Št. 27.
V siorici, dno si. aprila 1901.
Letnik III.
I/liaja vs;il; lori'k in solinto v
tcilmi ob II. uii |)I'(mI|)oI(Iim! za iiieslo
ler ob S. iiri popolilne za dc/clo.
Stain1 po pušli prejeiiiaii :ili v
Gorici m;i limn posilj.'in c.i'lolctno H K.,
pollcliM» i K. in  (Vlilli'lno 2 K.
IVoilaja si- v (iorici v l'ib.'i.k.'i.niali
Schwär/, v Šolskih ulicali in .1 c I -
lersitz v Nmiskih ulicali |>o 8 viii.
^^|^^^    a          ^^^^       ^^1^^        ^^^^^_       ^^^^^    -           ^^
(Zjiitrnnjc i/<lnnjY.]
I'lTilnfcU«» in uprs»\niütvo s<>
i.aliajj-.la   v    • .\ ;i rodni   t i s k itr n i»,
iil:ra  Vcltiiniii   ii.   St. !).
|tiijii.-f je ii.'isloviti na iirciliiištvi',
i)<r!a>i' in naroi'iiino |>a na 11[>r;tv111šIv<>
«(Jnriei'». ()»l;tsi <<• račimijo po j»* -1 i t -
volah in skmt ako *<• linkajo 1-kral jj<t
\'l vin.. 2-kral \>n 10 vin.. H-krat \>n
8 vin. Ako s'1 \ivkral tiskajo, raču-
niju st- po   jmi^.mILi.
Izdnjatelj  in odgovorni ui-(m1mik Josip Marušič.
Tiska   „Narodna tiskarna" miI^uv. .J. Marušič).
Vstajenja čas.
In zopet jc t'.i zlati, veseli hip, zopet
le lu — Velikanoč!
Kako tcžko   g.'i   pričakujc   slednjc
lloveško srce,  ali s koliko radostjo mil
|e uapolnjujc, ko naslopi, ta najlepši čas
letu!
Saj jc ia velikonočni čas simbol,
[}oosobljenje prvič nastopajoc'e pomladi,
|<o po dolgotrajni zinii zopct posijc pri-
ljazno poinladno solncc, ko se sprostira
Inad naini zopet smehljajočc nebo in nns
Ipozdravlja novo cvetje in žgolenjc vese-
Ilih ptic, a potem je poosobljenjc našega
[odrcšenja iz mrzlih spoil grcšne sužnosti
Itcr dvignenja k Njemu', k Bogu, ki je
fiiaš izir»r in iiaš cilj.
In res, ni ga skoro človeškega
bitja pod soluceni, katcrega bi nc raz-
veselil ta lepi vclikonočni ais in ako
tudi mu obdaja duha mrak otožnosti,
vesel postane, ko zadoni z visokih lin
radostno velikonočiii zvon. Saj ne samo,
da prinese ta hip polno veselih čutil iz
sedanjosti, tudi spomini so osrečujoči,
ki jih budi v nas, — kajti nehote pohi-
tijo naše misli v daljno dobo naše prve
mladosti, v dobo pomladi našega živ-
ljeiija, v ono zlato solnčno-jasjio dobo,
ko smo, zavedajoč se praznovali svojo
prvo Velikonoč, v ono dobo, ko nam je
bi!o življenje še posuto s samim pomlad-
nim cvetjern in nismo poznali ne borb
no skrbi, ne zlobe tega sveta, ne so-
vraštva, ne zavisli in ne nesreče. Oj
koliko bi dal vsaki izmed nas, ki se
moramo boriti na niorju življenja z vsa-
kojakitni viharji, ki nemalokrat prctijo
ladiji našega življenja s poginom, — oj
koliko bi dal za to, da bi smel nazaj v
raj one zlate dobe v nenizburkani gla-
dini življenjskega julra!
Ali ker to ne more, zadovolji se s
spomini, katere obuja srečni vcliko-
nočni čas.
Seveda se nam porajajo zdaj tudi
šc razne drugače misli in z niislimi tudi
želje, ki jih vzporejamo pomenu ve~
likonočne dobe.
Ali ni Velikanoč, praznik vstajenja
Vzveličarjevega, simbol vsakega probu-
jenja iz mrlvila k hid, življenju?
Ali ne niislimo samo na vesoljno
človcštvo, marveč tudi na nas Ijubljeni
slovenski narod.
Kar se tire vesoljnega človeštva,
navdaja nas srčna želja, da bi isto za-
puslilo pot grešne sebičnosli, sovraštva
in zavisti, ki vodi v p o g u b o ter šlo
za sviloni Njegovim, ki vodi k višku, k
sreči, osvobojenju, k pravcatem ti
vzveličaiijii. Oj kako krasno bi bilo, ako
bi človešlvo hotelo nastopiti to jasno
dasi strmo pot ter sprcjeti nauk Vzveli-
čarjev, nauk bratoljublja in krščauske
strpljivosti, kako krasno bi bilo, ako bi
vesoljno človeštvo hotelo za lucjo pra-
vega spoznanja, ki mu kaže k ciljii,
predpisancmu nam po stvarniku vse-
večnemu!
In ko bi zavladal široru sveta ta
nebeški nauk Njegov, vsaj uprav potem
bi bilo gotovo, da tudi naš nesredii narod
dojde do svojega zaželjenega cilja. Vsaj
uprav krivicoljubje sveia, ki brezsrčno
bije v obraz pravici in bratoljublju, je
krivo, da naš narod še vedno ječi v
sponah nezaslužene odvisnosti ter da se
ne more dviguiti na oni zlati višek pro-
svete, ki mu je prisojeu po božjih in
zakonih prirode in na katerem višku bi
smeli vzkliknili: Vstal si rn i 1 i rod,
n a s t o p i 1 j e z a t e t e ž k o z a ž e-
1 j e n i   o d r c š e n j a   dan!
Tako pa še vediio ječi v težkih
okovih politične sužnosti in bode jecal,
Vscveeni ve kako dolgo še! Kakor kruia
zinia objema s svojimi ledenimi okovi
prirodo in nje strupeni dih ne da kliti
iz zemlje cvetja in zelenja, — tako ob-
jema naš narod z ledenimi okovi so-
vražni nam politični sestav, da sc ne
more razviti, da ne more vzkliti v njem
zlata pomlad popolne svobode in na-
predka.
Ali ker mine tudi najstrožja ziuia
in se uniakne velikonočneniu solncu,
tako mora nastopiti tudi za nas Sloveuce
— narodna Velikanoč.
Prič.irati žarkov nasu narodne srece
ne moremo, ali pr'prianii smenio biti,
da nam prisijejo tern prcj, čem več po-
gojev za to podamo saini. In ti pogoji
so v prvi vrsti bratoljubje in pra-
v o, n e s e b i č n o d e 1 o i e r n a u d u-
š e n j e   z a   b 1 a gor  d o m o v i n e.
Interpelacija
poslancev dr. A.  G r o uo r c i C- ;i   in   l<>-
vnrišev    na    N.jih   Vzvisenosti     gonpoda
ministorskega  prodsodnika   kot   voditdja
nolranjega   minislorslva  in gospoda    po-
Ijedeiskega ministra radi uravnave  hudo-
urnik>v in rok   lor izsušsivanja rnoevir-jov
na Gorisko -Gra.di.skom.
(Konec.)
iVajvfcji Sočin pritok jo V i p;iva,
ki izvira na Ivraiijskoin, ima jako zvit in
počascn lok tor inuo^o inocnili ovinkov.
01) vsakom vocjein dt'zevju so razlijo
iii(!l(;r visoko čoz bli/.iijo travnik«1 in
njivo, I:ikr) pri Volikih Žaldjah. CJradisOu.
I'/vacini. Korirah. Uiikovici. Hiljali. So-
vodnjali. I'ri loin drla škodo na poljskih
pridtdkili, žilu in travi tor odnaša sono.
Na nokatorih inoslih pi-otrua promot oolo
dnovo. tako pri UiNK-ah, kjer prejdavi voda
polja in ok raj no c*'sto ob inostu za mo-
tor visoko. Na ostrih ovinkih odnana
V'ipava ob povodnjib na cni si rani ro-
dovilno /(Miiljo. na driiui pa pušča grušč.
ki dela zoniljo norodovilno, dokler j(^ no
pokrijo po  voč  lolih novo blato.
Vipava upliva v zdravstvonom oziru
jako nougodno v va.seh, ki lozö ob njej.
Prebivalci so podvrženi mrzlici in vro-
činski bolozni ; kužne bolozni se naj-
rajše v takib krajib u^nezdijo, odkoder
so potom razširjajo v driigo vasi in celo
v nicsto.
Mnogo skodo uzrocajo tudi lmdo-
urniki, ki so iz-livajo v Vipavo; tako na
lovom hrogu liruniciu Rašo in Rav-
njakom, kakor tudi Rene pri Renčah.
Za uravnavo zadnjo^a so načrti že go-
tovi. ne da bi se bilo ddo pričolo. kor
dotične obravnave niso se popolnoma
dokoneane.
Na desnom brogu se izliva v Vi-
pavo   hudournik   Lijak,   ki    izvira   ob
vznožju trnovsko^a i;ozda tor so vijo v
V!;likih ovinkib in silno jtoöasi čoz šoin-
pasko polj(; uiifiio Vogr.skoj,ra. I'roplavlja
obso/m; travniko mod Šonipasom. Staro-
»oro in Vogr^kim. katori bi so dali j>re-
rncniti v najboljšo njivo, ako bi so izušili
z uravnavo Lijaka. Lijak zapro pot, ka-
dar rnočnoje narasto, po voč dnij vozo-
voin in po.šcem tako na dr/.avni costi
Goiica-Ajdov.ščina, kakor tudi na okrajni
ccsti Gorica-Dornberg.
V razdirajočoni delu podpirajo Li-
jak hudourniki. ki so vanj izliva jo. Vo-
gr.ščok, Vitovlj.ščok, Ozoljansčok. Golobnjak
in drugi, ki valijo soboj grušč ter ga
odlagajo na travniko ali polajjajo v Lijak.
Oe^iir struga postnja vsled toga vedno
višja. Golobnjak toco na nokatorib mostih
tik dr/avno costo, katoro proplavlja ob
vcqjein dožovju nit precojšnji erli do
<iO cm visoko.
.Jako nevaren je hudournik Graj-
š c k pri Lokaveu, ki se jo proj izlival v
Lokavšček. Giuše. katorega v veliki niori
soboj vali in mod potjo popusea. je
vzdignil njogovo strugo. L'otok jo prosto-
pil l'irogov«». zasul bližnjo travniko tor
izvolil si nov tok. po katoroin spravlja v
prav rosno nevarnost bližnje travnike
in državno costo. Načrt za uravnavo
toga potoka je žo zdavna izgotovljon in
razprhvlja se o nji žo voč ko dvanajst
let; izvr.šitov potrobnoga dola jo zdaj
odvisna samo še od primerne dižavne
podpore. Uravnava jo jako nujna, vsako
odlašanje more imeti najslabše posledice,
more zakriviti voliko škodo in moeno
povišati stroške uravnave.
Lokavšček. katori se izliva pri
Ajdovseini v Hubelj, ki teeo v Vipavo,
pnMi z resno nevarn.ostjo reeonemu
kraju. liati so jo, da vsled mnogoga grušea,
kateroga vali soboj, bo siljen zapustiti
sodanjo strugo ter poiskati si novo {tot
naravnost skoz trg.
Vipavi bi se moral priskrboti, ko-
likor niogoce, raven tok, da bi njena
voda brez ovire in hitreje tokla. Prav
tislo bi se moralo storiti glede r.a Lijak
z razliko, da temu bi se morala struga
na nekaterih mostih iztrebiti in ponižati.
LISTEK
Na piruhe!
(Slika /. domače vasi).
„Reci mi kdo kar .hoeeš, prazniki
so le nekaj posebnoga in kdor bi jih
hotel odpraviti, ta bi se mi hudo zanie-
fil"'- Tako je dejal sam pri sobi Molio-
nčev Tonek, ko je korakal proli svoji
rodni vasi Zabrezje, katore že dolgo ni
v|JeI. Sicer je imel Še dobro uro hoda
do (Ionia, in treba jo bilo še precoj v
strrni brog in potem z brega doli v do-
ljno, ondi notri je še le Zabrezje. Ali ta
tezkoča je bila hitro premagana in proj
n°go se je zavedel, stal jo vrh prijaznega
hohna in zrl v nižavo — na svojo roj-
stno vas.
Tu je stala ta draga vas donutea,
w prijazne doline ga je zopet pozdravila
t'na naselbina in vitki beli stolp, tega je
uprav zdaj zagledal.
Tonek si^ ni mogel kaj, da ne bi
malce postal in se zatopil v misli ter v
«pomine na davno preteklo dni, pri tern
Pa mu je prav skrivaj priigrala svitla
solza v oči...
Iz misli ga vzbudi milodoneei glas
zv°na, ki je zdajci oznaml, da se
Pr«6ne procesija, — kajti bila je Velika
sobota. Za hip se je so naslajal Tonok
na teni zvonenju, potom pa se jo spustil
nizdolu, da so prihiti k procesiji.
Na vasi se je že zbiralo ljudstvo,
domaee, a tudi iz druzih bližnjih vasij
in veselje se jo izražalo na vsoh tob
prijaznih kmoekih obrazih. To jo bilo
poglodovanja na vse «Irani in potajnoga
govorjonja — pa zakaj? Zato, kor so
ondi uprav prod eorkvijo stali nekateri,
ki ne spadajo več mod vasčano, pa jini
je le tu zibelka tokla. Zdaj živo raztro-
seni po svotu, dokler vsaj loga ali onoga
ne privodo zopet usoda v doinaei kraj.
In tu jo bil jeden, ki žo sedem lot služi
pri dragonoih in so bajo ne misli navo-
lieati vojaskoga slanu, drugi pa jo bil
polrjen k pešpolku so le prodlanskom,
rad bi bil prišol že prvo \relikonoc do-
mov, ker ga jo tolikanj gnalo doinotožjo,
a strogi vojaški predslojniki mu niso
dali dopusla; — trotji jo... no, pa vsaj
vaška dekleta vsaooga najbolje poznajo
in se tudi jako zaniniajo zanje, stojoč
ondi na drugi strani ter potajno skiloe
sorn na „ptujee".
„Roži no kam, ali ni to Rorieov
Matevž oni le v rudeeih hlaeah?" reče
Zoretova Harbika.
„I seveda je" odvrne njena tova-
rišica Zalazinkova Jerica  „vsako   Veliko
noe pride na piruhe doinov, potom ga
pa zopet ni eno oolo leto, — mu jo
monda pri vojakih dokaj dobro, le poglej,
kako jo rejen in kako svillo Oeljado
ima !•'
„0 joininOj oni zraven je pa Ravni-
kov student, — jojmono, kako so jo po-
lognil!"'
„Pa  tako  Me.i ,jo..."
,,I nu, uoiti   so mora žo voliko..."
,.Pa dubovnik monda no bo?..."
,.Kaj šo, Ink pa duhovnik, dohtar
bo, pravdarski, čo ueaka..."
„Taki so potem dobro ozonijo..."'
,.Seveda vasko potom no pogleda
V(hV.
„Vis, vis, pa oni, — ali ni to Mo-
horioov Tonek..."
„IJog nas varuj, kaj pa ta hikaj
dola?-'
„Dolgo ga zo ni prinoslo semk-ij,
tain v Trstu je monda, za nekaj slu/J,
— zolo rovon je videti..."
„Pa prileten..."
„Ali Anžotov Krancok, — ta so je
popravil pri vojakih ! Le poglej, kako
ima lase pri vsesih, na petelinji rep
zavilo..."
„Pa shunoo od viržinke ima za
usesoui..."
,.Pa čepico po strani... ali jo to po
vojaško ?"
,.Tiho, tiho, semkaj se ozirajo, da
bi se le skoro prieelo, skoro sram
me jo, pojdimo..."'
Zdajci se zaeuje v eorkvi potje in
veliOastni glas orgolj s kora. v zvoniku
zapojo zvonovi. ljudstvo privre iz eerkve,
vse so pobožno in spostljivo odkrije tor
so urede po dva in dva in proeosija se
prično ob vosolem pritrkovanju   zvonov.
Seveda tudi naši znan.ei niso ho-
tel: zaostati, marveč uvrstili so so v
proeosijo po stari navadi, kakor ob Oasu,
ko so bi vali se doma.
Po dokoncani cerkveni sveeanosti
so se podali v vaško kremo tor ondi
zavzoli posebno omizje.
„Vina gori!" zaklieal je Boričov ter
potrkal s svojo težko sabljo po tleh
— „le hitro!" Kremar prinoso liter vina
tor ga postavi na mi/o.
„Tovariši pijto!" jo zaklieal „zdi se
mi, da nas je uprav voter skupaj znosol
od vsoh krajev sveta. da malo pogledaino
kako se kaj imajo naži svojei. Je sicer
vsako loto Volikanoo, ali olovek ne ve,
kedaj je has postednja. Zatoroj prijatelji,
pijmo na veselo snidenje!"
Dragonec jo po svoji stari navadi
imel „govor" do oinizja predno je otvoril
Hudournikom bi se morale struge od iz-
virka zöziti, na strmih mestih potlakati,
z branovi in jezovi oskrbeti; goli bregovi
bi se morali nasaditi z drevjem in gr-
movjem, da se zapreči nadaljno odnaSanje
zemlje.
Kako Ter (Torre) v Furlaniji pu-
stoši, kjer jemlje široke ravnine pod so,
ki bi se dale sicer prav dobro obde-
lavat, ter jih z gruäcem pokriva, in s
kako velikimi nevarnostimi prcti ob de-
ze'ju prometu na državni cesti, je dobro
znano. Ako se boee priti Icm znatnim
neprilicnostim v okom, je neobhodno
potrebno, da se uravnajo njegovi pri-
toki, hudournik Nediža v njenem go-
renjem loku in polokov, ki se izlivajo v
njo v občinah Kred, Sedlo in Breginj,
kakor tudi hudournikov Idrijca in Birsa
v okraju korminskem.
V obeinah. imenovanih na prvem
meslu, napravlja Nediža s svojimi pri-
toki na poljih in poslopjih veliko škodo,
kalera bo tern veeja, eim dalje se bo
odlašalo z uravnavo. Že pred innogimi
leti so bili začeli urejevati Nadižo po
naertu, potrjenem po politieni oblasti,
ali žal, da se je moralo delo ustaviti
radi ponianjkanja zadostne državne pod-
pore.
Struga hudournika Birse (Versa)
v njegovem dolenjem toku je visja nego
sedanja polja in vasi; brani so šihki in
nezadostni; nevarnost je stalna in ve-
lika. Uravnanje tega potoka se inora za-
eeti pri njegovem viru, pri Vipolžah,
ter se mora združiti z izsuSenjem rnoč-
virnatega sveta na Prevalu med Me-
dano in Muäo, Vipolžami in Korminom,
po katerern teče Birsa. Ta velika pla-
njava, ki se more rabiti dandanes le kot
slab travnik, bi dala najboljšo zemljo za
njive, ako bi se izsušila. Na planjavi ne
prebiva nikdo; megla in sopari, ki se
vzdigujejo iž nje, uplivajo slabo na
zdravje sosednih vasij tor škodujejo trti
in sadnemu drevju bližnjih nasadov ob
cvetju in drugače. Uravnava potoka in
izsušenje ravani bi bilo največje koristi
in JQ nujno potrebno. Priprave za urav-
navo so že mnogo napredovale, one za
izsušenje čakajo, da jih vlada prične.
Navedeno uravimanje hudournikov
in rek ter ž njimi združeno izsuženje
močvirjev bi zavarovalo rodovitno zemljo
pred nadaljnim trganjem, zasipanjem in
širjenjem inoevirjev, bi varovalo poslopja,
zemljišča in ceste v njih obstoju, omo-
gočilo bi promet nadržavnihin okrajnih
cestah ob vsakem vretnenu, znatno bi
povzdignilo rodovitnost zemlje, podkre-
pilo bi davčno moč v deželi ter v mno-
gem oziru bi zboljčalo zdravstveno stanje
v onih pokrajinah, prav mnogo bi pri-
pornoglo, da bi se zmanjšala in popol-
noina pregnala beda, ki je že nekaj easa
stalna v deželi, zopet bi dvignilo obupa-
jočo Ijudstvo ter bi imelo za nasledek
viden n.-iprcdok v kulturnem in socijal-
nem oziru.
Zato stavljajo podpisani na Njih
Prevzvišonosti gospoda minislerskega
predsednika kot voditelja notranjega
ministerstva in gospoda poljedeljskega
ministra naslednja vprašašnja : (Glej
„Gorico" št. 24. z dne 26. inarca t. 1.)
(Sledijo podpisi.)
„Trgovsko-obrtna zadruga4'.
Nova past.
Ravnatoljstvo ,.Trgovsko-obrtne za-
druge" je sklicalo izvanredni občni zbor,
ki je imel sklepati o premembi pravil.
V nedeljo, dne 24. t. m., se je zbralo
drobno številce o'^nov, ki so soglasno
sprojeli te-le spreinembe pravil:
1.   „Zadrugo vodi načelstvo (ne
voč   ravnateljstvo)   7   članov   in   3   ria-
mcstnikov   (do   zdaj 21 članov in 5 na-
meslnikov)   in   nadzorstvo  9   članov  in
4 namestnikov   (do zdaj   5  elanov   in 5
namestnikovi. NaOelslvo je sklepčno, ako
so pri seji navzoci 4 člani(dozdaj 10)*'.
Ta  prememba  je  gotovo   ,.narodno-na-
prcdna"   posebnost,   ker    nikjer
n a  s v e t u   n i   več nadzornikov
kočlanov  načelstva. Umestno je
pa vendarle   bilo  skrčiti  žtevilo   ravna-
teljev, ker so nekateri raznašali po me-
stu in deželi vse, kar so vedeli. Sicer pa
tudi zdaj   ne   bodo vsi rnoleali,   ker  bo
gotovo med njiini nekdo, ki ne zna mol-
Oati. Udje bodo Boga hvalili, ee bo  vsaj
„Soea" molčaJa o njih dolgovih   ali vlo-
gah, kar do zdaj ni vselej.
2.  ,.Osebe,   ki   so   obsojene(!) radi
kakega  hudodolstva,   pregreška   ali pre-
stopka  iz   dobičkarije,   s m e(!)  izključiti
načelstvo   in   nadzorstvo  v  skupni seji.
(»¦ 30)«.
Do zdaj je veljalo: Osebe, ki so v
sodnijski p re i sk a v i oziroma obsojeno
zaradi hudodelstva itd., ne smejo biti
voljene v ravnateljstvo ne v nadzoro-
valni svet in za slucaj, če bi prišle
p o iz v o 1 i t v i v preiskavo, je
mora takoj izključiti". Tu določba je
gospodom zastarela. Sicor se pa tudi stare
določbe niso držali. V preiskavo je priäel
dr. Tuma, a niso ga izključili, v pre-
iskavo je prišel in je še Gabršeek, a pri
vsem tern je vedno še član ravnateljstva.
Novo pravilo — katero ne določuje, da se
nekateri ljudje in or a, jo, arnpak dasesamo
sniejo izkljueiti — dovoljuje s tern,
da smejo biti v načelstvu in
nadzorstvu „Trgovsko-obrtne
zadruge tudi hudodelci, s I e-
parji in oderuhi, ki so bili
morda v/ e večkrat obsojeni in
zaprti radi takih reči. Lahko
rečemo. da v nobeni zadrugi ni takega
pravila in da je tudi v Gorici tako pra-
vilo res (iidno. Bolje jo bilo staro do-
lotbo čislo izbrisati, če gospodom ni
bila prav.
3.    Po   novih   pravilih   ima    vsaki
clan toliko   glasov   kolikor   je   podpisal
deležev in sine vslod pooblastil zastopati
poljubno šlovilo članov. (Do zdaj je imel
vsak   član   največ   10   glasov, svojih in
pooblaščenih). Dolžniki bodo od zdaj na-
prej   dolžni pošiljati   pooblaslila vodjoin
„narodno-napredno"   stranke,   sicer jim
bodo zagodili na bombardon !
4.   „Obcni zbor je sklepeen, ako jo
zastopan najmanj   deseti del podpisa-
nih deležev". (Do zdaj je bilo potreba  !3
vseh clanov).
5.   „Izstop iz zadruge pred pretekoin
petletne dobe je le mogoe:   a) v sluoaju
smrti,   b)   v   slueaju   steeaja (konkurza),
c) v slueaju ubožanja. Zadruga vrne
i z s t o p i v š    in u   c I a n u    1 e   s v o t o
d e j a n s k i    v p 1 a č a n i h    o b r o k o v
brez ubiTsti ali dobirka, nasproti
pa   si    zadruga    s m e   o d t r ga t i
p r i in e r e n    z n e s o k    v    p o k r i t j o
m o r e b i t n e i z g u b e (§ 5. 6.)"
Staro pravilo je dajalo izstopivšim
članom pravico do o b r e s t i pro r a t a
t c in p o r i s e t q u a n t i, ako je odsek
imel dobiček (4} 13). Novo pravilo po-
ineni torej za izstopivse ude (umrle ali
ubožanc) konfiskacijo ali vtr-
ganje obresti. Kdor torej ne včaka
cele dobe ali če poprej uboža, izgubi
obresti in to ne sarno član-upnik ampak
tudi e I a n - d o I ž n i k, ker pravilo ne
dela razlike. Tak revež bo po tern pravilu
moral šteti obresti od dolga, od svoje
vloge pa ne bo imel obresli. Lepa hvala
za ta dar!
6.  Dalje:   „Clan,   ki pred pretekom
odsekove   dobe  (izven slueajev a. b. c),
izstopi, se s tern izrecno (!) odpove vsaki
pravici   do   zadruge in posebej(!)   tirjati
nazaj že vplačane deložne vloge(!!)•' Ta
i?. je past nastavljena vsem tistim, ki so
odpovedali   deleže   in   ki  tudi sodnijski
zahtevajo priznauje pravoveljavnohli  od-
povedi. Po tern pravilu   bi člani izguhili
pravico do vplačanih deležev  tudi tedaj,
ako bi najvišesodišče izreklo,
da je bila   odpoved   veljavna.
To bo kaj   razburilo  vse člane-upnike,
ki so deleže odpovedali, ker se jim s tein
dolocilom —   naravnost   g r a b i j o
v p I a č a n i d e 1 e ž i! Ali še hujše bi ta
določha zadola elane dolžnike,   ker ti bi
z    izstopom   izgubili    vplačane   obroke
(vplaeane deležno vlogo), a dolg bi ostal
neprikrajšan. Če si je torej kedo vdolžil
pOOO kron (na rnenico ali vknjižbo) in je
podpisal   dva   deleža   ter   v   dveh letih
vplačal deležnih vlog 222 kron, bo vpla-
čanih 222 kron izgubil in d o 1 ž a n bo
vedno se 6000 kron, ako po dveh
letih iz zadruge izstopi. Lepa tolazba za
dolžnike „Trgovsko-obrtne zadruge" !
„pitje", katerega je njegova orjaška nrav
prenesla dokaj in prevrnil je v s6 zapo-
redoma več kozarcev vina, tovariši so
mu le bolj polagoma sledili.
Mej tem pa se je zbralo v kremi
že več ljudij na kozarec vina. Sploäna
pozornosl je bila seveda obrnjena na
naše omizje. Dragonec je bil kmalu junak
večera, vsim je napival, hodeo s polnim
kozarcem in litrorn po krčmi okrog,
vsakega je tikal, vsakega objel pa mu
rekel „bratec", naposled pa se je skre-
gal z vserni in nastal bi bil celo tepež,
kajti dragonec je že potegnil svojo težko
sabljo iz nožnice in oči so se mu stra-
hovito bliskale, ali deloma strah pred
silnirn vojaškim orožjem in deloma pre-
vidnost starejših možakov je preprečila
nevarnost in zaključek je bil ta, da je
dragonec naročil kar deset litrov vina
h kratu ter napajal v pozni večer vso
krčmo.
Z drugim dnem so nastopili veseli
prazniki, najlepši, kar jih je pomnila vas
Zabrezje. Solnce je tako radostno pri-
sijalo čez goro, kakor bi bilo hotelo
izliti vso svojo naklonjenost na to vas
in njene prebivalce. Že zarana je hitelo
staro in mlado na plan in — glej; <je-
ljada dragončeva se je že bliščala v ju-
tranjem solncu. Mladi vojak je hodil po
vasi gori in doli, pozdravljal vsakoga,
stiskal vsakemu roko ter vožčil „vesele
praznike", v ruti na hrbtu pa je nosil
polno piruhov, kalero je delil na vse
strani, zlasti pa s strahom obdajajoči ga
mladini. Po veliki mašj pa je stala zopet
četvorica pred cerkvijo veselo motreč in
ogovarjajoč znance in prijatelje.
To je bilo potem življenje na vasi!
Središče vsemu življenju so bili seveda
naši pri^leci — vse se je zanimalo le
zanje, povsodi so jih hoteli imeti, povsodi
so jih ohkladali s piruhi in poticami in
staro in mlado se jih je radovalo, zlasli
pa njihovi bližnji sorodniki. Saj se je
njihov prihod tako harmonično spajal z
vcličastnim in izvanrednim, kar je po-
veličevalo ta praznični čas! Kdor bi
hotel vedeti, kaj so priprostemu nepo-
kvarjenemu ljudstvu prazniki in
zlasti še ti lepi velikonočni prazniki, oni
naj bi bil pogledal v to Zabrezje, sree
bi mu bilo poskakovalo veselja.
Žal, da so potekli lepi trenutki le
prekmalo, — priäel je čas ločitve in naši
znanci so se poslavljali od drage domač-e
vasi. V jutro po praznikib so stali vsi
Stirje  pred   vasjo, do karri or so jih bili
sprernili sorodniki in znanci, potem pa
so se zopet razšli na vse štiri vetrove.
Dragonec je še vsakemu posebej stisnil
roko, pa dejal pomenljivo:
„Prijatelji, lepi so bili li prazniki,
lcpših že nisem imel v življenju, tako
sern bil srečen in vesel. Kdo ve, ali bode
še katerikrat tako? Vsaksebi gremo, jaz
v Gradec, ti v Celovec, ti na Dunaj in
ti v — Trst, morda se ne vidimo več!"
Korenjaku je pri tern stopila solza v oko
in naglo se je poslovil od tovarišev, nje-
gova težka sablja pa je rožljala se dolgo
po kameniti stezi, ki vodi iz vasi...
Mohoričevem Toneku je šlo tudi
nekaj takega kakor težka slutnja po duši.
Radi tega je prižedži vrh hriba še jeden-
krat obstal in dolgo zrl nazaj na rodno
vas,  —   bilo  mu  jo,   kakor   da jo vidi
zadnjik'rat...
*
No, on in tudi dragonec slutila sta
prav. Kajti ni .se minulo leto, ko sti pri-
žli dve tužni poročili v Zabrezje: Boričov
Matevž, dragonec je ponesrečil na vo-
jaških vajah, padši s konja in je umrl
— Mohoričevemu Toneku pa je v za-
tuhlih prostorib tržaške bolnišnice uga-
snila luč njegovega trudnega življenja.
7. Nova pravila dajajo načolstvu
sodmero mož še drugo tiransko oblast:
„Členstvo izgubi zadružnik po sklepu
načelslva:
a)   ako   na   škodo  zadruge podkopava
njon  krodit in nje dobro vw nu kakor-
šonkoli način ;
b)   ako   /aostane   tri  mosooo   s plačili
tedenskih   obrokov,   no   zmenec   se   za
opornin".
V obeli sliičajih izgu bi clan vso
z a d r u ž n o p r a v i c e i n vula^anc
vlo^c% ki zapadojo v korist zadruge;
temu nasproli pa oslano obvezan za vso
društvono dolžnosti do dveletnega zasla-
ronja. (i? 4. 6.) Določba pod />. jo bila
vžo v starih pravilih, a jo vendar skrajno
drakonična, zlasti šo za to, kor ho lahko
vporabi tudi nasproli dolznikom, da nam-
roč vse izgubi jo, kar so vplačali, dočim
jim ostane dolg noprikrajšan. Pravila no
dolajo razlike mod Olaui upniki in člani
dol/niki.
Določba pod a pa jo nova I. j.
nova priboritov goriške „nar. - napredne"
slranke. Po toj določbi pridemo prav na
lahko ob vso, kar smo vplačali. Načol-
stvo izve o nas, da mi na katerikoli na-
cin n. pr. s kriliko pravil ali poslovnika
ali obrcstovanja ali knjigovodstva ali
česarkoli podkopavamo dobro imo za-
druge, skliče sojo in skleno naše izob-
čenje, pa smo ob deleže, morda colo v
12. mesecu 5. lota, ako načclstvo spozna,
da smo podkopavali dobro imo zadrugo.
Kaj ne gg. clani-upniki, da nam dajo ta
doloc'ba vesolo upanjo, da nam „narodno-
napredno" načelstvo nazadnjo že poboro
vplačnne doleže? Ali to grozno pravilo
velja tudi za dolžnike. Tudi oni, ako
bodo spodkopavali dobro ime zadruge,
izgubijo vse kar so vplačali, nasproti pa
bodo zadrugi clolžni  vse,   kar so prejeli.
To je nezaslišano tiranstvo, v ka-
toro se nas hoeo tu vkovati. Na oni
slrani se nam no dovoljuje izstopa in se
s loin krši postavo, na drugi strani se
nas izključuje in so   nam zasega doložo.
Gorjo nam, ali gorje tudi dolžnikom
ako pristojne oblasti ta pravila vpišejo !
Upamo pa, da se to no zgodi, kor to bi
bilo v nusprotju s postavo 9. aprila 1873.
Po § 11 imenovane postave smejo pra-
vila razlikovati se od postavnih določeb
I e v o n i li t o č k a h, pri k o j i h j e
to izrecno dovoljeno. Gledo iz-
stopivših članov pa pravi postava, da
imajo pravico do vplačanih deležev z
dobickom vred po bilanci onega leta, v
katerem so izstopili (§ 55). Postava ne
dovoljuje izrecno, da bi smola pravila
kaj drugega določati o tej točki, to raj so
tudi vse take določbe neveljavne in pri-
stojne oblasti jih ne smojo vpisati.
Mi smo pregledali vže razna pravila
zadrug in posojilnic, ali take določbe, da
bi načelstvo smolo deleže naravnost za-
segati, nismo nikjer našli. Kazuine so
samo ob sebi, da sine vsaka zadruga iz-
ključiti člane, kateri jej izpodkopavajo
kredit ali kateri joj sploh niso po volji
in da taki izključoni člani izgubijo vse
zadružne pravice, ali pravico do svojih
deležev, do svojc lasti oliranijo, ker
te pravice jim nobona postava ne more
vzeti, še manj pa kako spakedrano pra-
vilo „naprednib" jurislov. Last ni'iri j e
z a j a m č e n a v o s n o v n i h d r ž a v-
nihzakonih in te bodo tudi „narod-
no-napredni" juristi morali upoštevati.
Sklenemo z nasvetorn na vodstvo
„narodno-napredne" stranke : Recite nii-
čelstvu, naj ne vlaga teh pravil, da ne
osmeši ž njimi slovenskega imena pred
javnimi oblastvi.
Dopisi.
Iz (iorico. V zadnjem dopisu smo
povedali, s kakšnosrditostjoinškodoželjom
se zaganja „Soča" v „Centralno poso-
jilnico", in to brez najrnanjšega povoda
in razloga. NajhujSi politisien nasprotmk
se ne dotakne takih zavodov, tudi ce
bi bil uverjen, da je v njih kaj gnilega,
dobro vedoc, da je lahko izpodkopat.
kredit zavodu in zasebniku, a äkodo po-
vrniti ni mogoče. Le brezvestneži, kate-
I
rim jo razjedla prirojena hudobija zad-
njo trohico socijalne in političtin pošte-
nosti, so ne vzpnö do gladino toga Icon -
vencijonalnega vodila ter šlrkajo iz-
bruhe svojo tnalopridnosli na lakes zavode.
„Conlralna posojilnica", ki opravlja
svojo posle z najveejo pazljivosljo, vosl-
no, natanko, v zavesli .si, da jo hi na-
ložen denar našega Ijiidstva, prekora-
čila je 27. marea po protekii so no de-
selih moseoev vsolo on milijon pro-
ni o I si, realnoga prornela in no lakega,
kakoi* nokatori drugi zavodi, ki pronasajo
nekoliko tisocakov iz jednoga zavoda v
drugi kakor mack a mlado, da so lahko
bahajo s svojiin „volikim promelom". In
lak zavod so upa napndali človek, ki
hoče biti so Slovenes, na lak nosrarnni
naein, da inn v svel.u zaman iščeš para.
In ta olovek si jo v polni /avosli slor-
jciio krivi(!o, vo, da pise iMW(vsnic*o, a
pišo jo. kor so boji, da hi inn la zavod
izpodmlel stališčo. kjcr so jo ulahoril.
Jo-li mogoče po lorn lakom z Ijudini to
vrste skunno mirno živoli? Jo -li inogoöa
sprav.i / Ijudini lakih nneelV Lo lo skodo-
željnost oglejfe si Vi gospod je v Tcsln in
na Kranjskoin in Vi dohroiiolni doma-
čini, ki vodno propovedujote spravo in
zvrnčate krivdo na nas, sodooi po obi-
čajuoni načelu, da pri prepiru sla olio
slranki krivi, in povojle iiam: .lo li mo-
goča sprava z demon li lukiti nazorov ?
No ugovarjajle nain, da jo to lo
posamozno dojanjo in da sodiiuo pio-
slrogo; ne, mi poznarno bolj podrohno
to gospode, to so Ijudjo novodobne mon-
šeslerske solo, katerim je vsako sredstvo
dobro in dovoljono. Dočiin spodkopujejo
na oni strain' k rod it sorojakom, bližnjirn
in tudi prijaleljom, prežijo na vsako pri-
liko in na vsako podjetje, Katoro slu/,i
njihovemu maliku bogastva.
Da   jo   tomu   tako,   razvidi   lahko
vsakdo iz slodečih podatkov:
Naš deželni   zbor jo hi I sklenil,  da
sprejme     pobiranje     erarsko     in      de-
žolno užilnine v svojo upravo.   Izvestuo
jo, -la f)i   zastonj   ali   za jako male od-
stotko pobiral tudi  užitnino   za  oheine,
ako hi so za to oglasile, torjini doneske
do   zadnjega   vinarja   izplačal.   Gospodjo
od „narodno-napredno stranke" so so lej
narnori   na   vso kripljo upirali,   čoš,   da
bode imela dežela od toga   izgubo.   One
naše rojako, ki niso   biii   njihovoga  iiiii-
nonja,   so   irnonovali   v   svojih lislib kar
naravnost — sleparjo, bodako, ki ničosar
ne razurnejo. Toda  k'akor razsvetli blisk
v tomni  noei ves   polo/aj,   lako   pojasni
lobko   vsakeniu,   ki  inia   odprte  oči, on
sam slueoj, kdo jo iniel v loin ozirn prav.
Rihemberški župan   Pavliea jo uvi-
del, da mora občinska   nžilnina   mno»o
več nesti nego je dohivala obcina istinilo
od   zasobnih podjetnikov.   Lota   1900 jo
vzela radi toga obcina svojo   iizitnino v
lastno   npravo,   in glej,   koncom lota jo
dobila po odbitih vseh stroških 2.1I00 li
čistega   dohodka   več   nego   proj.   Torej
jedna sarna županijaje imela lo pt-i svoji
užitnini leto za letom vsaj 2000 K izgube.
Ubogi posestnik, ubogo ljudstvo pla-
ßuj   in  skladaj  donar  za  bolnico,  sole,
poti itd.; čisti dobiček   davšcin,   ki   pri-
padajo po vsej pravici tobi,   naj pa loze
v rnošnjiček mogotcev in „naprednjakov"
k'   ga  kupičijo   v   svoje   blagajno  broz
truda, brez rizika! A možje,   ki   so   na-
sprotnega   mnenja,   ki   nočejo   podpirati
teh nazorov, so  —  sleparji!  To je
novodobni „napredni" evangelij.
Protestujemo slovesno proti more-
bit nemu očitanju, da ne privoščimo na-
s"n rojakom in premožniin poseslnikom
|n tfospodorn večjega imetja; nasprotno,
'z srea želimo, da bi si opomogli, da bi
b»l» vsi zelo premožni in podkovani;
vendar to se nikakor ne sme goditi na
^kodo nevednega soseda-trpina. Kar je
uarodovo, naj se uporabi tudi lo jedino
narodu v prilog; a z marljivostjo, delorn,
Imdorn in podjetnim duhorn naj si po-
r»aga vsak, kdor zna in more, do blago-
stanja in velike imovitosti. Visoke obresli
zahtevati, je postavno propovedano in
velja dandanes tudi pri liberalcih kot
nedostojno, zaničljivo;  toda jemati ubo-
gemn, novodnomii Ijndslvu kapital in
obrosti broz trnda, broz novarnosli, jo Ji
lo  prav, jo  li lo pošlono ?
Saino riliombc r.^ka /upanija hi bila
iniola v jodnoni lolu 2.()<iO K izgnhi!. ako
no bi bila sprojola pobiranja občinskih
doklad v svojo npravo. Mosjo, da lakih
žiipanij jft v d(!/,oli nialo, a /.ato jib jo
vseh sknpaj blizu slo. Iz toga so razvidi
lahko, koliko obcinski^a donarja ni pri-
šlo k svojoMin pravoinu nain(tnu in ko-
liko sk(»do jo Ijudslvo Irpolo. AIs»,t,roč(!, da
so tudi druyc /npanije. ki iinajo pobira-
nje olx'inskih doklad v svoji iipravi; a
slarasin«?, kjor s<t to nc godi. n;ij si na-
tanko oglodajo lo lo(':ko. da no bodo ob-
Oinarji  na  škodi.
(!o ra/liva /.<> to pojasnilo čudon svil
na razmcro oböinskili duklad in na ono.
ki lc ra/,iiior(! zagovarjajo, nslvari si
vsakdo lahko jasno sliko, kakn jo /. orarsko
in dožolno uzilninu lor lahko ra/.uirii. zakaj
jo raviio mod krc'unarji lolikr» „najirodnib".
J^o v izvrsovaliM'modbiirn na pro. I m« slranko
jib sodi. ako sc no nioliino. nad poluvico.
Ti, ki so voniioma sami ludi |ioso-tniki.
n<! voilo in ix1 jifimislijo. sla inajlmi '»laj-
ski. kaloro ino.^ncc u/.ivajo. pruuzroriijojo
povisanjo dokht I na zfinljiški in drn.ui da-
vok za dožolno polrohc. kaloroga slalno
no hi bilo Iroha. ako hi ostal do/oli ves
dohodok, kalori donasa n/.ilnina.
Tu iinanio lop dokaz novodohiii-Lra
monsoslorslva. in z Ijndnii lakih na/oruv
ni sprava imi^ici, To Ijiidi jo Ircba raz-
krinkafi lor jib poka/ali našiin rojakoni
v pravi luöi. IJiidslvo hodo golovo iz-
pn^vidlo in spoznalo svojo pravo prija-
loljo in -— svojo ..osroöovalco". Tako nc
smo, lako no inoro naproj, mora jo polna.
Politični pregled.
Državrl zbor.
Državni zbor so Miido duo IS. (.
in. Na dnoviKMii rodn jo inoj dru^iiu
roniincijacija nadvojvodo Franca Fordi-
nanda in drugo branjo zakonsko^a na-
črla o povisanju davsüin na žganjo.
Vojna v južni Afriki.
Hazni oillocilni anylo/.ki kro.ui so
poslaii nojo.dini inoj soboj. Hazpor jo na-
slal mod kolonijalniin ininislroin (Ihani-
borlainom v družbi z Sir AI Trod Milnorjom
«.'iivornorjoin v Kapn lor lord Kifobo!:"r-
join vrbovnim |iovo!jnikoin v južni AlViki
radi nadaljovanja vojno. (ludno pri loin
sporn j<» to. da minislor Chamborlain.
živoč daloc: si rani od bojisöa. v Loiidonii,
bočo voiloli voo nogo Kilcbonor. ki jo
izku.šon na bojnoin polju. tihainborlain
n am roc; zahleva, da so vojna bro/obzirno
nadaljujo, dok ler ni nnicon ves burski
narod. — la clovok pozna lo sovrašlvo
in svojo korisl, kajli znati jo troba. da
j<^ on udoložon na voi; bogalih podjotjih
v Afriki, ki bi inn donesla bogali plon.
ako so Anglija polasli obob ropuhlik; radi
toga jo tudi on prvi in pravi proiizroi-i-
tolj južno alriško vojno. Na njogovi strain'
stoji, in sicer iz jednakili sobičnih iizro-
kov, kapski nac-olnik iMilncM*. oni. ki je
svoj oas podpiral angle/kega [uistolovoa
Jamesona, ki jo udrl s lolpo proslovoljeov
v Transvaal in se hotel polastili ropuhlik.
Proti obenia j»a jo lord Kitoher, ki jo
pnullagal angložki vladi. da sklom; čashMi
mir, kajli nadaljovanjo vojno bodo imelo
za poslodico, da isla traja so voc lot
in jo izid vkijub tomu dvomljiv. Kitchener
je zadnjič iskal premirja z IJolho jodino
radi toga, da bi reorganizoval vojsko [ov
dobil casa v ta namen, da dospö v Al'riko
nove cote Ali Botha jo ponudbo odklo-
nil in Kitchener se nahaja v voliki ra-
dregi. Mej loin se je vršil v Londonu
ministorski sovot, na kalorern so jo sklc-
nilo nekaj posobnega. V teni sovotu je
Chamberlain kritikoval Kitdienerjev prod-
log in ga smatral „pogubnim in neuin-
Ijivim". Na to je odšla posobna ordra na
lord Kitchener)a in ta ordra jo haje od-
pozvalnica na poveljnika, katorega bočo
vlada zamonjati z drugim, zdaj žo čo-
trlirn poveljnikom.
A nobenemu, ne Kobertsu, ne Kirt-
chenerju se ni posrecilo zatreti Buro,
katerih lH.OtK) iiajboljših mož imala sanio
Botha in Devvet, marveč sprovidola sta,
da je to narod, ki noče zrtvovati svojega
obstanka. In jeduako se bo godilo Kit-
chenerjevemu naslodniku. Listi poroc\ajo,
da se je v Amslerdamu ustanovil odbor,
ki je zacel v Holandiji in ljolgiji nabirati
proslovoijcev, dva lisoč mož jo zo odšlo
preko Hamburga v Al'riko. Moj ten» pa
Nuri vedno bolj pritiskajo proti središču
Transvaala, Pretoriji, kjer so zasedli vsa
važna  mesta  in   obstoji za Angleže ne-
varnosl. da jib Huri požono iz prestolkie
Kriigorjovo. Huroni na jjomoč prihaja pa
šo drug važon oinilolj, namroč kuga. Ista
so je zadola jiojavljali tudi v Nalaln, in
vsa prislaiiišoa so itak žo okužona. Ta
sovra-'.nik pohoro zdaj vaii^lo/kih vrsfah
voč vojakov. nogo bursko krogl e.
0 najnovojšili dogodkih na bojisču
so [lorora. da sla so I)ovvet in Motha
zdru/ila lor hočota naslopili proti Kronchii.
Pričaknjo so izvanrodnih dogodkov. Ituri
so  izbonis)  ves(di.
Slanovitnosti burskih f»ovoljnikov
javiiosl no moro jirohvalili. vsi posku«i
Angložov so izjalovijo. Zadnjif'- so IJotbi
ponudili prodsodiiirstvo in vrbovriri povelj-
iiištvo v ohoh r»Mnihlikali lor- 2öO.(KHJ
I'linlov plaöo na h'lo. ako sc nda. a I5»lfia
jo srainofoo   jionudbo  junasko odklonil.
Domače \a mind noyice.
\asim (Oiijonim narocniivom in
citatoljoin vosčiino sreeno pra/niKc
in  vc'sclo Alclujo!
Velilii lodcn. — Kakor navadno
vsako lolo. bilo jo ludi lotos vso rlni vo-
likoga lodna /ivalnio pra/.niöno gibani'-
v nasom rin-vfu. |<or jc |,j|<> vn-'iio hvala
Mogul v<<' "liii jako prijolno. ni to pr-i-ln
ohilo l.jiniij /. il('ž''lo v iim'sIo |'o la/.nih
volikonoriiih ovravkih. marvcO tiiili most-
no proln'valstvo jo bilo na nogab. Pridno
jo oijiskovalo corkvo in božje groho tor
s toin dujalo spri('-ovaln ri krščan-ki za-
vosti. I'rocosijo >o IhmIo vršilo in sioor:
dauos poprddiio ob \\ 4 v sloltii corkvi.
nh <>. uri pri <v. lmiaoiju na Travniku.
oh 7. na riacnli in oh a. pri kapuoinih:
julri zj til raj oh ¦». na Ko<tan.ovi«-i in j»ri
sv. Iloku.
Za ..SoNl»i I>(»in" jo j.roj«'l <lo-
naruičar od podpiratclja Irana \'ogriča
naduOitoIja v |>ok.,jn i K: S. Hutar. c.
kr. pro), v Linhljaiii ö K : Julija Leban
v Ciriiičah ."> K; upravnistvu -o pi-»slali
v Solkanu jui |)i-<»ru pri igri na kro^ljo
zbrani igralci in glodaloi \ K : Aloj/.ij
Ki-ušič, krojaški mojstor v (iocici ;j K.
Hvala!
Sviiijiiia /a\iti   v   ..I'rirnoira".
-¦• Kakor >c poro^a ml tu m tarn, jo
prisol ..I'rimoroc" v jmsohno voljavo zdaj
o praznikih. Ljudjo $i rabijo za zavi-
janjo <_rilj;iti. svinjskih jozikov in kar je
tacega. l)a pri Iimji no branijo papirja,
|irira n"ko -- pa ik1 izmisljeno ! — po-
ročilo. da jo nokdo dobil svinjsko gnjat
/.avito všliri ..Primorco*' in sicor j ed n o
in isle st :• v j k r. Vsled tcga poslano
ja^no. v k a k o iiamono so pošilja —
kakor pravi lastnik „SoOo" — kar po
;{(M.iO oks inplar iv „Primorca" ..po de-
zcli". — Svinjino pa, katoro zavijajo
Ijtuljo v la list, bode pac troba dobro
oprali in prokuliali. da so nmori v „por1-
šiitu" novarne hacilo ali colo kako —
..naprodne"   trihine.
Foroti-o ohmvnavo v tokočom
loin so priuiio 20. maja. Lis!a porotnikov
se sostavi v drugi  polovici   toga int^eca.
1 inrljivost v (iorici v letti VMHK
V (iorici je umrlo v lotu li'Ut) 779 osob
in sicor 309 možkih in 410 žensk. V
projšnjom lolu 18^.» pa je umrlo lo 720
osob. tfvoj vet* lani oil osob, kar jo so-
voda lo slučaj. Tnu-lo jib jo največ nio-
soca januarja. nainroO 85 osob, a naj-
manj v inosocu fobruarju, nanireč 53.
Po slarosti jib jo umrlo in sicor do 5.
lota I9(i. oJ ';>.-15. 1. 28. od 15.—80. 1.
83. od 30.—50. I. 115. od 50.—70. I. 199
in od  70  I.  naproj   158.
Iz drzavik'i;a /bora. Poslanec
Oskar Gabrščok s lovarisi je slavil v seji
post zb. 27. inarca t. I. interpolacijo za
posjiostMijo gradnje cesle po leveui brogu
So(':o, ki zakljuOuJH s slodočiin vpra^anjeni
na minislra nolranjih zadev:
„Ali jo Njogova Ekscolonca priprav-
Ijena, skrboli za to. da se poskrbi že
Ietüs kakor tudi v državnih [iroracunili
naslopnih let za prinerne prispevke, ka-
torim bo namen. posp^šiti gradnjo cest-
nega dola Vogrsčok - Sv. Lucija- Tolnn'n-
Kobarid na levem bregu SoOe1' ?
Driistv» voh'|)t»sostnikov (narodno-
politicno') inia rodni obOni zbor due II.
aprila ob 11. uri v goslilni „Pri jelouu"
v Gorici z dnevnim rodoin, kalorega do-
looajo drustvena pravila.
Predsedništvo.
Vabilo. nSlov. bralno in podporno
društvo v Gorici"' vabi svojo clane k
rednomu obciienm zboru, ki bo v nedeljo,
dno 14. t. in., ob 1. uri popoludne v
prostorih ,,Gorižke Oitalnico*4 z dnevnim
redom, ki ga določujejo druslvena pra-
vila                                              odbor.
llraiiiluicaiuposojiliiicaltiljana-
Mcdana bode imela svoj lelni obeni zbor
drugo nedeljo po Velikinoei t.j. 21. apnla
t. I. Dnevni red: 1. Nagovor načelnika.
2. Poročilo tajnika. 3. Volitev novega od-
bora. 4. Morebitni nasveli. K obilni vde-
lo/.bi v   družbinih   prostorih   vabi društ-
vonike odbor.
Z^odbica o i/^iibljcnoin <»to-
taku. — Poroöali smo, da jo znianjkal
Bosljanu Kiuiiarjii iz St. Forjana na ži-
vinskorn Irgu v Gorici jodon stotak, ka-
tossya jo iniol zaviloga v ruti v svojom
žojiu. Do slotaka sla prišla kakor so jo
dofjnalo, sue ve so pa, ali sta ga ukradla
uli naslai, IH-Iolni Anton Strossor in
15-lctni Miba Jovsok. Monjala sta ga v
rnonjalnici g. Michlstädterja, kateremu sta
rokla. da jo slntnk last g. Furlanija, |>ri
katerom jc hi I prod nokaj časa Jovšok
kot vajoiioo v trgtivini llrohiž razdolila
sta na sliri dclo lor ga nosla zakopal v
grrnovj(; pod ooslo. ki poljo iz mostnoga
vrla k mosftj <*oz Koronj. To skrilo de-
janjo. pa so ojtazovali noki drugi fantjo
in ti so izkopali on dol lega ,.zaklada"
in »a odnesli. Kor sta [»a to zapazila
Mihcc in Tom'ok. sla hi/ izgrobla o-lal<!
Iri ku|j(t tor iiosla dva /akopat v vrt g.
II¦ilccrja. ouoga |>a .-ta dala v varstvo.
svojoinu prijalol.jii J)ovotaku. ki jo nosel
donar do/nov. Pridržala sla si sovoda
prinicrno svold. /,a katoro sta potem
nakupila raznib dobrih ročij n. pr. slad-
oioc. poršula. cigaret itd.. kar ugaja
takiin gospoilkuin. Dovolakovi matori so
jo pa oik]no zdolo. od kodi jo dobil njon
sin loliko donara. bilo jo namroč dro-
biža za 30 K 1O vinarjov ÜoOok jo nia-
lori \so slvar jiovodal in inati je vzela
donar lor ga ne.-la na policijo.
Policija se jo na to takoj podala v
Holocijov vrt, kjor jo našla zakopan
donar. katoroga jo hilo z onimi 30 K 10
vsoga sknpaj 98 K 10 v. Policijaje vzela
tudi nokaj nakupljonih rečij tor vzela
pod svojo varslvo iinonuvana pticka
Mihca in Tončka.
Miboo Je-všek in Tonček Stroser
sta /o znana potopina, ki delata svojim
starišom hudo preglavico, kajti poroča
90, da vso zimo nista spala skoro no-
beno noč doma. Bila sta že tudi večkrat
kaznovana in ju caka torej se prav lepa
bodoOno.«t.
Snoj; /asul je 21-lotnega Janeza
Lobana iz Žabč pri Tolminu. Pripravljat
je Sol drva v Dolino. Pri tej priliki se
je udrl z gore sneženi plaz ter ga zasul.
.Mladcnie se je režil na uprav čudovit
način, a poskodoval se je vendar tako
mot-no, da so ga morali pripeljati v bol-
nisnico usmiljenih bratov v Gorici.
Xov poštni urad so odprli v Škr-
bini na Krasu   due 16. marca t. 1.
Xevart'ii c'lovek. — V Trstu so
lansko jesen aretirali nekega Maksa
D i t r i c h a. ker je kradel grozdje v
nekem vinogradu pod Škodnjem. Po po-
licijskih aktih se je izkazalo. da je ta
.Makso doma iz Draždan naNemskem ter
da ga draždanske oblasti ist-ejo, ker je
umoril osem deklet. Ditricha so te dni
odpeljali iz tržaških zaporov v Draždane
in ga izročili tamošnjim oblastim. 0 tern
cloveku porot-a ..Slow Narod", dajeusel
iz blaznice v Draždanih ter se priklatil
tudi na Kranjsko. Pri Kočevju se je uti-
hotapil v neko kmečko hišo, kjer je hotel
umoriti dve deklici, a je zbožal, ko so
prisli ljudje. V Kočevju so ga prijeli, a
ker so doznali da je blazon, izpustili so
ga zoptH. No, zdaj je na varnem. Vpraša
se le, če je zares blazen, ali se ni le
dolal tako.
Sv. oiV  Leo   XIII. je  oni teden
sprejel mnogo avstrijskih plomenitasev.
Pri toj priliki se je sv. ocetu poklonil
tudi ceski goslar K u b e I i k, katorega je
predstavil ravnatelj češkega kologija. Sv.
oce se dobro pocuti in dela neutrudno.
Hog ga živi!
Snirt liiidvttjvodiiu1. V Voloskem
jo dne 30. m. in. uinrla nadvojvodinja
Gizela 41etna hcerka  nadvojvode Josipa.
Listnica  uyediiistva.  —   Gospo-
dom dopisnikoin: Prihodnjio!
Poslano.
Dno 1. oktobra pretočonega Ieta
sem kot priča pri sodnijski obravnavi
odgovarjal na slavljena vprašanja takrat-
nega sodnijskoga predsednikag. Zürrerja.
lzpovedal sem: 1. Pri seji „Goriške Ijud-
ske posojilnice" z dne 20. aprila reče-
nega Ieta se imena novih članov, nave-
den ih v zadružnem registru od št. 2325
do 2491 n i so p r e č i t a 1 a. 2. Marsika-
torega teh novih elanov no poznam
in tudi ne vein, ima li kaj premoženja
ali ne.
Da je bila moja izpoved pod žt. 1.
resnična, vedo dobro pri seji navzoči
gospodje, n am ret* Ferlila, Štukelj, Kopač
in tudi dr. Turna, če hoče rosnioo govo-
riti. Tudi dr. Tuma ni imel clasa, da bi
bil precital imena novih elanov, katerih
je bilo nad 150, ker jaz sem se takoj
odstranil, ko je dr. Tuma  hotel  spraviti
vprašanje zaradi novih članov na dnevni
red. — Tudi moja druga trditev je hila
popolnoma istinita, kajti več kot polo-
vico doticnih članov nisom dne 20.
aprila lota 1900 poznal in jih šc dan-
danes ne poznam. Tudi ne vom še dau-
danes o marsikatorem, ima li kaj pre-
moženja ali ne.
Na podlagi zgoraj navedenih izpo-
vodb je Andrej Gabršček dva dni potem,
t. j. dne 3. oktobra pretečene^a lota
vložil pri tukajSnji sodniji zoper niene
ovadbo zaradi krive prisege
ter v tej ovadbi trdil: 1. Imena novih
C-lanov, navedena v zadružnem registru
oil st. 2325 do 2194 so se pri seji dne
20. aprila prečitala, 2. Dr. Kos jo nove
Clane poznal, ker je njih iinena lahko
cital v straci.
Tukajsnja sodnija se je l»roz težav
prepritala, da sem jaz pri obravnavi
dne 1. oktobra govoril resnico, Andrej
Gabršček pa je v svoji ovadbi
z a p i s a I neresnico. Zato tudi sod-
nija ni iinela nobenega povoda, da bi
bila zopor mene priOela kakršnokoli
sodno preiskavo.
Sedaj pa poglejmo, kaj pravi § 209.
kaz zak. Tarn stoji: ,.Kdor koga, podti-
kovaje mu hudodelstvo, pri gosposki
ovadi, ali tako obdolži, da bi njegovo
dolženje priliko h gosposkinemu preisko-
vanju ali vsaj k izsledovanju zoper
obdolženca dati zamoglo, jo kriv hu-
d o d o 1 s t v a obrekovanja1'.
$ 210. kaz. zak. pa pravi : ,,Kazen
obrekovalca je pravilno težka ječa od
enega do petih let''.
Toliko za danes!
V G o r i c i, 4. aprila 1901.
Dr. Franc Kos.
Knjiga „Nasi narodui grehi" se dobiva
v,,Narodni tiskaini" v Gorici in pri knjigotržcu g.
Likaijn. V nobeni slovenski hiši ne bi sniela manj-
kati la knjiga, iz kalere se moramo učiti, kako ži-
vcti res slovenski in kako se ogibati narodnih
greliov. Baš sedanje volitve po obmejnih slovenskih
poknijiruih so zopet pokazale, kako potrebni smo še
narodnega pouka. Zatoiej Slovenci, ne izogibajte
se lej prekoristni knjigi in naročajte si jo! Cena
knjigi je 50 vinarjev po pošti 5 vin. več.
X         Blag. gosp.                 J
«%,    Gabrijel Plccoli,   i
AS* dvorni založnik Nj. Sve- |
^ \    tosti papeža Loona XIII. <
I«                v Ljubljanl.    {
/         Potlpisan«'c si usoja I
i'-ej naznaniti  Va.šeinu   Bla- ]
(&   gorodju, da je doposlana \
s     tlnktura za želodec ra-'
bila L dobriin vspotioni J
pri žolodčnem   U<r  črc- j
> vpsiipin kataru kakortudi v;l)u!i-znih na jetrali i
j in oliistih.                                                           J
{       G ra (1 ac, duo 2. febrnvarja 1897.              (
|                  Bolnišuica usniiljenih bratuv.J
j                                              I'roviucijul:                          |
>                       F. EmanuelLeltnur, višji zdrnvnik. I
|          Blag. gosp.                                           j
)                 Gabrijel Piccoli,                  i
|                                             Ljubljana.    J
)         7.e ninogo časa svetujein vsoin,   kutori'
K trpijo na bolečinah v žolodcu in norfdnostili J
|v frevesih, da uporabljajo Vašo izvrstno že-1
) lodčno tinkturo, kojo scm jaz satit uporabljal <
J s prav izvrstnirn vspciiom.Zodl. spostovanjein !
>       Mornjan (Istra), 6. oktobra 1900.               I
)                    Dun Peter FranveHchini,      i
)   II.                             župnik.                        (
)                                                                    (
)  Jakob Miklus,
I  trgovec z lesom in opeko, zaloga
f  pohištva, rakev (trug), vinskih po-
I  sod, stiskalnice za vino in sadje
|  vsake velikosti, kakor tudi krat-
kocasnib iger slovenskih „Mari-
I  janic"   t. j.   licnih   in   trpežnih
"  rniz    iz   trdega   lesu,    ki   irnajo
|  znotraj tro-   ali   štiridelno   keg-
f  Ijišče z vrtenci  in   kegljavnično
^   blagajno po najnovejši sestavi. za
I  krčrnarje, zasebnike ltd.
I         v Pevmi,
'  za Soškim mostom, p. Gorica,
I  priporoča p.  n.  obeinstvu svojo
f  bogato    zalogo,   zagotavlja   naj-
I  hitrejšo postrežbo in jako   nizke
|                          cene.
Krompir za seme
fine vrste
odpošilja   v   vsakej množini
Alojzij Kane,
trgovec v Ljubljana Dunajska cesta.
ÜNeverjetnoü
XajiiovojsckoiistrukcijoiHH'i,
ki so jako ckononiic'iu' za dru-
zinsko uporabo k vclikon<Kv'iiiui
praznikoin.
V tell lHM'ch ho lahko pcc'cjo
doma z najboljsim uspehom
pinco, poticc kakor tudi kruli
in razno pecenkc.
Ceui» najprlkladiiejso.
kdor /Hi imoti tako poi%
naj se oiilasi v Kraiis-ovl /aloi;i
strojev v (joriei na Travniku
st. 10 na dvorišču.
^r    -^^~-    -^^w       ^m      «v       "^^^     ^m^r-   -^m^r   ¦^¦^w    ^»w        w^        ^^       ^mm^    ^^>^^^   ^W^r    ^W
Anton Knštrin
v Gosposki ulici h. štev. 23,
priporoui cast Mi duliovštini in slavnemu
obeinstvu v mostu in na deželi svojo
trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo:
Santos, Sandoiningo, Java. Cejlon. Porlo-
rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korsü,
istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju.
Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1,2, 3,
4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in
druge vrste, namreč po V» kila in od 1
funta. Testenine iz tvornice Žnidoršič &
Valencia v II. Bistrici. Zveplenko. clružbe
sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga
niliiift v Kranju in z Jochrnann-ovcga v
Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
Po pošti se razpošilja   v   zahojekih
najinauje po ö Kg. na vse  kraje.               i
Pravim
naravskim da Ima tin-
skim vinom osktMjuje
pojedine obitelji
Jnruj  (JiHiiulin
Jelsa (otok Hvar)
Dalmacija.
^    w     ^     -^    -^    -w    -^    -^    ^   -^    -^    w    ^v    ^   ^r
V pisarni Seitz-ove tiskarne naspioti
semenisYa v Gorici prodaja se po znižani
ceni — 2 kroni 60 vin.
VELIKI TEDEN
in
VELIKA NOČ,
Spiral prof. A. iMarušič.
Knjiga se pošilja tudi po posti po
povzetju. Kdor pn den;ir /e z naročilorn
vred pošlje, naj pi-id(!iio še 10 kr. za
vozni list.
„JVsarodna Jiskarna" v (Joriei
ulica Vetturini 9.
Ilijada.
Povest slov. mladini.
Prosto po Hornerju
pripoveduje
ANDREJ KRAGELJ.
S   tolmačem  važnejših   osebnih
imen ter obsega  273 stranij.
CENA:
1 K 40 vin., po pošti 20 vin. veö.
Vezana v platno 2 kroni, ozi-
roma 2 kroni 20 vin.
Dobiva se v „Narodni Tiskarni" v Gorici,
pri    knjigotržcih   Pallichu v   Gorici   na
Travniku,   pri   Schwentnerjii v  Ljubljnni
in Florijann v Kranji.
I  -                Zahvala.
I              0 pivbrilki   i/gubi   n;i^(^ii   proljiihljcin^si   in   iicpozabiu^a.
1    soprogM  in oeola, «jjospodn,
^utoua Drafovka,
I     izivkamo   iiskrono   svojo   zsiliviilo    vscin   soi'odnikoin,   proc;islili
I     (luliovšcini, <i;ospodu xdr;ivmkii   dv.   KiiöplInniclKM'-jii   zsi   nj<^ov
I     find, sImvikmihi  ohčiiiskciiin   z;isl.opii   iMiini in   Itupii,   povccMii in
I
|    vsein  dnigiiii ^ospodom   in   prijaloljom,   in   sploh   vscm.    ki   so
I    kiikorkoli  so spomnili,  I<m- /.adnjo ras I  in  pozdi'iiv   ncpoxa        un
I    pokojniku  izkazali.
I                      F Mirnn, due 1. aprila  1i)()l.
I                                     Žalujoča družina.
I
Lep, pravi merjasec
jorkširske pasme.
Kdor želi kri/ati svinje - plemenke
s pravo angleško pasmo jorkširsko (Jorks-
bire), prižene naj jib v Tivoli (Kosenlhal)
h. st. 17.
Anton  Pečenko
Vrlna  iilica 8 <«<>KI( A Via Giardino 8
priporoča
pristna   bela
in črna   vina
iz  vipavskih,
furlanskih,
briskih,   daU
t   matinskih  in
isterskih  v i
nuqradov.
Doslavlja. ii.-i. iJoin in   rnzpo5ilj;i  po   žc|(>/.
iiici   n;i   vsc   knij»1   avslro-cfrcrsko    iii<in;irlii|e   v
so lih o*l   5(»   Iilrov   n.-iprt'j.   fin   /.jiiilcvo   pošilj.i
tudi ii/orfc.
Cene zmerne. Postrežbsi poitena.
v Gorici.
I'rva slovcnska
/alo*.'a vsakovrsl- I
nih sivalnih in vc-
zcjnili s I i' o j c v I
h   (Slickeroiniaschi- '
nen),  kakor   hidi '
dvokolcs   l.cr  sa- '
inokrcsov  v ulici '
iVIiinicipijo   šl.   I.
Laslna Micha -
nicna dolavnica
in popravljalnica
sivalnih si rojr v. =
dvokolcs \ Xiiii-
ski   nlici   hiš.  ši. ,
la                    . i
Yz Siva Inc sh'o\v i
so jainci za pel i
Id."                          ,
Pred konkurencijo nič strahu!!!
'   -^f~    mm     -^m^- ^^mw ~^mw   «bf-  ¦  ^      ¦<¦*¦    ~^~^-     11           ¦-     -^—- -^^  -^^- -^~- - -^^-^ ^^—-  ~-^—~-    ^—- -^—-     —     -^v- -^mr—
S v o j i   k   M v o j i in!
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Dnnajska cesta ft 15 v Medjatovi liüi v pritličju
vzprojcniii zavarovaiija vsakovislnih poslopij, pr^inie-
IIiII  in  poljskill pridVlkov   proli puzarni   skmli.   kakor
ludi /VOIIOV proli  poškodhi.
Pojasnila dajc in vzprojoma, ponudbo raviUltoljstVO
/iivarovulniee v in illicju Modjatovo liisc na Dunajski
(MiSti v Ljuhljani, a tudi [>o slovenskili dožclah nusUv-
Ijoni povorjeniki.
„Vzajnnna zavarovalnica v I jiibljanl" je «dliui
slov<kliska zavarovalnica. Zavaruje pod lako ugodnimi
pogoji, da, so   lahko   meri   z   vsako  drugo   zavarova.lnico.
Poslavno vloženi usUuiovni zaklad jamči zavarovan-
ccrn popolno varnost.
m~ ROJAKI! Zavarujte svoje
imetjepridomačemzavodu! **« i
i
Edina slovenska zavarovalnica!