
Kokol, Pobrežje 103/b, in Slavi-
ca Umek, Nova vas pri Markov-
cih 54; Janez Horvat, Dornava
38, in Marija Herga, Gabernik 8;
Branko Lah, Podvinci 123/b, in
Justina Arnuš, Podvinci 123/b;
Srečko Fošnarič, Muretinci 46,
in Kristina Kelenc, Muretinci
46; Dušan Valenko, Gorišnica
166, in Brigita Žnidarič, Gorišni-
ca 137; Milan Arnuš, Savinova 6,
in Slavica Matjašič, Peršonova
21; Miran Župan, Miklavž na
Dr. polju, Antoličičeva 22, in Ida
Podgoršek, Apače 99; Miran Ko-
kol, Nova vas pri Markovcih 13,
in Milica Pfeifer, Nova vas pri
Markovcih 13; Srečko Svenšek,
Sela 29, in Ivana Bezjak, Mar-
kovci 61;
Umrli so:
Franc Vesenjak, Zabovci 58,
roj. 1905, umrl 19. aprila 1987;
Franc Butolen, Strajna 14, roj.
1905. umrl 20. aprila 1987; Ivan
Sire, Podgorci 15, roj. 1910, umrl
16. aprila 1987; Frančiška Ko-
drič, Kočice 6. roj. 1934, umrla
22. aprila 1987; Janez Fridrih,
Savci 49, roj. 1921, umrl 19. apri-
la 1987; Janez Pernat, Mihovcre
58, roj. 1919, umrl 21. aprila
1987; Marija Kolar, Majšperk 1,
roj. 1926, umrla 22. aprila 1987.
Naslednica številka Tednika
bo.izšla v četrtek, 14 maja
ŽELIMO VAM PRIJETNO
PRAZNOVANJE!
TEDNIK
Izdaja Zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-
TEDNIK 62250 PTUJ, Vošnja-
kova 5, poštni predal 99. Ure-
ja uredniški kolegij, ki ga se-
stavljajo vsi novinarji zavo-
da, direktor in glavni urednik
Franc Lačen, odgovorni
urednik Ludvik Kotar, tehni-
čni urednik Štefan Puinik,
novinarji: Jože Bračič, Ivo
Ciani, Nevenka Dobljekar,
Majda Goznik, Martin Ozmec
in Marjan Šneberger. Uredni-
štvo in uprava Radio-Tednik,
telefon (062) 771-261 in
771-228. Celoletna naročnina
znaša 5.000 dinarjev, za tuji-
no 6.600 dinarjev. Žiro račun
SDK Ptuj 52400-603-31023. Ti-
ska ČGP Večer Maribor. Na
podlagi zakona o obdavčeva-
nju proizvodov in storitev v
prometu je TEDNIK uvrščen
med proizvode, za katere se
ne plačuje temeljni davek od
prometa proizvodov.