\
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 8
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JANUARY 11TH ,1937
LETO XL — VOL. XL
Svetovni narodi so danes trikrat boijie oboroženi kol pred svetovno vojno v letu 1914. Trideset milijard letno za oboroževanje
dar i"' 9' •ianuarJ'a. Svet se sni ] b°lj oborožu.)e kot se je 1 kdaj še oboroževal v sve-zgodovini. V letih 1912, m 1914 so se evropske dr--flve pripravljale za vojno, toda
dobriPraVe zdaleka niso bile'po-v°jnim pripravam, ki se
„„ 'l0 danes pri vseh narodih sveta.
ro> Je veljalo svetovne na-,e ob(>roževanje v letu 1914 ]ar deset tis°č milijonov db-r0/eV' Pa S° dosegli broški obo-r	v prfetečenem letu sko-
35 milijard. 11 odstotkov
za /ndustrij'skih Produktov £re
^ oboroževanje, dočim so sve-šilini »arodi v letu 1914 potrosi e ^tiri odstotke svojega na-p premoženja za ubijanje. ja vPrečen opazovalec položa-va,m°ra Priznati, da to oborože-ali 'f n' zaman> in da mora prej . k eJ priti do splošnega spopa-bi]amed n^rodi. Anglija, ki je dosedaj nrecei zmerna v
oboroževanju, je lansko leto potrošila $800,000,000 za novo orožje.
Vsem deželam glede oboroževanja načeljuje Rusija, ki potroši skoro 25 odstotkov vseh svojih dohodkov za armado, mornarico in zrakoplove. Rusija ima danes največjo, in kot trdijo, najbolj izvežbano moderno armado.
Francija je do vratu zakopana v dolgovih, toda hiti z oboroževanjem, odkar je Hitler v Nemčiji zavrgel versaillsko mirovno pogodbo in začel Nemčijo oboroževati kot je to delal pred njim nemški kajzer.
Celo najmanjše evropske države gredo do skrajnosti vira svojih dohdkov, da izboljšujejo svoje armade. Albanija n. pr. je lansko leto izdala $35,000,000 za armado, dočim znašajo njeni skupni letni dohodki $45,000,-000. Mnogo denarja si je izposodila od Italije.
Položaj pri avto štrajki je neizpreirtenjen
Detroit, 10. januarja. Dose-daj so se vsi poskusi spraviti skupaj zastopnike General Motors in zastopnike avtomobilske unije ponesrečili. Baje se izva-J ja od zunaj silen pritisk tako na korporacijo kot na unijo, da ne1 pride do zbližanja. Ako ne bi; bilo tega pritiska, tedaj bi piti-j šlo med unijo in kompanijo v 12. urah do sporazuma. Baje jej zadaj za pritiskom John Lewis in njegova industrijalna unija j za masno organiziranje delav-j cev. Na drugi strani pa zopet pritiskajo industrije, ki so so-( rodne avto industriji, na General Motors korporacijo, kateri sve-J tujejo, da naj pusti, da traja štrajk avto delavcev kolikor dolgo mogoče, da bo s tem zlomljena Lewisova organizacija. Ako bo Lewis poražen v avto stavki, tedaj propade tudi njegovo organiziranje jeklarskih delavcev. -o--
Influenca v Chicagi se nevarno širi
Chicago, 9. januarja. Influenca v mestu Chicagu nikakor ne-če ponehati. Dasi je zadnje dneve nastalo mrzlo vreme in je zapadel gost sneg in (prevladuje blizard v mestu, pa se širi influenca. Nič manj nesrečno je mesto New York, kjer je včeraj umrlo 88 oseb radi influence. Tekom enega tedna imajo v New Yorku 399 smrtnih slučajev radi te nevarne bolezni. V Chicagu je umrlo 281 oseb tekom petih dni na infliienci. V Cincin-natiju je bilo pretekli teden 129 smrtnih slučajev radi influence. Zdravstvene oblasti priporočajo, da se ljudje izogibljejo prostorov, kjer so natlačeni ljudje, da zračijo stanovanja in da si privoščijo dosti počitka in da se takoj pokliče zdravnika v slučaju obolenja.
-o-
Smrt mladega rojaka
Mrs. Louise Čebular nam sporoča, da je bila na pogrebu s gvojima sinovoma v Johns-townu, Pa., kjer je smrt pretrgala nit življenja mladeftiu in priljubljenemu Antonu Tomanu v Johnstownu, ki je bil najstarejši sin družine Mr. in Mrs. Anton Toman. Bil je star šele 21 let ter pri vseh zelo priljubljen. Umrl je za pljučnico ter je bil bolan samo en teden. Počivaj v miru, dragi Toni in lahka naj ti bo ameriška gruda. Za Jezersko razstavo
Predsednik Roosevelt je priporočil kongresu, da slednji dovoli $16,000 za stroške pri letošnji jezerski razstavi v Cleve-landu. Lansko leto je kongres dovolil $250,000, in $16,000 bi zadostovalo letos samo za uradnike na razstavi in za čiščenje
V bolnici
Mladi Ernest Kotnik, 1057 E. 61st St., naš bivši raznašalec se nahaja v Glenville bolnici, kjer je prestal operacijo, želimo, da bi bil čimprej popolnoma zdrav. Listnica uredništva
"Naročnik." Državna posta-vodaja v državni poslanski zbornici v Columbusu nima podpredsednika. Podgoverner dr>-žave Ohio je Mr. Paul Yoder.
Zbor Baraga
Danes zvečer ima pevski zbor Baraga pevsko vajo. Pridite vsi!
Doma iz bolnice
S Svetkovo ambulanco je bil pripeljan domov iz Glenville bol nice Paul Rudish, 841 E. 154th St.
Predsednik apeliral na vse države, da vpe-•iejo postave, ki naj prepovedo delo otrok
Washington, 9. januarja
apel dnik Roosevdt ie danes v 'ra| na novo izvoljene gor
anver? V 19 raznih državah svoje' lmiJ'e» da vplivajo -.na da 'se p0atav°dajalne zbornice, nr()' naredijo postave, ki naj ^Povedo delo otrokom.
želi v 'dnik Je Povdarjal, da (late}(lmPrej' da se sPreJme do-Pre k ameriški ustavi, ki bi je £eVed£d tako delo. Kongres Večin0°dglasoval 2 dvetretinsko sledn' Za ^ako P0stavo, toda
sPrejet.ttl0ra biti še Potr.iena in Predn a V najmanJ 36 državah, D0 h m°re stoPiti v veljavo.
držav k es Se je PriSlasil° že 24 Prof ' so odobrile postavo 1 delu otrok. Manjka torej
Okrajn^Ufni ljudje
Clevelani relifna komisija v vo, kj^ u ie odredila preiskana relif^j1 dožene, če se nahaja
upraviči listi kaJ oseb> ki niso
re. Okra^ brezP°sel. podpo-kah doku f komisija ima na ro-
2,000 oseb i^6' da je najman-'
Jo dovol j ^ retif.ni listi,, ki ima-
ne> da se lahi^°ženja lastni" in »a drugj Sami preživljajo, trajna komJtrEmi Je dobila dobivajo nort« sPor°čila, da terih je tri ° družine, v ka-
Udoma vPeljana. Ob 4 Slt!rt«a kosa
minu) „ anes zjutraj je pre-
Clair a SV°jem domu 3926 St' KtiaUs !' Poznani rojak Frank Srebn" ^rdina in Sinovi po-Porl,. i Zavod bo vodil pogreb. 0dr°bnosti jutri.
V , Dostavek
Ulle ali za pokojno Lucijc J0h Je bil° izpuščeno ime Mrs ^ ana V°1P in Mrs. Karlo Mo-
in 1 darovali za sv. maše, se družina tem potom iskre-
n° zahvaljuje. R v.Hoover ju je žal
Posi predsednik Hoover je lov Washington svoje obža-b. a«je, ker mu ne bo mogoče ti navzočim, ko bo predsednik ja °pevelt zaprisežen 20. januar-' . 1,sal je, da ima "druge važne L^V	bo - kislo
Srozdje!
še 12 držav. Nova postava pravi, da ne bi nihče smel biti zaposlen v tovarnah ali kjerkoli drugje, ki ni'star še 18 let.
Danes je v Zedinjenih državah do tri milijone deklic in fantov, starih od 12 do 18. leta, ki delajo za sramotno nizke plače v raznih podjetjih in delavnicah. Ako se te spravi proč od dela, bi dobilo najmanj 2,000,000 brez-i^Jnih delo.
NRA vladna odredba je svoje-časno odpravila delo otrok, toda ker je najvišja sodni j a razsodila, da NRA organizacija ni ustavna, so otroci zopet začeli dobivati delo in tako povzročati, da starejši ljudje ne morejo do zaslužka, i-
Banka toži mesto
The Cleveland Trust Co. banka je vložila tožbo proti mestu Cle-velandu, da prepreči, da se ne razširi State Rd. in Pearl Ave. Banka pravi in trdi, da so doti-čne ceste njena lastnina in se brez njenega dovoljenja ne morejo razširiti. Menda bančni magnati mislijo, da so več kot narod v Clevelandu.
Governer govori Governer Martin L. Davey bo zaprisežen danes popoldne v Columbusu ob 2:30 popoldne. Obenem bo imel tudi svoj inavgu-racijski govor. V Clevelandu bo oddajala njegov govor radio postaja WHK.
Seja direktorija V torek 12. januarja se vrši seja direktorija Slov. društ. doma na Recher Ave. in to je na mesto v sredo. Prošeni so vsi stari in novi direktorji, da se gotovo udeležijo. Na tej seji bodo predloženi načrti za nov Dom. — Tajnik.
Koliko porabimo vode Kot poroča utilitetni direktor v Clevelandu Mr. Wallene so porabili prebivalci v Clevelandu lansko leto nič manj kot 5,500,-000,000 galon vode ali za pet milijonov galon več kot leto prej. Karta za pokojnino Mr. Anton Strekal je zgubil svojo kartico za starostno pokojnino. Dobi jo lahko v našem uradu.
Posredovanje v štrajku
New York, 9. januarja. Tri največje verske skupine v Zedinjenih državah so potom svojih pooblaščenih zastopnikov ponudile posredovanje v ,a v t o m o b ilsJcem štrajku. Te skupine so: National Catholic Welfare C on f ere n: c e, Council o f Churches of Christ in America in Central Conference of American Rabbis. Prva skupina zastopa katoličane, druga skupina protestante, tretja skupina pa Žide. Zastopniki vseh treh skupin so poslali včeraj brzojav na, Wiliam Knudsena, generalnega ravnatelja General Motors in na Homer Martina, predsednika unije avtomobilskih delavcev, v katerem pravijo: Opirajoč se na principe, ki prevladujejo v naših cerkvah in podpirajoč demokratske odnošaje med 4 delavci in delodajalci, mi resno upamo, da bo čimprej prišlo do narodnega sporazuma v avtomobilski industriji. Z veseljem borno sodelovali za spravo.1" —--o—--
Priseljevanje v Ameriko je jako nizko
Washington, 9. januarja. Kot poroča državni oddelek ameriške vlade je število novih naseljencev v Zedinjenih državah v letu 1936 se zvišalo za par tisoč. 41,-202 dovoljenj je bilo izdanih v letu 19.36 za prihod v Zedinjene države, dočim je bilo v letu 1935 izdanih takih d6voljenj 38,146. Skupna kvota za ljudi, ki lahko dospejo postavnim potom v Zedi-njene države tekom 'enega leta, znaša 153,774. Tujezemci v Evropi in po ostalih deželah sveta sami so prepričani; da se jim zaenkrat ne izplača prihajati v Zedinjene države, kjer je še vedno mnogo milijonov ljudi brez dela. Nekatere narodnosti so v letu 1936 popolnoma izčrpale svojo kvoto, kot na primer Grki, katerih letna kvota znaša 307. In natančno 307 novih grških naseljencev je dospelo iz Grške v Ameriko v preteklem letu. Kvota za Turke znaša 206, in 206 Turkov je dospelo v Ameriko. Tudi albanska in španska kvota je bila popolnoma izčrpana. Nemška kvota znaša letno 25,597. Toda samo 6,977 Nemcev je dospelo v letu 1936 v Ameriko. Koliko je dospelo novih potnikov iz Jugoslavije, poročilo ne pove.
-o
Prvi Kitajec obešen v Kanadi
Haileybury, Ontario, Kanada, 9. januarja. Tu so obesili včeraj 56 let starega Kitajca Johna Wah, ki je bil spoznan krivim, da je umoril svojega najboljšega prijatelja, s katerim se je spri. John Wah je bil prvi Kitajec, ki je bil obešen v provinci Ontario. Iz svojih zaporov je šel prav mirno do vislic in se prijazno nasmejal vsem navzočim, predno so ga obesili.
-o--
V	bolnici
Mr. August Cervan, 18705 Kildeer Ave. se nahaja v mestni bolnišnici, v takozvanem Low-man paviljonu. Prijatelji ga lahko obiščejo.
V	bolnico
V Charity bolnico je bil odpeljan v svrho operacije Charles Centa Jr. iz 102. ceste. Mlademu Charletu želimo, da bi bil kmalu zdrav.
Francoska armada pripravljena za spopad
Paris, 10. januarja. .Francija je gotova z načrti, da zasede španski Maroko, ako fašisti ne naredijo pritisk na importirane Nemce in jih preženejo iz Maroka. Anglija je obljubila Franciji popolno sodelovanje. Francozi, ki imajo v Maroku 100,000, lahko zasedejo španski del Maroka tekom 36 tir. Predno Francija nastopi pošlje še eno noto na generala Franco, obenem pa oster protest v Berlin. Ako se Nemci še ne umaknejo iz Maroka, tedaj bo maroški sultan v Fezu pozval francoskega poveljnika, da iztira Nemce. To bodo Francozi tudi takoj naredili. Anglija je danes tudi predlagala petim državam, da se zapre španska meja in sicer na ta način, da sf blokirajo vsa španska pristanišča, v rokah nacionalistov ali socialistov. Francija, Italija, Portugalska, Rusija se strinjajo z angleškim predlogom.
--o-
Mrs. Hauptmann želi dognati nedolžnost moža
Albany, N. Y., 9. januarja. Danes popldne je prišla v to mesto Mrs. Bruno Hauptmann, soproga na električnem stolu amorjenega Bruno Hauptmanna, ki je bil umorjen od države radi odpeljave in umora Lindbergh otroka. Mrs. Hauptmann je prišla v spremstvu detektivov, ki trdijo, da poznajo ljudi, ki bi radi povedali resnico o umoru Lindbergh otroka, toda se "bojijo." "Nekaj popolnoma novega sem zvedela zadnje dneve," se je izjavila Mrs. Hauptmann napram časnikarskim poročevalcem. "Prepričana sem, da bom prišla zadevi do dna in ne bom prej odnehala, dokler ne bom očistila ime mojega moža, ki je moral umreti na električnem stolu." Mrs. Hauptmann je obiskala razne vplivne ljudi v mestu in se pozneje odpeljala zopet v New York z detektivi. Iz privatnih virov se poroča, da ima Mrs. Hauptmann precej dokazov na rokah, da je bil njen mož po nedolžnem obsojen, toda dotični dokazi .so verjetni dovolj, da bi prepričali porotnike na sodniji.
-O-T-
Washington, 9. j an. —« Ko je predsednik Roosevelt predložil kongresu včeraj svoj proračun za prihodnje leto, je nasvetoval, da se dovoli $650,000,000 za re-lif, kar naj bi zadostovalo od 1. februarja 1937 pa do 30. junija 1937.
Za prihodnje fiskalno leto pa, ki se začne s 1. julijem in se neha 30. junija 1938, pa je F. D. Roosevelt mnenja da bi zadostovalo $1,537,123,000 za vse re-lifne potrebe, ki so v zvezi z Zed. državami.
Roosevelt je takoj naletel na kritiko, ko je podal svoj prora-6un kongresu. James Buchanan, ki je načelnik kongresnega odseka za splošne dovolitve, in ki je oseba, od katere je odvisno, koliko se potroši vladnega denarja, je izjavil: "Preveč se zahteva za relif."
Buchanan trdi, da so si industrije opomogle, da je trgovina
boljša, da tovarne najemajo nove delavce, in torej ni nobenega vzroka, zakaj se ne bi stroški za relif zmanjšali.
Toda ob istem Času se je slišalo tudi mnenje mnogih kon-gresmancv zlasti iz zapada, ki so prepričani, da predsednik ni priporočil dovolj velike vsote za relif v prihodnjih petih mesecih.
Oglasil se je tudi David Las-ser, ki je predsednik Workers Alliance, in ki pravi, da bi se v prihodnjih petih mesecih moralo uporabiti najmanj $1,250,-000,000 za relifne svrhe. Predsednik predlaga samo $650,000,-000.
Toda Roosevelt se ne bo dal premakniti od svojega stališča. In skoro gotovo je, da bo prodrl s svojo zahtevo za $650,000,000 kljub vsem protestom in demonstracijam po deželi, katere nameravajo vprizoriti komunisti.
Miss Sunderland
Predstojnica St. Clair javne knjižnice Miss Eleanor Sunderland bo govorila v torek 12. januarja, ob 2:45 popoldne na radiu potom WJAY radio postaje. Govorila bo zlasti o pestrem zaledju Jugoslovanov, katere tako dobro pozna potom dolgoletnega delovanja kot knjižničarka! St. Clair knjižnice in ker je večkrat že obiskala našo Jugoslavijo. Govorila bo o godbi, drami in umetnosti Jugoslovanov. Njen govor bo gotovo zanimiv, ker bo prihajal iz srca pristne Amerikan-ke, ki pozna jugoslovansko dušo in naravo.
155 fantov
12. januarja bo odposlanih iz Clevelanda 155 mladih fantov k CCC gozdni armadi v Fort Knox, Kentucky. Enako število fantov od gozdne armade se vrne v Cleveland, kjer so dobili dela. Sprejemajo se v gozdno armado fantje od 17 do 28 leta. Plača znaša $30.00 na mesec in vso preskrbo zastonj. Prošnjo za vpis v gozdno armado sprejema vsak relifni urad v Clevelandu.
* Cena raznim delnicam različnih podjetij so v letu 1936 narastle za 13 milijard.
Govor papeža
Rim, 9. januarja. Papež Pij se počuti toliko boljšega, da namerava ponovno govoriti po radiu dne 3. februarja, ko bo odprt Mednarodni e v h a r i stični shod v Manili, Filipinsko otočje. Papež bo govoril iz svoje bolniške postelje. Kot poročajo iz "Vatikana čaka papež Pij priče-tek Mednarodnega evharistične-ga kongresa, predno ga smrt odreši trpljenja. Zdravstveni položaj papeža je bil danes jako negotov, glasom izjav njegovih zdravnikov.
-o-
Smrtna kosa
V mestni bolnišnici je umrl John Božič, star 51 let, V bolnici se je nahajal eno leto in pol. V Ameriki zapušča le bratranca, ki se nahaja nekje v Minesoti. Bil je vdovec. Za pogreb preskrbi prijatelj Martin Štrukel. Pokojni je bil doma od Št. Vida pri Zatični. Pogreb se vrši danes popoldne ob 2. uri iz pogrebnega zavoda Jos. žele in Sinovi na 6502 St. Clair Ave. Bodi ranjkemu ohranjen blag spomin!
Nagla smrt
Nagloma je preminul rojak Jakob Judež, stanujoč pri družini Nainiger, 15617 Saranac Rd. Doma je bil iz Preserja pri Kamniku, kjer zapušča več sorodnikov. Pogreb ranjkega se vrši v torek zjutraj iz pogrebnega zavoda Jos. žele in Sinovi na 452 E. 152nd St. Bodi mu rahla ameriška zemlja!
Roparska baraba
Neki nepoznani ropar je napadel včeraj 79 let staro ženico, ko je čakala na ulično karo na za-padni strani mesta. Ker ni dobil pri njej nobenega denarja, jo je z revolverjem udrihal po glavi, da je morala pozneje v bolnišnici iskati pomoči.
Smrtna kosa
Danes zjutraj je preminul Raymond Jerkič, star 8 let, sin poznanega Mr. Louis Jerkiča, 727 E. 157th St. Pogreb bo vodil A. F. Svetek. Podrobnosti jutri.
V bolnico
Mr. Marian Urbančič se je moral danes podati v St. Luke's bolnico, kjer bo ostal kakih 14 dni. Zdravili ga bodo na želodcu, želimo mu, da bi se skorO vrnil k svoji družini.
Nemčija je začela z utrdbami ob Poljski
Berlin, 9. januarja. Nemčija je začela utrjevati oni del ob poljski meji, ki se nahaja najbližje Berlinu. Obenem je začela graditi vojaške zrakoplovne pristane v onih pokrajinah. Vojno ministerstvo je izdalo včeraj ukaz, s katerim se prepoveduje civilnim zrakoplovom ploviti v bližini vojaških zrakoplovnih pristanov in utrjenih delov ob nemško-poljski meji. Nove nemške utrdbe se nahajajo približno tri ure od Berlina, ako se vozimo z avtomobilom. Obenem, je od teh utrdb komaj eno uro vožnje do važnega mesta Poznanja, ki je danes poljska last in ki je bilo prideljeno Poljski po sklenjenem miru v Versaillesu.
-o-
Smrtna kosa
Nagloma je umrl Joseph Sa-kura, star 46 let, stanujoč na 15607 Saranac Rd. Ranjki je bil Slovak, toda dobro poznan med Slovenci. Tu zapušča soprogo, v Erie, Pa., brata in sestro. Pokopan bo danes popoldne v Erie, Pa. Pogreb oskrbuje Jos. žele in Sinovi pogrebni zavod.
Pijani ognjegasci
Direktor javne varnosti je zopet odpustil iz dela dva ognje-gasca, ki sta bila že desetkrat, oziroma petkrat prej spoznana krivim, da sta bila pijana v službi. Sedaj sta končno oba izgubila svoje delo. Od 1. decembra je direktor Ness odpustil od dela že 17 ognjegascev in 23 policistov radi pijanosti.
Smrtna kosa
Danes zju,traj ob 3:30 je umrl Mile Vitez, rodom Srb, na 6411 Pelham DHve, Parma. Truplo se nahaja pri pogrebnem zavodu A. Grdina in Sinovi. Podrobnosti jutri.
Prijeti igralci
Policija je včeraj aretirala 56 moških, katere je dobila v raznih pivnicah in brivnicah, kjer so igrali karte ali na kocke.
Direktorska seja
V	torek 12. januarja se vrši redna seja direktorija SND. Pri-ietek ob 8. zvečer. Prosi se vse direktorje, da so gotovo navzoči. — Tajnik.
Prošnja
V	našem uradu naj se zgla i Mr. Matt Satkovič, slovenski kontraktor.

DOMOVINA
Dve skupini pripravljati napad na Koosevelfa radi reiifa. Preveč in premalo, pravijo kritiki
r r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
6117 8t. Clair Ave.	Cleveland, Ohio
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto »7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna številka, 3 cents.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $S.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. D.S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 lor 6 months.
Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $8.00 per year.	Single copies, 3 cents.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio under the Act of March 3d, 1879.
J BESEDA IZ NARODA
•83
No. 8, Hon., Jan. 11, 1937
Prijateljstvo diktatorjev se ohlaja
Adolf Hitler mora z žalostjo ugotoviti, da se je pričelo komaj pridobljeno prijateljstvo Mussolinija že ohlajati. Hitler, ki bi rad še nadalje podpiral španske rebele, je moral nenadoma ugotoviti, da Mussolini ni nič več tako interesiran za stvar španskih upornikov, kakor je bil pred petimi meseci, ko je izbruhnila civilna vojna. Vzrok za to je iskati v tem, ker se v Londonu pravkar dogotavlja pogodba angle-ško-italijanskega sporazuma glede Sredozemlja.
Mussolini je namreč spoznal, da so praktični interesi Italije mnogo bolj v tem, da doseže Italija sporazum z Anglijo, kakor pa v dejstvu, naj li postane Španija fašistična dežela ali ne. Mussolini je dalje izprevidel, da ne more in ne sme nič več izzivati Anglije, kakor jo je med abesinsko vojno, ker Velika Britanija se izza onega časa noč in dan obo-rožuje v zraku, na kopnem in na morju.
IŠaš zadnje dni starega leta so se namreč naredili ukrepi, ki so najdaljnosežnega pomena. Francija je uradno izjavila, da bo šla z vso svojo oboroženo silo na pomoč Angliji, pa naj jo kdorkoli napade, in prav tako je izjavila od svoje strani Velika Britanija, da bo vsa njena oborožena sila na razpolago Franciji, v slučaju da bi bila Francija napadena. Ramo ob rami z obema deželama pa stoji Rusija s svojo ogromno armado in zračno silo.
Francoska vlada je sporočila Hitlerju, da je pripravljena vrniti Nemčiji dvoje njenih prejšnjih kolonij v Afriki, in sicer Kamerun in Togo deželo, to pa samo pod gotovimi pogoji, med katerimi eden je, da mora Nemčija takoj prenehati z nadaljnim pošiljanjem svojih čet in vojnih potrebščin španskim upornikom. V slučaju, če Hitler ne preneha s svojo pomočjo španskim rebelom, je francoska vlada izjavila, da se bo čutila v bodoče nevezano in da bo poslala svoje čete na pomoč španskim lojalistom. In to se je zgodilo baš ob času, ko je dobil Hitler nujno sporočilo oziroma prošnjo od španskega generala Franca, da bo slednji poražen, če ne dobi takoj na pomoč 60,000 izvežbanih vojakov.
Zdaj je torej vprašanje, kaj bo naredila Nemčija. Jeseni leta 1937 bo Nemčija na višku svoje vojaške moči in nekaj bo morala ukreniti, kajti diktatorji se drugače ne morejo vzdržati v sedlu. Doma je že storila vse, kar je mogla, in zdaj ji ne kaže drugega, kakor da udari s svojo armado v katero smer. Toda v katero? Francija je zavarovana z jeklenim obročem utrdb tfer je poleg tega še zvezana z Rusijo in Veliko Britanijo. Toliko je gotovo, da je Nemčija na potu v vojno, vprašanje je le, napram komu in kdaj?
Za vojno pa je treba poleg kanonov in vojaštva tudi denarja in živil, česar pa Nemčiji vsega manjka. Žita je v Nemčiji tako pomanjkanje, da ga bo morala importirati en milijon ton, če hoče zadostiti potrebi prebivalstva. Pomanjkanje rži znaša tudi en milijon ton, in vlada je izdala odredbo kmetovalcem, da ne smejo krmiti v bodoče rži živini in prašičem. Prav tako ni masti in drugih potrebščin.
Za hožič je nemško ljudstvo dobilo obvestilo, da se bo, pričenši s 1. januarjem, dobilo mast, sirovo maslo in slanino samo na karte in v omejeni količini. Nemčija ne produ-cira zadosti živalske masti doma, zato jo mora importirati. Toda Nemčija je pa tudi omejena v denarju, katerega lahko potroši v inozemstvu za uvoz, ker gre skoraj ves denar, kolikor ga je državi na razpolago ,za oborožitev.
Leto 1937 bo za Nemčijo važno leto, ker v tem letu bo moral Hitler odločiti bodočo usodo dežele. Ali se bo moral ukloniti zahtevam Francije in Anglije, ali pa bo moral pričeti vojo, ki je že od vsega početka obsojena na izjalovitev.
Obe plati zvona
Jen tez se je silno razsoral in z bučnim glasom zatrobil v svet, da smo mi proti španskim socialistom in da smo naklonjeni njih nasprotnikom, nacionalistom, ki hočejo iztrgati Španijo iz rok rdečih anarhistov in vrniti deželo NARODU.
Prosili bi visokospoSsfbovane-ga g. Jonfceza za milostno dovoljenje, da smemo pri tem španskem vprašanju, ki je danes postalo svetovno vprašanje, imeti svoje mnenje oziroma da se smemo strinjati z mnenjem drugih ljudi, ki vidijo rešitev Španije samo tedaj, če zmagajo 'nacionalisti.
Svoje mnenje, pravimo, bi hoteli imeti, dasi naše skromo mnenje prav nič ne izpremeni zadeve v Španiji, ker v tem slučaju se morejo bistveno udejst-vovati in dati zadevi to ali ono smer in izid samo države, velesile, ne pa kak skromni slovenski lifct v Ameriki, pa naj bo to že naš ali pa Jontezov.
Človek je pač ustvarjen tako, da ima um in prosto voljo in kadar se pojavi kakq, svetovno vprašanje, ko se piše zgodovina narodov, se človek obrne na to ali ono stran. Ako človek v takih slučajih sodi trezno in pošteno, bo pretehtal stvar od vseh strani in ne bo pustil, da bi mu narekovala strast in fanatizem, ampak bo skušal soditi in pretehtati stvar od vseh strani in potem simpatiziral s pošteno stranjo.
In nekako tako se je ustalilo naše mnenje glede španske vojne ter logično simpatizira-mo z nacionalisti, ki se hočejo otresti anarhističnega jarma socialistov, ki so nedavno prišli na vlado in katerih prvi korale je bil, da so začeli na debelo preganjati katoliško Cerkev. Vsakdo, ki ni fanatičen zagri-zenec proti vsemu, kar je katoliškega, se bo strinjal z nacionalisti, ali narodnjaki, ki ne pustijo, da bi jim socialisti pred nosom požigali cerkve in pribijali na križ duhovnike.
Kot rečeno, naše mnenje ne izpremeni situacije na Španskem prav mč, ampak, da so naše simpatije na pravi strani, naj s par stavki povemo, kakšne je mnenje o španski civilni vojni odličnega Španca in sicer onega moža, ki je povzročil, da se je ustvarila v Španiji republika. Torej če bo kdo pravilno iii pošteno sodil, bo to storil mož, ki mu je bil španski narod tako pri srcu, da mu je ustvaril ljudsko vlado in pregnal s prestola kralja.
Naj blagovoli g. Jontez sledeče pazno prečitati, pa bo videl, na kateri .stani je pravica in katera stranka v Španiji se bojuje za demokracijo.
Morda je tudi g. Jontez bral o tern, toda ker se ni strinjal s tem, je lepo previdno ' zamolčal, dasi drugače priobči vse, kar bi se slišalo v prilog] socialistom.
Torej!
Pred nekaj dnevi je umrl v j Španiji profesor Miguel De, Unamuno, bivši rektor na uni-j verzi v Salamanki. Ta veliki rodoljub je prišel še pred 17 leti v konflikt s kraljevo špansko vlado, ki ga je obsodila na 16 let ječe, ker je rovaril proti obstoječi vladi ter propagiral republiko. Takrat se je ves; učeni svet v Evropi potegnil zal Unam una in na pritisk ga je eralj izpustil iz ječe. Ko se je »tvorila diktatorska vlada Primo De Rivera, je prišel Unamuno zopet v konflikt z vlado ter .je bil zopet izgnan iz dežele. Šest let je živel v tujini, kjer je neprestano delal na tem, da bi končno postala Španija republika. Ko se je i moral kralj Aifonz leta 1931
. . --_-- . . . . » ------ » . . ■«--«---- » « « « '- ■
Kaj pravite!
V Zed. državah vse vpije: ostanimo nevtralni, orožja ne dobe niti španski socialisti, niti nacionalisti! Oni dan je čakala v ne\v-yorskem pristanišču španska ladja, naložena z aeroplani za španske socialiste za odhod. Ameriški kongres je hitel s predlogom, da ne sme nobena ladja i« Amerike z orožjem za Španijo. Sprejetje predloga je nalašč zavlekel kongresni k John Toussaint iz Dulutha, pripadnik 1'annersko-delavske stranke, ki, je tako povzročil, da je ladja odplula z bojnimi letali v Španijo, predno je mogel kongres to postavno zabraniti. Tukaj je že en namigljaj, koliko bo ta stranka delovala za mir, če pride kdaj do moči.
•J«	»!*
Senor Juan de J on tez uma je zapisal oni dan, da gre krščanstvo polagoma po gobe in na njegovo mesto stopa socializem, ki bo šele privede! človeštvo na pot ljubezni in pravičnosti.
1 menda ja! Saj to dela socializem že odkar se je rodil, posebno pa njega pismarjj, ki nam kar z lopatami mečejo v naročje ljubezen in pravičnost z raznimi izrazi, kot.: farji, farški podrep* ni ki, kulturni zeljarji, klerofašisti in Molekovo "pasjo logiko." Ja, jn, ljubezen pa taka, da nam same ginjenosti solze zalivajo oči. Prav bojimo se, da se bodo našim rdečim bratcem, v, njih načelnikom Jontezom, njih srca razpocila same prevelike ljubezni, kot se razpoči preveč kuhana riževa klobasa.
odpovedati prestolu, je bil Unamuno poklican domov ter so mu dali mesto v ljudski vladi.
Toda ko je Unamuno videl prepire med raznimi političnimi strankami, ki so hotele druga drugo izpodriniti, je re-signiral od vlade. Postal je časnikar in pisal je briijantne članke v madridski dnevnik, E1 Sol, v katerih je brez pardona grajal vse, kar je bilo graje vi'edno in hvalil, kar je bilo dobrega. Kdo pa je imel večjo pravico začrta vati narodu pravo pot, kot on, kateremu se mora španski narod zahvaliti za republiko.
Ko je pa izbruhnila v Španiji civilna vojna in je general Franco s svojimi četami začel osvojevati deželo iz rok socialistov, je stopil Unamuno brez oklevanja, na stran upornikov. Javno je izpovedal vsemu narodu, da se on pridružuje upornikom radi tega, ker vidi, da hočejo uporniki rešiti civilizacijo pred barbari. Unamuno je izjavil, da je bila dana Španija pri volitvah v februarju v roke anarhiji. Javno je ožigosal počenjanje španskih socialistov, ki so začeli na debelo požigati cerkve in ščuvati drhal proti katoličanom.
Kot rečeno, ta odlični španski učenjak in narodni borec, je pred nekaj dnevi umrl in tako mu je bilo prihranjenih mnogo bridkih ur, ko bi moral gledati divjanje vojne v svoji domovini, katero je tako ljubil.
Kdo more reči, da Unamuno ni ljubil svojega naroda, če mu je ustvaril republiko? In kdo more reči, da ni bil temu možu pri srcu blagor svojega ha-[roda? In če je tak moži videl v vladi španskih socialistov samo anarhijo, in pošteno stvar samo na strani upornikov, potem bo morda tudi nam dovoljeno misliti tako in imeti svoje simpatije na oni strani španškega naroda, ki hoče vrniti deželo narodu in ki noče, da bi mu rdeči anarhisti diktirali, kaj sme in če sploh sme narod imeti kako vero ali ne.
Po ječah in v pregnanstvu ! je moral Unamuno trpeti in J rad je trpel, ker se je žrtvoval I za narod. In tak človek, ki mu ni mogla streti svobodoljubnega duha niti mogočna kraljeva vlada, bo pač sodil tako, kot se mu vidi za svoj narod najboljše.
To so gola takta, g. Jontez, Molele in drugi rdeči fanatiki. Vi, ki zbirate prispevke v podporo španskim anarhistom in zagrizenim sovražnikom katoliške Cerkve.
--:o--
Kulturni vrt
(Colli nwoodsko okrožj e)
V sredo večer 13. januarja se vrši seja v cerkveni dvorani Marije Vnebovz. na Holmes ave. Vsi zastopniki in zastopnice in tudi ostali farani ste prav vljudno vabljeni na to sejo, ker bo več važnih stvari za rešiti. Sedaj, dragi rojaki, je še čas, da se daruje, ako kateri še ni nič daroval za naš kulturni vrt. Ta vrt je naš in bo eden najlepših izmed vseh vrtov. To bo v ponos Slovencem oziroma Jugoslovanom in v ponos vsakega, kateri je kaj prispeval v to kulturno podjetje.
1 Torej kdor ni še kaj storil v ta namen, naj stori prej ko mogoče. Sa.i to je narodno in kulturno delo in pri tej stvari naj ne bo nobenega, ki bi ne dal vsaj mal dar $1.06. Storite svojo narodno dolžnost, vojaki in rojakinje. Pozdrav vsem, ki jim je Jugoslovanski kulturni vrt pri srcu.
Louis Šimenc.
Well, naš dan se bliža. Kakšen dan, saj je lovska sezija že minila? Zato pa, ker zdaj lovci počivajo' po trudapolnem delu po gozdu in gmajni ter preštevajo srnjake, zajce, lisice, fazane, veverice, jerebice, prepelice, sove in drugo divjačino, ki je padla v lovske malhe zadnjo sezijo, prav zato bodo pa priredili in se veseljačili z vami vred na 24. januarja v Slovenskem .domu na Holmes ave., ko priredijo'naši fantje svoj običajni lovski ples, zabe-Ijen s fino srnjakovo večerjo in drugimi dobrotami tega sveta.
Dolgo vrsto let že prirejajo naši fantje ta zabavni večer, ki je vedno v mesecu januarju, ko so naši želodci že nekoliko manjši od božičnih dobrot. — Vsako leto imamo nabito polno dvorano naših prijateljev in. prijateljic, ki ne zamudijo tega večera. Saj v vsej Ameriki ni tako prijetno kot je na tej naši veselici. Saj ni čuda! Dvorana je vsa v zelenju, da se vam zdi, kot bi se sprehajali po zelenem gozdiču in poslušali žvrgolenje ptic. Po stenah so razstavljene vse vrste nagačene živali, od najmanjše veverice do največjega moosa. Na odru, pod smrekami, je pa ustoličen orkester, ki igra na vse mile viže, da šine človeku kri v peto, da se udari ob tla in zavriska iz polnega grla.
Belo pogrnjene mize se šibi-jo izbranih jedi in zale stre-žajke vas silijo: vzemite še! Tam v drugem koncu je pa oštarija, kjer žvenketajo kozarci in razlega se lepo ubrana pesem dobrih pevcev.
Znanci se zberejo na ta večer od vseh strani in so kar dobre volje, ker so zdravi in zadovoljni učakali zopet to slavno lovsko prireditev. Od lanskega leta se nismo videli in zopet smo skupaj. Ej, da bi jih še več učakali!
Ob sedmih zvečer se začno zbirati skupaj veseli znanci in prijatelji. Naši fantje jih
By the way, naj no kdo hitro obvesti prijatelja Bilk Ken-nicka, da bo plača councilmai'iom v Clevelandu drugo leto tri tisoč dolarjev in da so primarne volitve že spomladi.
bodo sprejeli pri vratih in jih peljali do sedežev. Priporočljivo je, da pridete zgodaj, da boste dobili sedež. Kmalu zatem se bo začela servirati ona slavna in obrajtana srnjakova večerja. Srnjake sta preskrbela naša zvesta člana Ki-ist Mandel in John Dolenc v Penn-sylvaniji. S kolikimi težavami sta odlomila srnjake, ni za popisati. Torej mora biti meso toliko bolj žmahtno.
Vsak udeleženec bo dobil primerno čepico na glavo, da se bomo poznali, da smo vsi od ene komisije.
Pa kaj bi pravil! Saj veste, da take zabave ne dobite nikjer kot pri naših fantih na lovskem plesu. Veste, da bi vam bilo žal 365 dni, če bi zamudili to zabavo. Zato je naj boijše, da takoj stopite do enega naših fantov in si preskr-bite vstopnico. V Euclidu jih dobite pri Ferdotu Jazbecu, ki je naš tajnik, v Collimvodu pri Jimu Šepicu, na St. Clairju v Ameriški Domovini. To je poleg vseh drugih naših članov.
Prijazno so vabljeni fantje od vseh slovenskih lovskih klubov, da pridejo k nam gostovat in p,okusit našega, ki smo ga lansko leto pridelali.
Ne pozabite, da se ta veselica vrši v nedeljo 24. januar-ja zvečer v Slovenskem domu na Holmes ave.
Pridite zgodaj zvečer. Ver-gaterung za domov bo pa plo-zal Gole enkrat v pondeljek popoldne, če ne mar v torek zjutraj.
Važen sestanek
Euclid, O. — Na zelo važen sestanek se sklicuje vse zastopnike in zastopnice za Jugoslovanski kujturni vrt, kateri ste bili izvoljeni pri svojem društvu, da se za gotovo udeležite seje v torek 12. januarja v dvorani sv. Kristine ob 7:30 zvečer. Kakor je že vsem znano, se na Jugoslovanskem kulturnem vrtu neprenehoma dela, da se čim prej izgotovi obsežna dela. Razume se, da tako delo tudi stane. Treba je sodelovati tudi nam v Euclidu. Poglejte druge skupine v Clevelandu, Collinwoodu in v Newburgu, kako požrtvovalno sodelujejo s centralnim odborom. Le tukaj pri nas se nismo nič ganili lansko leto, čeprav so bile večkrat sklicane seje za to stvar. Hvala vsem zavednim društvom ter posameznikom za prispevke za Jugoslovanski kulturni vrt.
Hvala gre tudi našemu č. g. Rev. A. Borabaču, ki je večkrat dal brezplačno na razpolago šolsko dvorano za seje kulturnega vrta. Le škoda, da je bila udeležba tako pičla.
Upamo, da se bo letos vse to izboljšalo in se dalo popraviti z dobro voljo vseh posameznikov ter zastopnikov društev, ker vem, da niste prevzeli zastopstva^ da bi se vaše ime čitalo na sejah med uradniki, delo pa prepustili drugim. Le pridite na to sejo in kakor boste ukrenili, tako boste lahko sporočali pri svojih društvenih sejah, še enkrat se vas prosi, da pridete na to seje v torek zvečer 12. januarja v šolsko dvorano sv. Kristine.
Pozdrav!	j
Frances Kosten.
IZ DOMOVINE
—Beraški znaki. Poročevalec zagrebških "Novosti" je zanimivo opisal, kako si berači v Zagrebu pomagajo z znaki. Na vratih- hiš je že precej časa opazoval čudna znamenja, ki so na prvi pogled sicer podobna čačkam, ki jih rišejo objestni otročaji, a se vendar vidi, da je v njih neki pomen. Oni dan pa je opazil nekega berača, ki je na vrata hiše, v kateri je prosjačil, s svinčnikom narisal krog in ga prečrtal. Poročevalec je beraču sledil, ga povabil v gostilno in mu je tam z malico in pijačo razvezal jezik. Berač mu je razložil nekatere beraške vzajemnosti. Če je na vratih pod ključavnico zarisana navpična črta, pomeni to: Pozor, tu stanuje policaj! Prečrtan krog zraven pa črka "p," pomeni, da se v hiši dobi pol dinarja, a samo ob petkih. Krog s piko na sredi opozarja na radodarne stanovalce. Trije trikotniki, zraven pa križ, povedo beraču: Tu stanujejo tri stare, zelo pobožne ženice.
—Šest žrtev Mure. Pri Cmu-reku se je pripetila v nedavni noči na Muri strašna nesreča. Več mladeničev in deklet se je zvečer odpravilo čez Muro v Cmurek k znancem na obisk. Tam so se zabavali do pozne ure. Nekoliko vinjeni so se vračali domov. Poleg več deklet so se odpravili domov čez Muro Štefan Kolbanek, Lojze Frajger, Martin Tišlerič, Ivan Helbrand in France Vormek. Spočetka je šlo vse gladko od rok. Nenadoma pa so ljudje, ki so stali na bregu, čuli strašen krik od srede reke, kjer je moral čoln zadeti v pečino in se prevrniti. Nemudoma so sklicali orožnike, financ, stražnike in druge ljudi, ki pa niso mogli pomagati. Rešila sta se le dva fanta, medtem ko je Šest fantov in deklet utonilo.
—V smrt je šla. 32-letno delavko Barbaro Svršnikovo so našli z oetovo kislino zastrupljeno in nezavestno v nekem gozdu pri Podpeči. Prepeljana v mariborsko bolnišnico, je kmalu umrla. Zapušča tri nepreskrbljene otroke.
Če verjamete al' pa ne
Oni dan sem prišel v ofic z zamudo, kot bi se vozil z gemi-šterjem v Ljubljano. Ni treba prav nič namigavati, Jim, da sem bil morda večer prej na kaki konferenci marjašarjev. Nak, nisem bil in sem šel spat kot pridkan in ubogljiv zakonski možiček. Stvar je bila vsa drugačna.
Torej ono jutro sem rekel Johani: "Ti, danes se bom pa peljal v ofic s štrit karo, da bom malo podprl Barbičevegs Franceta gospodarje. Morda bo to še Francetu pomagalo k avanziranju."
S sinom Bobyjem se zmeniva, da me bo za pet centov potegnil do 140. ceste, tam bon) pa na kakšno karo skočil, saj jih je tam vedno vsepolno. —-Razume se, da sem moral nikelj plačati takoj, ker Boby ve, da sem v politiki, zato ne da dosti na obljube.
Onkraj London rd. že vjame-va prvo karo, ki je imela zadaj: priprežena plužna kolca, ali zadnjo premo, kot smo rekli v •starem kraju. Na Five Points sem bil že pred karo, pa sem rekel mojemu vozniku, naj ustavi, da bom začel kar tukaj podpirati štritkarkompanijo.
Vsedel sem se na zadnjo premo in čisto sam sem bil notri. Sprevodnik je bil mlad in prijazen človek, ki mi pove, da pelja ta kara samo do "šta-le" na 130. cesti, tam bom moral pa presesti na drugo, ki bo kmalu prišla. Dal sem mu 10 centov za vožnjo in on mi je dal zastonj transfer za drugo-
Izračunal sem na prste, da me stane vožnja do 130. ceste že 15 centov.
Izstopim tukaj in v par minutah že pripelje druga kara-Hitro stopim gori, pa mi sprevodnik prijazno raztolmači, da gre ta kara tudi v "štalo" i'1 da naj vzamem prinodnjoi
Tukaj še nisem nič rekel, ampak samo ubogljivo čakal kare. Čez kakih pet minut res pripelje druga kara in kar brž sem bil gori. Ker ni sprevodnik nič rekel, sem vedel, da ta kara ne bo šla v "štalo." Oddam transfer in se zadovolji*0 vsedem na mehak sedež. Pa še prav mehki sedeži so bili tukaj, z usnjem tapecirani te* sem v mislih takoj napravil kompliment Barbičevim delodajalcem.
Tako se komodno vozim do 125.. ceste in že računam, da bom v desetih minutah že pi'' tajprajtarju.
Kako pa se prestrašim, ko kara zavije po 125. cesti in jo veselo udari doli proti Superior ave. Kaj pa zdaj ? Treba se je bilo naglo odločiti, kei' kara je vozila kar naprej i)1-ni hotela čakati, da bi se jaZ odločil za to ali za drugo. Kot blisk so mi švigale po glavi misli. Če se peljem do Superioi' ceste in po tej proti mestu-bom napravil velik, ovinek i" bom moral nazadnje še eno karo zarentat, da me bo pripeljala nazaj na St. Clair.
Torej se kar na kratko odločim in skočim s kare na prvem postajališču ter jo peš uberem nazaj na priljubljeno St. ChU' rarco, da ulovim drugo karo-Zdaj pa sem bil bolj previden in sem najprej pogledal na napis na kari, kam da pelja. Če« kakih pet minut pripelja euf» ki je zopet imela za cilj Superior ave. Druga za njo č?2 deset minut, zopet na Superior in tretja, čez kakih 15 m1' nut, je šele pisala, da gre V° naši slavni St. Clair avenij1. Slava in živijo!
V ofic sem prišel nekako pol deseti in sotrpin Lojze i1' rekel nič, ampak samo ndrilu1' po svojem tajprajtarju, da se kar iskre kresale, en čc^ drugi ljudje delajo kar se ji'11 zljubi, jaz se moram pa sa"1 j tukaj martrat. Lepo uda1"'' [sem se vsedel v svoj korner i'1 pograbil dopise. . .
1...... .•■ ......................... .f
Euclid Rifle and Hunting Club
r
.—.—.—.—.—.——.——.—- . . .—.————.—.—.—.—.—^
KRIŽEM PO JUTR0YEM
Po n«mik«m Itrlrnika K. Kar«
1937" JAN. 193» 7
qqnpqffii
31415: 64j[ 8 9
io nmmmm
mwmm
25 Ž6 27 28l29lt0
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
JANUAR
13.—Klub	društev S. N. Doma, ples v avditoriju S. N. Doma.
14.—Konferenca	delničarjev S. N. Doma, v avditoriju S. N. Doma.
16.—Samostojni	pevski zbor Zarja, ples v avditoriju S. N. Doma.
17.—Obletnica	S. N. Doma. Proslava v avditoriju SND.
17. Podružnica št. 25 SŽZ priredi igro in ples v šolski dvorani sv. Vida. ,
23.—Društvo Cleveland št. 12G SNPJ proslavi obletnico v avditoriju S. N. Doma.
23.	— International A u t o Workers' Union Local 32, ples v avditoriju S. N. Borna.
24.—Svetovidski	oder: predstava v dvorani šole sv. Vida.
24.—Workman Sick Benefit Society, koncert v avditoriju S. N. Doma.
24.—Euclid Rifle klub ima srnjakovo večerjo in lovski ples v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
28.—Društvo Clainvood št. 40 SDZ, ples v avditoriju S. N. Doma.
30.—Društvo Soča št. 26 SDZ, veselica v Sachsenheim gornji in spodnji dvorani.
30.—Društvo	Cleveland št. 126 SNPJ, proslava 25-letnice v avditoriju S. N. Doma.
31.—Društvo	Cačniola Tent št. 1288 T. M. priredi proslavo 25-letnice v Slovenskem narodnem domu.
FEBRUAR 6.—Društvo France Prešeren št. 17 SDZ, plesna veselica v
avditoriju .SND. ,
6.—Ženski klub Slovenske-ga Doma, maškeradna veselico v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
6.—Slovenski Dom v Maple Heights priredi zabavni večer z večerjo v S. N. Domu na 80. cesti.
6.—St.	Vitus Boosters št. 25 KSKJ imajo ples v šolski dvorani sv. Vida.
7.—Dramsko	društvo Ivan Cankar ima predstavo v avditoriju SND.
7.—Baragov zbor, spevoigra v dvorani šole sv. Vida.
28.—Svetovidski oder: predstava v dvorani šole sv. Vida. MARC
7.—Louis Belle, koncert v avditoriju S. N. Doma.
14.—Mlajši Baragov zbor, mladinski koncert, v dvorani šole sv. Vida.
21.—Jugoslovanski Pasijon-ski klub, predstava v avditoriju S. N. Doma.
28—Prosvetni klub S. N. Doma, šolska prireditev v avditoriju S. N. Doma.
APRIL
3.—23d	Ward Democratic Club, ples v avditoriju S. N. Doma.
4—Podružnica št. 10 SŽZ proslavi desetletnico svojega obstanka v obeh dvoranah Slo. venskega Doma na Holmes Ave.
4.:—Dramatično	društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma.
4. — Ko n c e r t mladinskega zbora Škrjančki v Slovenskem društvenem domu v Euclidu.
11.—Svetovidski oder: predstava v dvorani šole sv. Vida.
11.—Samostojni pevski zbor Zarja, spomladanski koncert v avditoriju S. N. Doma.
17.—Društvo Srca Marije (staro) praznuje 40-letnicosvojega obstanka z banketom v spodnji dvorani S. N. Doma.
24.	— International Auto Workers' Local 32, ples v avditoriju S. N. Doma.
25.—Pomladanski	koncert pevskega društva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti.
MAJ
1.—Častna straža SDZ, ples v avditoriju S. N. Doma.
8.—Pevski	zbor Slavčki, spevoigra "Desetnik in Sirotica," v avditoriju S. N. Doma.
9.—Podružnica	št. 41 SŽZ, proslava Materinskega dne in sedme obletnice obstanka.
9.—Materinska proslava mladinskega zbora Škrjančki v Slovenskem društvenem domu v Euclidu.
9.—Svetovidski oder: materinska proslava, V dvorani šole sv. Vida.
9.—Mihaljevic radio koncert, v avditoriju S. N. Doma.
9—Pomladanski koncert mladinskega pevskega zbora črički v S. N. Domu na 80 cesti.
JUNIJ
6.—Piknik društva sv. Vida št. 25 KSKJ na Pinta-jevi farmi.
6.—Piknik pevskega društva Zvon na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
13.—Piknik društva Na Ju-t rove m št. 477 SNPJ pri Joseph Zornu.
13.—Društvo Združeni bratje št. 26 SSPZ priredi piknik na. Stuškovi farmi.
20.—Svetovidski oder: očetovska proslava, v dvorani šole sv. Vida.
20. — Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ ima piknik na Stuškovi farmi.
27.—Društvo Prijatelj št. 215 SSPZ priredi piknik na Stuškovi farmi.
JULIJ
* 11.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ priredi piknik na Stuškovi farmi.
AVGUST
8.—Piknik združenih društev fare sv. Vida na Pintarjevi farmi.
15.—Društvo Slovenski Napredni Farmer št. 44 SDZ priredi piknik v proslavo 10-letni-ce obstanka pri Antonu Debev-cu v Madisonu, O.
NOVEMBER
14.—Jesenski koncert mladinskega pevskega zbora črički v S. N. Domu na 80. cesti. --o—-
Žena
Žena se je sprehajala po krasnih gozdovih in travnikih in vse jo je tiho občudovalo. To jo je dolgočasilo in zavpila je:
"O, vsemogočni Mahadeva! Tako lepo si me ustvaril! Vse me občuduje, toda o vsem tem ne slišim ničesar, vse je očarljivo tiho!"
Ko je Mahadeva slišal to tožbo, je ustvaril ptice brez števila, ki »o prepevale krasne pesmi njej na čast. Žena je poslušala in se smehljala, toda po enem dnevu se ji je to pristudilo. Začela se je dolgočasiti.
"O, vsemogočni Mahadeva!" je vzkliknila, "ptice pojejo očarljive pesmi, toda one mi ne povedo, da sem krasna. Toda, kakšna lepota je to, ako me nihče ne objame, nihče 'se ljubeznivo k meni ne pritisne!"
Pa je Mahadeva uslišal njeno prošnjo in je ustvaril lepo, gibčno kačo. Ta je objemala prekrasno ,;jen?ko in se plazila pred njenimi nogami. Samo pol dneva je bila žena zadovoljna, nato se je zopet jela dolgočasiti. "O, če bi bila res lepa!" je
Mahadeva ji pripelje močnega leva, da bi jo čuval. Samo tri ure je bila žena zadovoljna, nato je kriknila:
"Krasna sem! Laskajo se mi, jaz — nikomur! Ljubijo me, jaz — nikogar! Saj vendar ne morem ljubiti tega močnega, strašnega leva, do katerega imam spoštovanje in strah!" In isto minuto je stal pred ženo — po volji Mahadeva — majhen, ljubek psiček.
"Kako ljubka živalca!" je vzkliknila žena. Psička vzame v naročje in ga boža. "Kako ga ljubim!"
Sedaj je imela žena vse, česar si je zaželela. Za nobeno stvar ni mogla več prositi. To jo je tako razjezilo, da je udarila psička. Ta je zalajal in zbežal; lopnila je leva; lev je zarenčal in odšel; stopila je na kačo; ta je zasikala in se splazila proč; opica je odbrzela, ptice pevke so odletele, ko se je hotela znesti nad njimi.
"O, ja nesrečnica!" je zajav-kala žena, vijoč roke, "božajo me in hvalijo, kadar sem dobre volje, toda kadar se razjezim, zbeži vse. Sedaj sem sama! O, vsemogočni Mahadeva! Usliši mi zadnjo prošnjo! Ustvari mi tako bitje, nad katerim se bom lahko znesla in ki ne bo imelo poguma zbežati, kadar bom jezna, in ki bo primorano potrpežljivo prenašati vse udarce!"
Mahadeva se je zatopil v misli in ustvaril je-moža!
--o_«-
ČUDNA MODA
V Parizu, kakopak, so prišli izdelovalci ženskih klobukov na idejo, da mora imeti ženski klobuk velika peresa. In prvi tak klobuk je te dni prišel v izložbo in tudi na cesto. Pero je pripeto ob levi strani klobuka in moli več kot dva čevlja pred nosom ali obrazom lepotice, ki ima ta klobuk na glavi.
Toda vsi pravijo, da se ta moda ne bo obdržala. Seveda ne! Kaj bi pa nastalo, če bi se krdelo žensk s takimi klobuki zbralo na tesnem prostoru? Saj bi se druga drugo drega-le s klobukovimi peresi, da bi i bilo strah in groza.
* t
in tako bo sla ta ciganija naprej. Kdor zna, ta zna — gu-litj narod na medvedovo kožo.
Znani Matija Pogorele naznanja, da mu je v vasi čevica, Dolenji Logatec, preminul brat, Franc Pogorele, rojen v Planini pri Rakeku pred 70. leti.
Prostore Slovenskega društvenega dema v Springfieldu, Illinois, je z novim letom prevzel rojak Frank Kermelj. Vodil bo tam gostilno.
Verona Kalister in Frances Rolih. obe iz Kemmerer, Wyo„ sta se podali v Rochester, Minn., v sloveče kliniko Mayo zdravnikom da si poiščej o dobrega zdravja.
V	Moon Run, Pa., je umrl rojak John Troha, star 61 let in rojen v Podlipni pri Vrhniki. Tu zapušča dva brata in v starem kraju tudi dva.
Starosta tajnikov jugosloven-skili bratskih podpornih organizacij j.e gotovo Mr. Joseph Za-lar, glavni tajnik Kranjsko Slovenske Katoliške Jed note. Leta 1908 je bil Mr. Zalar na konvenciji v Pittsburghu izvoljen prvič glavnim tajnikom K. S. K. J. in je deloval tako uspešno za napredek te pionirske slovenske organizacije v Ameriki, da ga je vsaka nadaljna konvencija zopet enoglasno izvolila. Mr. Zalar je pričel letos 29. leto svojega poslovanja kot, glavni tajnik K. S. K. J.
V	Girardu, Ohio, je po večletni bolezni preminul rojak Anton Brajer, najstarejši Slovenec v naselbini. Rojen je bil leta 185(> v S ostrem pri sv. Lenartu pod Ljubljano, po domače Potokar-jev. V Ameriki je bival 40 let. Zapušča ženo .Frances in pet hčera, ki so vse omožene, razen ene., Te so: Frances Gorenc v Sharonu, Pa., Marija Završek v Šmarju, Helen Woodsworth v Girardu, Ana Blaine v Girardu in Antonija Brajer tudi v Girardu. Sin John je umrl pred osmimi leti.
vzdihnila, 'bi se vsak potrudil, da bi me posnemal! Slavec krasno prepeva in lišček ga posnema. Verjetno, da še nisem tako lepa!"
Da bi zadovoljil žensko, je Mahadeva ustvaril opico, ki je posnemala vsak njen gib. šest ur se je zabavala z opico, nato pa jo je zopet prijela dolgočasnost. Spustila se je v jok in potožila :
"Tako lepa sem, tako krasna! O meni se poje, objema se me, pred mano se plazijo in posnemajo me. Občudujejo in zavidajo me, tako da se že bojim. Kdo me bo branil, ako mi bi kdo iz zavisti hotel kaj zalega storiti?"
"" Z~„ ---' . ' ~ " ......'""' I n i-——S /V"...... "'•--- " \ .. .	ge
I \ r	\ OH .MAC, WHA-r'S \
/Vi\	„ * THE »DEA-ONE BLACK/
]	SOCK AND ONE /
_ V,........i« i n.......... ■ ■ ........-....................................... ........ .»II, Hi" » V .....m ............... ' !' ' '
f t;...../-I'VE GOT ANOTHER- PAIR )
i®Wf -*	\ ^josr-u^^y ^
lM 7 ( AW that^ -	^TTT-
.	jjoXswisi"	—-T-——rff. 1
'	■ .......' Li i ............. n-...............i.,, . 11 i i .1.11.11- w—msmA-	1 "■>'! ■— .«■■«< I *.....WO"1	"""-"' "' '* '	t
In kako bi se taka lepotica pripravila v restavrantu k jedi, ko bi se ji pero zataknilo vsako jed na mizi. Velika sreča za trpeče človeštvo je pač ta, da ta moda ne bo ostala, ker sc težko dobi tako dolga peresa in so za to toliko dražja. Prvi klobuki, ki so prišli na trg s takimi peresi, so bili po 250 frankov. NAJVEČJA KRAVA V južni državi Texas se nahaja krava, katero mora človek videti, da verjame resničnosti. Lone Star jo imenujejo in njena lastnica je Jeanne Maulsby iz San Antonio. Krava je stara zdaj enajst let in meri pri plečih šest čevljev in en palec ter potegne "žive va-eno tono in 800 funtov. Pa kakor je lepa krava za pogled, pa je slaba za mleko. Imela je enega teleta, ki se ni pa nič vrglo po materi, ampak je čisto navadne rasti. --o—--
Zanimive vesli iz življenja ameriških Slovencev
V Pueblo. Colo., je umrla Ana Erčul, rojena Terlep. Zapušča moža, sina, dve hčeri, v Calif or-niji pa dva brata.
Jennie Hrvatin, Salem, Ohio, se je morala na božični dan podvreči težki operaciji.
Neki Milan Medvešek piše v "Prosveti," da ima "Cankarjeva ustanova" nabranih že $2,000, da začne z izdajanjem "Cankarjevega glasnika," ki bo po izjavi Meilveška "bič za katoličane v Ameriki." Toda z izdajanjem zaenkrat ne bo še nič, piše Medvešek v "Prosveti," Najmanj $5,000.00 morajo nabrati za "bič," potem bodo pa začeli. In ee.se jim bo kdaj posrečilo dobi-$5,300, bodo hoteli pa $10,000,
Vojvoda Windsor apelira na brata radi razporoke
London, 9. januarja. Vojvoda Windsor, bivši angleški kralj Edward VII, se je te dni obrnil do svojega brata, sedanjega angleškega kralja Geo r ga VI., da pomaga, da bo Mrs. Simpson, ki je prijateljica Edwarda, gotovo dobila razperoko. Kraljevi brut je obljubil pomoč svojemu bratu in triko bo Mrs. Simpson gotovo dobila razporeko 27. aprila, nakar se bo lahko poročila z vojvodo Windsor.
-----——-O—----
Potresi bi kmalu porušili pol naše zemlje
Washington, 9. januarja. Iz raznih opazovalnic, kjer imajo aparate za potrese, poročajo ameriški znanstveniki včeraj, da so se pripetili tekom, zadnjih par dni potresi v neznanih krajih sveta, ki so bili močni dovolj, da bi porušili polovico sveta. Toda k sreči so se potresi pripetili na vulkanskih, in nenaseljenih otokih. kjer ni človeškega prebivalstva. Toda središče potresov je bilo v Tibetu, severni Aziji, ki je redko naseljena dežela.
MAirollLASI
Delo dobi
Ženska srednje starosti, da bi gospodinjila in stregla bolni ženi. Hrvatica ali Slovenka. Nič pranja. Za naslov vprašajte v uradu tega lista.	(8)
Delo dobi
dekle zvi lahka hišna opravila. Kratke ure. Vprašajte na 1335 E. 81st St.	(10)
AUGUST HOLLANDER
6419 St. Clair Ave. v Slovenskem Narodnem Domu
PRODAJA parobvoilne listke m
vse prekomorske purnlke; rošILM denar v staro domovino točno, po dnevnih cenali;
OPRAVLJA notarske posle. •
Kollaader ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke
"£>a. Pa kako?" "Ropot bi spravil vso hišo naj »oge, branili bi se in utegnilo bi hiti nevarno za nas. Saj ne ve-1 rao, koliko jih je. Povrh se lah-' ko zgodi, da bodo prav tisti zbe- j žali, ki jih iščemo —. Kdo ve,, kedaj in kje jih spet najdemo!")
"Kaj pa torej naj storimo?1 1 ust iti ga ne smemo
"ŠH bi po Policijo. Toda kje; o bomo našli -? in medtem se
®hk° *	zgodi -. Sicer
P«. Mo ve, ali bi policija hotela ,' llaPasti. Saj je pravil Žid, .dl 1{aw\vasi in visoki urad-, shajajo h Grku. še nas bi flazaan.je zaprli —!
Najbolje je, če kar mogoče ti-10 odstranimo deske v naši in
ijihovi hiši, se splazimo tja in j osvobodimo ujetnika, pa deske "Pet pritrdimo ter poslušamo in j °^ujemo dalje."	!
./'a orodja nimamo!" ž M°J nož zadostuje. Bolj va-j _ 10 Je, da opravimo vse kolikor-1 neslišne. Koj bomo za-j
j f	; <<p„
!}•>„	Ves' kam so ujetnika dja-;
ter	^ -oho poleg tiste, v ka-i
njo" Tpre'1 videli skozi špra~
hom Je Grk zaPrl z zaPa"i zel	hom deske, zle-j
la v Prvo sobo, stopil skozi vra-i v drug0 ter pripeljal ujetni-kaTSem k nam"	!
^Gtl1 »em se dela. 1 ebu je kjj0 ocistraiiiti še naj-iSte^.dve deski. Tipal sem poj pr"v' iU naše1' da je vsaka deska j SiJU!ta zgoraj in spodaj le z enim! kdo*"1 že,)i''em- Deske niso bile: le ^ kako močne, trhle so bi-j t>vi Zet)!J1 vsekakor niso preveč; trd»o tičali.	;
sem svoj bowieknife —j
kj^v11" nekoliko zakrivljen nož,j
v^ ®nega nosijo severoameri:j
desk !ci —- ga vtaknil med|
. 0 m tram ter začel počasi " previ i
]e ( Httllo desko trgati, seveda •cem • S')odnJem koncu. Neslišno desk,,0 °dtrga1' P°tem še eno' 0,;)e
zi-au!.m Pa listo, ki jo je že žid
: :,al. sem odrinil, Omar jih Pi'iipi •
ni .segel sem v odprtino.
ttioe 6 na sP°dnji steni so bile
žeblja'. Plitr''ene» zavili so konce
•ske p'"1 j'h zabili nazaj v de-
z 11QŽ e »isem imel, moral sem
2an,/*e|m konce žebljev odrezati.
je utl? n° delo je bilo, roka se mi
z desrUcl'la' Pilil sem nekaj časa
vrh 'I'60 pa sPet 2 levico, in po-
kolikS° mpral odpravljati delo
ma Ol'«iogoče brez vsakega šu-
da sem bil gotov, so Grk je k-l'aki v sosednjo sobo. vrata v luč je imel. Odprl je pa ni l,Jei'iikQvo sobo, vstopil
"Ali 81o vprašal , • dobili denar?" je "Da!"ftll5k.
"Torei ? je nasmejal Grk.
"še ne. TiZPUStite!'^
Pustimo |rUtri za ran a te iz-
dati' da bodrfem t!' 16 P0VG"
®°sednjo sobo ljud'le V
deti Hq • . Ne smejo veho s'icp;! bl ukaJ. V tvojo so-
di «iišatiUt °d0 Stopili' tU-bom . ce "e smej
o. Zato te ta.	al in ti zamašil us-
JUtri °	čisto miren, boš
davimPf,0st' če ne' Pa te za~ Turpir •
Pustii^ Je prosil> "a.i 8'a 1Z" niur Obetal je, da niko-ZainHne 1)0 ničesar omenil. Pa rriu v11; . Spet je prosil, _ naj tih i,SU' Ust ne zamaše. Čisto liič 1. *niren da bo. Pa tudi Slas 111 P°magal°- Ujetnikov liajV 1:>il ho ječ in preplašen, ^j01'2 je slutil, kaj ž njim na-
neavaj0.
lnGylk ga je privezal in mu za-asU usta, pa šel in zaklenili ata za seboj. ..K^i Pa brž!" sem šepnil. . °kler ne pridejo ljudje, ki ' v',e napovedal Grk!" ij laknil sem samokres za pas H]cnož> °driiiil desko in zlezel! , iv0zi- Halef in Omar sta os-!
tala trdo pri odprtini na stra-Iži, da bi prihitela na pomoč, 'če bi bilo potreba. ! Odklenil sem vrata in vsto-' pil.
"Tiho bodi! Rešil te bom!" sem šepnil ujetniku in potipal po njegovih vezeh. Vrvi so bile, prereza! sem jih in jih vtaknil v žep. Usta so mu bila zamašena z robcem, ki mu je bil privezan čez usta in nos. Odvezal sem ga in ga tudi vtaknil v žep.
"Maš al lah!" je dejal ujetnik in vstal.
"Tiho! Pojdi z menoj!" "Kdo si in kam —?" "Molči!"
Potegnil sem ga za seboj, zaklenil vrata ter ga potegnil skozi odprtino v naše stanovanje
"Zelo smo bili v skrbeh," je šepnil Halef. "Pa šlo je hitreje nego smo si mislili."
Nisem mu odgovoril, zapičil sem žepni nož v srednjo desko, bowieknife in bodalo pa v drugi dve deski. Odprtina je bila zaprta, pa tako, da sem lahko vsak hip deske spet odmaknil.
Spet smo culi korake. Privlekli so pijanega človeka v sosednjo sobo in ga enostavno vrgli na tla, da prespi pijanost. Kaj da bi drugo jutro ž njim počeli, smo si lahko mislili. Ljudje, ki so pijanega človeka prinesli, so spet odšli, ne da bi bili pogledali v ujet-nikovo sobo.
Prepričan sem bil, da vso noč nihče ne bo stopil k ujetniku. Bili smo varni, odšli smo v selamluk, prižgali luč in si ogledali naš "plen."
Ujetnik je bil srednjevisok 'človek, petdeset let še ni imel. '•Njegov obraz je bil inteligenten in odločen.
"Dobrodošel!" sem ga pozdravil. "Slučajno smo opazili, kaj se godi pri sosedih, pa smo te rešili."
"Torej niste eni izmed tistih i lopovov?" I "Ne."
: "Vedel sem, da me bodo ubi-Jli, četudi bom plačal odkupnino, pa sem mislil, da si prišel pome in da je udarila moja 'zadnja ura. Kdo ste?"
"Jaz seme Nemec, tale dva I pa sta moja prijatelja, svobodna Arabca iz Sahare. Tale tujka j, Omar ben Sadelc, je prisegel krvno osveto nekemu člo-Jveku, ki najbrž tudi zahaja v 'onole hišo. Zato smo si najeli Itole stanovanje, da bi ljudi i lažje opazovali. Šele danes !smo se vselili in Alah je ho-11tel, da smo že kar prvo noc 'zabranili velik zločin. ! Ali smem zvedeti, kdo da si
;ti''"
i Temno je gledal pred sebe. I zmaj al z glavo pa odgovoril: > "Ne. Rajši molčim! Nočem, da bi se v tej zadevi jav-!no imenovalo moje ime, ki ga !mnogi poznajo. Tujec si in lahko ti bom hvaležen,^ tudi ce ne veš mojega imena."
"Naj bo, kakor ti želiš! I a ne govori o hvaležnosti- Storili smo, kar nam je narekovala
naša dolžnost.
Ali si koga »poznal tiam
med onimi?"
"Ne. Mnogo gostov je tam pa tudi mnogo takih, ki, se m: j zdi, niso sami gostje. Dal bom to jamo razbojnikov še nocoj preiskati."
"Ali se ti bo posrečilo? Prepričan sem sicer, da Grk pred i jutrom ne bo opazil tvojega bega in da ga bo policija izne-nadila, razen če je straža pri vratih. Toda zvedel sem, da obiskujejo to hišo tudi policisti, derviši in visoki uradniki, in zato dvomim, da boš s policijo svoj namen popolnoma dosegel."
nekaj," je dejal Dodd odkritosrčno ",iz česar izprevidite, da imam,resnično voljo, ustreči vam resnično popolnoma. Priznavam brez policije ne opravim ničesar. Toda policija brez tiralice z Jackovo sliko tudi ne opravi ničesar. Dobiti ga pa morava! Predlagam vam torej, da ga popolnoma zatajite, kadar nama ga policija predstavi! Trdite odločno, do ni pravi Jack Bell, da ga ne poznate ter ga niste še nikoli videli! Nato ga zopet izpuste. . . midva pa pojdeva lepo mirno in skrivaj za njim ter u-redimo vso reč po domače med nami. V sanatorij pa mora seveda na vsak način."
(Dalje prihodnjič.)
i LOUIS OBLAK
3 TRGOVINA S POHIŠTVOM h Pohištvo in vse potrebščine « za dom. m 6303 GLASS AVE. 3_HEnderson 2978_
Ugrabljeni milijoni
Roman ameriškega Jugoslovena
REJ EN I PREŠlCl NARAV NOST IZ DEŽELE
Cimperman Coal Co.
1261 Marquette Rd.
HEnderson 3113
DOBEB, PREMOG IN TOČNA POSTREŽBA
Vseh velikosti, živi ali osnaženi, pre* gledani od vlade. Meso v kosih, šunke, plečeta, loins, izvrsten špch.
Koljeno vsak pondeljek in četrtek' dopeljemo na dom vsak torek in p«' tek. Dobite tudi izvrstno govejo me' in teletino po cenah na debelo.
//. F. HEINZ
Vine St., AVilloughby, Ohio Tel. Wickliffe 110-.I-2
Se priporočamo
P J. CIMPERMAN J. J. PRERICKS
J&ačnite 1937 pravilno
s tem, da vam dr. Župnik, 6131 St. Clair Ave. pregleda vaše zobe in brez vsake obligacije vam bo povedal v kakšnem stanju so vaši sobje, če potrebujejo popravila ter koliko bo to stalo.
Dr. Župnik prosi vse svoje klijente, da pridejo in si dajo pregledati delo v zobovju, pa če je bilo to pred enim letom ali pa pred 20 leti. Dr, Župnik to dela že mnogo let čisto zastonj samo zaradi usluge svojim pacijentom. ,	»
Dr. Župnik hoče biti vaš zobozdravnik, vam da postrežbo, kadar vam čas dopušča in po zmerni ceni. Dr. Župnik nima nobenih so-licitorjev, da bi vas silili k njemu. Dr. Župnik vam je hvaležen za vaše naklonjenost in vam osebno postreže. Uradne ure od 9. zjutraj do 3. zvečer.	. „ i\ \
6131 St. Clair Ave.—Knausovo poslopje
, Mohr.
In krenil je veselo razburjen v kajuto, da podpre omajano ravnndušje z nekaterimi čašami groga. . ."
Medtem pa je Polly zvedela, da je ves New York poln lepakov z Jackovo sliko in tiralico, lzprevidela je iz tega dejstva, da zasleduje Jacka tudi policija. vfo jo je silno razkačilo.
"Mister, vi hočete mojega moža uničiti!" je kričala in stiskala pesti. "Uničiti, ne pa rešit, kakor ste mi obetali! Zato pa vam ne zaupam več ter ne poj-dem z vami nikamor več. Pojdite, kamor hočete, jaz ostanem v New Yorku. Če bom le mogla, bom delovala odslej celo proti vam ter pomagala svojemu soprogu, da vam tem bolj gotovo uide."
Dodd je bil obupan in očaran. Razkačena Polly je bila .krasna in njegova simpatija je le naraščala. Toda na Mauretaniji je bil najel že dve kabini, da bi bil na njej dva.dni prej v Liverpoo-lu, kakor Pennsylvania v Ply-mouthu.
"Mrs. Bell," jo je rotil, "zakaj mi ne zaupate?"
"Zaradi vaše tiralice! Nalagali ste me!" je odgovorila brez okolišev. "Zato ostanem tu. če ga ne najdem tukaj, se odpeljem v Hamburg in od ondi na Nemško. Tam ima Jack sorodnike, strica, ki mu je bil drugi oče."
"Mar veste, kje živi njegov stric?" je poizvedoval Dodd z nedolžnim obrazom.
"Kako se tistemu mestecu reče, sem pozabila," je odgovorila Polly; "toda to vem, da je majhno, prijazno mestece. Tam je hodil Jack nekaj let na gimnazijo. Tudi imen profesorjev, o katerih mi je večkrat pripovedoval, se sedajle ne domislim. . . ampak počasi se že vsega spomnim."
"Mrs. Bell, predlagam vam
Želodčno zdravilo iskreno priporočano
Chicago, I!!. — "Uživam Trinerjevo grenko vino, kadarkoli trpim na želodčnih ali neprebavnih nerednostih, in priporočam ga lahko vsakomur iskreno. — Mrs. Susanna Pavlus." Ne preizkušajte s kakimi drugimi odvajalnimi sredstvi. Uživajte Trinerjevo grenko vino, ki je v zadnjih 45 letih dokazalo, da je najbolj zanesljivo zdravilo proti zaprtju, plinom, slabemu teku, glavobolom, nemirnemu spanju in podobnim težkočam.
j — — — -Pišite po brezplačni vzorec— — — -' Triner's Bitter Wine Co., 544 S. Wells St. Chicago, HL
| Send me a free semple.
i | Address ..................................................................................
Joan Blondell, filmska igralka, v lepi večerni obleki,
DELNIŠKA KONFERENCA
Slovenskega Nar. Doma na St. Clair Ave.
Tem potom se naznanja vsem delničarjem Slov. N. Doma na St. Clair Ave., da se bo vršila redna letna delniška seja delničarjev SND. in sicer v četrtek dne 14. ( januarja 1937 v avditoriju SNI). pričetek ob 7:30 zvečer.
Delničarji so vabljeni, da se te letne konference udeležijo potnoštevilno.
DIREKTORIJ SND.
MAYTAG
1||P3MH stane manj
lili
Krp^^^H	za
.vsako pranje
' f?—|fffl Maytag v resnici pri-iŠP«L J 1®®*!!®««! H brani denar vsak teden S iwTOElli. ^SS^I^M in v stroških pranja in. pri H piiiiil Bfipff M oblekah. Radi fine iz-HOBiiiina PSSElH delave vam da cenejše M^^MBjiml pranje za več let ... B^^ffi^^^fi Cetverokotni, prostorni, ji i W isHK^^ffl^SfflHfejjM iz aluminija vlit čeber, sffli^MifflKfflBfflfflnBHHBI valjčni izžemalec vode,
nežen gyratator pralni pogon, iz na j d en po Maytagu, prostor za milnico ter EBRS551
druge prednosti, ki vse pripomo- |piLL ^ jJW
rejo k najboljši Maytagovi po- M j^jy W
strežbi. Poizvedite za lahka od-
MQUEL 11«
Maytag tudi izdeluje pralne stroje s porcelanastim (J* ri/-v gn čebrom, model 110 za samo.............................................. ^U17
KREMZAR FURNITURE
S806 St. Clair Ave.	ENdicott 2252
Slika kaže delavce v Hercules Motor Corp., Canton O., ki a o oclšli na štrajk s tem, da so brez dela sedeli v tovarni. Dolg čas so si preganjali s tem, da so kegljali.
MMmmt
i^^^^^^^ /čj&dsvp ^T^ jfc.^ a -|.j|
iA.oisr'NvOK / — gvp aai^SŠTV^	Nns Oi^Tj^i
351KL aidOSfJ £WO£ SMi 3MČ&V3.Ž CL1 l|fBH}|Bk
///•ataiis? SNiiOA '*žtowONV 3aaHL iap n.inox Hm cmv Aeana okv ss'soh: anoA oi OTi^/orvs i mMBm i iWiS-an oismox iVHlTOiSW -avgH nč>A ara PHiglroSj
•aaQd
šiva NI js&em.	toi
iSAVO CnOdOOf>3Hi.-2J3SiV3lV3gJ J
..	..... ,	I
Vesela, a vendar s tesnooo v duši je stopila v stražnico. V istem hipu se je Flečer okre-nil. Polly pa: je žalostno krenila:
"Kdo je ta gospod? Ne poznam ga!"
"Tudi jaz vas ne poznam, milostiva," je izjavil Flečer. "Le ti gospodje na vso moč trdijo, da sem Jack Bell, tat milijonov."
Potrta je omahnila, Polly na stol ter ponavljala:
"Ne, on ni, on ni Jack!"
"Torej on ni vaš soprog?" se je čudil Dodd. "Da, tudi meni se je zdelo na prvi pogled, da ni ta gospod sliki čisto nič podoben. . . Pa kaj ste počeli v ladjinem skladišču?"
"Ponoči sem tja zašel," je pripovedoval komedijant, "ker nisem ponoči v temi našel nazaj v svojoi kajuto, sem pa ondi zaspal."
Moric Pietje pa je vedel povedati več. Natančno je ponovil, kaj je videl ponoči na ladjinem krovu in kaj je zvedel skozi izvrtano luknjico iz pogovora med Mohrom in njegovim gostom. Jasno je bilo, da je bil gost pravi Jack Bell, in tudi Polly je živahno pritrdila.
"Da, da, on je gotovo še ha ladji!"
Flečer je nato začel razgrajati; da je izgubil po krivdi Pietja in Dodda angažma ter da bo oba tožil za velikansko odškodnino. Dodd mu je kar valirsko potisnil y pest nekaj dolarjev. Umetnik je jezen odšel, za njim pa je žalosten odkrevsal tudi Pietje. Vse svoje imetje je pustil na ladji, izgubil je službo ter se obrisal tudi za tisočake. Prebita 'reč! Za oglom ga je čakal še Flečer, ki mu je prisolil take zaušnice, da se je Pietje zvalil po tleh. Flečer je bil pač velik umetnik v pretepanju in v boksanju mu je bil enak le še Jim Jeffries. . .
"Glavno je vendar, da smo zvedeli, kje je vaš mož," je tolažil Dodd nesrečno Polly. — "Dasi ga danes, žal, še nimamo, pa ga zato dobiva jutri ali pojutrišnjem tem bolj gotovo. S krova sredi morja ne more nikamor uiti. Jutri se odpeljeva z Mauretanijo v Liverpool in v Plymouthu mi gospoda Jacka izroče."
Polly je molčala, včasih za-ihtela, vmes pa zobala svojo čokolado. Zase pa je premišljala: "Ali je blazen, ali ni? Zdi se mi, da ni! Oj, ti ljubi Bog, če je zdrav, pameten: čemu je torej vzel stričkove milijone in kar čez noč utekel? — Zakaj ? Le zakaj ?"
Premišljevala je, a odgovora ni našla. Vrnila se je torej v svojo hotelsko sobo ter pisala stričku dolgo, dolgo pismo. . .
Uro pozneje, ko je zapustila Penna. Staten Island že daleč za seboj, je prinesel krovni telegrafist kapitanu Siemsu radio brzojavko:
"Jack Bell še na Pennsyl-vaniji. Mohr ga pozna. Prosim poiskati in prijeti ga. V Plymouthu pričakujem. Dodd."
Kapitan je poklical prvega častnika in mu izročil brzojavko.
"Evo! Tat je še na lad^i!" je dejal. "In čolnar Mohr ga pozna! Naj ga torej poišče: 5000 dolarjev dobi zanj."
Prvi Častnik je poklical Mo-hra ter mu sporočil kapitano-vo povelje:
"Odkod poznate tatu? Ste
!i morda njegov sokrivec?" je vprašal smeje.
"Neumnost!" — je za,renčal Mohr. "Gospod, odkod pa naj poznam tatu iz Chicaga? — In če bi ga poznal, pri moji veri, prijel bi ga, ker tudi jaz bi rad zaslužil izlahka 5000 dolarjev! — Iskati hočem in če ga, najdem, ga izročim: vam."
"Vzemite tesarja in nekaj stewardov s seboj!" je dejal častnik in odšel.
Mohr pa ni vzel nikogar s seboj, nego je odšel k najvišjemu steward u ter; mu povedal, da mora na poVelje preiskati vsa skladišča. Naj mu torej izroči ključe, da more vrata odkleniti.
"Ključe imata stewarda, ki sta šla pravkar po neki kov-čeg," je odgovoril najvišji steward in Mohr je odšel. In resnično, pravkar sta, nesla stewarda skozi ozki hodnik med kajutami velikanski kovčeg mi-stra Murrela. .
Frank Murrel, sloviti žong-ler in čarodejnik, je imel svojo kajuto in vanjo je dal sedaj prenesti svoj kovčeg iz skladišča. Skrbelo ga je: Ali je Sam še v kovčegu, ali so ga redarji vlekli s seboj? Preklicano podoben je bil Samu tisti tat tamkaj na obali. Toda kovčeg je zaprt in nič ni videti, da bi ga bil Sam zapustil. "Previdno, — polagoma, nikar ne vrzite! Za božjo voljo, v njem so steklene reči!" je kričal Murrel in odprl duri svoje kaj ute.
Stewarda. sta se s kovčegom pošteno spotila, zato pa sta dobila lepo napitnino. Nato sta odšla.
Hitro je Murrel zaklenil kajuto ter planil h kovčegu. Z nervozno naglico se je lotil jermenov in ovojev, zaklopov in vijakov. . • Pokrov je odsko-čil, Murrel pa je zviškoma sedel na tla.
"Dobro jutro, Mr. Murrel!" je dejal Jack Bell, zlezel iz kovčega, zaprl pokrov in sedel nanj. "Strela božja, ves sem že trd!" Smehljaje je raztezal roke in noge.
"Vi. . . Vi!" je zaječal Murrel, kakor bi videl živ strah. "Vi ste Jack Bell!"
"Kajpak," je prikimal Jack. "Milijonski tat iz Chicaga, kakor trdijo. Zelo me veseli, da jei sloves mojega zločina prodrl tudi že do vaših ušes."
"Kaj želite?" je ječal Murrel.
"Ne uganete?" se je smejal Jack. "Vzemite me namesto svojega tovariša s seboj v London. Toda nikakor nočem ostati celih osem dni v tej kabini."
"A na krov vendar ne morete!" se jo čudil Murrel.
"Zakaj pa ne? Nič ni, nemogoče. Da bom sedel sedajle na temle kovčegu namesto vašega prijatelja, bi se vam zdelo včeraj čisto nemogoče. — Ukrasti tri milijone se vam zdi morda tudi nemogoče. Zagotavljam vas, to mi je bila malenkost. Zato pa je tudi mogoče, da poj dem na krov in da vas za vaše usluge kraljevsko nagradim."
"Kje imate denar?" je poizvedoval Murrel lokavo.
"Na Angleški banki v Londonu, seveda!" je lagai Jack, ne da bi trenil z očmi. "Veste, ta banka je idealna hranilnica za vse defravdante. Tamkaj je naložen naš denar varno, kakor bi bil položen v Abrahamovo naročje. Ce me zgrabi-1 jo, česar seveda nikoli ne že-
lim, me zašijejo za par let.. No, potem dvignem svoje mi-lijončke z obrestmi vred. Nič težkega. — Torej — ali mi hočete pomagati? Plačujem pošteno vsakršno uslugo."
"Goddam!" je rekel Frank Murrel in mu pomolil roko. — "Všeč ste mi — pomorem vam. A kaj želite, da storim?"
"Vi ostanete ves dan v kajuti,'' jaz pa ostanem ves dan na krovu," je dejal Jack.
Murrel je povesil glavo ^preveč se je zahtevalo. Ves dan naj tiči v kajuti! Celih osem dni!
"No, plačam vam to prijaznost!" je.tolažil Jack in ga po-trepal po rami. "Ponoči boste tudi sami lahko hodili na zrak, saj sva si tudi malo podobna. To ste videli že v Newyorku, ko so vas aretirali mesto mene. Oba sva obrita, imava dolg obraz in sredi obraza nos in usta. Ila-haha! Najtežje vprašanje je: kako vas preživeti? Toda tudi to se bo že dalo kako rešiti. Glavna stvar je sedajle, da se iz-nebim teh prekleto rdečih las."
In že je stal pri umivalniku, da si z milom in ščetjo izmije barvo svojih las.
"O, to znam jaz bolje," se je pobahal komedijant, si nataknil na roke posebne rokavice, poiskal v kovčegu stekleničico ter začel obdelovati Jackovo glavo.
V pol ure so bili Jackovi lasje zopet temnorujavi. Ker sta bila oba dolgolična in obrita ter sta imela enake lase, sta si bila Jack in Frank v somraku res nekoliko podobna, seveda pri luči bi ju mogel zamenjati le kak kratkoviden človek, vsak drug bi ju zlahka razločil.
Tedaj je potrkalo na duri. — Frank Murrel je skočil v kovčeg, Jack pa je odprl. Vstopil je deček in zahteval billet.
"Pojdi semkaj, deček," je dejal Jack prijazno in zaklenil duri za Stewardovim hrbtom. In je rekel: "Glej, tu sva dva, a imava le en billet." In dvignil je kovčegov pokrov. Steward je strmel v" kovčeg, ki se je iz njega dvignila postava Frank Murrela, vsega zmedenega, da bi se bil od sramu najrajši udri. Le Jack je ostal čisto miren.
"Le dobro si naju oglej," je dejal. "Gre za neko stavo. Gospod ti bo dal takoj sto dolarjev. Natančno toliko dobiš, ko dos-pemo v Plymouth. Nočeva te morda podkupiti ali te spravljati v neprilike. Toda najin princip je: vsako uslugo pošteno plačati ! Zate tiči ta gospod neprestano v kovčegu, čeprav ga boš morebiti videl ležati na zofi. — Razumeš? Drugače drugih sto dolarjev ne dobiš. A če ga boš ves čas skrivaj dobro krmil, dobiš po vrhu še deset od mene."
Steward ni bil zabit. Takoj je razumel: 100 in 100 in 10 je 210 dolarjev! Lep zaslužek! — In takoj je iztegnil roko ter nastavil dlan, v katero je Frank Murrel s kislim obrazom položil 100 dolarjev.
Kmalu nato je prišel Jack na krov kot bi bil Frank Murrel. Vsekakor je bil oblečen v najlepši obleki, kar jih je imel komedijant v kovčegu.
Medtem je Michel Mohr pre-iskal in pretaknil vso ladjo, klical Jacka po imenu, toda oglasil se mu ni nihče. "Gotovo je že izginil s krova!" si je mislil ter šel javit kapitanu. Ta je takoj brzojavil v New York, da tatu milijonov ni več na krovu.
Ko pa je Mohr zopet odhajal v svojo kajuto, da izpije ondi na zdravje prijatelja Jacka čašo groga, je prišel mimo njega go-lobrad gospod s trdim okroglim klobukom na kratko ostriženih kostanjevih laseh in s cigareto v ustih. Palca obeh rok je imel zapičena v hlačna žepa, z ostalimi prsti pa je veselo igral klavir po hlačnem robu.
"Michel!" je šepetal gospod, ne da bi vzel cigareto iz ust. — "Brez skrbi! Meni se godi čisto dobro!'"
In že je izginil okoli ogla. — Mohr pa je zijal za njim.
"Vražji človek!' je premišljal