§t«»v. (28 TftST. v sredo 10 maja £913 Tečaj XXXVI IZHAJA VSAK DAN lati sfe Mdaljah 1« praznikih «h 5-, •! p«ntMJklll »I 9. ijatraj. feaninf £ne I te t. m prodajajo po S nv6. (* stot.) v uogih tobakarnah ▼ Trstu in okolici. Gorici, Kranja, M. Pitn, Postojni, Sežani, Nabreiini, Sv. Luciji, Tolmina, Ajdov-liini, Dornbergu itd. Zastarele ito*. f 5 av*. (10 stot.). £>«LA8I 8E RAČUNAJO HA MILIMETRI ▼ iirokosti 1 kolon«. CENE: Trgovinski in obrtaa oglasi po • »t. mm, osmrtnice, zahvale, poslanico, oglasi denarnih zarodov po 30 st. mm Za oglase v tekstu luta do 5 vr* 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4. sto*, beseda, nsj-manj pa 40 stot. Oglas« sprejema Inseratni oddelek upravo .Edinonti". — Plačuje s« izključno le opravi „Edinosti". - Plačljivo In utoZljivo « Trst«. ■■■ ■ ■ • = IN05T NAROČNINA ZNAŠA Glasilo polititnoga društvm „Idinoaf za Primorsko. T*im*šij*wil » s«lo leto 34 K, pol l«ta 19 K, S mesece • K; um- bres doposlan« naročnin«, s« uprava no ozira. Isntelu M s*4»u«k* 1I«mj« „Miaosn" atou i aa Ml« Mi Krta «3«, |«1 l*t» Kr*a *-SO. Tri dopdsi naj s« podajo na arodniAtvo lista. Nefranko-vaaa pisma •• s« •pr«j«aa}s ta rrttfbl •• ■• vrtiajs RoroOaia«, oglase ta raklmmaeije j« peiiljati na apravo lista. UKEDMISTVO i oHos filergle Gaiatti It (Narodni risa) ladajatoti is odgovorni urednik tfT&FAN GODI* A. Laatalk konsorctf lista .Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost* ▼pisana zadruga s omejenim poroitvom v Trsta, alioa = GHorgio GalaUi fttev. 18. ■ - PoStoo-hranllnlbrt rsCsn It M1C52. TELEFON It 11-57. BRZOJflUNE UESTI. Ogrski državni zbor. BUDIMPEŠTA 9. Zbornica je nadaljevala specijalno debato o proračunu mini-sterstva za poljedelstvo.^ Posl. grof KaroIy je izrekel nado, da bo zbornica upoštevala skepe agrarnega kongresa. Govorili so še poslanci Pop (Romun), Szabo (Košutovec) in Novak (kmečka stranka), nakar je bila debata prekinjena in odgodjena na jutri. Cesar v God511S. Godollč 9. Cesar se ni mogel včeraj radi slabega vremena peljati na izprehod. Zdravstveno stanje vladarjevo je izvrstno. Danes je bil cesar pri tihi maši in se je potem izprehajal po vrtu. Madjari in vojvodinja Hohenberg. BUDIMPEŠTA 9. „Magyar Orszag" piše, da se je nadejati, da povzdigne cesar Fran Josip vojvodinjo Hohenberg, soprogo nadvojvode prestolonaslednika na stopinjo nadvojvodinje. To da bi bil najprimerneji način, da bi se prišlo v okom mnogim dvornim spletkam. Ogrski politični krogi se vesele, ko vidijo, kako hoče bodoči vladar stopiti v stiko z uglednimi osebami na Ogrskem. Ogrska pozdravi vojvodinjo Hohenberg kakor ogrsko kraljico, če tudi bi jo rodbinski dinastični zakoni izključili od prestola. Predsednik Fallieres odpotoval v Bruselj. PARIZ 9. Predsednik Fallieres je danes ob 9 15 predpoludne v spremstvu ministra za umanje stvari Cruppi-ja odpotoval v Bruselj. BRUSELJ 9. Predsednik Fallieres je daneo popoludne dospel na severni kolodvor, kjer ga je vsprejel kralj. V mestni palači je predsednik Fallieres vsprejel ministerstvo in nato diplcmatični zbor. Turčija. CARIGRAD 9. Demisija finančnega in naučnega ministerstva je bila vsprejeta. Kakor se govori, je bivši finančni minister se-■ator Naibay pripravljen prevzeti finančno listnico. CARIGRAD 9. Vali iz Basore poroča o krvavem spopadu med sovražnimi arabskimi plemeni v Kasa Kurni. Tjakaj odposlana topničarka je oddala nekoliko slepih rtrelov, nakar so se Arabci razkropili. Zmešnjave v Meksiki. NEW-JORK 9. Glasom neke brzojavke iz E1 Pasa so vse vojne sile ustašev včeraj ob 5. uri popoludne pričele streljati na Juarez. Zvezne čete so izgubile mnogo vojakov, ki leže po ulicah.. EL PASO 9. Ustaši napadajo Juarez. Njihovo topništvo je obstreljevalo mesto, nakar so topovi odgovorili na streljanje. — Ustaši so udrli v mesto, kjer se je vnel ljut boj. Uporniki so se polastili obeh mostov, ki vodita na amerikansko ozemlje. EL PASO 9. Ustaši trdijo, da so čete prve začele streljati nanje. Amerikanski ka-valerijski polkovnik je po dveh odposlancih protestiral pri Maderu in poveljniku v Jua-rezu, da so eni in drugi streljali na amerikansko stran. EL PASO 9. „Associated Press" poroča : Madera je napovedal za nedeljo splo- ? O D L i S T E K. Stojan Kazimirov: Učitelj iz globeli. „Saj čakam Janko moj. Vedno sem napravljena, vsaki dan sem te hodila čakat na goro, in skoraj sem mislila, da prideš. Pa ni te bilo od nobene strani. Le večerni mrak sem videla ; ko je solnce zatonevalo, sem mislila, da prihajaš. Pastir je zapiskal na svojo piščalko in gnal živino domov. Jaz pa sem te čakala in čakala, in bolno je bilo moje srce. Zakaj nisi prišel prej, dragec moj ?" .. 6 „Ljudje iz globeli me niso pustili. Se vedno so me vstavljali, in tolažili, naj ostanem. Prišel je čas, ko sem se napravil; in tedaj sem odpotoval v noči, ko je bila zunaj nevihta, neopaženo od svojih sorodnikov, j neopaženo od prebivalcev Zabukovcev." „In potem.44 ,H*n, potem ? Šel sem, da prej dosežem cilj, po katerem mi je koprnelo srce. In tako sem prišel. Trudni sti moji nogi, ker pot do tebe je strma, s kamenjem posuta. Tako sem prišel." Zabliskalo se je in močno je potegnila burja ; veje hrasta so zašumele. , Janko se je zganil. šni napad na Juarez. Sodi se, da smatrajo ustaši manifest predsednika Diaza kakor povsem nepovoljen. NEW-YORK 9. .Associated Press" poroča iz El Pasa: Ustaši so danes ob 4. uri 40 zjutraj pričeli splošni napad na Juarez. NEW-YORK 9. Neka brzojavka iz Rio Juana'v Meksiki poroča: Včeraj se je vršil obupen boj. Zvezne čete so ostale v posesti večega dela Rio Iuana. Ustaši so zasedli carinsko hišo in so popolnoma zaprli mesto. Oddelek 28 zveznih vojakov, ki je šel na rekognosciranje, je bil popolnoma uničen. Kitajska poSilja čete v Mandžurijo. BEROLIN 9. „Voss. Zeitung" poroča iz Petrograda: Glasom vesti iz Vladivostoka je novi madteurski podkralj prosil, da mu pošlje vlada novih čet. Štiri divizije, kitajskih rednih čet so že prejele nalog, da odpotujejo v Mandžurijo. Ustaja v Albaniji. SKOPLJE 9. Turške oblastnije iščejo voditelja Albancev Iza Boljetinca, ki se je nedavno temu skrival v nekem samostanu pri Ipeku. Ko je udri v samostan oddelek vojakov, so našli tam pismo Boljetinaca, ki naznanja turškim oblastnijam, da se je s 500 svojimi tovariši vrnil k ustašem. Zdi se, da se Iza Boljetinac postavi na čelo ustaškega gibanja. / SOLUN 9. Boji ob turško-črnogorski meji v okolici Berane in Gusinja trajajo dalje. Ustaši so prerezali brzojavne žice v okolici Kulje v kastratijskem okraju in so napadli turške oddelke. Prav tako so napadli turške čete pri Zerini in Pesani, toda bili so odbiti z občutnimi izgubami. V kratkem skličejo pod orožje redife druge kategorije v zbornem področju solunskem. Beligrad 9. Na merodajnem mestu označajo vest nekega srbskega lista o pred-stoječi zaroki prestolonaslednika Aleksandra z neko rusko princesinjo kakor neutemeljeno. Strassburg 9. Zasedanje deželnega odbora je bilo danes nenadoma zaključeno. To odredbo spravljajo v zvezo z hudimi napadi, ki so jih posamezni poslanci v zadnji seji naperili proti vladi. Tokio 9. Mesto Jamagata gori. Nad tisoč hiš, med temi prefektura, več bank, šola in sodno poslopje je uničeno. Lvov 9. Kakor poročajo tukajšnjm listom, je iz neznanih vzrokov nastal v Bu-kascovcih ogenj, ki je žugal upepeliti vse mesto. Vendar se„ je posrečilo gasilcem, da so omejili ogenj. Škoda je velika. Dunaj 9. Umirovljen je generalni au-ditor Kreidler, ki je igral važno vlogo v Hofrichterjevem procesu. Lvov 9. V Zawidovskem, samborskem predmestju je danes pogorelo 34 hiš. Dunaj 9. Železniški minister je prebil današnji dan brez bolečin. Temperatura je znašala 37 200, utripanje 80. Petrograd 9. Profesor mednarodnega prava baron Taube je imenovan pomočnikom ministra za ljudsko prosveto. - Dr. Turna na Krasu. (Poročilo s Krasa.) V nedeljo dne 7. t. m. se je po dol-1 gem času zopet enkrat pokazal na naš Kras g. dr. T u m a. Na shode, ki jih je prirejala „Kaj res, da sem sam, tako zapuščen? Res !" Vzdignil se je Janko, zadel sveženj na ramena in vzel palico v roke, ogrnil si j plašč, ker srce je tako velevalo. Pogledal je okolu sebe, pa le praznota je bila okolu njega; pod nogami mehek mah in nad njim nebo. „Ni časa, ni," je zamrmral pred-se in nadaljeval pot. Ta je bila blatna, a vendar kamenjem posuta, trnjem obraščena. „Kje je tvoje hrepenenje, o Janko? Kje je tisti cilj, po katerem tvoja duša tako koprni? Kje je?" Odgovora ni bilo. Janko je nadaljeval svojo pot, saj ga je srce vspodbujalo. „Pojdi, kmalu dosežeš svoj cilj." Rahle so bile njegove stopinje, ker pot, po kateri je hodila, je bila blatna. „Pojdi in doseži cilj, po katerem tvoja duša tako koprni. Nadaljuj svojo pot, ti mladi Ahasver. Dolga je in strma, pa ti jo moraš vkljub temu prehoditi." Zopet se je zabliskalo. Janko se je spomnil, da je odšel od doma, ne da bi kaj povedal očetu, materi, bratom, sestram ali drugim sorodnikom. Srce mu je postalo nemirno, in skoraj je mislil, da ni storil prav. Ozrl se je. Ni pa bilo več videti Zabukovcev. Daleč je že bil od one točke, one globeli. Zamahnil je z roko preko glave, kakor bi se hotel otresti teh misli. Nadaljeval je svojo pot. V vasici Podturen je odzvonilo sveto jutro. Ljudje so vstajali socijalna demokratična stranka omenjene nedelje po Krasu, je šel marsikateri Kraše-vec največ iz radovednosti, da vidi zopet dra. Tumo. Toda vsakdo je bil razočaran. Kraševec je sicer vajen gledati ravno dra. Tumo v raznih pozicijah, ali kakor takega „mešetarja" demokratov ga vendar ni pričakoval. Dovoljeno mi bodi, da nekoliko omenjam shoda v Dutovljah, kjer je dr. Turna z istimi litanijami, kakor malo poprej meše-taril za „poslanca" Kopača. Poznalo se je na prvi mah, da je dr. Tuma izgubil na elasticiteti, sicer bi se ne bil lotil na tak način, pred komaj 50 Dutovljani, uganjati tako — da se blago izrazimo — demagogijo. Vajeni smo ob volilnem boju slišati marsikaj, toda dr. Tuma je presegel na tem shodu vse, kar smo slišali do sedaj. Dr. Tuma hoče pridobiti kraškega kmeta za program soc,-demokratične stranke ker imata kmet in delavec približno enake interese. Prav dobro je znal dr. Tuma opisati težko pezo davka, ki tare oba, delavca in kmeta, ali ni besedice ni zinil o tem približno enakem interesu obeh. Mož se je hotel kazati pravega, pravcatega proletarca in je govoril v d j a -lektu. Povedal je, da se hodi na visoko šolo samo za to, da se dobi mastno plačo. Obljubljal je Kraševcem, da pride zopet čas, ko se kraški sin, kakor pred 300 leti, upre s sekiro v roki in menda je mislil, da, kakor tedaj, ko so jih za glavo skrajšali, bodo Kraševci toli brezumni, da se bodo tudi sedaj dajali skrajšati za eno glavo. Žal je bilo dr. Turne marsikakemu Kraševcu. Oni dr. Tuma, katerega so na Goriškem nekdaj imenovali s spoštovanjem in ljubeznijo — in današnji dr. Tuma — pač nista več eden ni isti. Škoda res za dra. Tuma! Ali vse se preživlja! Kakor je ta današnji dr. Tuma še nedolgo temu opravičeval slovenski Trst in demokratično mednarodnost, — je tako smešno. da bi bilo greh prostora, ko bi hoteli to opisovati. Pravil je, da je Trst polovico slovenski, toda ne po zaslugi tržaških voditeljev, ampak le radi tega, ker zahajajo Kraševci in Notranjci v Trst za kruhom. Koliko časa pa bi ti naši ljudje — ako ne bi bilo organizacije, ki so jo vstvarili, in brez narodne zavednosti, ki jo bude dan na dan prav ti po dru. Tumi tako omalouvaže-vani tržaški voditelji — ostajali naši, to ve sleherni kraški ctrok, ko sliši svojo sestro ali brata, že po par mesečnem bivanju v Trstu izključno italijansko lomiti!! Sicer pa je tomajski župan Vran, priprost ali inteligenten kmet, prav pošteno odgovoril dru. Tumi. V pravljici o privandrancu, ki je organiziral delavce v premogovniku in jih potem izdal za dobro in mastno službo pri podjetnikih, so bile morda razmere pre-dcbro karakterizirane — vsaj toliko se je dalo spoznati iz obrazov nekaterih. Vran je povedal, da je vsiljevanje socijalnodemokra-tičnega kandidata na Krasu popolnoma odveč, ker so si kraški volilci preko vseh strank, izbrali za kandidata moža, ki ga poznajo in o katerem vedo, da je najsposobnejši — moža, ki ga priporoča le njegovo delo, t. j. dra. Gregorina. Umestno je vprašal župan Vran dra. Tumo, kako da ravno on, dr. Tuma, apostol napredka in prosvete, prihaja do tega, da brani in zastopa onih 16 občanov to-majskih, ki se protivijo šoli ?! Dr. Tuma je rekel, da je to stvar odvetnika Turne in spada v pisarno, a ne na shod. Isti odvetnik dr. Tuma pa je skoro v isti sapi nizkotno napadal — odvetnike, češ, da so izkoriščevalci 1! Dr. Tuma sam je priznal, da so Kraševci bistrega uma. Zato pa tudi naj ne misli, da bi si mej njimi nalovil kalinov, kajti njegov lim je preslab. Nočem misliti, da je več takih Kraševcev, razen onih 16, ki hodijo v pisarno dr. Turne in ki so — kakor je on sam govoril na shodu — neumni, da nosijo odvetniku d e n a r 1 No, dejstvo je vendar, da je vzlic vsemu svojemu moralizovanju proti izkoriščanju od strani odvetnikov z odvetnikovanjem dr. Tuma postal — imovit mož! In more sedaj — osvobojen od vseh morečih skrbi za svojo ekzistenco igrati — socijalista. Kraševci pa hočemo moža, ki ni kričač, ampak čegar delo kaže, da je plemenit in požrtvovalen, in ki si — četudi slučajno odvetnik — ni nakupičil tisočakov, ker je vse, kar je mogel, žrtvoval za stvar svojega, za svojo ekzistenco borečega se naroda. Temu svojemu fa-aškemu rojaku hočemo izkazati čast, ter mii poveriti zastopstvo naših interesov, ker smo gotovi, da bo delal nesebično za korist svojih volilcev. Naš poslanec bo dr. Gregorin 1 __—c.— Prof. Stark v.službi Schulvereina. Pred mnogimi leti smo dospeli z Učke na Lovrano. Tam na obali naše Adrije, smo se odpočili in oddahnili v prijazni hrvatski gostilni. Bilo nas je več. Vendar so nam — bilo je še v tisti srečni dobi — tisti priprosti ljudje tako ljubeznjivo postregli z vsem, česar so imeli, ne da bi bili zahtevali primernega plačila. Letos sem potoval v ravno isti smeri. Ali za-j stonj sem povpraševal po tisti prijazni gosto-' ljubni krčmi. Iz te je postal ponosen hotel v tri-nadstropnem poslopju. Neprijetno razočaranje. Ali prišlo je še huje. Na vprašanje v domačem jezikujso mi odgovarjali: Ich ver-stehe nicht kroatisch. Iz male vasice je postala svetovnoznana Lovrana. Hrvatski ži-velj je potisnen v ozadje . . .! Izginil je hrvatski značaj kraja. Tu se šopiri tujec, da se mi je sedaj zdelo, da sem kje v Gradcu ali na Dunaju. Težka žalost mi je legla na dušo in žalosten mi je bil pogled v bodočnost, ko sem razmišljal: kaj bo iz te naše lepe domovine že v doglednem času, ako se naši ljudje ne spametujejo in ako ne pridejo do zavesti, kaka nevarnost jim preti! Skoro jih tujinec prežene z njihove lastne grude! — Prav tako, kakor se že godi v Lovrani! Le še bajtice v kraških pečinah so naše! Vse drugo', vsa krasna obal, je v rokah tu-jincev . . . Poizvedoval sem dalje in doznal med drugim, da se je tamkaj naselil tudi neki profesor iz Trsta. Doznal sem, da se ta mož najraje peča s Hrvati in prav rad občuje žnjimi po — nemško. A meni se ni nič več čudna zdela vest, ki sem jo čital v i. in se napravljali na delo. Opravili so svojo molitev in sedaj odhajali na polje. Tedaj je dospel Janko v vas. Prišel je mimo njega človek, in on ga je vstavil. „Ali mi znaš povedati, o človek, kje stanuje stric Jakob ? Star je že, v tej vasi prebiva. Veš kje je?" Vprašanec je pokazal s prstom na malo hišico, v odgovoril ni nič. „Čudni ljudje prebivajo v tej vasi," si je mislil Janko. Zahvalil se mu je in hitel naprej. * * * „Dober dan stric!" „Bog ga daj. Kaj pa iščeš tu ti mladi človek ? Odkod prihajaš, in kako veš, da sem tvoj stric?" „Oče mi je to povedal." „Kdo je tvoj oče ?u „V Zabukovcih stanuje." „In ti si tudi od tam?" „Seveda. Učitelj sem bil v globeli." „Tako pa sedi. Povej mi, kaj pravijo doma, in kako je v moji domovini. Potem ti povem še jaz dogodek iz življenja, ker si sin mojega brata in moj nečak. Vse ti povem. Samo povej mi kako se imenuješ, in po kateri poti si prišel do mene." Janko se je zdrznil. „Janko mi je ime, in strma je pot, ki vodi do Vas. Učitelj sem bil v globeli. Moje mlado srce pa je zahrepenelo po svobodi, ali doma mi niso dovolili, da bi odšel. Prosil sem očeta in mater, brate in sestro, in drugo sorodstvo; vsi pa so mi govorili i „Tu je tvoj dom, tu ostani I" In tedaj sem vzel brašno na rame, palico v roko, ter odšel v strašni noči, da me ni nikdo opazil, kajti moje srce si je zaželelo svobode. Videl sem nekod dekle, ki je imelo očarujoče oči, Tinica ji je bilo ime. Tedaj sem ji razodel svojo ljubezen ; tudi ona mi je potožila srčno bol. Tistikrat sem zakoprnel po svobodi. Vidite stric, in sedaj sem se napotil, od nikogar opažen, tja, daleč preč. V nočni vihri sem odšel od doma, ko se je bliskalo v naravi in ko je grmelo, kajti srce mi je tako ukazalo. Od nikogar se nisem poslovil, ne od očeta, ne matere, ne brata ne sestre. Vidite stric, tako je." — Janko je končal. „— Mlad si še popotnik, mlad, in ne veš še, kaj pomenja živeti. Nisi prav storil, da nisi razodel svojega namena ne očetu ne materi, ne drugemu sorodstvu, kadar si odšel od rodne grude. Glej Janko, usoda te bo zato bridko tepla. Prideš morda domov črez čase in čase, pa na rodni grudi te ne spozna nikdo več. In ko jim poveš, kdo si, in odkod prihajaš, Te bodo kamenjali. Kruha jih bodeŠ prosil, dajali ti bodo kamen. Pojdi raje, Janko nazaj, in povej svoj cilj. Pojdi ker če se to ne zgodi, boš delal pokoro, bridko se boš kesal, Vrni se Janko, vrni— (Pride še.) Stran II. „EDINOST" št. 128. V Trstu, dne 10. maja 1911. „Edinosti", da snujejo tam podružnico — nemškega Schulvereina! V naslovu tega članka sem že označil tega nemškega moža in Tržačani vedo, kakov nemški emisar je na delu v Lovrani. Lovranski domačini pa ne vedo tega. „Ed." se je že večkrat pečala s tem velikim Nemcem. Nam so še v dobrem spominu žaljenja in izzivanje, ki jih je ta profesor vganjal se svojimi nastopi proti nekaterim dijakom. Kdo se ne spominja prilike, ko je ta Vele-nemec prepovedal slovenskim dijakom pe-vati slovenske pesmi povodom" nekega izleta. In to le v svoji velikonemški srditosti. Ob vsaki priliki se je ta nemški geograf in zgodovinar navduševal za nemško državo, dočim je o slovanskih državah in slovanskih narodih dosledno le zaničevaino govoril. Posebno je rad pripovedoval o kakem potovanju v Draždane ali v Berolin, ali pa o kaki turi, ki jo je napravil čez Brenner, dočim se ni mogel nikdar navduševati za avstrijske pokrajine, najmanje pa za deželo in njeno prebivalstvo, kjer je toliko let kruh jedel. Saj se ni zanimal, za to deželo in njene lepote ! Kako neki naj bi jo bil poznal ?! Saj ni znal niti enega deželnih jezikov. Seveda: će bi se bil učil teh jezikov, potem bi bil postal nezvest svojim, tradicijam in svojemu uverjenju: Deutschland, Deutschland uber alles . . .! Lovrančani, le pripravite se ! Skoro vam sezida kak nemški dom kmalo boste imeli kako nemško zavetišče ! Sedaj si gladi poti in njegova železna vstrajnost vam jamči, da bo z neizprosno doslednostjo deloval za svoje cilje. Pri tem mu pojde na roko njegova izkušenost na takem delu, ki ,si jo je pridobil v Trstu in izlasti v našem Skednju z osnovanjem schulvereinske šole. Čez ne-dolgo časa vas osreči tudi proslula Siid-marka. Za nadaljni razvoj stvari po načrtih profesorja. Starka bo že skrbela tudi državna uprava, ki ima vsikdar dovolj sredstev na razpolago, ko gre za pospeševanje nemških ciljev in zistematično germanizacijo v naših krajih. Posebno se mož zanima — kakor sem že omenil — za izvestne Hrvate, ki se rekrutirajo izlasti iz penzijoniranih uradnikov in ki znajo — nemški. Italijani mu niso tako po volji. Taki Hrvatji naj bi mu šli na roko na doseganju stavljenih si ciljev. (Zvršetek pride). Volilno gibanje. V Ljubljani. Izvrševalni odbor nar. napredne stranke v Ljubljani je ponudil kandidaturo za ljubljanski mandat odvetniku dr. Vladimirju Ravnikarju, ki je mandat tudi vsprejel. S. L. S. ni še postavila kandidata, Nemci postavijo kakor števuega kandidata dr. Egerja, socijalisti pisatelja Etbina Kristana. Poljsko volilno prerokovanje. Lvovska „Gazeta Poranna" objavlja pogovor z bivšim poljskim poslancem dr. Adolf Grossom, ki se je izrekel o volilnih nadah posameznih poljskih strank sledeče: Narodni demokratje (stranka ministra Glom-binskega) utegnejo iziti iz volilnega boja oslabljeni, dočim dobi ljudska stranka (Sta-pinski) nove mandate. 7 udi socijalni demokratje utegnejo iziti ojačeni iz volilnega bojaZa gotovo se sme smatrati da bodo izvoljeni: Diamand, Hudec, Daszynsky, Lie-berman in morda tudi Žulowsky (okraj Hr-zanov). O volilnih izgledih v mestih se more po mnenju dr. Grossa le težko izreči kako sodbo. Mariborski nemški krščanski socialci so sklenili, da ne postavijo svojega posebnega števnega kandidata, marveč da že takoj prvič oddajo svoje glasove nemŠko-nacijo-nalni stranki, da na ta način preprečijo zmago socijalnih demokratov. HRVATSKA. Ponesrečen poskus aretacije poslanca. Radića. Minuli ponedeljek zvečer sta se v stanovanju znanega voditelja seljačke stranke Stipe Radića pojavila šef zagrebške državne policije gosp. Sporčič in policijski uradnik Sarić, ter mu predložila nalog, da ga morata aretirati. Gospoda pa nista opravila ničesar, vrnila sta se, ne da bi bila kaj opravila in Radić je ostal na svobodi. Historijat te aretacije je sjedeči: Zastopnik Radić je imel dne 24. aprila tri zaupne sestanke, ker mu vlada ni dovolila javnih shodov. Okrajni predstojnik je Radića spremljal na njegovem agitacijskem potovanju, hoteč mu razgnati sestanke. Radič je rekel predstojniku, da je nevednež, ki nima niti pojma o zboroval-nem zakonu. Predstojnik Sokolić je napravil ovadbo, v kateri je rečeno, da mu je posl. Radić zaklical: Evo lopova, ki gre za menoj, da bi me preganjal in da ga je z roko pahnil. Osješki sodni stol je na podlagi te prijave na predlog drž. pravdništva izdal ukaz, da se ima Radića aretirati. Zato se je g. Sporčić peljal na Medjaš-no cesto, kjer stanuje poslanec Radič, da ga aretira in odvede v zapor. No Radić je odgovoril, da absolutno ne gre, ker ga ščiti imuniteta. Utemeljevanje, da se gre za javno nasilje tretji slučaj, njega ne briga; če je to res, bi ga bil moral predstojnik Sokolić dati in flagranti aretirati po orožnikih, tako naj pa sodni stol zahteva od sabora njegovo izročitev. Zastopnika redarstva sta na to odgovorila da morata vršiti pismeni ukaz in da ga odvedeta s silo v zapor. Poslanec Radić pa je odgovoril, da se v svoji hiši upre vsaki sili in gospoda naj gresta,^ od koder sta prišla. Gospoda Sporčić in Šarić sta na to sedla v fijaker in pustila Radića na miru. „ Obzor" dostavlja temu poročilu : „Tako nam slučaj pripoveduje posl. Radić. Pustimo za sedaj na strani politično interesanten moment te neuspele aretacije, a ugotovim samo, da se čudimo nevednosti osječke sodnije, ki ali ne pozna zakona, ali pa misli, da je sila višja nego zakon. Ako se gospodje upajo v sredi Zagreba uganjati taka nasiljat kaj delajo še-le s siromaki na kmetih. Mi se nadejamo, da napotijo jutri od službene strani osješkega državnega pravdnika, naj spoštuje ustavo in nedotakljivost poslancev ali pa naj se da namestiti za policaja v Koreji. Tam bi bili taki običaji povsem opravičeni". Nov aneksijski škandal. Senzacijonelno razkritje iz aneksije Bosne in Hercegovine. Sofijska „Reč" poroča, da je Aehrenthal po takratnem bolgarskem ministru zunanjih zadev insceniral v Sofiji na isti način vele-izdajniški proces, kakor v Zagrebu. Ta ve-leizdajniški proces da je bil insceniran proti Srbom v Sofiji. V ta namen se je vrglo v svet vest, da je neki Srb v družbi z mnogimi drugovi hotel spustiti v zrak veliko skladišče vojnega streljiva pri Sofiji. Ta Srb je bil aretiran in namerovalo se je izdati, naredbo, da se izžene iz Sofije vse Srbe, ki so podaniki kraljevine Srbije. Stvar je prišla pred sodnijo, kjer se je konečno izkazalo, da so bile vse to z največjim nasiljem inscenirane mahinacije. Omenjeni listi pravi, da je bilo vse to inscenirano na željo Aehrenthala, da bi se moglo pred svetom dokazati, da je postala aneksija Bosne in Hercegovine skrajna potreba, ker vzdržuje kraljevina Srbija zelo razširjeno veliRosrbsko propagando ne-le v Bosni in Hercegovini, ter Hrvatski, Slavoniji in Dalmaciji, temveč tudi v sami Bolgarski. Tendencija tega procesa je bila jasna: V dobi aneksijske krize je morala biti Srbija najbolj zasigurana, da jej Bolgarska v slučaju oboroženega konflikta z Avstrijo ne pade v hrbet.__ Istrska politika in „Slovenec". (Dopis iz Istre). „Edinost" je zabeležila, kako je „Slovenec" ravno v kritičnem času priprav za volilno borbo posegel s kruto roko v javno življenje v Istri. Da bo videl svet, kako nepremišljeni — da ne rabimo huje besede — so bili ti napadi, in kako je „Slovenec" rezal žnjimi tudi v lastno meso, naj služi ta-le suha resnica : Od nekdaj že je bilo med deželnimi poslanci Istre tudi duhovnikov in tudi danes jih je med 18 — 6, torej tretjina. Tudi sicer je bila ^beseda duhovščine vsikdar in je tudi danes uvaževana pri vodstvu hrvat-sko-slovenske stranke. Če so se torej godili taki zločini na škodo l,udstva, kakor to zatrjuje „Slovenec", potem bi bili tudi dotični duhovniki odgovorni za to zlo in nesrečo. V dokaz za gori rečeno, služita dva dogodka iz najnovejih dni. Na sestanku istrskih zaupnikov, ki se je vršil v Trstu v svrho razprave o kompromisu, sklenjenem na Dunaju, je bilo navzočih več duhovnikov. Sklepi pa, s katerimi je bil oni dogovor odobren, so bili vsprejeti enoglasno. Istotako je bilo tudi na sestanku zaupnikov v Pazinu radi določenja kandidatov navzočih več duhovnikov in istotako enoglasno — torej tudi z glasovi duhovnikov — so bile kandidature odobrene in vspre-jete! Ta namen zadošča popolnoma v odgovor na težke obtožbe v „Slovencu". Nova konservativna stranka. Konservativna tedenska revija ,Die Freistatt" naznanja da se ustanovi novo konservativno stranko. Za to da se že tekom poletja vse pripravi da se v jeseni stranka konstituira. Že pred razpustom poslanske zbornice sta se vršili na Dunaju dve zaupni posvetovanji, katerih so se vde-ležili zastopniki najuglednejših plemiških rodbin cele Avstrije. Na omenjenih posvetovanjih se je splošno izrazilo mnenje, da treba konservativne moči v deželi na novo oživeti, ker se krŠčansko-socijalna stranka v sedanji sestavi ni pokazala dovolj močno, da bi vodila politiko za ohranitev katoliških in monarhičnih podlag države. Umevno je, da krščansko-socijalni krogi tega gibanja ne gledajo ravno prijazno, ker je naperjeno v prvi vrsti proti njim. No, to gibanje ostane navsezadnje le gibanje, ker oni časi, ko so mogli aristokrati dajati odločilno smer notranji politiki, so pač tudi v Avstriji za vedno minuli. Morali se bodo pač zadovoljevati z defenzivo; umikati se bodo morali tudi Še zanaprej na vsej črti, ne da bi mogli misliti na to, da se povrnejo še kdaj v ofenzivo. Ljudstvo jim kliče: Udajte se ▼ svojo usodo. Dnevno novice. Socialno-demokratični nadžupan v Štutgartu. Socialno-demokratična stranka v Štutgartu kandidira za nadžupana v Štut-gardu deželnega poslanca dr. Lindemanna. V Štutgartu ne volijo nadžupana samo občinski svetovalci, temveč vse meščanstvo. Zato je potrebna samo relativna večina, tako, da ne prihaja do ožje volitve. Ker pa imajo relativno večino socialni demokratje, se zdi izvolitev dr. Lindemanna zagotovljena. Kakor se glasi, zadobi tudi ta izvolitev kraljevo potrjenje. Avstrijec med nasprotniki maroškega sultana. Iz Londona javljajo: Med ustaši, ki se puntajo proti maroškemu sultanu Muley Hafidu se nahaja tudi Avstrijec Fran Czerny, ki je pred nekaj časom prišel v Maroko, da bi dobil službo v maroški armadi. Ker mu se to ni posrečilo, se je pridružil ustašem. Ti so ga začetkoma smatrali za špijona in so zato postopali z njim zelo surovo. — Sedaj mu gre mnogo bolje, in on živi na troske pristašev Muley el Zina. Proti Nemcem v Rusiji. Nemci v Rusiji so že začeli postajati nevarni Rusiji sami. Umevno je zato, da ruski rodoljubi s strahom opazujejo to širjenje nemškega upliva. Posebno so se širili nemški kolonisti v Volhiniji, Podoliji in guberniji Kijev. Zato je vlada predložila dumi zakonski načrt, s katerim se prepoveduje Nemcem kupovanje zemljišč. Posestva, ki so v nemških rokah morejo podedovati le direktni možki potomci. Ko bi ruska vlada skrbela za to, da bi se dvignil duševni nivo ruskega možika in bi se ga s tem usposobila za konkurečni in eksistenčni boj, bi pač ne bilo treba takih izjemnih zakonov! Nov rusko-japonski dogovor. Ruska vlada je obvestila francozko ministerstvo, da dobi v kratkem obvestilo o vsebini rusko-japonskega dogovora, ki sta ga sklenili obe državi za energično čuvanje svojih interesov v Mandžuriji pred kitajskimi šika-nami. Tudi druge evropske velevlasti se tozadevno obavesti. Spor med konservativci in krščanskimi socijalci. V zvezi z vestjo o snovanju nove konservativne stranke se poroča tudi, da konservativni poslanci iz Tirolske, Gornje Avstrije in Štajerske ne stopijo v krščansko-socijalni klub, ampak da osnujejo samostojno parlamentarno skupino, ker imajo v krščansko-socijalni zvezi konservativci premalo upliva. Poskus germanizacije v Dalmaciji. Vlada namerava otvoriti v Dubrovniku nemško ljudsko Šolo. Otvoritev te Šole opravičuje vlada s tem, da se osnuje v Dubrovniku vojni zbor in da je torej tam veliko število častnikov, ter da je nemška šola torej potrebna za otroke častnikov. Ta izgovor je seveda čisto navadno slepilo. Predvsem vsi častniki niso Nemci, ampak so med njimi tudi Slovani; po številu prebivalstva monarhije bi morali biti celo po večini, a v Dalmaciji so v pretežni večini Slovani. S tem, da je kdo postal častnik res še ni postal Nemec, a vlada bi vse-kako hotela statuirati to pravilo. Naj se že obrača vprašanje nemške šole v Dubrovniku tako ali tako, to eno je gotovo, da je svrha iste germanizacija. No, mi se nadejamo, da bodo merodajni narodni faktorji v Dalmaciji znali pravočasno odbiti ta atentat na narodni značaj Dalmacije. Ako bodo nemški častniki v Dubrovniku želeli svoje otroke vzgojiti v nemščini, naj se obrnejo na „Schulverein", a proti temu, da bi se snovalo na državne troške zavode za germanizacijo, se treba upreti z zobmi in nohti. Vstop poljskih socijalnih demokratov v „Poljski klub" ? — V Krakovu je te dni bivši socijalni demokratični poslanec Daszynsky imel prvi volilni shod, ki je bil zelo dobro obiskan. Osobito je bilo na shodu mnogo delavstva. V svojem govoru je Daszynski med drugim tudi rekel: „Nisem principijelen nasprotnik „Poljskega Kola", a moram se zavarovati proti temu, da bi v istem sedel skupaj z ljudmi, kakor so Paduch, Wionzek, Stojalowsky in Sto-handel (ki so bili vsi vmešani v razne umazane afere. Ur.) Poljski socijalni demokratje so mnogo večji rodoljubi, kakor ti ljudje. Dokazali smo to o priliki grunwald-skih slavnosti, katerih smo se vdeležili oficijelno*. Ta izjava je vzbudila v poljskih političnih krogih nemalo začudenje. Časopisi, ki pišejo o tej izjavi, pravijo, da mislijo nekateri socijalni demokratje vstopiti v „Poljsko kolo", drugi govore o zmešnjavah in name- \ ravani secesiji iz socijalnodemokrat. stranke, j Vsekako ima omenjena izjava, izrečena po j človeku, kakor Daszinsky, globlji pomen. Krvav pretep med češkimi narod-' nimi socijalci in socijalnimi demokrati, j Češki nar. socijalci v Češkem Brodu so imeli v nedeljo kot prvo nedeljo majnika, svojo maj- j nikovo slavje in so v ta namen imeli svoj shod. Hitro po otvoritvi shoda so socijalni demokratje udrli v dvorano, kjer je prišlo do krvavega pretepa med obema strankama. Vladni zastopnik je shod razpustil, vendar je trajalo precej dolgo, predno je bila dvorana izpraznjena. Ko so se narodni socijalci odstranili, so imeli v isti dvorani socijalni demokratje shod. Takrat pa so udrli v dvo- rano narodni socijalci, na kar je prišlo ponovno do krvavega pretepa, dokler so bili narodni socijalci potisnjeni iz dvorane. Na Kdor hoče elegantno obleko, naj si "g « ogleda trgovino B o h i n e c & Comp., Trst i 2 «T za cerkvijo sv. Antona, pa ne samo izložbe, i05 * temveč naj se potrudi v trgovino in prepričal j JJJ se bode, da ima ta domača tvrdka res veli- f kansko zalogo najelegantnejih oblek. i® N iW l¥a obroke ! Velika zaloga izdelanih oblek Velika izbera letnih oblek za gospode in dečke, sukenj, površnikom vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznji. Velika Izbera volnenega blaga. Xaj zmernejše cene. Adolf Kostoris - Trst Ulica S. Giovanni Štev. 16, I. nadstropje, zraven „Buffet Automatico". Telefon št. 251, Rim. II._ N 3* CA «£. E 'Ha to < ~ CM M <"* • n g." C/5 3 » ZAHVALA. Podpisani se zahvaljujeta iz vsega srca za mnogoštevilne dokaze ljubavi in sočutja povodom smrti nje dobrega in nepozabnega brata, nečaka in strica Uincenco Duša Prva primorska tvornica za lesne izdelke z vodno silo Posebna zahvala bodi izrečena čast. duhovščini, gospodu nadučitelju Kendi, vrlim _ .fantom in dekletam in sploh vsem, ki so Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne! spremili pokojnika na njegovi zadnji poti. 4- 203 Ceis. Vreme včera : deloma jasno,; F tdqt o ,o,t zvečer dež. VOLCE-TRST, 9. maja 1911. — Vremenska napoved ?a Primorsko:' Rodbina DuSa-Cotič. Oblačno, tupatam dež. Temperatura malo i 1 spremenjena. Vetrovi od severovzhoda. tvrdke A. KRIŽNIC :: ob kolodvoru Podmelec SPREJEMA V IZVRŠITEV: vse v stavbeno mizarsko stroko spadajoče izdelke za HIŠE, VILE, ŠOLE, BOLNIŠNICE, CERKVE, JAVNA POSLOPJA itd. kakor: OKNA, VRATA, PODOVE, PORTALE; popolne opreme LJUDSKIH ŠOL, ŠOLSKE KLOPI po Rettig-ovem patentu itd. Proračuni in načrti brezplačno. — Zahtevajte vzorce in cene. Parketna tvornica »US ščlce iz hrast in bukovega lesa. Postrežba takojšnja za vsako množino I Strnprsli oddelek M\ ?se t strngarsKo strofco spadajoče izdelke. - JAMSTVO! Vsa dela so solidno in strokovnjaško izvedena. — Obisk strokovnjak« Interesentom brezplačen. --329 Stran IV „EDINOST" St. 128 V Trstu. 10. maja lb M. pravem času postavijo v bran proti pero-■osperi. V to jim še enkrat ponavljamo nasvete g. Fr. Gvozdcnovica O šfcropitvi v cvetju In potem. 1. Prvikrat naj trte škrope z modro galico prav zgodaj, že sredi maja; prvo žveplanje naj se opravi s pobakrenjenim žveplom (to je vitrijol na drobno zmlet, zmešan z navadnim žveplom). 2. Pred cvetjem obnovite Škropljenje vsaj enkrat, pri vsakem vremenu. 3. Hitro po dovršenem cvetju in~ kadar treba, tudi med cvetjem poškropi trtne vrste od obeh strani. Grozdiče je treba razkriti, da jih galica oblije. 4. Hitro drugi dan je požveplati prav dobro grozdiče s pobakrenjenim žveplom. 5. Pozneje se ponavlja Škropitev in žvepljanje grozdičev do konca julija. 6. Če se jeseni pokaže peronospora, naj se trte še zadnjič poškrope po dovršeni trgatvi. 7. Enako škropljenje velja za nove nasade. 8. Modri galici ni treba pridevati preveč apna. Na vsak kilogram zadošča pol kilograma dobrega apna. 9. Škropilnice naj bodo dobre. 10. Pobakrenjeno žveplo bodi najdrobnejše, neotipljivo, enakomerne barve, tako, da se v njem ne da na oko spoznati primešani vitrijol. Prodajalec mora garantirati stopinjo drobnosti in vsebino modre galice 3 do 5Y0. _ DAROVI. — Zaupniki Pol. Društva Edinost za 3. mestni volilni okraj, zbrani dne 9. 5. 1911. na sestanek, ki naj obrodi mnogo dobrih in trajnih sadov, v gostilni „Novega veka" pri sv. Alojzu v Kjadinu, so zložili za slovenski otroški vrtec za ta važni, a žal, zapuščeni mestni okraj prvi prispevek K 16, katere hrani gospod Alojz Ferfolja v novi hranilni knjižici T. O. Z. — V gostilni pri „Rumeni hiši" v Bar-kovljah 7. maja 1911 darovali, ker so prvikrat igrali oziroma kibicirali na nove slovanske karte, za podružnico sv. Cirila in Metoda v Barkovljah : Gorazd 1 K, Fenja-novec 1 K, Naduha 40 stot. Skupno K 2 40. Denar hrani uprava. — Gospod Prašek nabral na shodu v „Jadranu" v korist stavbenega sklada šole pri sv. Jakobu K 10*59. Denar hrani „Trg. obrtna zadruga"._ Vesti iz Goriške. Smrt mladega vrlega moža. Iz Volč pri Tolminu : V noči med petkom in soboto je umrl tu vrl mlad mož v cvetoči dobi 25 let. Bil je to posestnik Vincencij Duša. Da-si je dovršil le domačo ljudsko šolo, je bil pokojniku duh nenavadno razvit. Vnet je bil za vsaki gospodarski napredek, z nenavadnim umevanjem je sledil političnim dogodkom v deželi, pridno in z razumom je čital slovenske liste vsake politične barve in si potem sam ustvarjal sodbo, a nad vse je ljubil — slovensko knjigo. Vsaki novčič, ki ga je mogel pogrešati, je izdajal za slovenske knjige. V tem pogledu je bil pokojnik res redka pojava med našo domačo kmečko mladino. Kako so ga spoštovali vsi, pričal je veličastni sprevod, ki so mu ga priredili va-ščani. Prišli so malone vsi io brez razlike, pripadajo-li k tej ali oni stranki. Na naravnost ganljiv način pa mu je izkazala zadnjo ljubav mladina obeh spolov. V sprevodu so fantje nosili več krasnih vencev, ki so jim dekleta držala trakove. Te vence — iz suhih rož — so poklonili sorodniki, po enega pa fantje in dekleta. Posebno lep pa je bil venec iz svežih rož, ki so ga spletla nekatera dekleta in ki je bil obešen na križu na čelu sprevoda. Z žalostjo v srcu so se vsi poslovili od pokojnika in solze so rosile iz očesa, ko so ga poklad2li v zemljo tam blizu starodavne — menda najstareje daleč na okolu — cerkve sv. Danijela na pokopališču volčanskem. Dobri Vincenc naj počiva v miru, a mi vsi mu ohranimo blag spomin; mladina pa naj posnemlje njegove izglede. Kolesarsko društvo „Zarja" na Ajševici je priredilo minolo nedeljo cestno dirko Šempas-Ajševica. Pri društveni dirki je dobil I. darilo Srebrnič Alojz, II. Škarabot Jožef in III. Cej Engelbert. Pri slovanski dirki je dobil I. darilo Benko Josip in II. Bavčar Viktor oba iz Trsta od kolesarskega društva „Balkan". Zahvaljujemo se vsem bratskim kolesarskim društvom za udeležbo Odbor. Listnica uredništva. Gospod K. K. Z veseljem vsprejemamo Vašo ponudbo, da nam hočete pošiljati novice iz Sežane in s Krasa. Opozoriti pa vas moramo, da potrebujemo predvsem krat-k i h stvari, ki zanimajo tudi izvensežanske Čitatelje. Za vzgled vzemite si našega stalnega goriškega dopisnika, ki nam pod Šifro poroča o vsem, kar utegne zanimati širšo javnost. Zato bi nas zelo veselilo, ako bi dobili v Vas takega dopisnika tudi za Kras. Kar se tiče Vašega dopisa, poslanega nam pred tremi meseci, vas obveščamo, da ga nismo vrgli v koš. Pač pa smo odložili priobčenje vsled tega, ker je vedno aktualen in ker ga je treba vsled prevelike obširnosti prej temeljito predelati. Na vrsto pride čimprej. Zdravi! želita stopiti v službo v Trata ali v G rici v vsaVo alovf-nsko ali t emšfco trgovino kot blagajni čarki ali kot knjigovodkinji. 811 Dve gospodični |Cf| 1*1 belega vipavskega vina n&jbolj5e kva-IOU VII litete du razpo'ago blizu kolodvora Štanjel. Cene zmerne. Natančneje pti Ke.te Antonu. Opčine 169 803 Motllnv^no aoba E dvema posteljama se mcUIUv dfld odda takoj. Ulica Fontana št. 8. II. nadet na levo 777