Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman veljii: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman veljii: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr.. za četrt lata 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom poiiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., ee se tiska enkrat: 12 kr., ee se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. ^tev. 103. V Ljubljani, v sredo 21. julija 1886. Letnik XIV. Zlate besede; oniotiia soparica, Carneri. (Konec.) Drugi oddelek kujige obsega moralo v najtes-nejem pomenu. V jasnih primerih kaže dobre in slabe lastnosti, dolžnosti do samega sebe in svojega bližnjega. Potem se vrste oddelki o družbi, o rokodelstvu, o razmerah delavcev in njih gospodarjev, o poljedelcih, o kupcih, o uradnikih, o gospodarjevi obitelji. Pri tem se drži onega reda, ki smo ga označili pri prvem oddelku. Potem slede štiri odstavki o državljanskih pravicah, o državi, o državljanski opravi, o pravicah in dolžnostih državljanov. Kjer je govor o postavnih določilih, sledi tudi postava, navedena od besede do besede; k sklepu ima jako praktično razlagajoč zapisnik pravnih in tehničnih izrazov. Zarad tega bode ta knjiga tudi pozneje jako koristna vsem onim, ki se ne vspno na višjo stopinjo od poljedelca in rokodelca. Vsega premislika je to vredno , pravi Carneri. Zlasti gre to priporočati naši novi učni upravi, ki tako toplo priporoča domoljubje. Jako povzdigne srce, videti, kako obširno ta knjižica obravnava dolžnosti do države v popolni zavesti in prepričanji, da se na noben drug način ne more patrijotizem vspeš-neje gojiti. Ni je veče zmote, nego mnenje, da je patrijotizem čutna zadeva (Gefiihlsache) in je kot taka gojiti. Še jedenkrat povdarja Carneri, da cerkev pri najboljši volji ne more, podučevati po tem načinu, ki smo ga označili v kratkih potezah, ker se ta naravni poduk ozira le na časni blagor državljanov. Naj cerkev — kot ecclesia militans — tudi ima čut in sposobnost za boj in vojsko; ali iz njenega sfe-tega stališča ne zamore vzbuditi one navdušenosti, s kakoršno navdušuje po Francoskem svetni moralni poduk bodoče branitelje njih svobodne domovine. Tudi proti »komunizmu" cerkev nima pravega orožja, nikdar ne zamore pravo odgovoriti na pritožbo o nejednakem razdelenji časnega imetja, da je nejed-nakost neizogibljiva, ker bi se po vsakratnem raz-deljenji imetja zatrlo pravo veselje do dela. Slehernemu, ki ima v sebi potrebnih zmožnosti, naj je odprta pot do sreče in blagostanja. Brez tega nagiba in napredka, seveda se ne zna, če ga cerkev odobrava, če ga hoče, in kako ga hoče. Ce Carneri na jedni strani primerja moralni poduk z verskim v šoli, stori na drugi strani zopet jedno in isto spekulativno filozofijo. Otroški razum nima ničesa opraviti z bistvom zavedanja, določilom volje (Determiuiertheit des Willens) in znanstvenimi dokazi etike. »Kakor ne gre učiti v ljudski šoli psihologije, taisto ne etike. Učiti pa se mora morala, ki ni naravi človeški nasprotna in kaže otroku pot, po kteri se blaži človeška narava. Otroku je treba znati, da je njegova volja njegova volja; da je odgovoren za vse, kar stori s svojo voljo, ktere se zaveda, če hoče kedaj zavzemati v človeški družbi mesto samostojnega državljana. Kot bistvo značaja mu morate biti zvestoba in r esn i c o 1 j u b j e. Mora se v njem buditi in vzgojati čut za vse dobro in blago. Potem se bode čut dolžnosti v njem tako živo vzbudil, da bode pripoznanje in plačilo napol-novalo z veseljem njegovo srce, pa le kot naravni nasledek, ne pa kot prevdarjeni nagib njegovega dejanja. Glede najnovejših dogodkov v našem šolstvu piše Carneri: »Država, ki se ne drži strogo osemletne šolske dobe, to je, ki ne stori vsega, da bi se splošni poduk razširjal do 14. leta, zahteva od državljanov le, da umejo brati, pisati, računiti in za silo nekoliko moliti, če je le to splošni namen ljudske šole, potem se ne briga za višje izobraženje možgan, ki se prično še le z dvanajstim letom. Tudi se ni čuditi, da se izraža misel, naj se jedino vzgojališče naroda zopet izroči cerkvi, kakor je bilo v stari blaženi dobi. Potem se ve da ne gre misliti o moralnem poduku, kakor smo ga tu označili; kajti učenci bi zanj ne bili zmožni, še manj pa učitelji." Z jako tehtnimi besedami zaključi pisatelj razpravo tako-le: »Prava učilnica morale je rodovina z zmagonosno močjo živega izgleda. Take rodbine bodemo dobili pa še le, ko je bila že staršem dana prilika, da so si prisvojili pravih zaumenov o morali v ljudski šoli." Tako slove članek, ki nam jasno kaže, kako nameravajo naši liberalci-prostozidarji osnovati šole, če bi se jim posrečilo, da bi zopet prišli na državno krmilo. Politični pregled. V Ljubljani, 21. julija. Notranje dežele. Tabor v Tržaški okolici je živo potreben in na njem se bodo razkrivale razne rane na ubogem telesu našem, ktere nam seka neusmiljena ptujčeva ali pa lastna renegatova roka. Krivice, ki jih našim bratom po Primorji brezvestni renegati dan na dan delajo, so že tako vnebovpijoče, da se mora nekaj zgoditi. Openski komisar Mirkovič ima navado, da po tiste ondašnjih prebivalcev orožnike pošilja in jih d4je pred se goniti, kteri nečejo laških pisem od njega sprejemati. Nekaj takega se je pri-godilo Openskemu Sošiču. Mirkovič mu pošlje nekega dne italijanski pisan dekret, s kterim mu je nekaj naročal. Sošič pa ni hotel prevzeti dekreta, češ, da ne umeje italijansko in je zahteval, naj se mu pošlje slovenski dekret, da bo vsaj razumel, kaj se tirja od njega. Toda mesto dekreta je poslal Mirkovič žandarja s poveljem, naj mu pripelje So-šiča. — Sošič je šel s žandarjem, a ko je prišel pred Mirkoviča, vprašal ga je, kje ima on pravico poslati žandarja po njega zarad tega, ker je zahteval slovenski dekret, do česar je imel popolno pravico. — Mirkovič je nekaj mrmljal, toda zlorabe svoje službe ni mogel opravičiti in tako je šel Sošič močno razžaljen zopet domu. A drugi dan se je šol nekda na namestništvo pritožit in je tirjal od vlade vsaj toliko garancije za osobno svobodo, da ne bo Mirkovič vsakikrat, kadar bode slabe volje, pošiljal žandarmerije ponj. To so že v resnici turške razmere, ktere bo treba na taboru ostro grajati in zahtevati, da se tudi v Tržaški okolici postopa po temeljnih zakonih naše ustavne države, ker tukaj vendar nismo v izjemnem obsednem stanu. Vrč je v resnici prepoln, in čuditi se je, da magistrat v okolico pošilja same neskušence ter seje veter med potrebe. Trst je nesrečno mesto, in kogar hoče Bog pogubiti, tega kaznuje z slepoto. Toraj tabor naj bo in naši poslanci naj tudi store, kar se bode od njih na taboru zahtevalo. »Kar globoko v srcu tiči, pri vinu vskipi." V Gradcu so imeli saški tumarji svoj »Gauturn-fest". Pri tej priliki so zopet enkrat avstrijski (?) svoj žolč razlili nad nenemškirai narodi in zdihovali po rešeniku na Spree-vi. Kako so tukaj resnici bili v oči in zgodovino na glavo postavljali, studi se nam od besede do besedo navajati. Le toliko povemo, da je deželni poslanec dr. Schlosser izpeljeval vso nesrečo, ki je Avstrijo zadela od časa reformacije, kajti ta je po njegovem mnenji med katoliško Avstrijo in protestantsko Nemčijo globok prepad naredila, ki postaja čedalje večji med Nemci v državi in med avstrijskimi Nemci (dr. Schlosser je dober tesar in bode že znal most narediti, gradiva bode za to dosti dobil v zgodovini, ktero ume dobro kvariti). — Dr. Derschata je našteval, kaj so Nemci vse videli na potu iz Draždan do Gradca. Tudi naše Ljubljane ni pozabil, kjer so zasramovali enega največjih (?) nemških pesnikov. — In kjer se vse tako v ljubezni taja, tudi dr. Bi n der ne more sovražiti ter je govoril v imenu Ljubljanskih nemških turnarjev, rekoč: »Mi Nemci na jugu Drave prote-stujemo zoper to, da se te dežele imenujejo slovenske." Končuje pa z besedami: »Naj graditelj nove nemške države svoje delo nadaljuje in nihče naj ga ne moti pri tem." — čenča! več besed ne zasluži. Istega dne, kakor v Gradci, imeli so saški tumarji shod v Rimarovu (Romerstadt) v Šle-ziji. Govoril je najprej dvorni svetovalec, poslanec Beer. Rekel je, da sta Fichte iu Jahn vzgojo nemškega ljudstva predrugačila. Dalje pravi: Lahko je imenovati se »Nemca", a biti »Nemcem" je silo težavno. (Povedal pa ni, zakaj je tako težavno biti »Nemcem".) Odgovora je do danes dolžan, a namest odgovora je začel prerokovati, in napovedoval, da bode v Avstriji kmalo drugače. »Takrat se bodo Nemcem vse želje spolnile !" On pričakuje, da bodo mladi nadomestili, kar so stari zamudili, on zaupa nemški mladini. Govoril je potem še dr. Knotz, tako, kakor znd, »po knotzevo", robato in kosmato. Nemci v Avstriji mu niso še dosti »narodni", on pričakuje le od nemštva zveličanja za državo. Pogajanje ne velja nič, treba je krepkega delovanja. (Ali je mož že rokave vihal, da bi bil vdaril po nasprotnikih, nam poročila ne povedo.) Mož je pa tudi na vso moč potrpežljiv, in pri vsi svoji surovosti vendar-le naiven, ker je rekel: Pozneje, ko bode zmagala narodnost, toliko slavnejša bode nje zmaga. Nemškemu narodu želi rast, razcvitanje, ne glede na politične meje. — Ko bi bili Slovani desetino tega rekli, kar so tukaj Nemci govorili, bi ne dihali dolgo prostega zraka. C. kr. profesorja, Binderja, pa vlada noče vslišati in naredila je iz njega političnega mučenika. Mu-čeništva mu sicer ne privoščimo, a le to se nam čudno zdi, da isti Nemci, ki tako brezobzirno govore, dolže »profesorje Slovence", da mladino zapeljujejo, in da takim slobodnim (?) Velikonemcem ni nikdar dovolj kazni za slovensko mladež, za neskušene dijake in rokodelčiče, a pri njih pa možje s sivimi glavami, ako ne veleizdajsko, pa tako brezobzirno in ražaljivo govore zoper domovino — Avstrijo. Carneri inter prophetas! Kdo je Carneri? Kdo le? Vsak ga poznil staro-liberalnega državnega poslanca s svojo filipiko na konservativno in slovansko stranko v državnem zboru sploh! Prav tisti Carneri je to, ki se je sedaj na stare dni politike naveličal in se podal med modroslovce. Če bo imel tu kaj več sreče, nam še ni znano, začetek vsaj katoličanom ne obeta preveč. Leto na leto je tožil o »revni" Avstriji, za to smo v resnici jako radovedni, je li taista sedaj še kaj bolj revna, odkar ji je Carneri hrbet obrnil na političnem polji ali ue. Da pa zarad njegovega pristopa k filozofom ni prav nič pridobila, to nam se pa že sme brez skrbi verjeti. Pa — čujte, njegovo umovanje. Carneriju so naše šole v verskem oziru preoskosrčne, za to jih želi razširiti na ideji, ki so jo pred stoletji francoski učenjaki, n. pr. Rousseau po svetu oznanjevali, in ktera je Židom tako kvišku pomagala, da so dandanes v socijalnem oziru če ne na vrhuncu, pa vsaj na eni ravnoti z drugimi narodi, kjer jih pa še vendar za kolikor toliko presegajo. Človekoljubje brez odločne božje podlage je tem učenjakom glavni steber, kterega so se židje takoj z obema rokama oprijeli in so ob njem kvišku plezati jeli, človekoljubni svet jih je pa gledal, češ, naj si reveži nekoliko pomagajo. Sedaj se mu pa godi, kakor lesici, ki^er. fr : lesica vsega premrtega in lažnega v svojo duplino spustila. Kar se je toraj na Francoskem in Nemškem že v minulem stoletju kuhalo, nam v Avstriji štajarski Carneri zopet pogreva. Dober tek, komur pojde v slast. Pri enketi, sklicani na Dunaj, kjer so obravnavali preosnovo učiteljišč, spremenili so pre-osnovalni načrt na ta način, da se bo učni načrt nekoliko spremenil in se bodo posamični predmeti nekoliko prestavili, ker praktična metodika to tako zahteva. Zmanjšala se pa učna tvarina ne bo prav nič. Druga točka iu jako pomenljiva bode pa sprememba pri i z p i t i h o učiteljski sposobnosti. V bodočnosti bode glavni značaj te preskušinje njena praktična stran, kar je popolnoma prav. Čemu učitelja še dalje mučiti s suhoparno teorijo, če mu je izpraševalna komisija enkrat že priznala, da je zadosti podkovan za bodočo službo in sicer priznala s tem, da mu je dala spričevalo zrelosti. Bodoča poskušinja sposobnosti raztezala se bo toraj le bolj na dejanski dokaz, kako da je učitelj zmožen v praktičnem podučevanju. S tem se bo pač marsi-kteremu učitelju odvalil težak kamen od srca; kajti vsakdo bode priznal, da je človek prav lahko dober, da, izvrsten praktičen učitelj, da mu pa, ne da bi svoje učenje zanemarjal, vendar-le lahko odpade kak dokaz ali kaj druzega iz teorije. V bodoče bode toraj spričevalo učiteljske sposobnosti popolnoma odvisno od praktičnega poduka učiteljevega. Madjarski list, „P. Naplo", pečd se s priklopom Bosne in Hercegovine k Avstriji, za kar se mu prav sedanji čas nad vse vgoden zdi. Priklop se misli pa menda na ta način zgoditi, da bodo Bošnjaki sami proglasili zasedeni pokrajini za avstrijski deželi, ter se bode potem ta čin na Dunaj in v Budapešt v državno zbornico sporočil. Dunajski, kakor Budapeštanski državni zbor sostavila bodeta na to regnikolarno deputacijo, ktera bo določila bodoče stališče priklopljenima deželama. Dokler bode to trajalo, kar se vtegne jako dolgo vleči, ostane v Bosni in Hercegoviui dosedanji začasni stan. Ce se bode pogajanje za Bosno in Hercegovino tako dolgo vleklo, kakor se vleče pogajanje regnikolarnih deputacij za hrvatsko-madjarsko pogodbo, bodete Bosna in Hercegovina sivi postali in bo sedanji uradniški rod, ki ondi službuje, v provizorju umrl, preden bode z gotovostjo vedel, ali bode v bodočnosti nosil madjarsko, z zlatom obšito atilo, ali pa temno-zeleno cesarsko suknjo in dve vrsti gumb. Z drugimi besedami: Madjari bodo Besno in Hercegovino prej ko ne popolnoma za-se zahtevali, Avstrija jo pa dala ne bode — rada. Poverjeništvo Peštanske županije, ki je včeraj v Czegledu imelo premiranje konjske razstave, zbralo se pozneje k obedu in pri ti priliki so silno pili na zdravje Edelsheima Gyulaya in so mu odposlali sledeči telegram: „Nj. prevzvišenosti, baronu Edelsheimu Gyulayu v Budapešti. članovi po-verjeništva Peštanske županije, ki so zarad gospodar-stvenih poslov zbrani v Czegledu, Vam naznanjajo zdravico Czegledskega načelnika ter Vam izražajo udanost, pozdrav, zahvalo in priznanje za Vaš nesebični, redki in dostojni patrijotizem. Bog Vas čuvaj!" — V tej zadevi mislijo dijaki, da morajo tudi kaj vmes spregovoriti. Danes hočejo razpravljati. bi li kazalo sklicati dijaško skupščino na dan sv. Štefana 20. avgusta? Večina dijakov vendar ne odobruje demonstracije, marveč hoče počakati, kaj poreko v tej zadevi zastopniki dežele. Pri generalu konjiče, baronu Edelsheim-Gyulay-u, ki gre v pokoj, poslovili so se častniki, ki so v Budapeštu v posadki. Bilo jih je 200 in fml. grof Paar je izrazil v prisrčnih besedah čutila spoštovanja do načelnika, ki se sedaj poslavlja. Baron Edelsheim je odgovoril, da zapušča vojaško službo z mislijo, ki je njega zmiraj navdajala in nas vse navdaja: „Bog obvaruj, Bog ohrani presvitlega cesarja in kralja!" Prišli so se potem poklanjat častniki honvedov. F. M. L. Ghiczy je nagovoril poveljnika v madjarskem jeziku in potem je nadaljeval v nemškem. Upokojen,je bar. Edelsheim-Gyulay-a je Madjare močno poparilo, razsajali bi radi, pa se vendar bolj na jok, kakor pa na smeh drže. Kajti dovolj so se prepričali, da je še oblast nad njimi, ktera skrbi, da madjarska drevesa ne rastejo do neba. Sploh pa vsi listi pravijo, da je upokojenje Gyulay-a tudi Tiszo zadelo. Sedaj je pač jasno, kakor beli dan, koliko je vredno njegovo sklicevanje v zadevi Janskega na višje kroge. Ali bode Tisza razumel sedaj ta migljej? Sploh pa mislijo, da ima Tisza še nekaj reči izpeljati in dovršiti in potem se bode znal umakniti. Morda se bode pa Tisza vendar-le spomnil, da njegovo stališče ni povsem vtrjeno, ako se zanaša na večino v državnem zboru, marveč, da mu je tudi treba ozirati se, da je v soglasji s presvitlo krono. Madjari so sploh v Avstriji toliko dosegli, da mislijo, da se njim ne sme ničesar več odreči; od tod pa tako miložalje, ako se jim ne vstreže. Vnanje države. Nemški cesar jo v Solnogradu 19. julija popoludne ob 5. uri napravil slovesen obed. Razun princa in princesinje Viljelma pruskega je bil navzoč tudi c. kr. namestnik grof Tbun, polkovnik Wattek in deželni glavar grof Chorinsky, vseh skupaj 27 oseb. Ob 6. uri je bi! obed pri kraji. Iz Belegagrada se javlja, da se opozicija še j ni odločila, gled4 na to, kako se hoče zanaprej dela ; lotiti. Govori se, da se bode ministerstvo preustro-jilo. Garašanin bode odstopil, brž ko dobi absolu-torij za prejšno politiko in se votirajo vojni stroški in ko se bode prepričal, da ga ne posade na zatožno klop. Botffijska vlada in po nji vstanovljeni »delavski .svet" čvrsto delujeta. Tudi privatna društva v dež&li pečajo se sedaj z socijalnim vprašanjem. Katoliški zbor, ki se ima sniti v Litih-u, bode obravnaval gospodarska in cerkvena vprašanja, pred vsem pa se bode posvetoval, kako se ima delavec podpirati in proti nezgodam zavarovati; govoril bode o hranilnih in pomožnih blagajnicah, o zdravstvu, o delavski borzi itd. Posebno pa se bodo obirali tam na naprave, ktere je vpeljal katoliški duhoven, prelat Driessche, v soseski Iseghem, ki šteje 10.000 duš. Blagostanje te soseske se naslanja na vero in vernost med delavci. Uprav to je, kar jemljo belgijski ljudski osrečevalci belgijskemu ljudstvu pri vsaki priliki. Framasoni napeljujejo delavce k zaničevanju do vere in cerkve, in zapeljano ljudstvo, kteremu se vera jemlje, potem divja, zoper vso človeško veljavo, ki se upira na veljavo božjih zapoved. Gladstone je toraj popolnoma propadel. Več nego 120 glasov je njegova stranka na slabejem memo konservativcev iu liberalnih unijonistov, ki so se ž njo združili. Poguma pa stari državnik kljubu temu že ni zgubil; da upa o svojem času s svojo idejo še prodreti, to dokazuje pismo, ki ga je Gladstone pisal kandidatu svoje stranke, Kitsonu. Ondi piše: »Za dobro stvar trpeti, je nekaj tako častnega in plemenitega, da si kar ne upam, izraziti Vam svojega sočutja. V resnici mi je žal, da Vas toraj ne morem prištevati svojim izvoljenim, Vas, ki ste toliko razumni in domoljubni. Schottland, Wales, Irland Yokshire in kakor se nadjam, tudi sever je naš, poleg tega je pa na naši strani ves civiliziran svet. Verjemite mi, da bo odslej nadalje naša sveta stvar napredovala in konečno izvestno zmagala. Vpraša se le še, koliko nesreče bo Irsko in koliko sramote še Angleško zadelo, preden do konca pridemo. Prav izvestno se toraj nadjam, da Vas bodem kot narodnega zastopnika ob drugih volitvah štel med svojimi." Berolinska pogodba je v resnici že bolj podobna kaki razbiti turški zastavi, kakor pa evropejskemu državnemu pismu, ki naj bi veljavo imelo pred kralji in cesarji. Vsak kdor ima čas in veselje zato, napravi luknjo vanjo, kakor veliko se mu ravno potrebno dozdeva. To je pa tudi vzrok, da se Turčija nobenega prevrata in nobenega evropskega miru več ne boji, ker dobro ve, da zanj še ni smrtne nevarnosti, kakor tudi za njo samo ne, dokler bodo evropejske velesile še kaj imele na berolinski pogodbi obirati. No sedaj je še dosti! Bolgarske in pozneje grške homatije so jo prisilile, da je vzela boben v roke, s kterim je zbobnala tolikošnjo vojsko skupaj, ka-koršne že dvajset let ni skupaj imela. Sedaj je pa rezerviste in brambovce vse domu spustila. To je vendar zadosti jasen dokaz, da se Turčija živega krsta več ne boji. Drugi dokaz je ta, da je nedavno dovolila Rusom, česar se je pred za žive in mrtve branila; prehod preko Dardanel jim je odprla! Zakaj to? Zato ker se jih več ne boji. Turčija ni kar čez noč kdo ve kako trdna postala, ravno nasprotno je še vedno tako bolehna, kakor je bila; pač pa dobro ve, da se ji sedaj ni ne Rusa in ne Angleža bati, ker imata oba sama s seboj dosti posla in na bo-lehno Turčijo ne ta in ne oni niti mislil ne bo. Oba namreč se prav pridno pripravljata na bodoče medsebojno lasanje, Rusi v Aziji, kjer dovršujejo železnico od kaspiškega morja preko srednje Azije ktero bodo s časoma do morja potegnili; Angleži pa v severni Ameriki v Kanadi, kjer so ravnokar dovršili in prometu izročili »Canadian-Pacific-želez-nico," ktera po najkrajši poti 2900 milj obsezajoči veže atlantik s tihem morjem in to vseskozi po angleški zemlji. Te železnice se bodo Angleži posluževali, kedar se bota „kit in medved" zgrabila. Iz Amerike namreč vozili bodo svoje vojake v tiho morje in od tod v Azijo, s ktero so sedaj po primerno dolgi poti zvezani. Po celi Evropi ravnokar ni nikjer tolikošnjega gibanja med delavci, kakor na Švedskem. Združeni so ondi vsi, ki si morajo od danes do jutri svoj kruh z rokami služiti, v zadruge, kterih število jo veče nego 100. Od leta do leta se zbirajo po raznih krajih in se posvetujejo, kaj naj bi se na splošnjo korist vkrenilo. Tak shod so napravili zopet letos v Oerebronu; vdeležile se ga pa vendar niso vse zadruge. Od sto jih je prišlo komaj 71. Vzrok tiči v needinosti, ki se je v poslednjih letih med delavskimi zadrugami porodila in tej je pa zopet socijalizem povod. Nekaj zadrug je strogo socijalist-skih in te drugim bolj tolerantnim očitajo, da so »hlapci kapitalizma", ter se prav zarad tega radikalni socijalisti velikega shoda v Oerebronu niso vdeležili. Kljubu temu so se pa ondi sklenile sledeče točke, ktere naj bodo v bodočnosti program švedskih delavcev: 1. Vpelje naj se popolnoma verska svoboda. 2. Vse volitve, naj bodo kakoršne-koli, naj se vrše ua Švedskem v nedeljo ali pa v praznik. Vsi zadosti stari in sicer neomadežvani Švedi imajo pri vseh političnih in občinskih volitvah pravico. 3. Šolski nauk naj se tako uravnava, da se ga bo vdeležil lahko vsak in to v meščanski šoli brez stroškov, iz ktere potem takoj lahko prestopi na velike šole. Sola naj se od cerkve popolnoma loči. 4. Vsi neposredni davki, ki podražujejo živež, naj se takoj odpravijo; namesto teh naj se pv vpeljejo direktni davki in davki na dedšine; 5. Kazenska postava naj se predela na ljudomili podlagi. Revežem naj se oskrbi pravna pomoč brezplačno. 6. Navadni delavnik po 10 ur na dan naj se vpelje (Tukaj se je tudi stavil predlog, dft naj bi se prepovedalo izvrševanje rokodelskega dela v nedeljo in praznik, kakor tudi, dA naj se ponočno delo odpravi; toda predlog je propadel z 37 proti 27 glasovom.) 7. Vpelje naj se ob državni podpori sjjtffšhja delavska zavarovalnica proti poškodovanju in na vpokojnino. Gospodarji so odgovorni za vse nesreče, ktere delavce zadenejo vsled napačnih ukazov na delo ali se zgode zarad pomanjkljivosti strojev. 8. Švedske delavske zadruge se pridružijo mednarodnemu naporu za ohranenje miru. Program ne bi bil slab, ko bi se mu še tisti framasonski mah otrebil, kolikor se ga še drži. Izvirni dopisi. Z Gorenjskega, 17. julija. Tujci posebno gorenjsko stran v divni krasoti radi obiskujejo v svoje poletno bivališče zarad svežega zraka. »Postaja — Podnart" (se vč, da po nemški) zaklical je sprevodnik in izstopilo nas je precejšnjo število ter zastavilo pot vsak po svoje. Jaz pa, ko se pri Pod-nartovcu malo okrepčam, krenem jo po srpasti cesti v vznožju desnega, skoraj navpičnega brega, kteri podpira Prezrenje, Dobravo in konec temu osredku, kakor stolp bojnemu parniku delajo pa razvaline pustega Grada. Iz središča tega površja se ti v resnici pokaže oni gorenjski »trikot", kojega nima zemljevid, a »Slovenec" je iz njega že prinesel dopis o porodu podružnice sv. Cirila in Metoda. Danes sera dospel na konec »trikota", moral sem iti tako daleč, dokler se mi ni nasproti postavil Črnivrh, ki zapira od treh strani Kropo. Tii nisem mogel razpolagati z razgledom na široko in dolgo, ampak pozornost obračati moram prav na lice mesta, ko bi te tudi ne zdramil strašanski trušč neštetih kladvov, kteri se dvigajo in padajo v splošnji zmešnjavi. Ženske, moški, otroci, vse se s silno hitrostjo presukava in kima, s kladvom bije in vzdiguje. Ogledal sem vse, kar me je v tem tesnem kotu zanimati moglo. Ker imam pa navado poprašati o tej in drugej reči, je prijatelj z veseljem vstregel mojim zvedavim vprašanjem; a prepričal sem se, da sem se silno motil, misleč, kdo znd koliko si to pridno ljudstvo na dan prisluži, pa komaj toliko, da v največji skromnosti more zadostiti vsakdanjim potrebam. Kaj je krivo, da za obrt toliko pripraven kraj, in kot nalašč v to poklicano, bi rekel, sila talentirano ljudstvo, dan za dnevom bolj peša — in zaostaja, tega ne bom pretresoval, a to je gotovo, da bode čedalje slabeje. Kar še ni prevagala tuja konkurenca, vničil bode pogubonosni izum najnovejših strojev, — ker je dokazano, da celo žeblje za pod-kovstvo prav dobro in vspešno izdelujejo s stroji. Šlo bode še nekoliko tako dalje, pa le tako dolgo, dokler se stroji za konjske žeblje splošno ne vpeljejo. Kajti izamniki strojev svoje izdelke sedaj še precej mastno prodajajo, dokler imajo varstveno pravico svojega patenta. Kadar bodo pa konjaški stroji tako splošni postali, kakor oni za dratene žeblje, bode pa Kropa z istim dnevom vničena, ker prvi bodo na ceni lahko še prijenjali, kovači pa ne več. •— Tii bi morala vlada skrbeti, da bi se dosedanji hirajoči obrti z kako drugo v — pomoč prišlo. Kaj pa je — in kje je obtičala nameravana puškarija? Iz Višnjegorske okolice, 18. julija. (Stekel pes.) Navaduo smo priprosti ljudje mislili, da steklina napada le stare pse, ali kteri so na verigah, da trpč pomanjkanje hladne pijače ali kaj druzega; nadalje je splošna misel, da stekel pes vode ne pije. Ali vsemu temu nasproti je tukaj steklina napadla psa malo čez dve leti starega, ki je bil vedno prost in imel dobro hrano. Začetek je bil, da je začel druge pse napadati, kmalo je prišel zopet domu prijazen, kakor zmirom, tako v drugo in tretje. Zavoljo previdnosti ga privežejo in zdaj mu pride najhujši napad, vendar je domače ljudi še tudi zdaj poznal, vžil nekoliko mleka in kmalo potem je pil nenavadno veliko vode — to je bil njegov zadnji živež. Potem je začel metati se in gristi okoli sebe, dokler ni poginil in raztelesenje je pokazalo, da ga je steklina končala. "Vsled tega so pokončani vsi psi, ki so bili ž njim t dotiki in drugim je napovedana kontumaea. Marsikteri gospodar žaluje zdaj za svojim potrebnim ali tudi nepotrebnim psom, vendar se more velika sreča imenovati, da nobeden človek ni bil napaden. Od česa je dobil tako mlad pes steklino? Dobro pa si je zapomniti, da je treba velike previdnosti, kakor hitro se pes nenavadno obnašati začne. Iz Tržiških toplic, 17. julija. (Topličar in železnična proga Videm-Cevdat pa laška politika. — Strah pred »Goriškimi in Ljubljanskimi" panslavisti pa beneški Slovenci. — »E pur' si muove,") Čuden se bo dozdeval marsikomu obseg tega dopisa, pa ker sem obljubil v prvem dopisu, Vam še kaj poslati od tukaj, moram obljubo spolniti. Vročina je tukaj velika, v vročini pa ni dobro hoditi okoli, zato sem toliko laglje prijel za pero, da Vam kaj morda še neznanega napišem. K temu mi daje priliko neki kopelni gost iz Videmske okolice, s kterim sem te dni občeval. Marsikaj sva skupaj kramljala: o laških bankovcih, davkih tii in tam, o strategičnih črtah itd. Pravil sem mu o brušuri: »Italicae res", spisal r. avstrijski polkovnik in attachč pri našem poslanstvu v Rimu, vitez pl. Haymerle. V tisti znameniti knjigi pripoveduje pisatelj ter dokazuje iz parlamentnih aktov, da italijanski bankovci so koncem novembra 1879 pokriti le s 16 odstotki kovanega denarja, med tim, ko so bili tedaj avstrijski s 33 odstotki. A isti topličar je temu oporekal, češ, da to ni res iu da je vse pokrito z zlato veljavo. (?!) Bankovci da so zato v veljavi, da se Iožje razvija trgovina in obrtnija in — češ — ker ima Italija zdaj povsod kredit! Davki na zemljišču so v Italiji res manjši, kakor pri nas; a oni plačujejo pa večo carino na kavo, sladkor, petrolej in ostalo prekmorsko blago in na potratno blago, n. pr. na tabak itd. Ceno soli so pa v Italiji znižali na 35 centezimov kilo, t. j. blizo 17 kr. našega denarja (z nadavkom ali ažijom), ki je pa še vedno predraga. Meljino, t. j. davek od melje žita, so sicer pred par leti odpravili, kar pa malo zdd; kajti tedaj ni smel mlinar, ker je imela država nadzorstvo pri melji, več kakor postavno mero vzeti; a zdaj, ko ni nobenega nadzorstva, ravnajo tam mlinarji po svoji volji, tako, da si niso ljudje skoraj nič na boljšem. Prišel je tudi govor na Videmsko-čevdatsko progo ali odrastek železnice, ki se je konec junija t. 1. slovesno odprla. Dolg železnični most čez hudournik Toro je neki kamenit in naslonjen k onemu za navadne vozove in ljudi, tako, da mnogo manj stane; druge posebne težave pa ni bilo pri grajenju te ceste, ker je kraj ves ravan in svet prsten. Med čevdatom in Vidmom je le ena postaja. Zgradba stane le nekaj čez 300.000 lir, ali blizo 150.000 gld. Ta železnični odrastek ima pa bolj strategičen pomen, kakor je sam isti Italijan rekel; zato bi pa tudi Italija rada videla, da bi podaljšala Avstrija Eudolfovo železnico čez Predil ali pa od Ljubljane čez Loko preko Tolmina in Kobarida, da bi se združila pod Pulferjem z omenjenim odrastkom. Železnica Predilska je zelo potrebna goriški grofiji; bode pa li hotla Avstrija tudi na korist in na ljubo Italiji to storiti, je pa drugo vprašanje. Sicer so pa Italijani zviti kot kozji rog; zato je treba pred to lisico velike opreznosti! Upamo pa mi slovenski Primorci, da, če ne drugi, bode že skrbela božja previdnost, da laška drevesa ne bodo tako lahko dosegla nebes! „Iudependentov" Goriški dopisnik zarotuje v listu od 14. t. m. goriške (laške) rodoljube, da naj se postavijo po konci, da odvrnejo z združenimi močmi nevarnost, ki žuga (?) laški narodnosti v Gorici in drugod od panslavistov (kje so tisti?!) in germani-zatorjev, sicer bo prepozno! — Ti ljudje imenujejo vsakega zavednega Slovenca panslavista, akoravno nihče ne škili v Rusijo, in to tem manj, ker smo Slovenci katoličani*) in neomahljivo Avstriji vdani, ter nimamo še takošnjih ljudi, uiti listov, niti skrivnih društev, kakor jih imajo Lahi v skrivni »irredenti" in njenih pred omenjenih zlasti treh dnevnih listih, h kterim spada tudi Goriški židovsko nesramni dvotedenski »Oorriere". Tisti nestrpljivci hočejo, da bi bili Slovenci še vedno »sciavi", kakor so nas *) Saj je »Slovoneo" nedavno obširno popisal kruto po-stopanjo vladne Rusijo proti katoličanom in unitom; marsikomu v svarilen izgled! Pis. prej imenovali mesto »Slavi" 1 Tržaška »Salobarda" se jezi tudi nad Ljubljanskimi listi, zlasti »Slov.", češ, da je pisal za tabor v Tržaški okolici po »Edinosti". Kar se mi pa posebno čudno dozdeva, je to, da sem bral v 193. listu od 14. t. m. v nekem dopisu iz Rima, 8. t. m., to-le: »Tukaj se pogovarjajo o nenavadni novici, ki gre po vsih ustih, da je sklenil osredni narodni slovenski odbor s sedežem v Ljubljani, da raztegne (svoje) lastno delovanje tudi v Italijo, da reši brate na Friulskem (slov. Benečijo), ki ležijo pod laškim jarmom." Tudi Dunajska »N. Fr. Presse" potrjuje to novost, pristavlja »Alabarda". Tudi prav, akoravno je ta novica iz trte zvita; vsaj da vedo Italijani, da se ne damo kar tako lahko vpreči v neznosljiv laški jarm, o čegar žulih in bulah vedo posebno ubogi beneški Slovenci pa primorsko-isterski Slovenci in Hrvatje mnogo povedati. Pa za danes bodi to dovolj ! »E pur' si muove"! Kdo? La Slavia! Tržiški topličar. Domače novice. (Mašnikovo posvečevanje) prejelo je danes v tukajšnji stolni cerkvi 9 bogoslovcev in to 3 iz četrtega leta, 6 jih je pa iz vrste tretjeletnikov. (Slovenskim podružnicam sv. Cirila in Metoda.) Po § 10 družbenih pravil je dolžnost poddružničnega načelstva, da pošilja vsacega polleta pobrane doneske družbenemu vodstvu. Toraj si usojam opominjati podružnična načelstva, ktera tega dosle še niso storila, da naj skratka pošljejo vse pobrane doneske v gotovini ali v uložnih knjižnicah podpisanemu od glavnega odbora izbranemu blagajniku. Poslale so doneske že sledeče poddružnice: Soštanj-ska 81-51 gld., Ribniška 180, Gorenja dolina — Kranjska gora 60, Blejska 28, Loška 68, Tržaška 150, Kameno-goriška 72-34, Goriška 23, šentjakobska v Ljubljani 101, Gorenjegrajska 130, Celovška 80, Novomeška 123 25 gld. Ljubljana 20. julija 1886. Dr. J. Vošnjak, blagajnik. (Kmetska posojilnica Ljubljanske okolice) re-gistrovana zadruga z omejenim poroštvom v Ljubljani, premenila je vsled jednoglasnega sklepa izvan-rednega občnega zbora dne 9. maja 1886 svoja pravila in se sedaj firma društva, vsled odloka c. kr. deželne kot trgovske sodnije v Ljubljani od 3. julija 1886, št. 4442, glasi: »Kmetska posojilnica Ljubljanske okolice, registrovana zadruga z neomejenim poroštvom." Vsled te spremembe je poroštvo zadružnikov neomejeno. Ta posojilnica je toraj prva iz med vseh v zadnjih letih na Kranjskom osnovanih posojilnic, ktera je spremenila svoja pravila po izgledu štajarskih posojilnic in daje s tem strankam, ki pri nji denar shranujejo (vlože), res neomejeno poroštvo, kajti vsi zadružniki so jim solidarični poroki z vsem svojim premoženjem. Uradnija posojilnice je na Marije Terezije cesti, uradni dan vsaki torek zjutraj od 9. do 12. ure. Hranilne uloge sprejema po 4I/2°/o- (Suplentom) se je na bolje obrnilo. Ravnokar jih je imenovanih 52 za gimnazijske učitelje, meseca septembra jih pride pa še 50 na vrsto. Toda kaj je to v primeri z ogromnim številom suplentov 1200, toliko je namreč vseh skupaj v cislitvaniji. Na Ljubljanski gimnaziji doletela je ta sreča gg. Antona Bartelna in Alfonza Pavlina. (Lepe podobe.) Kdor hoče lepe svete podobe videti, potrudi naj se na Mestni in na Stari trg. Pri g. Kolmanu videti je Riberova značajevita podoba, »kako Kristusa v grob pokladajo". Slikal jo je rojak g. Petkovšek letos v Parizu po izvirnej. Pri g. Kajzelu na starem trgu razpostavljena je pa neka svetnica — če se ne motimo sv. Neža čudovito lepo v nebesa zamaknjena naslikana. (Krajcarska družba za „Narodni Dom") ima sedaj 89 razprodanih knjižic, med njimi dve deset-krajcarski, tako da je število narastlo v zadnjem času za novih štirinajst knjižic, ki so nam došle večinoma (11) iz Ljubljane, po jedna iz Bolca, Mengiša in Trsta. Imena poverjenikov bodo objavljena v računskih izkazih, ako gg. poverjeniki iz-rečno ne žele biti neimenovani. — Kakor je iz omenjenega razvidno, število prodanih knjižic pač raste, toda ne tako močno, kakor bi bilo želeti z ozirom na zares blagi in koristni namen, in pravima oni gospod, ki je pred par tedni pisal v »Slov. Nar.", da se je vtihotapila nekaka mlačnost v nabiranje. Hvaležni smo gospodu za njegovo zanimanje; žalibog moramo tudi pritrditi njegovemu mnenju, veseli nas pa tudi, da odobrava našo idejo. Resnica je pač, da bi se naše podjetje lahko najboljše pospeševalo z rednimi mesečnimi doneski, kterim so v prvi vrsti namenjene desetkrajcarske knjižice. Toda skušnja uči, da se te ne razpečavajo marljivo, in da dobivamo veče doneske od krajcarskih knjižic. Dobro bi bilo vsekako, da bi imel vsak veči slovenski kraj kako desetkrajcarsko knjižico z rednimi mesečnimi plačniki. To je bila naša ideja že takoj iz početka, ko smo si omislili desetkrajcarske knjižice. Žalibog, da se doslej ni obnesla v želeni meri; upajmo da bo v prihodnosti boljše. — Razposlanih je bilo doslej 555 knjižic, med njimi 84 desetkraj-carskih; v prometu jih je tedaj še 466, med njimi 82 desetkrajcarskih. (P. Severin Gros), generalvikar in slavnoznani misijonar v Ameriki, je, kakor se nam prijateljsko poroča, na potu v svojo rojstno deželo, že te dni v Roterdam dospel, ter bode 26. t. m. (na sv. Ane dan) pri svojemu bratu, g. župniku Jakobu Grosu v Zagorji. — Naznanilo pride nenadno ter bo gotovo zanimalo vse mnogoštevilne znance in prijatelja vis. čast. misijonarja. Dobro došel! (Volilni shod.) Državni poslanec Mihael Vošnjak bo dne 25. t. m. ob treh popoludne v prostorih Soštanjske čitalnice poročal o delovanji državnega zbora. (Spominska knjižica potovanja v Velehrad.) Od več popotnikov in romarjev v zlato Prago in na slavni Velehrad nasprošen, da bi jim spisal v spomin tega potovanja kratko knjižico, naznanjam, da sem pripravljen to storiti, prav za prav, da sem že knjižico spisal. Stala bode s poštnino vred po 50 kr. Ker bi pa rad vedel, koliko iztisov naj priredim, da bi ne imel denarne škode, prosim vse prijatelje lanskega lepega romanja, da se v kratkem, vsaj v kakih 14 dneh s predplato pri meni oglasijo. O svojem času dobil bode vsak naročene iztise. Kdor jih vzame 12 vkup, dobi knjižico za nameček. Če spečam to spomenico brez škode, bodem takoj spisal dve drugi knjižici (»Para sv. Ane v Slov. Goricah", zgodovinske črtice, in »Pravljice iz Slov. Goric"), Ki bi znale enako zanimati. Naročnina na spomenico naj se izdajatelju pošilja z naslovom: Vekoslaru Vakaju, pri sv. Ani v Slov. Goricah, pošta Mureck. (Ogromno je število) ljudi, ki so v poslednjih 14 dneh Trstu hrbet obrnili zarad kolere. Pravijo, da S6 jih je izselilo celih 22.000. (Za kolero) je včeraj v Trtu zbolelo 6 ljudi, umrli so pa po uradnih sporočilih trije. V Konto-velju se je kmet Stoka zdravnikov bal in se je sam zdravil. Imel je pa pri tem tako malo sreče, da je še poprej umrl, preden je komisija do njega prišla. (Tržaške novice.) Veledušnega pokazal se je gospod Frane K a 1 i s t e r, veletržec in posestnik v Trstu s tem, da je pristopil v društvo sv. Cirila in Metoda, kakor pokrovitelj, in plačal precej 200 gld. to je 100 kakor pokrovitelj po pravilih, 100 pa je blagodušno daroval društvu, za kar mu Bog plati! Naj bi g. Kalistrova blagodušnost našla še posnemovalcev, kajti društvo sv. Cirila in Metoda je naj-veče važnosti za naš narod. — O postranski železnici Trst-Reka čuje se sledeče: 13. t. m. je tržaški mestni svet prošnjo grofa Petra Walderstein di Santa Croce za moralno in gmotno podporo pri grajenju te železnice izročil trgovinskemu odseku. Dovolitev za gradbo te železnice je letos dalo trgovinsko ministerstvo omenjenemu grofu. Ta železnica bi se začela v Trstu in šla skoz Milje, Koper, Izolo, Buje, Motavun, toplice sv. Štefan, Cerovlje, Opatija, Voloska in Matulje ter se končala na Reki. Važnost te proge, ktera bi vezala prvi dve luki naše države, pripoznali so strokovnjaki, kakor tudi avstrijska in ogerska vlada. Tudi tega ne more nobeden zanikati, da bi ta železnica silno koristna bila za Istro. Želeti bi tedaj bilo, da temu podjetju pod pazuho sežejo zadevajoče občine, veliki zemljiški posestniki in obrtniki, kakor najboljše morejo. Prav bi bilo, da se podjetju za progo brezplačno odstopi neplodna mrtva zemlja, in da se oni, kterim bi železnica do-našala gotove dobičke, tudi podjetja udeleže s tem, da prevzemo nekoliko delnic. Razne reči. _ Pri izpitu. Konec^ leta je obiskala šolo pri izpitu tudi mlada grofica.* Po skušnji se obrne k učitelju, ga pohvali in dostavi: »Dobro ste podu-čevali, to se vidi; samo meni se dozdeva, da otroke preveč trudite z učenjem in zato nič ne rastejo. Ko sem bila pred tremi leti tu pri skušnji, so bili otroci v prvem razredu ravno tako majhni, kakor letos; prav nič niso zrastli. — Plašen konj. Kupec: »Konja bi že kupil, prav všeč mi je; če le ni preveč boječ in plašen." — Prodajalec: „Kaj še! Kako bo boječ in plašen, če cele noči sam v temnem hlevu stoji?" — Ponarejene dvajsetice. Tat: »Kaj se pa držiš tako čmerno, kakor da bi ti bile kure kruh snedle?" — Ponarejalec denarja: »Kaj bi se ne! Celo leto sem se trudil, kako bi ponarejal dvajsetice. Zdaj, ko imam vse pri rokah, pa vidim, da me vsaka ponarejena dvajsetica edenindvajset krajcarjev stane." Telegrami. Reka, 20. julija. V poslednjih 24. urah je 5 ljudi za kolero zbolelo, 3 so pa umrli za njo. London, 21. julija. Sinoči je odjezdil kabinetni kurir v Osborne kraljici naznanjat, da je kabinet sklenil odstopiti. Tukaj danes pričakujejo Salisburyja. »Standard" se nadja, da bo Salisbury Goschonu sedež v kabinetu ponudil. Novi Jork, 20. julija. V Matamorošu so se spoprijeli ustaši in vojaki. Tepeni so bili ustaši. Umrli so: 19. julija. Prane Šulc, popotovalec, 26 let, sv. Petra cesta jetika. V bolnišnici: 18. julija. Janez Bajzel, 14 dni, Atrofia. 19. julija. Lorenc Šustaršič, 52 let, delavec, Vitiura cordis. — Jera Ugrin, gostija, 68 let, Apoplexia eerebri. Tujci. 19. julija. j Pn Maliču: A. Skrem, stotnik konjiče, z Dunaja. — i Bellina, Haselbock, Neubauer, Lowi, Horwitz, Muller, Boek in Wanberger, trgovci, z Dunaja. — Vilj. Putik, e. k. uradnik, iz Gusswerka pri Marijacelj. — Jul. pl. Udvarnoki, c. k. stotnik, iz Gradca. — Irma Perko, zasebniea, iz Velikovea. — Ludovik Perko, c. k. okrajni sodnik, iz Žužemberka. — Hert-aus, c. k. poštni vodja, iz Trsta. — Eugen Levi, zasebnik, s soprogo, iz Trsta. — Elize Rusič, zasebniea, iz Trsta. — Ang. Russi, zasebnik, iz Gorice. ■ Pri Slonu: H. Studeč, inženir, iz Berna. — Hans Wengrof, tovarnar, z Dunaja. — Weinberger in Krauinann, potovalca, z Dunaja. — Alojz Hammer, potovalec, iz Žalca. — Ernst Paber, iz Kočevja. — Jožef Starič, c. k. sodn. uradnik, s soprogo, iz Litije. — Helena Stichl, soproga vojaškega zdravnika, iz Trsta. — Manzoni in Bartoletti, zasebnika, iz Trsta. — Janez Riboli, zasebnik, iz Reke. — Rudolf Mohorič, c. k. vodja, iz Kapodistrije. Pri Bavarskem dvoru: Prane Marinič, duhovnik, iz Gorice. — Anton Veliseig, duhovnik, iz Celovca. Pri Južnem, kolodvoru: Henrik Eberhart, zasebnik, iz Cortina. — Sigm. Eder, iz Reke. Pri Avstrijskem caru: Errath, Kolsek in Mahorčič, posestniki, iz Mokronoga. — Janez Hočevar, zasebnik, iz Šmartna. — A. Blagne, zasebnik, iz Št. Jurja. — N. Levstik, zasebnik, iz Vrhnike. — Kari Herborn, učitelj, iz Sežane. Pri Virantu: Lilek in Muller, posestnika, iz černom-blja. — Knez uradnik, iz Kamnika. Vremensko sporočilo. a ce O čas Stanje Veter Vreme Mokrine na 24 ur v mm opazovanja zrakomera v mm toplomera po Celziju 20. 7. u. zjut. 2. u. po|j. 9. u. zvec. 739 19 738-89 73995 +20 0 -(-300 +21-2 si. svzh. si. vzh. brezvetra jasno jasno jasno o-oo Suho, vroče in silno soparično vreme. Srednja temperatura 23 7°, za 4-3° nad normalom. Dunajtika borza. (Telegratično poročilo.) 21. julija Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 85 gl. 20 kr. Sreberna „ 5% „ 100 „ (s 16% davka) 85 „ 90 „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta , , 119 . — „ Papirna renta, davka prosta . . 102 , — , Akcije avstr.-ogerske banke 873 „ — , Kreditne akeije............278 „ 10 „ London.......125 „ 95 „ Srebro.......— „ — „ Francoski napoleond......10 „ — „ Ces. cekini .... 5 „ 92 „ Nemške marke......61 „ 80 W Kupujte srečke "^HS pogrebnega društva »Marijine bratovščine". Društvo Marijine bratovščino v Ljubljani napravi katere namen je (I „ilAUii]IUUfc,U UUU1U , kjer bodo imeli ostareli in onemogli ter zapuščeni ljudje zavetišče in vso oskrbnost brezplačno. Ta loterija je z odlokom vis. c. k. finančnega ministerstva dno 21. septembra 1885, št. 28.606 dovoljena. Osnovana jo na podlagi 50,000 srečk po SO kr^joai-jev, ki bodo zadele SOOO dragocenih in vsakemu koristnih dobitkov v skupni vrednosti f»000 g-olcli-narjoy. Vsaka pot in dvajseta srečka gotovo zadene. Srečkanje bo v Ljubljani 1. decembra 1886 v pričo vladnega zastopnika. Srečke imajo na prodaj: Na Poljanski cesti: trgovka Marija Ojstriš, na cesarja Jožefa trgu: Urbasova trafika; v Špitalskih ulicah: M aj e r j e v a trafika; na Mestnem trgu: trafika S vate k, trgovec Turk in zlatar Šparovic; na Starem trgu: trgovca Blaznik in Ribič; na sv. Petra cesti: pri društvenem načelniku Reg al i j u , v brivniei Bukovnikovi in knjigovez Fr. Dežman; v Kolodvorskih ulicah: puškar Dimic; na Marijinem trgu: trgovec Bučar; v Slonovih ulicah: trafika Prosenčeva; v Selen-burgovih ulicah: trafika v čitalnici; na Dunajski cesti: trafiki Bole in Blaž ter trgovec s pohištvom Dogan; vrh tega mnogi poverjeniki družbo sv. Mohorja. (8) Okrajne in potovalne sprejema ■vzajemno zavai-ovalna banka „Slavija" v Pragi. Ker je sedaj po košnji in žetvi in vsled pekoče vročine najpripravnejši čas za sklepanje vsakovrstnih zavarovanj proti požaru, želeti je, da bi slovenski rodoljubje prevzemali zastope vseskozi narodne zavarovalnice „Slavije". Svoji k svojim! bodi nam vedno geslo ! Trud, ki jo združen z zastopniškim poslovanjem, povrača primerno glavni zastop banke „Slavije" v Ljubljani (na Kongresnem trgu St. 7) kamor naj se pošiljajo tudi ponudbe. (3) Haznanilo. Drugi snopi« nove izdaje R. Andree's Allgomoinor Hand—Atlas je ravnokar došel. Skupno delo izšlo bo v dvanajstih mesečnih snopčih po 1 gld. 24 kr. in naročila nanj sprejema „Katoliška Bukvama" v Ljubljani. NH. Pregledi in zemljovidni uzori so redno in brezplačno na razpolaganje. (5) Oglas. lOOO knjig 99Maira in Cvetje« zbirka vsakovrstnih pesni je naprodaj, ktere je ranjki gosp. Ivan Dolinar založil in na svitlo dal, in kterih, žal, ni utegnil razprodati, in je tiskovina še na dolgu. Da se ranjcemu gosp. Dolinar-ju čast reši, priporoča to knjigo vsim čast. rodoljubom in prijateljem soproga ranjcega in sicer po znižani ceni 40 kr. za vsaki zvezek, prost poštnine. S spoštovanjem Katarina vdova Dolinar. (8) Via Ferrlera št. 323. Stenografi za slovenske in nemške razprave v prihodnjem deželnem zboru kranjskem se vsprejmo z dobrimi pogoji. — Za to oglasiti se je pri tajništvu deželnega odbora do konca avgusta 1880. (3) Rimske toplice v Tržiču (Monfalkone). Železniška postaja med Trstom in Goi-Ico, toilelHnorejoMei kopeli (381 C.) zdravilno zoper protln, trganje, čutnlčne bolezni, zastarane bolečine, prelilajenja in oslabenja, skro-felne, kožne bolezni, občasne ženske bolezni itd. Zdravnik in vodja kopeli: Dr. ANTON SUTTINA, skušeni zdravnik. (4) Začetek otvorenja 1. maja. v našem založništvu je izšla in se dobiva po vseh knjigo-tržnicah knjiga: Di,c landw irtschaftlichen Gesetze u. Verordnungen des Herzogthums Krain. Za poljedelce in gozdarje, politiške uradnike, občinske predstojnike, osebito za kranjske učitelje in učiteljske pripravnike. S pojasnili izdal na svitlo prof. Vilj. Linhart. 6 pol v 8°. Cena mehko vezani knjižici je 50, po pošli kr. Ta knjižica obseza vse poljedelske postave in ukaze za Kranjsko: postavo za tičje varstvo, pokončavanje mršesov, poljsko varstvo, za pokončavanje predenice, v obrambo ribarenja itd., s primernimi prirodoslovnimi in poljedelskimi pojasnili. Tudi priložene razprave o *tičjem varstvu>, *predemci*, tumnem ribarstvu u.trtni uši-% ita. obsezajo mnogo poučljivega iti zanimivega. Dodatek razpravlja vrednost gozda in najvažnejše določbe gozdarskega zakona. Ker je gotovo toplo želeti, da se razširja znanje poljedelskih postav, kajti take zbirke gledi teh postav smo dozdaj pogrešali, bode ta knjiga istinito odpomogla živi potrebi. Priporočamo jo torej vsem onim, ki se pečajo s poljedelstvom, osebito pa velečestiti duhovščini in kranjskemu učiteljstvu. Ig. pl. Kleinmayr H Fed. Bamberg knjigotrznica v Ljubljani na Kongresnem trgu. Vožnji reci cesarjevih Rudolfove železnice. 1» Ljubljane v Beljak. Lz Beljaka v Ljubljano. Osobni vlaki P 0 8 taj e St. 918 št. 1714 št. 1716 št. 1712 po noči zjutraj dopoldne zvečer Ljubljana j. k..... 6-40 11-40 6-25 Ljubljana R. k..... 6-44 11-45 6-29 Vižmarje...... 6-53 11-55 6-38 Medvode .... 7- 4 12- 7 6-49 717 12-21 7- 2 Kranj...... 7-31 12-38 716 Podnart ...... 7-48 12-56 7-33 Radovljica...... 8- 5 114 7-50 Lesce....... 812 1 24 7-58 Javornik ..... 8-29 1-46 8-15 Jesenice ..... 8-39 1-57 8-23 Dovje...... 8-56 2-18 8-40 Kranjska gora .... 9-21 2-48 904 Rateče-Bola Peč .... 9-37 3- 3 9-18 Trbiž....... 9-55 3-20 033 št. 90» »t. 910 št. 902 Trbiž...... 3-58 1107 3 41 9-48 Thorl-Maglern .... 4 11 • 3-55 Podklošter...... 4-25 11-27 411 4-40 4-27 Toplico Beljak (ostaj.) . . 4-48 4-35 Beljak drž. ž. (ostaj.) . . 4-54 4-46 4-58 11-50 450 10-26 zjutraj dopoldncjpopoldne zveccr Otsobnl v 1 alci Postaje št. 'J01 št. 003 št. 957 št. 917 zjutraj popoldne popoldne zvečer 6-40 4-42 5- 8 10-50 Beljak drž. ž. (ostaj.) . . Toplice Beljak (ostaj.) . . 5-14 11-— 5-20 11-07 5-30 1117 5- 7 5.50 11-41 Thorl-Maglern 6- 3 11-58 719 5-26 616 1214 št. 1711 št. 1713 št. 1717 7-28 6-20 12-32 Ratcče-Weissenfels . . . 7-44 6-36 12-55 Kranjska gora .... 7-57 6 49 113 8-22 714 1-46 8-41 7-34 2-17 Javornik ...... 8-47 7-40 2-24 Lesce....... 9- 6 8 04 2-51 912 811 2-58 9-29 8-35 3-23 8 55 3-45 9-59 913 4- 5 1012 9-28 4-21 10-23 9-41 4-34 Ljubljana R. k..... 10-31 9-50 4-44 10-35 9.55 4-50 dopoldne zvečer zjutraj