Ameriška Domovina
3;-;
, ^vV ,V.
A /l/fr m R ■ GPk Ul— HO/UE
AMERICAN IN SPIRIT 0OR&GN IN LANGUAGE ONlf
National and International Circulation
MORNING NEWSPAPER
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, MARCH 28, 1966
STEV. LXIV — VOL. LXIV
Ky popušča budistom’?il,oslite» Mrs. cmfcj je
javnost sprejela z dvomi
1‘rcdscdnik južnovietnamske vlade Cao Ky Je obljubil, da bo dežela dobila ustavo že v nekaj mesecih in da bodo volitve izvedene nemara še pred koncem letošnjega Ma.
SAIGON, J. Viet. — Nemiri in demonstracije so se iz severnega dela dežele, kjer jih je sprožila odstavitev generala Thija za poveljnika armadnega zbora, razširile v zadnjih dneh tudi dalje Proti jugu izven področja, ki je Pod nadzorom 1. armadnega 2bora. Do ponovnih demonstracij je prišlo tudi v samem glavnem mestu. Predsednik vlade Nguyen Cao Ky je skušal vodnike nezadovoljnežev, v glavnem gre za budiste, pomiriti z obljubami, da bo ustregel njihovim željam in izdelal novo ustavo ter izvedel po njej volitve. Te so bile prvotno mišljene za konec prihodnjega leta, sedaj pa jih je Ky na pritisk budističnih vodnikov prestavil na konec tega leta.
Nguyen Cao Ky je eden od deseterice generalov, ki sestavljale odbor, nekako vojaško junto, ki ima v rokah vso oblast. Ky je letalski podmaršal in poveljnik južnovietnamskega vojnega letalstva. Konec tedna je izjavil v iruenu svoje vlade, da bo napravi konec demonstracijam v Da Nangu, Hue in drugih mestih severnega dela dežele, ki je pod nadzorom 1. armadnega zbora.
Ameriški opazovalci položaja dvomijo, da bo mogoče volitve v Parlament izvesti še letos, ker verjamejo, da bo do tedaj ^ožno deželo, v zadovoljivi me-N pomiriti in prebivalstvu jam-čiti varnost pri volitvah.
Očitno je, da se je del budi-stov in študentov odločil nastopiti neposredno proti vladi gen. ■Nyja in s tem spravil v nevar-n°st njo in ves politični položaj ; deželi, ki je v zadnjih mesecih ^gledal vsaj do neke mere usta-Jan. Demonstranti v Da Nangu in Hue so kričali ne samo proti v°jaški vladi, ampak tudi proti Amerikancem, češ da hočejo Južni Vietnam prodati” rdečim. Ameriško vojaštvo, ki ga je v Južnem Vietnamu že preko •^0,000, pa med tem nemoteno dulje nosi glavno težo borbe z ndečimi. Pretekli teden je ob sodelovanju z domačimi oddelki izvedlo obsežno operacijo v srednjem delu obalne ravnine, tečni katere naj bi imeli rdeči Preko 1,200 mrtvih in ranjenih -‘‘hlet naj bi bil severnoviet-^uniski 1. armadni pehotni polk .	------o-----
^trajk v Argentini ustavil promet
Buenos aires, Arg. — šest
Stavnih železniških družb in av i°busna podjetja so preteklo ^redo ustavila obrat in s tem cjansko tudi skoraj ves javni Promet, ko je vlada zavrnila zahtevo železničarjev po višjih P ačah in zahtevo avtobusnih Podjetij po višjih vozninah.
Nova 24-urna štrajka sta napovedana še za 28. marec in za • april. Vlada je ponudila železničarjem $10 poviška na mesec, 1 Sa pa zahtevajo $23 (4,500 pe-sosov).
CLEVELAND, O. — Ko je mali senat okrajnega sodišča objavil v petek dopoldne sodbo o Mrs. Mariann Colby, ki je bila obtožena, da je 24. avgusta lani ustrelila 8 let starega fantiča Johna Cremerja Younga, ki je živel s svojimi starši komaj dve hiši od hiše obtoženke, jo je javnost sprejela s precejšnjimi dvomi. Sodišče je soglasno prišlo namreč do zaključka, da Mrs. M. Colby ni kriva, ker v trenutku, ko je ustrelila Johna Cremerja, ni bila duševno zdrava in ni bila sposobna “ločiti med tem, kaj je prav in kaj je narobe”.
Sam okrajni tožilec je izjavil, da je zanj razsodba nerazumljiva. “Če to ni bil pravi, premišljeni umor, potem nisem videl nobenega,” je dejal javni tožilec po razglasitvi razsodbe. Povedal je, kako je obtoženka Johna zvabila na svoj dom, ga ustrelila, zakrila okna svojega avtomobila in nato truplo umorjenega odpeljala od doma in ga pustila na zaraslem delu medcestja v predmestju. Spomnil je, kako je nato skrila revolver in najprej obdolžila svojega sina, nato pa priznala, da ga je “ustrelila sama po nesreči”.
Obramba je sodnike prepričala, da je obtoženka s svojo okrnjenostjo vase, z večnim tuhtanjem in tehtanjem odnosov do bistrejšega sosedovega fanta v nasprotju z njenim zaostalim prišla tako daleč, da ni več vedela, kaj je prav in kaj ne. Zato za svoje dejanje ne more biti odgovorna..
Mrs. Mariann pojde v Limo, v državno umobolnico. Tam bo o-stala, dokler ne bodo spoznali, da se ji je “duševno zdravje zopet vrnilo11. To se lahko zgodi v nekaj mesecih ali letih.
5otresni sunki v Kitajski nočejo ponehati
PEIPING, Kitaj. — Dne 8. marca je zadel okolico mesta Singtai, jugozahodno od Peipin-ga prvi velik potresni sunek. Zatem potresi niso prenehali, še zadnjo nedeljo so jih registrirale ruske in japonske potresne o-oazovalnice.
Kitajske opazovalnice o potresih le redkokdaj poročajo, sedaj pa so. To je znamenje, da so morali potresi napraviti dosti škode. Prizadetih je bilo namreč nad 30 komun s 300,000 prebivalci. Vlada pa ni tujim časnikarjem dovolila, da bi smeli o-biskati kraje, ki so trpeli od sunkov.
JAIR
Vremenski
prerok
pravi:
Večinoma sončno in mrzlo Najvišja temperatura 35. i ;
Indira Gandhi sinoči prileiela v Ameriko
Predsednica indijske vlade je sinoči v pred sednikovem letalu priletela iz Pariza v Združene drzav'e na dvodnevni obisk.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson je poslal predsedniško jet letalo v Pariz, ki je sinoči pripeljalo sem predsednico indijske vlade Indiro Gandhi. Noč je prespala v Williamsbur-gu, danes zjutraj pa jo bo helikopter pripeljal pred Belo hišo, kjer jo bo sprejel predsednik L. B. Johnson. Razgovori med njima bodo trajali dva dni.
Predsednica indijske vlade bo skušala predsedniku Združenih držav obrazložiti svoje poglede na potrebe Indije in na obseg pomoči, ki bi jo rada dobila iz Združenih držav. Trenutno imajo te že od Kongresa odobrenih 500 milijonov za gospodarsko pomoč Indiji. Ti krediti so bili zadržani lansko poletje, ko je prišlo med Indijo in Pakistanom do vojne zaradi Kašmirja. Tedaj je bila ustavljena Indiji in Pakistanu tudi vsa vojaška pomoč.
Indira Gandhi se je baje pripravljena tudi v bodoče odreči vsej ameriški vojaški pomoči, če bi taka pomoč Indiji pomenila tudi obnovo vojaške pomoči Pakistanu.
Predsednik Johnson Indiji gospodarske pomoči ne bo odrekel, pritisnil bo le, naj Indija najprej sama stori svoj del in ne gleda samo na to, kako jo bo Amerika preživljala. Amerika kljub vsemu svojemu obilju tega ne more stalno vršiti. Indira Gandhi je prepričana socialistka in bi se a-meriški pomoči odrekla, če bi se le kako mogla, posebno še če bodo z ameriško pomočjo zvezani “nujni nasveti” naj da Indija več možnosti privatnemu kapitalu pri naporih za napredek in izgradnjo indijskega gospodarstva, kot je to povedal senator Frank J. Lauschc zadnji petek, torej tik predno je Indira Gandhi bila na poti v Združene drža-
Kongresnica Mrs. Bolton poslala zopet bojevita
CLEVELAND, O. — Ker zopet kandidira, se ji leta ne smejo poznati. Kaj bi pa rekli volivci? Zato se je zadnje čase zagnala v izredno aktivno presojo političnih dogodkov, posebno takih, ki bi vsaj posredno lahko koristili njeni kandidaturi.
Zadnjič se je na primer zagnala v načrt, da podpredsednik potrebuje lasten dom. Nihče ne bo tajil, da se na glavo vsakokratnega ameriškega predsednika grmadi preveč dela. Naj je še tako priden, nekaj dela bo moral odvaliti na podpredsednika. S to taktiko je začel že Eisenhower, nadaljeval jo je deloma celo Kennedy, veliko bolj jo pa u-veljavlja Johnson. Podpredsednik pa seveda ne more prenašati vseh svojih uradnih poslov kar v aktovki od kraja do kraja, kjer dela. Potrebni so mu primerni uradni prostori. Če je kje narejena napaka, je narejena v tem, da na take uradne prostore ni do sedaj še nihče mislil, tudi republikanci ne. Osporavati danes potrebo po uradnih prostorih za podpredsednika je navadna volivna demagogija, ki je pa še tem bolj neslana, ker veže to zadevo s sklepom federalnega tajnika za narodno obrambo McNamara, da trenutno ni čas za investicije v stanovanjske hiše pripadnikov naše narodne o-brambe.
Kongresnici tudi ni prav, da pritiska Johnson na podjetja in unije, naj se držijb * priporočil”., kako daleč lahko dvigajo mezde in cene. Naj bi federacija rajše omejevala svoje izdatke na pametno mejo. Ker tega ne dela, rastejo cene, pada pa temu primerno kupna moč našega dolarja. Seveda ima kongresnica prav, toda pozabi pa na podjetja in njihove dobičke. Dobički ne padajo z neba, ustvarjajo jih stalno naraščajoče cene. Na to o-kolnost opozarjajo vsi, kdor pa kandidira, mu je pa težko, da u-grizne v tako kislo jabolko, posebno če so volivci zainteresirani bolj na dobrih kot na stalnih cenah.
SUKARNO SE JE PODAL,
NOVA VLADMBJAVUENA
Predsednik Indonezije Sukamo se je podal pritisku vojaštva in pristal na imenovanje nove vlade, v kateri je poleg gen. Suharta tudi gen.
Nasution in več drugih odločnih nasprotnikov komunizma.
SINGAPORE. — Indonezija je končno dobila novo vlado, v kateri ni komunistov, zato pa več odločnih njihovih nasprotnikov. Predsednik Sukamo se je imenovanju take vlade upiral, pa moral končno popustiti, ko vojaštvo ni odnehalo in je nastopila nevarnost novih demonstracij in izgredov v glavnem mestu Džakarti. Včeraj je preko radia objavil novo vlado, ki jo sestavlja 30 ministrov, poleg tega pa še njeno šest-člansko predsedstvo, ki je nekak njen izvršni organ. Na njegovem čelu je dr. Johannes Leimena, til let stari kristjan, ki je bil v večini prejšnjih Sukarnovih vlad, le da ni bil nikdar na vodilnem mestu. Na tem je bil dr. Subandrio, proti kateremu so bile v glavnem naperjene vse študentovske demonstracije, ker so ga smatrali za stvaritelja, zagovornika in vodnika povezave z rdečo Kitajsko. : p mama Ana Kožar, roj. Gramc,
Vedno več bolnic
WASHINGTON, D.C. — Število bolnic v deželi se je od leta 1920 podvojilo, število bolniških postelj v njih pa v istem času potrojilo.
Iz Clevelanda in okolice
Rojstni dan —
Rojak Anton Koshel z 1157 E. 61 St. praznuje jutri svoj 85. rojstni dan. Je še kar pri trdnem zdravju. Čestitamo in mu želim.) še mnogo zdravih in zadovoljnih let!
V bolnici—
Mrs. Josephine Piki s 15403 Ridpath Avenue je bila odpeljala pretekli teden v Euclid Glenvillc bolnico, kjer so ji dali poškodovano nogo v mavec. Obiski so dovoljeni. Je v sobi 514.
Žalostna vest—
Rojak Frank Kozar, ki živi sedaj v Las Vegas, Nev., se je oglasil pretekli teden v našem uradu in sporočil, da mu je umr-
Turškega predsednika Gursela so odpeljali domov
WASHINGTON, D.C. — Kot smo poročali, je ležal turški predsednik republike G u r s e 1 skoraj 2 meseca v znani vojaški J
Kriza, ki je bila včeraj z imenovanjem nove vlade končana, se je začela 21. februarja, ko je Sukamo nenadno imenoval novo, zelo levičarsko vlado in odpustil gen. Nasutiona, ki je vodil boj proti komunistom in njihovim podpornikom od poskusa komunističnega prevzema oblasti v preteklem oktobru. Sukarno je upal s tem korakom pridobiti nazaj oblast, ki so mu jo generali vzeli, ker so ga sumili, da je vedel za komunistični prevrat in na tihem držal z njim. Proti temu so nastale v glavnem mestu Indonezije Džakarti obsežne demonstracije, ki sta jih policija in vojska mirno gledali. Demonstranti so vdrli v zunanje ministrstvo in tam prišli do dokumentov, ki so položaj Subandria močno poslabšali. Napadli so tudi kitajsko poslaništvo in tudi tam odnesli razne obremenilne dokumente.
Sukamo je spoznal, da sam ni več kos položaju, zato je pobla-Stil poveljnika armade gen. Suharta, naj vzpostavi mir in red. Ta je to storil, ko pa je hotel, da Sukamo imenuje novo vlado brez komunistov, se je ta temu uprl. Včeraj je končno popustil in sprejel v vlado celo gen. Nasutiona, v katerem iz-gleda vidi svojega glavnega tekmeca za vodstvo Indonezije.
Poleg gen. Suharta in gen. Nasutiona, so v vladi še bolj znani ministri, dr. Leimena, sultan Hamengku Buwono, dober prijatelj gen. Nasutiona, po poli-
iz Vinjega vrha v fari Sv. Križ 'ičnem prepričanju konservati-j prj Kostanjevici. Tam zapušča 3 vcc, ki se zavzema za nevtralne i ^ politiko Indonezije v odnosih do sosedov, in Adam Malik, pod-
nove in 3 hčere, tu pa omenjenega.
Ljubljana ima jutri, v sejo v navadnih prostorih
predsednik vlade in zunanji mi- j ^Khib
nister. Tudi ta je za nevtralno !
.....	torek
zunanjo politiko.	i	„ ,	.
v SDD na Recher Avenue.
Po Sukarnovem govoru je I / nhišnica
preko radia govoril še gen. Su- j V sr" do'ob osmih bo v cerkvi
harto. Dejal je, da sta razpust' Pav]a na charden Rd. sv.
Komunistične partije in areta-|Maša za pok Matildo Walland
cija 15 ministrov, ki so podpirali ob 2?_ oblctnici smrti.
komuniste, šele začetek nove dobe za 106 milijonov Indonezijcev.
V sredo ob 7.15 bo v cerkvi zv. Štefana na Lloyd Rd. sv. maša za pek. Franka Ipavec ob obletnici smrti.
Koncert Glasbene Matice bil l tkrbno pripravljen—
Koncert Glasbene Matice vče-' raj popoldne je bil skrbno pri-I pravljen in odlično izveden. Žel | je obilo priznanja občinstva, i Obisk je bil srednje dober. — j Podrobno poročilo bo objavljeno i v “Kulturnem obzorniku”.
Zadnje vesti
MOSKVA, ZSSR. — Povabilu na 23. kongres Komunistične partije ZSSR, ki se začne jutri tu, so se odzvale vse Komunistične partije razen kitajske, albanske, japonske in novozelandske. Nekateri trdijo, da bo na tem kongresu prišlo do končnega razkola med Moskvo in Vcipingom.
PALOMARKS, ............ j	ŠT
marica ZDA je objavila, da je	Q_____
vodikova b o m h a zdrknila
K molitvi—
Članice Podr. vabljene nocoj
št, 14 S2Z so ob sedm ih v
ho zato
Leteči krožniki b iz močvirja uhajajoči piini?
Vzhodna Nemčija je po ve-1 bolnici Walter Reed v nezavesti, tudi Johnson, kolikor se je pač
Mislijo, da so mu dnevi
likosti površine enaka Tennessee.
državi! Pretekli petek so ga odpeljali dalo. I domov. Od njega se je poslovil šteti.
BONN, Nem. — V Bonnu si diplomatje in politiki ne zakrivajo dejstva, da bo DeGaullova politika proti NATO najprvo in najbolj zadela Zahodno Nemčijo in ne “Anglosaksoncev”, kot general rad namigava. Spravila bo namreč bonnsko vlado v sledeč neprijeten položaj:
Na podlagi pogodbe med zahodnimi zavezniki in Nemčijo imajo Amerika, A,nglija in Francija v Nemčiji svoje čete. Te čete so vključene v NATO, niso torej podrejene ameriški, angleški in francoski vladi, ampak skupnemu poveljniku NATO, ameriškemu generalu Lemnitzerju. Kot take imajo tudi možnost, da dobijo ameriško atomsko orožje, ki pa ostane pod ameriško kontrolo. To se pravi: general Lem-nitzer ne poveljuje samo četam NATO, ima obenem tudi ključe do zalog atomskega orožja, koli' kor se nahajajo te zaloge v rokah NATO.
DeGaullova politika bo najprvo zadela Nemčijo
čim dalj časa nevtralna. Poseb- be NATO, je obenem oznanil tuno noče vplivati na Zahodno di konec zasedbene pogodbe.
Tako atomsko orožje in pod takimi pogoji imajo tudi sedanje francoske čete, kar jih je v Nemčiji, in so vključene v NATO. Jih je vsega skupaj 23,000. Ako De Gaulle odtegne te čete poveljstvu NATO, bodo avtomatično zgubile tudi pravico do zalog ameriškega atomskega orožja, ki je kot rečeno pod ameriško kontrolo. De Gaulle ima že nekaj lastnega atomskega orožja, toda ne toliko, da bi lahko nadomestil vse ameriške zaloge. O-stane pa še druga možnost: da Amerika dovoli francoskim četam, da imajo pod dosedanjimi pogoji še naprej ameriško atomsko orožje. To pa more dovoliti samo ameriški Kongres. Da bi v Kongresu pristali na tak kompromis, je malo verjetno, kajti na Kapitolu niso ravno navduše-n za politiko generala De Gaul-la.
Naša administracija želi, da o-stane v tem kočljivem položaju
Nemčijo, kaj naj napravi. V Bonnu bi seveda radi videli, da ostanejo francoske čete pri njih: čim več zavezniških čet je v Nemčiji, tem manj je nevarnosti, da bi padla Rusija v skušnjavo in začela na Nemčijo pritiskati z vojaško silo. Na drugi strani pa čuti nemška vlada, da bi nastal v Nemčiji nemogoč položaj, ako bi na primer ameriške in angleške čete imele več in boljšega atomskega orožja kot bi ga imele francoske.
Nemška vlada se je trenutno postavila na stališče:	v veljavi
sta dve pogodbi; prva ureja vprašanje zasedbe zavezniških čet, druga pa ureja razmere v NATO, kolikor se to tiče Nemčije. Obe pogodbi sta povezani, nobene ni mogoče izvrševati brez druge. Kdor podere eno pogodbo, podere tudi drugo. De Gaulle ni torej napovedal konca pogod-
daljc v globino in se njeno reševanje iz morja še dalje zavleklo. Bomba je padla v morje 17. januarja letos, j DETROIT, Mich. — Strokov-ko sta trčila v zraku strategic- njak Letalskih sil za “leteče ob-4 vodiko- jekte” dr. J. Allen Hynek je v petek, potem ko je ves teden zasliševal one, ki so videli razne leteče objekte v bližini Ann Arbor j a in Hillsdale v Michiganu, dejal, da je mogoče večino teh
ni bombnik B-52 s vimi bombami in jet-tanker. Tri vodikove bombe so padle na kopno in so jih naglo našli in odpeljali, četrta pa je sedaj okoli 2500 čevljev globoko v morju nedaleč od tu.
videnj obrazložiti z organičnimi plini, ki uhajajo v tem času iz zemlje, ko se je ta odtajala. Fotografije z dvema svetlima Volivna borba ni posebno ži- j črtama kažejo Mesec in Venero, vahna, vsi napovedujejo zrna-j Dobila sta podobo svetle debele
LONDON, Vel. Brit. — V retries bodo v vsej Veliki Britaniji parlamentarne volitve.
De Gaulle pa dela razliko: bori se proti vojaški organizaciji NATO, ne pa proti Severnoatlantskemu paktu samemu, ki bi ga rad ohranil, in ta je po njegovem povezan z zasedbeno pogodbo.
Nastal je torej v nemških diplomatskih, vojaških in političnih krogih živahen razplet idej in različnih stališč, ki se tičejo bolj Nemčije in Francije. Francije, dodamo zato, ker bi De Gaulle rad ohranil prijateljstvo z Nemčijo. Ako bo pa s svojo politiko postavljal prijateljstvo pred tako težke preskušnje, je vprašanje, ali bo še dolgo zdržalo. Saj se je glavni zagovornik prijateljstva dr. Adenauer že u-maknil iz aktivnega političnega življenja.
go delavski stranki, ki se zavzema za trdno povezavo z Združenimi državami, med tem ko konservativci škilijo nekaj proti Parizu.
RAWALPINDI, Pak. — Predsednik rdeče Kitajske Lin Šao j* je v soboto izjavil, da bo 650 milijonov Kitajcev stalo “neomajno” na strani Pakistana proti tujim napadalcem. Rdeča Kitajska bi v zameno za to obljubo rada dobila pakistansko podporo za “osvobodilni boj” v Vietnamu. Pakistan je zaveznik Amerike v okviru pogreb CENTO in SEATO.
j črte, kej je bil film dalj časa eksponiran.
To tolmačenje spominja na razne lučke, ki smo jih včasih videvali nad močvirji v naši domovini in so si jih ljudje razlagali na vse mogoče načine od ‘čarovnic” do “blodečih duš” in strahov. Ker živimo v modernejši dobi, so to sedaj “leteči krožniki”.
Proračun okraja Cuyahoga presegel 96 milijonov
CLEVELAND, O. — Okrajni komisarji okraja Cuyahoga bodo v četrtek odprli nov okrajni proračunu, ki se je že močno pribli-
žal znesku $100 milijonov. Znaša namreč že $96,457,000. K stroškom okrajnega proračuna bodo hišni posestniki prispevali 14%, trgovina in industrija 21%, država in federacija pa 50%, ostanek bo pokrit iz raznih malih dohodkov.
Za javno upravo bo porabljenih 19' ; , za socijalno politiko pa celih 70', . Na okraju pravijo, da moramo prihodnje leto računati že s proračunom $100 milijonov.
mm$M DoisowiMA

HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44 J 03
National and international Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of J uly Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece l a Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83	No. 61 Mon., March 28, 1966
Kanali do Peipinga in Hanoia
Čeprav ni trenutno veliko upanja, da bi kitajski in vietnamski komunisti kaj popustili od svojega stališča, ki zahteva kapitulacijo naše dežele v vietnamski vojni, je naša diplomacija vendarle prisiljena, da nenehoma išče pota in načine, kako bi komuniste pripravila do razgovorov. Ker Amerika nima svojih diplomatov ne v Pe;pingu ne v Ha-noiu, se mora posluževati posrednikov, teh pa je cel trop. Zanje velikokrat rabimo besedo kanali, državni tajnik Rusk je celo rabil izraz antena, pa se ni prijel. Kdo so torej ti kanali ?
V prvi vrsti pridejo vpoštev diplomatje tistih držav, ki imajo svoja poslaništva v Peipingu in Hanoiu. Teh ni veliko, kajti rdeča Kitajska nima preveč rednih diplomatskih stikov z zunanjim svetom, še manj pa seveda Hanoi. Ta kanal bi bil najbolj priroden, ako bi bilo komunistom kaj prida do dobrih odnosov do tujih diplomatov, pa jim ni. O tem so sc morali najpreje prepričati Angleži v Peipingu. Hiteli so, da navežejo redne stike s Peipingom, pa se je pokazalo, da se kitajskim komunistom ni prav nič mudilo. Ko pa je prišel v Peiping angleški poslanik, je kmalu ugotovil, da nima nobenega pravega posla, kajti uradnih stikov je imel s kitajskim zunanjim ministrstvom le malo, družabnih pa z vidnimi kitajskimi komunisti še manj. Zato je moral večino časa porabiti za opazovanje in branje časopisov. Tako dela še danes in tako se godi tudi drugim poslanikom v Peipingu. Poročila pravijo, da tudi v Hanoiu ni drugače, tudi tam so redki tisti diplomatje, ki se jim posreči, da lahko večkrat govorijo zasebno z vodilnimi vietnamskimi komunisti.
Nekaj bolje se godi poslanikom komunističnih držav ali bolje rečeno, se jim je godilo do kitajsko-ruskega spora. Do takrat so lahko videli v kitajskih komunistih ne samo kitajskih diplomatov, ampak tudi tovariše. Danes tega ni. Ako so rdeči poslaniki nevtralni ali celo prijatelji Moskve, jih v kitajskem zunanjem ministrstvu gledajo postrani, kot da bi bili zastopniki kapitalističnih držav. Samo malo na boljšem so rdeči poslaniki v Hanoiu. Vietnamska vlada jih sicer mora gledati od strani, da se ne zameri Peipingu, toda ne odklanja tudi prijateljskega razgovora, ako prilika nanese. Ameriška diplomacija ne more torej pričakovati, da bi po tem kanalu zvedela kaj prida, kaj se godi v Peipingu in Hanoiu.
Drugi kanal je manj znan, pa je včasih kar dober. So to kitajska in vietnamska zastopstva po vsem svetu. Kitajski in vietnamski diplomatje pa ne smejo biti preveč pogumni. Zato so najrajše samo za potovke ali poštarje, kar je v diplomatskem življenju večkrat zelo važen posel. Pred par meseci je imela na primer naša diplomacija stike z vietnamsko komunistično vlado preko burmanske prestolice Rangoon. Tam sta se sestajala zaupnik našega poslanika in zastopnik vietnamskega poslanika. Prenos pošte je menda funkcijoniral kar dobro. Po nesreči je bil kanal prezgodaj odkrit in s tem tudi pokopan. Podoben kanal je zadnjič odkril angleški ministrski predsednik Wilson v Moskvi. Njegov minister, ki ga je spremljal v Moskvo, je zašel tudi na vietnamsko poslaništvo in našel vrata odprta. Ali bodo ostala odprta za dalj časa, v Londonu ne vedo.
Najbolj čislan kanal so seveda tisti diplomatje, ki so v Peipingu in Vietnamu dobro zapisani. V obeh prestolicah cenijo na primer pakistanske diplomate, ker jih smatrajo za možne zaveznike v sporih z Indijo. Dobro so zapisani tudi nekateri črni diplomatje iz Afrike, ne uživajo pa praviloma osebnega ugleda, ker so preveč klepetavi. Veliko vlogo bi lahko igrali francoski diplomatje, posebno v Ha-naoiu. Pa jim naša diplomacija ne zaupa, ker ni prepričana, da bi ostali zmeraj ves nevtralni, kot se za posrednike spodobi. Pi'leg tega hoče general De Gaulle igrati tudi vlogo svetovalca in ne samo posrednika, to pa seveda ne hodi v račun ne Ameriki, ne Vietnamu, ne Kitajski.
Čudna diplomatska pota spravijo lahko diplomata v ugoden položaj, ravno tako pa lahko tudi iz njega. Egiptovska diplomacija je bila na primer v Peipingu dobro zapisana, sedaj pa ni več. V Peipingu in Hanoiu pomenijo velikokrat tudi diplomatje malih držav neverjetno mnogo. To so take države, ki jih komunisti hočejo rabiti za svojo politiko. Tem pa naša diplomacija ne zaupa.
Poleg diplomatskih kanalov obstojajo seveda tudi še drugi. Je na primer precej politikov, ki si hočejo pridobiti ugled s posredovanjem med Ameriko in Kitajsko. Dosedaj še nihče med njimi ni ime! sreče. Podobno se godi tudi raznim vrhunskim in mednarodno znanim kulturnikom. Tudi ti niso do sedaj mogli ničesar opraviti v Peipingu. Skrivnostni kanali postanejo lahko posamezni gospodarstveniki, posebno tisti, ki trgujejo z orožjem. Kdor prodaja orožje v Peipingu in je spreten, lahko dosti zve in Qpozori na okoliščine, ki jih redna diplomacija ne more 'opaziti. Ti kanali imajo še posebno odliko. Jih ni mogoče opaziti, kajti v
mednarodnih stikih je zelo težko potegniti mejo med politiko in gospodarstvom.
Našemu državnemu tajništvu torej ne manjka prilik za iskanje novih kanalov do Hanoia in Peipinga, dasiravno ima tudi svojega uradnega, ki ne pozna posredovalcev. To so sestanki med ameriškim in kitajskim poslanikom v Varšavi. Je to edini uraden kanal, ki pa oživi le vsakih par mesecev in ne obravnava ravno takih problemov, kot je vietnamska vojna. Pa vendar ga ne zanemarjata ne Washington ne Peiping. Kdo ve, čemu bi ta kanal še mogel služiti.
Dogaja se zelo pogosto, da slišimo o novih potezah naše diplomacije in ne vemo, zakaj so potrebne. Ne zanesemo se tudi na uradne utemeljitve in razlage, ki se nam zdijo sumljive in nezanesljive. V takih slučajih so dale povod zanje novice, ki so prišle po tajnih kanalih, ki ne smejo biti izdani. Ni se treba na to jeziti. Ako res kaj pomagajo k miru, naj ostanejo tajni, dokler to zahteva mir.
M ilwauski zapiski
»F. T- ▼ ▼ ▼ ▼ ▼	T T T .Ti.T..T.T<.T«T	T* *JT**^W
MILWAUKEE, Wis. — Poročevalec milwauskih zapiskov je zelo zaposlen. Zadnje čase komaj najde čas, da napiše par vrstic. Naj mu čitatelji ne zamerijo, če ni rednih poročil vsak teden. Ker ne bi rad opustil vsako poročanje popolnoma, bodo novice prihajale od časa do časa, četudi ne tako redno, kakor smo bili vajeni.
•
V nedeljo, 27. marca, je praznovala fara sv. Janeza 50-letnico svoje cerkve. Dogodek je bil združen z veliko zunanjo proslavo, ki se je vršila v dvorani sv. Janeza na Deveti cesti. Začetek proslave je bil ob pol treh popoldne. Pevski zbor sv. Janeza je zapel ameriško in slovensko himno, nato je Emil Zortz, predsednik Društva Naj svetejšega Imena, pozdravil navzoče. Društvo N a j s v etejšega Imena je namreč bilo glavni pokrovitelj te proslave. K sodelovanju so pritegnili tudi vsa druga cerkvena d r uš t v a , kakor Društvo krščanskih žena in mater, Društvo Naše Gospe, C.Y.O. in pevske zbore.
Po pozdravu glavnega stolo-ravnatelja je pevski zbor zapel nekaj slovenskih narodnih, spremljal ga je na harmoniki John Mencak. Nato je vpeljal proslavo njen voditelj William Wiher. Po njegovih pripombah je govoril o rasti fare sv. Janeza župnik'p. Klavdij Okorn. Njegovemu govoru je sledila simbolična vaja na besede “Kako vzvišeno je Tvoje ime”. Izvajala so jo dekleta iz fare pod vodstvom Ivanke Modic. Nato je ženski zbor zapel nekaj pesmi. Sledil je govor bivšega upravitelja fare sv. Janeza Fr. Josepha Sipeka. Govoril je o gradbenih skladih in kampanjah, ki jih je fara imela. Po njegovem govoru je ženski kvartet zapel nekaj pesmi, nato pa še moški zbor. Po nastopu moškega in ženskega zbora sta nastopila dva zgodovinarja. Prvi del zgodovine od začetka do leta 1935 je obdelal lob n Pleško, ki je skoraj vsa ta leta član fare sv. Janeza, torej /e veliko stvari, ki so se v tem čas zgodile. Drugi del, od 1. 1935 do današnjega dne, je obdelal Frank Zakrajšek. Rojen tukaj v Ameriki, je bil vsa leta velik pokorni k za slovensko faro sv. Janeza, za kar mu gre vsa čast. Potem je mladinski pevski zbor zapel dve pesmi. Za zaključek programa je zapel zopet pevski zbor sv. Janeza. Petje in vse, kar je v zvezi z muziko, je bilo v spretnih rokah organista fare sv. Janeza g. Ernesta Majheni-cha.
Ves program z govori vred je trajal le dobro uro in pol. Nastop je bil v zgornji dvorani. Po programu zgoraj je bil banket v spodnji dvorani.
Po banketu je bil ples. Za muziko je skrbel znani muzikant in trgovec v slovenskem naselju Eddie Gallun.
Fari sv. Janeza čestitamo in ji želimo veliko uspeha na novem mestu. Kakor slišimo, bodo kmalu začeli zidati. Pa o tem malo več prihodnjič.
Zadnje čase imamo veliko bolnikov v naši naselbini. V St. Luke’s Hospital se nahajajo "‘Jack
Jazwinski, Mrs. Mary Kotze in E. Sasse. O Sasseju je znano, da je bil v veliki avtomobilski nesreči v Illinoisu. Pri tej nesreči je bila njegova žena ubita, on se pa kar dobro počuti. V St. Francis Hospital se nahaja Matt Potokar. V zavetišču za onemogle Mount Carmel na 60. in Layton A ve. sta Mrs. K. Stullar in Mary Bohte. V Murdale se nahaja Miss Marge Janich. Je še veliko drugih, ki so bolni, pa so doma ali pa so prav pred kratkim zapustili bolnišnico. Vsem želimo skorajšnjega okrevanja.
A
Pri Sv. Janezu bodo imeli tri-dnevnico. To je vsakoletni dogodek. Na zadnji dan tridnevni-ce je celodnevno češčenje. Tri-dnevnica se bo vršila v petek, soboto in nedeljo, dne 1., 2. in 3. aprila. Zaključek je vedno na Cvetno nedeljo. Ta tridnevnica je vsakoletna duhovna obnova za Slovence v Milwaukee. Letos bo vodil tridnevnico č. g. dr. Fr. Gole, ki ga naši Slovenci že dobro poznajo. Imel bo govore tako v petek in soboto in nedeljo. V petek in soboto bosta govora v slovenskem jeziku, v nedeljo pa v angleškem. Po vsakem govoru bo priložnost za sv, spoved. Ljudje lahko opravijo svojo velikonočno dolžnost, da ni treba čakati na zadnje dni Velikega tedna. Takrat se jih preveč nabere in potem tisti, ki navadno gredo enkrat na leto, ne morejo priti na vrsto. Dajmo jim priložnost, da se ne bodo izgovarjali, da niso mogli priti na vrsto. Slovence v okolici Milwaukeeja vabimo na tridnevnico in župnik še posebej prosi, naj se Slovenci te priložnosti poslužijo, da lahko opravijo svojo velikonočno dolžnost.
•
Pri Sv. Janezu so imeli birmo. To sicer ni nič posebnega. To se redno vrši po vseh farah v vsaki škofiji. Zanimivo je to, da je tako lilo kakor iz škafa, škof, ki navadno gre v procesiji v cerkev, jo je kar po bližnjici in z marelo ubral v cerkev, šele v cekvi se je mogla razviti procesija. Birma se je vršila s sv. mašo in odrasli birmanci so med sv. tpašo prejeli sv. obhajilo pod obema podobama. Zares cerkev postaja vedno bolj in bolj širokogrudna! Letos je bilo zelo malo birmancev. Vseh skupaj 27. Z ozirom na izredno stanje je precej otrok odšlo v druge fare na birmo. Fara je namreč na tem, da se seli in nihče ni vedel za gotovo kdaj. Povsem, kakor moremo sedaj zaključiti, izgleda, da bomo mogli tukaj ostati še nekaj mesecev. Ko bom kaj več zvedel, vam bom že sporočil. Kolikor mi je znano, bi župnik rad ostal toliko časa, da bo sezidal cerkev na novem kraju, če se mu bo to posrečilo, pa ne vemo. Res da stavba hitro raste, ko jo začnejo graditi, ali v danih razmerah, ko gre za cerkev, je pa to težko reči, kako hitro bo nova cerkev zrastla.
A
Slovensko društvo Triglav je imelo svoj redni mesečni sestanek v nedeljo, 20. marca. O veliko stvareh so se pomenili. Ne vem, če sem prav razumel, bodo menda letos začeli zidati kapelico v svojem parku. Imajo že o-
krog 400 dolarjev zbranega denarja v ta namen. Občudovati je treba njihovo korajžo. Vedno j imajo na programu kaj novega. Če ima človek cilj pred seboj, veliko rajši dela. Sestanek je bil posvečen 25-letnici smrti velikega slovenskega moža dr. Antona Korošca. Kratek pregled važnejših dogodkov iz njegovega življenja je podal župnik fare sv. Janeza. Predvsem je podčrtal kako velik Slovenec je bil pokojnik.
Zelo zanimiv je odgovor, ki ga je pokojni dal drugemu velikemu slovenskemu možu dr. An-
bi postale vodilo vsakega Slovenca.
Predavanje je bilo sprejeto z navdušenjem in člani društva so se začeli spominjati različnih majhnih dogodkov iz življenja pokojnika.
¥r@shia J© zapisati
Cleveland, O. — Čikaški hrvaški tednik “Danica” prijema o-pata kartuzije Pleterje v Sloveniji dr. Josipa Edgarja Leopolda zaradi njegovega podpiranja partizanstva in “varovanja državnega edinstva”.
Po “Danici” zvene Leopoldove tonu Jegliču^ Ob neki priliki ga besede kot besede nekoga, “v je škof vprašal. Kako, da ste vi katerem so združene osebe Pe-šli za duhovnika, ko ste ves v
Imeli smo in imamo Planico, desetine dobrih skakalnic različnih velikosti, a vedno le peščico toliko dobrih, da so smeli in mogli na velikanko. Tudi zdaj je ta-
PrePričzm>. da ! LeopM^upomblTa, Miha Marin-1 ko pa. je bil eden od vodnikov;
I “Osvobodilne fronte”. Vsekakor
tra Živkoviča in Mihe Marinka”, po itiki? Odgovor je vreden ve- živkovič je iznašel frazo o likega moža. Takole je odgovo-, “državnem edinstvu”, ki jo tudi Ker sem bil prepričan, da , j.pnnnlri imnrahiia TV/rm^ bom v tem stanu lahko največ storil za svoje ljudstvo.” V tem
požrtvovalnih smuških mladinskih delavk je bila po celi Sloveniji (in Avstriji, Italiji in Nemčiji) poznana učiteljica Minca Rabičeva. Razred za razredom, teden za tednom je pripeljala na planiške tečaje. Najvidnejši in najboljši slovenski smuški skakač, ki je izšel iz te šole, je bil odlični Janez Polda. Simpatičen, skromen slovenski fant, ki je ponesel svoje in slovensko ime preko naših meja na tuje skakalnice. Žal je prerano pred leti umrl, je pa še zdaj vzornik mlademu skakaškemu rodu doma.
je ves njegov življenjski pro- je žalostno videti, kadar glavar
slovenskega kartuzijanskega sa-
gram in cilj.
Vera v lasten narod in njego- 'mostana postane slepo orodje v vo bodočnost je tudi izražena v rokah komunističnih partizanov
njegovi sledeči izjavi: “Če bi nam bilo usojeno, da izginemo, bi se to že zdavnaj zgodilo. Toda vse je minilo, narod v temeljih zdrav, pa je ostal, vztrajal in se kalil ob naporu tujih sil, ki so si postavile za cilj, da uničijo vse, kar je slovenskega. Pot našega naroda še šele začenja. Ne v zaton, temveč v življenje z vero v Boga in samega sebe.” Take besede dajo novega poguma in naj
in objavlja boj na življenje in smrti tistim, ki so sovražniki “O-svoibodilne fronte”.
Le čemu so povezali pri “Danici” Živkoviča z Marinkom? Zadnjemu dajejo vsekakor preveliko čast, na njegovo mesto spada vsekakor Josip Broz-Tito, posebno če upoštevamo dejstvo, da je opat te slovenske kartuzije dr. Josip Edgar Leopold — Hrvat!
lo manj zmore tekmovati v tekmah med najboljšo mednarodno konkurenco.
PlausSea - slovenski ponog
LETHBRIDGE, Alta. — Od- čanih olimpijskih igrah (Gar-mevi m e d n arodnih hokejskih misch-Partenkirchen). Cvet ska-srečanj v Ljubljani se še niso , kalnega kadra je bil tam: Av-
povsem polegli, ko je smučarska Slovenija doživela važno športno, mednarodno srečanje smučarjev-skakačev. V Planici so v dneh od 25. do 27. marca priredili Planiški teden, t. j. treninge na velikanki z nedeljskimi poleti za zaključek te pomembne mednarodne š p o r t ne prireditve.
Po tridesetem letu je zrastel v Planici moderen smučarski dom, sprva namenjen predvsem smučarskim gostom. Tam so zimske in pomladanske snežne razmere zelo ugodne. Od zadnje gorenjske postaje Rateče, pa ob poti v dolino Planica, (ki se končuje v Tamarju pod Jalovcem) so zrastle v nekaj letih skakalnice: 25 m, 40 m, 80 m in nato velikanka (prav v smeri nasproti Doma) pod Poncami. Projektant in tehnični vodja gradnje je bil inž. Stanko Bloudek.
Pričelo se je v Planici 1. 1934. Tega leta so bili skoki na veliki skakalnici z udeležbo dotlej v skokih nepremagljivih Norvežanov. Predvsem sta se kosala brata Birger in Sigmund Ruud, od katerih je mlajši z 92 m postavil nov svetovni rekord, v lastno začudenje in začudenje takratnega športnega sveta. Nov svetovni rekord v nepozabni Planici, ob tromeji med Avstrijo, Italijo in Jugoslavije nekje ... Dolžina skoka je dala nove vzpodbude in prihodnje leto so spet povabili mednarodno priznane skakače. Odlično pripravljena skakalnica je prinesla spet nov rekord:	R. Anderson, 99 m
Nova športna veja smučarskega športa je bila rojena: smuški poleti. I	|
Po predpisih Mednarodne
strijci, Švicarji, Poljaki, Čehi, Norvežani. Ti so poslednji moment dobili od svoje zveze prepoved skakanja. Morda so mislili, da brez njih ne pojde. Pa je na tekmah dotlej skoro nepoznani Sepp — Bubi — Bradi, avstrijski skakač, poletel 101 m, prvič v človeški zgodovini je človek na smučeh skočil, ali če hočete plul čez 100 m po zraku. To je bil nepozaben trenutek in ta športni dogodek, ki se je izvršil v slovenski Planici, je v poročilih bruhnil v svet. Ime Planica je preplavilo svetovna športna poročila. Prvič in ne zadnjič. Šestkrat so se pred vojno zbrali najboljši povabljenci na planiški velikanki in vsakikrat so padali novi svetovni rekordi. Bil sem priča poletom vsa leta, ker smo bili mladi Ilirijani in športniki sploh pritegnjeni v organiziranje in izvedbo Planinskih tednov, kot so prireditve imenovali.
Takole so se vrstili rekordi, postavljeni v Planici:
1934: Birger Ruud (Norv.) 92 m 1935: A. Anderson (Norv.) 89 m 1936: Sepp Bradi (Avstr.) 101 m 1938: Sepp Bradi (Avstr.) 108 m 1941: Gehring (Nemčija) 118 m
Poslednja vojna leta in leta po njej do 1. 1948 je skakalnica propadala. L. 1948 so jo popravili in spet je padel rekord, Švicar Tschannen je zaplul 120 m. To leto je pravzaprav kot prvi dosegel to rekordno daljino naš slovenski skakač Janez Polda, ki je v izteku ipo 120 m skoku padel ' j in se uradno skok ne priznava.
Ker je skakalnica slabo kljubovala vremenskim neprilikam, so jo morali predelati, delno be-
smuške federacije (FIS) so srna-;	-«? ■> (° P»
.... ___ _ , ,	,	„„ j večali. Tako so zapisovali na
njej ponovne nove daljine in sedanji planiški rekord je 128 m, Recknagel (Nemčija).
trali za varne le skoke do 80 m, pa saj za večje daljine dotlej ni bilo skakalnic. Začel se je boj za daljše skoke in priznanje teh, za dovoljenje vsaj treningov, če že ne priznanih tekem na velikankah, boj, ki je trajal skoro dve desetletji in v jedru tega boja je bila vseskozi slovenska Planica.
Tretjič so se vršili skoki-poleti v Planici 1. 1936. Povečana je bila naša velikanka, odlično pripravljena in prvi poskusni skoki so kazali na ponovna presenečenja. Skakalnici so mednarodne klase dale ime mamutska skakalnica. Na treningih, ki so kazali na nov svetovni rekord, so se zbrali tekmovalci po kon-
Važnost Planice je poleg velikanke tudi v planiški skakalni šoli, ki jo je organiziral tam najprej klub, nato pa prevzel in nadaljeval poseben planiški komi-tej. Tuji in domači trenerji so nudili nasvete mlademu skakalnemu rodu. Namesto telovadnega pouka so imele okoliške šole (Rateče, Podkoren, Dovje-Moj-strana) smučanje in skakanje pod strokovnim vodstvom in najboljši slovenski skakači so izšli viprav iz te šole. Ena najbolj
Kot rečeno je imela Planica hude boje z Mednarodno smučarsko federacijo od vsega po-četka. Pa so šli smuški skoki mimo njenih določb, skakači so se tehnično izpopolnjevali, potisnili nekdanje skakalne kralje Norvežane ob stran in v Evropi so po Planici rastle nove velikanke, še večje od Planice. Mojstrovina inž. Bloudka je našla posnemal-ce, Nemci so zgradili velikanko v Obersdorfu in Avstrijci v Kul-mu (Salzkammergut). Ker stane priprava skakalnice za takole reprezentančno prireditev težke denarje in je težko večkrat na leto tudi zaradi različnih tekmovalnih terminov zbrati vso skakalno elito naenkrat, so tekmovanja oz. treninge na velikankah organizirali tako, da se vrše izmenoma na enT od teh. Tako so na tekmah tudi na ostalih velikankah padali svetovni rekordi kljub nevolji malo zavistnih članov FIS. Zapovrstjo svetovnih rekordov:
1950: Gantschnigg (Avstr.)
124 m - Oberstdorf 1950: Eder (Avstrija)
130 m - Oberstdorf 1950: Netzell (švedska)
135 m - Oberstdorf 1951: Taunu Luiro (Finska)
139 m - Oberstdorf 1961: Jože Šlibar (Jugoslavija) 141 m - Oberstdorf 1962: Peter Lesser (Vzh. Nem.)
141 m - Kulm 1984: Zandanell (Italija)
144	m - Oberstdorf 1965: Peter Lesser (Vzh. Nem.)
145	m - Kulm
Na treningu je dan pred rekordnim skokom skočil Peter Lesser 147 m, a po doskoku padel. Poslednje čase pa rasto velikanke tudi drugod, celo med Nordijci, na katerih pritisk in potuho so bili desetletja proti Planici in drugim velikankam. Ruka na Finskem, Finec Laiho, 113 m, Norveška gradi velikanko v Vikersundu... Na lanski prireditvi v Kulmu, kjer je dosedanja največja skakalnica, so bili skoki nad 130 m vsakdanja večkratna ponovitev. Od Jugoslovanov sta tam skočila Eržen 126 m in Zajc 130 m. Kje so meje človeški spretnosti in zmogljivosti? Ne trdijo tja v en dan, ko obetajo polete do 150 m in čez v bližnji bodočnosti. Zadnji Planiški teden je bil slovo od sedanje velikanke. Prireditev na njej je bila za 30-letnico prvega skoka čez stometrsko mejo. Kot častne goste so povabili vse živeče mojstre skokov minulih dni, ki so s svojimi dejanji pisali svoje in planinsko ime v zgodovinske strani smuškega športa in njegovega razvoja:	Bradi,
Hoell, Tschannen, brata Ruuda, Maruszarsz in seve domačini Šlibar, Albin Novšak, Rudi Finžgar in drugi.
•
Dolga je pot od prvega slovenskega skakalnega rekorda: 9 m, ki ga je postavil 1. 1921 v Bohinju Jože Pogačar, pa preko desetletij do Planice, Kulma i° Oberstdorfa, kjer je Jože šlibai" plul 141 m ... Pa naj obenem še (Dalje na 3. strani)
, sam me je dvignil. Opa-' Val sem ga s tako globokim llcsenečenjem, kot bi bil prišel
I i^kla. Nič se ni zdel ginjen 'tirno se je smehljal kot kak 'Jutnrljiv človek. In vendar, ,,0sPod, ga nisem zgrešil. Moja °Slja ga je zadela v čelo, en tiirneter pod levimi obrvmi:
- aya raza je to dokazovala. ,a ali je bilo orožje slabo a asano, ali je bil smodnik za-ali pa se je kr oglja odbila a koščeni lobanji, moj strel ni Pravil druge nesreče kot nez-3 no brazgotino.
dosmrtni nestvor me je prijel ‘ 2a° in me posadil na tla, se 4Enil nad menoj! me prijel za fl° ti mi rekel: “Zakaj posku-j nemogoče stvari, mladi 1Z' Povedal sem vam že, da tioja glava neobčutljiva za

b___________ u	“Čemu si pa narekoval svoja
]r°Slje in vi veste, da nikoli ne pisma v moji navzočnosti?”
Ueti. Ali vam še niso povedali, “Pa kaj za to, če je tudi res.
\je Ibrahim ukazal sedmim Ne morejo me okrasti; oni niso ^Pčancm, da me ustrele, pa ni Grki, oni so Angleži; sodnija ... moje kože? Upam, da si Tožil bom!” domišljate, da ste močnejši “In zgubil. One imajo potr-Sedem Egipčanov! Toda ali lilo.” da imate zelo lahko roko “To je res. Toda kako za zlom-človeka iz severnih krajev-7 ka sem izdal potrdilo?"
.tidar pa je to vaša stvar! Hu- “Ker sem ti jaz to svetoval,
. 'tila! Če bi me moja mati, o ubogi mož!”
• eri ste pravkar tako nespo- “Grozovitež, pes nekrščanski,
v° govorili, ne bila napra- i azkolnik peklenski! Ti si me	,
a tako trdnega, bi bil sedaj uničil! Ti si me izdal! Ti si me predebatirali, preden
'i.	°	I	....	I enrmol i	uh om
včste ia
k
ittl; ate itlji' k
•titev"
km
mož. Vsak drug na mo-
okradel! Osemdeset tiseč fran- =Pr=i«li, temveč jih enostavno o-
ri Pomlade. To me spominja izgubil bi 1= svoj delež. Toda oni večkrat prazn, m odtrgan, od > lepih časov. V vaši sta- imajo samo moj denar, izgubil resničnega življenja.
-Osti
%
KRALJ GORA
EDMUND ABOUT
ORB*
“Vi ste res dobri!"
“Njihova odkupnina te bo stala osemdeset tisoč frankov, ali slišiš? Osemdeset tisoč frankov iz tvojega žepa!”
“Ne pravite vendar takih reči! Zdi se, da so vas udarci tepli po glavi.”
“Govorim le to, kar je res. Ali se spominjaš, kako je bilo ime tvojima ujetnicama?”
“Ne, toda imam napisano.” “Hočem pomagati tvojemu spominu. Gospa se je imenovala Mrs. Simons.”
“No, dobro.”
“Družabnica tvrdke Barley iz Londona.”
“Mojega bankirja?”
“Prav gotovo.”
“Kako veš ti za ime mojega bankirja?”
VESTI
K dejanjem!
Kot piše ljubljansko “Delo”, so ljudje z odobravanjem sprejeli Titovo zahtevo, da je treba preiti od besed k dejanjem. Vendar se mnogi bojijo, da bodo posamezniki po stari navadi nekaj časa ponavljali za Titom, kaj je treba ukreniti, potem pa bodo zopet delali vse po starem.
Po mnenju ljudi stvari zato ne gredo dobro, ker nihče noče biti osebno odgovoren. Pa bi morala biti osebna odgovornost tem večja, čim pomembnejši je položaj, ki ga kdo zaseda. Tiste, ki se zavestno upirajo gospodarski reformi, bi bilo treba zamenjati drugimi, naprednejšimi ljudmi. Bil bi že čas — pravijo ljudje — da se nosilce konservativnih stališč in negativnih teženj tudi javno imenuje, ne pa tako, da se jih zmeraj skriva v brezimnost.
PLANICA — SLOVENSKI PONOS
(Nadaljevanje z 2. strani) nanizam jugoslovanske rekorde (ki so itak slovenski, saj vse kar v Jugoslaviji nekaj pomeni v
radna politika zamolčati. Doga- je oklical, da bo od sedaj “za-jajo se pa še hujše stvari. : časno’’ imenoval samo še mi-Kar ljudje slišijo na tujih po-' nistrskega predsednika. Pred-stajah, to pripovedujejo naprej, sednik sam bo pa sestavljal vla-o tem debatirajo celo v javnosti, do.
Take pritožbe so bile na dnev-
Mnogi ljudje tudi menijo, da je treba kritiko, ki prihaja od spodaj sprejeti z večjim zaupanjem ter ji tudi verjeti. Ali je res treba vedno čakati na plenume, namesto da bi že prej prisluhnili kritiki med ljudmi, jo seveda tudi upoštevali in po njej ustrezno ukrepali.
Tudi se je doslej pogosto dogajalo, da plenumi niso sklepov
so jih
pobočju Sabotina.
Prejšnje dni je bil dokončno sestavljen načrt, ki si je osvojil sledečo varianto: od Podsaboti-na na jugoslovanski strani bo vodila nova cesta do višne 210, t. j. kjer stoji zadnja, to je najviše ležeča hiša v štmavru. Od tam se bo cesta v vijugah začela spuščati proti desnemu bregu Soče. Reko bo prečkala nekoliko južno od železniškega mostu, šla po podvozu pod železnico in se izlila v Vojkovo ulico, ki je v središču Nove Gorice. Po italijanskem ozemlju bi šlo tako 1,600 metrov ceste.
Z novo cesto se bo okoristilo okrog 6000 prebivalcev goriških Brd, ki morajo sedaj uporabljati pot preko prelaza Vrhpolje, ki je visok 420 m. To se pravi, iz Dobrovega do Nove Gorice je 25 km, iz Medane 27, iz Vipolž celo 30 km. Z novo cesto bi se ta razdalja zmanjšala povprečno za 8-9 km, za južnejše kraje Brd pa celo za 18 km.
nem redu na vseh lokalnih ko-
sem izpostavil svoje ži- I bom vse. Ali veš popolnoma go- I	Gejše
nje štirikrat na dan in nisem lovo, da je ona družabnica tvrd- y enem od ljubljanskih listov prav nič premišljeval. | ke Berley?”	je v nedeljo, 13. februarja, izšel
“Kakor gotovo vem, da bom 0gjas z naslednjo vsebino: “Hole danes mrtev."	. tel LEV, Ljubljana, začasno za-
“Ne, ti boš umrl šele jutri. Ti posjj ocj p do 15 marca 1966 več
tem
r Pa vsi moji ljudje niso var-^ Pred krogljami in bi lahko javili kako novo neumnost,
y.J10 Napravili z vašimi rokami | se nisi dosti trpel. Povzročili ti | tovarišic prijetne zunanjosti,
tako- kot smo z nogami. Nič I bomo za osemdeset tisoč Iran-1 znanjem vsaj enega svetovnega He brani, da ne bi začeli kov bolečin. Kakšno muko naj jezika — pogovorno (angleščina, ■°i; toda radi vašega zdravja 'znajdem! Osemdeset tisoč fran- nemščina, italijanščina). Kandi ^ Počakal do jutri. Sedaj vi- kov! Osemdeset tisoč frankov! I datke naj se osebno zglase v taj 0i,6:. da je palica zelo vljudno Osemdeset tisoč smrti bi bilo L^tvu hotela, ki sprejema prija-ha^e> ki ne ubija ljudi; spoz- malo. Kaj sem vendar naredil I g vsak ,jan ocj 12. do 14.”
barp
tiki
bi
^ boste sami, da je tepen člo-1 'emu izdajalcu, ki mi je ukradel
ob,
| vreden dveh. Jutrajšnji I osemdeset tisoč frankov. Pah!
Vas bo nekoliko zaposlil. Otroška igrača; kratkočasenje! tifiiki ne vedo kam s časom. | Niti dve uri ni kričal! Iznašel
vas je navdahnila s sla-j bom kaj boljšega. Toda če bi Pob	Sicer pa bodite po-1 bili dve tvrdki istega imena?”
Sicer je res, da si v Ljubljani dovolijo marsikdaj marsikaj, toda ob prebiranju omenjenega o-glasa je marsikomu — zaprlo sapo. Kar je preveč, je le preVeč. In ker se je zdelo to preveč tudi nekaterim časnikarjem iz Ljub-
ValnQHia mirni: ko bo plačana I “Cavendish-Square, 31!
5 ^kupnina, bom ozdravil “Da, prav ta je! Norec, zakaj	so ge napotm na označeni
m	.	rane. Imam še nekoliko	me nisi obvestil, mesto da si me	naslov jn	poVprašali, kaj v ho-
§uBeyevega mazila. Treba	izdal? Zahteval bi	bil od niiPl	teiu LEV	s prijavljenimi tovari-
dveh dni in zopet boste	dvojno vsoto. One	bi bile pla-	šicami _	prijetne zunanjosti —
-	Plesali na dvoru, ne da bi	Mie; zadosti imajo.	Ne bi bil iz-
Wel
^ vaše plesalke, da vise na | dal potrdila
; nikoli več ga ne I Ne, ne! To je bilo
pravzaprav nameravajo.
“Jaaa, so malce zategnili v u-
j Pretepenega kavalirja.” I izstavim ... Ne, ne! To je bll° I pravi hotela, “čez dan bodo ta dz nisem Grk in grožnje me I zadnjič! ... Prejel od g. Simons dekleta nekakšne vodnice naših ' lj0 prav tako kot udarci. Po- sto tisoč frankov! Kakšen neu" Lostov po Ljubljani.” ltl 11 sem pesti staremu lopovu me-n stavek! Ali sem res jaz to P <*Dobro> £ez dan,” so prikimali vpil na vse pretege:	narekoval? ... Toda naj premi- lcolegij «kaj pa zvečer?”
ll6 , e’ revež, moja odkupnina Ulim! Nisem podpisal!... Da, “Zvečer? No, zvečer pa naj bi gar 0 nikoli plačana! Ne! Niko- moj pečat velja toliko kot pod- dekleta bile družabnice gostom ‘ksem prosil denarja! Dm- pis: dvajset mojih pisem imajo. I nagem baru. Da se razumemo,
So
na sedanjem moskovskem kongresu.
rodu.
1934: F. Palme, 62 m, Planica 1934: A. Novšak, 66 m, Planica 1935: A. Novšak, 67 m, Planica 1935: B. Šramel, 68 m, Planica 1935: B. Šramel, 72 m, Planica 1936: A. Novšak, 81 m, Planica 1936: A. Novšak, 89.5 m, Planica 1941: R. Finžgar, 95 m, Planica 100 m, Planica 1948: J. Polda, 109 m, Planica 1950: J. Polda, 114 m, Planica 1950: R. Finžgar, 114 m, Planica 1951: R. Finžgar, 117 m,
Oberstdorf
1961: J. Šlibar, 141 m, Oberstdorf
Dolga in ponosna pot od bohinjskega puklja pa do modernih velikank!
Pak
Cesar je rekel, da so se časi v njegovi domovini že toliko spremenili, da so gornje reforme glasne so bile v Ukrajini, na , postale potreba abesinskega po-Kavkazu in v haitijskih državah. 1 litičnega življenja. Zato se mora Mislijo, da so bile tako močne, I tudi v Abesiniji uveljaviti nače-da o njih ne bodo mogli molčati ,lo kolektivnega vladanja. Kakšni naj bi pa bili stiki med vlado in parlamentom, o tem cesar ni rekel ničesar.
Na Novi Gvineji tarife za neveste
SYDNEY, Avstral. — Na vzhodnem delu Nove Gvineje, ki je pod avstralsko kolonijalno upravo, so razmere na ženito-vanjskem trgu prisilile javno u-pravo, da misli postaviti posebno tarifo za odkup nevest, To je tam že stoletja stara navada, ki se je pa sedaj spremenila v razvado, s težkimi socijalnimi posledicami.
Cene za neveste so začele tako
Ruski sateliti se pečajo največ s špijonažo
ORLANDO, Ela. — Takega mnenja je NASA strokovnjak Sheldon, ki je na nekem shodu rekel, da se 46 ruskih satelitov, ki krožijo okoli Zemlje, peča s špijonažo. Letajo nizko nad zemljo, po 8 dneh pa izginejo. To se pravi: Rusi jih spravijo nazaj na zemljo, da jim odvzamejo filme, potem jih pa zopet pošljejo na polete okoli Zemlje. Seveda
Koliko je sloge rf.&d viainamskimi bsidisli?
ne boš dobil cd mene kot I Zakaj si zahteval od mene potr-1 nekakgne s]0venske gejše. Plesa-s,. ,v glai'r, 1,1 +; no Vin nič kori-1,Vila? čps,3 nričakuieš od teh f
1 tia a ' Ce se
Vi,

glavo, ki ti ne bo nič kori-1 ,iUa? Česa pričakuješ od renn naj M z gostii) kramljale. Po ti zdi prav, pa si jo | žensk? Petnajst tisoč frankov
tarifi — tisoč starih dinarjev na
;iQ "* takoj. S tem skažeš uslu- za svojo odkupnino ... Sama se-1 urQ jn sevecia pod strogim nad-ir,;^eni, pa tudi sebi. Prihranil bičnost vsepovsod! ... Zaupal bi zor"tvom in varstvom hotela ...
“Pod kakšnim varstvom, ce
l)es koš dva tedna mučenja in bil meni: izpustil bi te bil za-1 da te gledam, kar je še Utunj; še plačal bi te bil. Ce si
j 1prihranil si boš p$i reven, kot praviš, moraš vedeti,
i^;.1 hrano za dva tedna. Ne po- kaka dobrota je denar. Ali si k,;S iaj si; to je edina usluga, ki moreš samo predstavljati vsoto
osemdeset tisoč frankov ? Ali
pa naj bi prejemala dekleta odstotke tudi od zapitka, ki bi ga gost v njihovi družbi plačal?” Na zadnje vprašanje je ostala .	uprava hotela LEV časnikarjem
in	nejal	se je, zmajal z rameni	veš, koliko prostora zavzema to.	o(jgC)V0r menda dolžna. Sicer pa,
'tia!kel;	“Ta! ta! ta! p°gleite no	Koliko zlatnikov je to? in koliko	zakaj naj bi ga iskali, saj je od-
° ljudi! Ekstremni v vsem!	denarja si lahko pridobimo z	govor na dlani in ni, da bi ga še
nioreš storiti!”
vashestj° vržejo še roko. Ce bi hoslušal, bi obžaloval to že 4n tGden dni in vi sami tudi.
bosta plačali, o tem Ha prepričan. Še vedno poz-0^ ženske, čeprav živim ločen VasSveta. Kaj bi rekel svet, če o^hanes ubijem, jutri pa pride S6rt)Upnina? Razširilo se bo, da doč- Sn6del besedo in moji bo-U-1 etniki se, bodo pustili za-
«U|f
" hi kot jagnjeta, ne da bi pro-Za nn sam vinar svoje so-
osemdeset tisoč franki? To 3e I enkrat 'na glas ponavljali, premoženje, nesrečnež! Ti si mi	pustimo ob strani, da se to
ukradel celo premoženje! Ti si I var^em hotela LEV niti ne sa-oropal mojo hčer, edino bilje, 1.^ kakšen je poklic resnične katero ljubim na s\retu. Zanjo j	je ^0i da vabijo s časopis-
rklam. Toda če poznaš moje P0-1njmj oglasi mlada dekleta v opi-sle, moraš vedeti, da letam celo 1 ane namene — milo povedano
Vedno ista pesem
Leta 1963 je Jugoslavija dobila novo ustavo. Tedaj se je tudi spremenila iz federativne repub like v socialistično federativno republiko. Zaradi tega je bilo treba spremeniti tudi napise na bankovcih. Guverner Narodne banke Jugoslavije Nikola Milja-nič je to priliko izrabil, pa je dal izbrisati iz bankovcev ime države v slovenskem in makedon skem jeziku. Ostala sta le napisa v srbohrvatskem jeziku v cirilici in latinici.
Po gospodarski reformi bo tre-oa sedaj tiskati nove bankovce. Da se ne bi ponovila diskriminacija do Slovencev iz leta 1963, sta nedavno Janez Zemljarič in Jože Vilfan v beograjski zvezni skupščini sprožila vprašanj e napisu na novih bankovcih Zemljarič je opozoril, da so slo venski in makedonski občani dobili vtis, da bi nekateri centralistični krogi radi pod izgovorom “tehničnih” težav kršili in poteptali pravice o enakopravnosti jezikov v Jugoslaviji.
Guverner Narodne banke Mi-ljanič je nato priznal, da zaradi “tehničnih” težav še ni imel pravice, da izpusti pisanje imena države v slovenskem in makedonskem jeziku, a je zagotovil 0-ba interpelanta, da bo načelo federativne ureditve države dosledno upoštevano na vseh novih bankovcih. Prvi tak bankovec, ki bo izšel, bo za 100 novih dinarjev in bo prišel v obtok sredi prihodnjega leta. Na njem bodo enakopravno zastopani vsi štirje narodni jeziki.
Tako se v Jugoslaviji ponavlja vedno ista pesem: podrediti Slovence Srbom in Hrvatom in jim počasi, neopazno in zahrbtno odvzeti vse tiste pravice, ki jim gredo kot narodu. Hvala Bogu da so se v Sloveniji tega zavedli in ne molčijo več. Nastopi Vide Tomšičeve in sedaj Zemljariča in Vilfana pričajo, da Slovenci nočejo biti več ljudstvo hlapcev in Slovenija ne več molzna krava za ostale jugoslovanske republike.
hitro rasti, da jih le malokateri število ruskih Cosmos satelitov I ženin premore. So dosegle že ni stalno, včasih jih je v vesolju znesek $2,700. Zato se morajo nekaj več včasih manj. To je od-
SATrniv t ViPt _ 7nHnii I ženini in njihove družine zadol- visno tudi od vremena.
U	"	J 'ževati, da lahko omogočijo na- j Ruski strokovnjaki bi najbrže
kupe. To pa spravlja mar sikate-1 lahko postregli s podobnimi poro družino na rob gospodarske- datki o ameriških satelitih. Teh-imm ^ uuuiaiiunmii a propada. Uprava se zaenkrat nični napredek ne pozna nobene uznem le namu. ^ mogla odločiti, da postavi e- železne zavese na obe strani.
tatorja Diema. Iz takratne dobe|notno tarifo za v^° kolonija Ta-izvira tudi organizacija Zedinje- rife bodo postavljene po okraj-
politični dogodki so zopet sprožili vprašanje, koliko sloge vlada med raznimi budističnimi strujami Največ jo je bilo ob padcu dik-
ne budistične cerkve.
Ta organizacija je pa ostala na višini le nekaj časa v začetku 1. 1964. Kmalu so se v njej pokazale posamezne struje, ki so se postopoma naslonile na dva
nih svetih in ob sodelovanju z domačini.
Ženske dobijo delo
Haile Selasie postaja demokrat
Iščemo kuharico
Iščemo kuharico izkušena v restavraciji za dnevno delo. Kličite IV 6-3333. Na 18625 St. Clair Avenue.	(63)
Help Wanted — Female
ADIS ABEBA, Abes. — Abe-vodilna budistična redovnika I sinski cesar je dal abesinskemu Tri Quanga in Tam Chaua. Oba narodu že 1. 1931 pravi parla-imata glavno besedo pri budi- ment> M je pa ostal le za okrastih, toda složna nista, pa tudi sek cesarski diktaturi. Sedaj je ne prepirata se zmeraj. Zadnje I cesar spremenil svoje mne- I ^ tedne sta na primer kar složno |nje v svojem govoru po radiju 1	-
nastopala, toda nihče ne vidi v
tem jamstva, da bo sedanja sloj	dobijo delo
ga trajala še naprej.
Nekaj vpliva na budiste ima tudi solidna organizacija viet-1 MACHINISTS namskih katolikdv.' Katoliki in budisti so zadnje čase postavili svoja medsebojna trenja na stran in sedijo v skupnih odborih. Ker katoliki nastopajo solidarno, morajo hočeš-nočeš tudi budisti, drugače ni mogoče doseči nobenega sklepa o skupnih j akcijah.
Ravno to nerazčiščeno stanje! med budisti lahko predstavlja prvo veliko nevarnost za trajno konsolidacijo političnih razmer | v Južnem Vietnamu.
ke J^e" -^e bom onečaščal svo-Posla!-’
kisVV izvrstni mož> menda da sta te Angležinji pla-tluž.Da, plačali sta te kot za-
lete po gori, da zaslužim štirideset tisoč frankov. Ti si izsilil iz mene dve leti mojega življe nja; to je tako, kot bi bil dve
leti spal!”
Končno sem torej vendarle našel njegovo občutljivo točko. Stari palikar je bil zadet v srce. (Dalje prihodnjič)
Tuje radijske postaje zorijo ruske koiRunisio
MOSKVA, Rus. — L. 1963 jel Hruščev zbrisal motnje v tujih radio-prenosih. Od takrat ruska radovednost lahko posluša Glas | Amerike, BBC, švicarske postaje itd. Te postaje lahko ujameš I povsod, tudi ob rusko-kitajski meji, česar se Rusi kar prid- J no poslužujejo.
Na to neprijetno okolnost so I namreč opozorili pokrajinski komunistični kongres, ki jih je stranka prirejala po ZSSR za pripravo za sedanji glavni moskovski kongres. Na teh kongresih se je marsikateri govornik obregnil ob tuje radijo postaje | in tožil, kako ljudje ne poslušajo samo zabavne glasbe, ampak | tudi poročila in komentarje. Ta-1 ko zvedo ruski poslušalci mar- i sikaj, kar jim hoče njihova u-1
THE CLEVELAND PHEUČ53T1G Tea! Ge.
3784 E. 78 St. 311-1700
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp.
Mmrmsn
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELlEšš - gSYDOOTEL
Contouring and profiling Machines
rnmimm mim mas
imm
iotes
m XUBRP
aim
esfiiHE mm
Help Wanted
Wanted — woman for bar work on Fridays at 928 E. 72
(x)
WANTED
Secretary - stenographer in St. Clair, E. 61st St. area — 5-day week. Write particulars to: Main Post Office Box 5848, Cleveland, O. 44101.	(62)
MALI OGLASI
V najem
5 sob in kopalnico oddamo, j Poizve se v Somovi restavra-| ciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214.	(x)
mam gmohes
mmi umu
— Aluminijaste strešne šč.e izdelujejo v Avstraliji.
plo-
— zelo nesramno!
(“Večer”, list,3d izhaja v Mariboru, dne 1. marca 1966.)
Cestna povezava itied Brdi in Novo Gorico
Sp o r a zum Moro-Stambolič, sklenjen v času Morovega bivanja v Beogradu, predvideva tudi zgraditev ceste, ki bo povezala goriška Brda z Novo Gorico preko italijanskega ozemlja po
Naročile že sedaj
svojo velikonočno mesnino pri
(IMPtRMAN’5 (HOKE MEATS
1
520 EAST 200 STREET
IV 1-2380
t
Imamo prvovrstno s v e ž e meso, domače prekajene kranjske klobase, želodce, šunke, riževe in krvave klobase itd.
VSEM NAŠIM ODJEMALCEM ŽELIMO VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
Pošiljamo tudi po pošti!
mmmki
00NTMLLEB
mm\m
.jp
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1700
za čas sestanka
An Equal Opportunity Employer
(Oti)
Stanovanje v najem 1167 E. 58 St., 4 sobe in I kopalnica, v zidanem poslopju. 845. Vprašajte v stanovanju št.
12. Telefon 241-5521.	(62)
Dvodružinska 5-5
I Naprodaj je 2-družinska hiša v 'dobrem stanju, vse sobe velike, bakrene vodne cevi, plinska turneza, vetrpa okna in vrata, 2 garaži, lepa okolica E. 169 ceste in Grovewood. Vprašajo 23.500. j Dajte ponudbo.
HENRY F. STREKAL 20651 Lake Shore Blvd.
AN 1-2640
(62)
V najem
Lepo in čisto 4-sobno stanovanje s kopalnico. Vse velike sobe. Na 1008 E. 79 St. telefon 391-4184.	—(62)
V najem
Lepo 4-sobno stanovanje s kopalnico, zgoraj, plinski fumez se odda odrashm brez majhnih otrok Oglasite se na 1187 E. 61 St. ali kličite HE 1-7460.
—(23,25,28 mar.)
Slovenka ali Hrvatica
Iščemo hišno pomočnico za 2 ali 3 dni na teden. Starost pod 15. Lahko delo, nič otrok, lepa okolica, znanje angleščine nepo-trebnno. Kličite 371-3746.
(24,28 mar.)
Prijatsl’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St.Clair Ave. & fiRth St.: EN 1-4212
V najem
Oddamo 3% sob v mirni hiši, svoj vhod, blizu transportacija Kličite RE 2-8598.	(63)


TRYGVE GULBRANSSEN
In večno šume gozdovi

TTYIIIIIIIIX
“Ti imaš kri. Oni drugi bo umrl.” Njen glas je zvenel votlo in dih ji je zastajal. Z globokim vzdihom ‘je nadaljevala: “Ti boš živel in za teboj rodovi... tako visoko se bodo dvignili, kot se le more dvigniti človek.” Zdelo se jo, kot da plahutajo iz njenih ust veliki ptiči in se izgubljajo v temo.
Tereza je poslušala strme in odprtih ust, in da bi ne preslišala niti besedice, se je krčevito nagnila naprej. In Ana je govorila tiho in brezzvočno kakor prastara zgodovina. In vsakokrat, ko je zajela zrak, je za trenutek premolknila.
“Kralja je zadela nesreča —
----njegova rodbina je morala
zbežati--------vsi. Nekateri so
se na ladjah podali v tuje dežele
—	— — tam so postali poglavarji ---------drugi so odšli v
gozd---------
Prvi tvojih prednikov je odšel na sever, na Bjorndal------
—	in se tam naselil — — — Hammarbojci so mu zažgali hišo
nad glavo----------On in eden
izmed sinov--------sta se rešila
--------skozi ogenj in meče —
----izginila sta--------v gozd
--------Naslednjega leta je pogorel Hammarbo — — — do
temelja--------z vsem, kar je
bilo v njem živega. Na severu
so postavili nove hiše---------
in še zdaj stoje--------”
Tereza je strmela v senco na steni, ki je bila podobna živali
—	in se je neprestano premikala. Pri zadnjih besedah je visoko in ponosno dvignila glavo
—	potem pa jo je mirno in dostojanstveno sklonila; obležala je brez življenja, iz Aninih ust ni več prišla beseda.
Tereza je skrivaj pogledala k Ani in planila. Starka je sedela nepremično kot kip in se z glavo naslanjala na posteljno stranico
—	visoko in gospodovalno kot vse svoje življenje. Tereza je osvobodila otroka iz otrplih rok, ki so se še v smrti oklepale dečka, kot bi imele samo one pravico do njega.
CHICAGO. ILL.
MALE HELP
Order Checker Shipping Clerk
Need alert Man for Position with Future. Good salary and company benefits. WE 5-3033.
REESE FINER FOODS
1750 W. Wrightwood
An Equal Opportunity Employer
(62)
PRESSMAN
HYDELBER6 CYLINDER
A fine opportunity to work in a fast growing shop. Excellent chance for advancement. Top salary for experienced printer.
Call NE 2-2100
________________________(6U
BUSINESS OPPORTUNITY
LOUNGE: Includes padded Bar & Stools, table«, chairs, ice machine, New electric register, TV, 5 spigot dispensing system, coat rack, ample parking facilities, air cond., all mod. fixtures, 2 mod. rest rms. Must see to appreciate. Priced for quick sale $4,000 takes all, incl. stock. 778-9396 aft. 4.	(61)
Prosila je hlapca, naj vozi hitro, in olajšano je zadihala, ko so se za njo zaprla vrata na Bjorn-dalu. V predsobi je dala, kar sicer ni bil običaj, prižgati dvoje velikih sveč in z malim Da-gom v naročju je sedla h kaminu. Nepremično je strmela vanj kakor bi se bala, da mu ni vse skupaj utegnilo škodovati; toda Dag jo je gledal mimo, kot bi ne bilo prav nič posebnega čutiti med poslednjimi besedami na sebi Anine oči in roke.
Ko je prišel Dag in zagledal Terezo, luči in njen obraz, je samo vprašal: “Mrtva?”
“Da, in tako nekam čudno je govorila, da sem pozabila na vsa okrepčila, ki sem jih bila vzela s seboj zanjo.”
“Kaj pa je bila tako čudnega?”
“Oh, še zdaj me spreletava groza. Pravila je, da bo mali Dag živel, oni drugi pa bo umrl, in potem je govorila o krvi in nekem kralju----------in o kra-
ljevih sorodnikih.”
Dag se je smehljal, toda njegove oči so bile resne. “Kolikor mi je znano, Ana tega še nikoli ni bila pripovedovala ženski.” “Ne, — saj je tudi tokrat pripovedovala le malčku,” je odvrnila Tereza.
“Potem si je do smrti ostala zvesta. Današnje ženske se ji niso zdele vredne, da bi slišale take besede. O tebi je imela gotovo drugačno mnenje — a svojega starega nazora vendarle ni hotela izpremeniti. Malemu možu je pripovedovala zato, da bi tudi ti lahko slišala.”
Tereza se je čutila bogato nagrajeno. Nikoli je Ana ni prijazno ogovorila — in nikoli ji ni dala slutiti, da jo bolj ceni kot druge ženske. Hodila je svoja pota kot brezčutno bitje— toda pred smrtjo je izkazala Terezi večjo čast, kot pa jo je kdaj koli izkazala kaki drugi ženski.
“Kako daleč je prišla v svoji zgodbi?” je vprašal Dag. Tereza mu je povedala. Nemo je prikimal in zdelo se je, da je zadovoljen, ker ni povedala več. Če bi imela čas, bi bila Ana pač lahko povedala marsikatero divjo in surovo zgodbo. Zdaj je bil Dag poslednji, ki je poznal vso zgodovino svojega rodu. Zdaj je samo on odločal o tem, kaj se lahko še ohrani od vsega tistega, kar so mu bili pripovedovali o starih in mladih, ki so bili živeli že pred stoletji.
“Kaj je res, kar je Ana povedala o prvem moškem na Bjorn-dalu?” je nenadoma vprašala Tereza in ostro pogledala svo-
jega moža.
Dag je odvrnil, da ni vzeti vsake besede resno. Toda Tereza si je mislila svoje — in še tistega večera je zapisala vse, kar ji je bila Ana povedala. V prvi vrsti to — da ima mali Dag “kri” in da bo živel; ni kakšen smisel pa ni videla v tem, da bo moral oni drugi umreti. Dag pa je gledal na vse to drugače. Ana je bila o njem in njegovih bratih povedala isto, in njegovi bratje so morali umreti brez potomstva.
In morda je zaradi tega zvečer tako dolgo stal pri posteljici svojega najstarejšega sina, in bil odslej napram Torej u vedno popustljiv. Že malemu je: pustil, da je delal po svoji glavi. Dag je Aninim besedam verjel bolj, kot pa je priznal.
Za Aninim pogrebom je šlo zelo veliko ljudi — in na sedmino je prišla celo rodbina z Altbjorndala. Ana je bila stroga in neusmiljena; toda v naselbini skoraj ni bilo poroda, pri katerem ne bi bila poleg tudi Ana. Sama in z nasveti je vedno pomagala, kadar je kdo obolel, ali če se je kje pripetila kakšna nesreča. Nikomur ni šlo v glavo, da je resnično umrla. Vsak je čakal, da se bo vrnila. Počasi pa so se le vživeli v misel, da nikoli več ne bo, velika in suha, kakršna je bila, prestopila hišnega praga, kadar bo sila, ali kadar bo kdo obolel. Arna Hammarbo-jeva je odšla za vedno — zamolkla samota se je spustila na naselbino in se razrasla v strah.
O vsem tem je razmišljala Tereza, in ko šo se rodili otroci, ki so umirali zaradi nevednosti in slabe oskrbe, tedaj je čutila, da ;i je Ana zapustila dediščino. Zapomnila si je to in ono iz Anine dejalnosti, marsikaj pa je o bolezni in sličnem vedela tudi iz lastne izkušnje — deloma pa je našla navodila v zapiskih svoje babice. In tako je zdaj prihajala Tereza z Bjorndala na pomoč, če sta se v kakšno hišo v naselbini naselili nesreča in skrb. Prišla je, kadar je kdo obolel ali umrl, in potrebnim je pomagala tudi z jedjo in pijačo; kamor koli je prišla, povsod so se ljudje pomirili. Ljudje so jo sicer spoštovali že od prvega dne, toda zdaj so se njeni preudarnosti čudili tako v kočah kot na kmetijah.
Pri delu na kmetiji in v vsem, kar spada k njemu, je ukazovala kratko in jedrnato, in v vsem je bila stroga. Samo tako je lahko vse obvladala. Mnogo je storila sama, mnogo pa je zahtevala tudi od drugih. “Še predno iz-pregovorim besedo, bi moralo biti že opravljeno delo,” je bil njen vsakdanji pregovor. Ljudje so pravili, da je na kmetiji vsak dan toliko dela, kakor če bi se pripravljali na božič.
Njena moč in njen ugled sta rasla, in njeno ime so s spoštovanjem izgovarjali celo daleč spodaj v dolini.
Pogosto se je vozila v cerkev,
PREVELIKA PRIJAZNOST — Avstralski dingo v Lincoln živalskem vrtu v Chicagu, lil., je zelo prijazen. Na sliki ga vidimo, kako skuša svojo znanko Marge Seymour ugrizniti v nos.
toda vsakokrat jo je razjezila župnikova vnemarnost, in želela si je, da bi smela nekoliko po-gospodariti tudi v cerkvi.
Pri vsej svoji zaposlenosti pa je vendarle bolehala na slabosti — na svoji ljubezni do Daga. On je bil njena prva skrb, in bil bi že razvajen, če bi bil za to ustvarjen. Imel pa je veliko dela; hodil je svoja pota in bil je edini, ki ga Tereza nikoli ni mogla docela obvladati.
Le redko sta imela čas za razgovor, pa čeprav bi ga Dag tudi imel — iz dneva v dan je postajal bolj redkobeseden. S trdno roko je vodil kmetijo, se vozil v gozdove k drvarjem in na lov, in včasih je ostajal tam tudi po več dni. Drugič pa se je spet vozil v mesto in urejal — svoje, Terezine in Dorotejine — denarne zadeve. Denar je naložil na več strani, da bi ga vsaj večji del rešil, če ibi prišlo kje do poloma. Zato je imel posebno dober nos. Srebra so imeli pač na Bjorndalu dovolj, toda če se mu je ponudila prilika, ga je kljub temu kupil, in često je Terezi in Doroteji prinašal verižice in težke zlate zapestnice.
Veselilo ju je, ker je mislil nanju, Dag pa je imel pri tem svoje namene. Če bi se časi izpre-menili, srebro in zlato bi ohranila svojo vrednost, in cenili so ju povsod, kjer koli so se zbirali ljudje. Morda je mislil Dag tudi na to. Veselil se je, če so prišli n a kmetijo veseli ljudje; oni sami pa so bili pogosto vabljeni celo v mesto — in z marsikom so se seznanili. Iz mesta so' zdaj poklicali tudi krojača, ki je bil včasih delal Terezinemu očetu, in ta je sešil Dagu obleke, kakršne so nosili v mestu.
(Dalje sledi)
PREBERITE
povejte še drugim!
Vsak, ki se bo v marcu naročil na
AMERIŠKO
DOMOVINO,
bo dobival naš dnevnik EN MESEC
BREZPLAČNO
		
	MAREC SlliS sess mmm v	KOLEDAR društvenih prireditev
APRIL
3.— Dramatsko društvo LILIJA
poda I. Cankarjevo dramo JAKOB RUDA v Slov. domu na Holmes Avenue.
17. — Moški pevski zbor Slovan priredi Pomladni koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob štirih popoldne.
23.—Folklorna skupina KRES priredi VEČER NARODNIH IN UMETNIH PLESOV v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. Začetek ob 7.30. Po sporedu zabava. Igrajo “Veseli mornarji”.
23.	— Čikaški odsek SAVE priredili družabni večer s programom v veliki svetoštefanski dvorani. Igrali bodo “Mladi Slovenci” in Tivoli” orkester.
24.	— Materinski klub fare sv.
Vida pripravi obed v fari dvorani. Na razpolago bo od poldne do petih popoldne.
24. — Podr. št. 47 SŽZ praznuje
35-letnico obstoja skupno s državno konvencijo združenih podružnic SŽZ iz Ohia in Michigana v SDD na Prince Avenue.
priredi družabni večer v Baragovem domu.
MAJ
1. — Oltarno društvo pri Mariji
Vnebovzeti priredi banket ob 50-letnici svojega obstoja.
1. — Pevski zbor Planina poda
svoj pomladni koncert v SND na Maple Heights. Začetek ob štirih popoldne.
7.	— Tradicionalna spomladanska prireditev DSPB Tabor v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
8. — Pevski zbor Triglav poda
svoj letni koncert in priredi domačo zabavo v Sachsen-heim, 7001 Denison Ave.
8. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi materinsko proslavo v šolski dvorani. Začetek ob treh popoldne.
8.	—-Materinska proslava Slovenske šole Marije Vnebovzete v Collinwoodu ob treh popoldne v šolski dvorani.
i 1. — Banket SDZ ob njeni 16. redni konvenciji v Slov. nar. domu na 5050 Stanley Ave. Po banketu ples. Igra Eddie “B" Trio.
24. — Podr. št. 47 SŽZ priredi
večerjo za 35-letnico obstoja v Slov. del. dvorani na 10814 Prince AvenUe. Začetek ob petih.
30. — Društvo slov. protikomunističnih borcev v Clevelandu
14. — Clevelandski odsek akademskega društva SAVA poda družabno prireditev s programom v SND na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli
Slovenci”.
115.	_ "Mladi harmonikarji”
podajo v cerkveni dvorani pri Sv. Vidu koncert. Začetek ob 3.30 popoldne.
29. — Društvo SPB Cleveland:
Spominska sv. maša za padle žrtve zadnje vojske in komunistične revolucije pri Lurški Mariji na Providence Heights na Chardon Road v Euclidu.
JUNIJ
5. — Društvo sv. Jožefa št. 161)
KSKJ priredi piknik na svojih prostorih na White Road.
5. — Dr. H. Lobetov Spominski
sklad priredi piknik ob zaključku kampanje na Slovenski pristavi.
11. in 12. — DSPB Tabor priredi na Slov. pristavi spominsko proslavo za padle in pobite borce komunistične revolucije v Sloveniji.
19. — Otvoritev Slovenske pristave za leto 1966.
riju pri Sv. Vidu. Popol^j® piknik na prostorih sv. J°^e3 v KSKJ parku na White Rd'
21. — Slovenski športni Wfl.
priredi piknik na Sloven5
pristavi.
22. — Se začne XXVI. glaV*J
konvencija KSKJ v hotel"
Sheraton-Cleveland.
21. — S K D. Triglav Milwa«kJ
priredi svoj drugi letni pikn v Triglavskem parku. je združen s kratkim šp°r nim sporedom.
24. — Klub slov. upokojencev*!
Senklersko okrožje Prir piknik na farmi SNPJ.
28. — Belokranjski klub pr'r°.
piknik na Slovenski prista
SEPTEMBER
13. — Oltarno društvo fare Vida pripravi obed v av’dW riju. Postregli bodo od °P°
19.	— Fara Marije Vnebovzete
bo praznovala 50-letnico duhovništva župnika rev. M. Jagra z mašo in banketom.
26.—15. letni OHIO KSKJ DAN
v parku sv. Jožefa.
26. — Slovenska šola priredi
izlet na Slov. pristavo.
26. — S.K.D. Triglav Milwaukee
priredi prvi letni piknik v svojem parku, ob Wis. cesti 36, 4M. vzhodno od Waterford. Vhod nasproti Heg Memorial parka.
JULIJ
10.— Slovenska telovadna zveza
priredi telovadni nastop na Slovenski pristavi.
24. — Štajerski klub priredi
piknik na Slovenski pristavi.
31. — Slovenska šola pri Mariji
Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi.
AVGUST
7. — Društvo Najsv. Imena fare sv. Vida priredi piknik na Slovenski pristavi.
10.— Klub slovenskih upokojencev iz Euclida priredi piknik na S.N.P.J. farmi.
14. — Slovenski dom na Holmes
Avenue priredi svoj letni piknik v parku. sv. Jožefa na White Rd.
OKTOBER	„
1. — Jesenska prireditev P5
Tabor v Slovenskem domu Holmes Avenue.
23.— Pevsko društvo PLANIH
poda svoj jesenski koncer Slov. nar. domu na Maple n
29. — Slov. nar. dom na St. ^
Avenue priredi “Noč Sl° ni j e” v glavni dvorani D
NOVEMBER
5. — Društvo DANICA št.
SDZ priredi večerjo in p'6" SDD na Prince Avenue, j. — Društvo slov. protikom11'1 stičnih borcev v Clevela*1 i m a jesensko priredita dvorani Slov. doma na Ho**11
Avenue.	'
20.	— Pevski zbor Jadran P0^
koncert v Slov. del. dom*1 , Waterloo Rd. Začetek ob popoldne.	.
23.— Ples na večer pred Zabv* nim dnem v Slovenskem na Holmes Avenue.
DECEMBER
4. — Jesenski koncert pevskc;
zbora SLOVAN, združen proslavo 30-letnice zborov6 obstoja.	.
31. — Slovenski dom na H° jj|
priredi silvestrovanje v sV°J prostorih.
29. — Konvencijski ples KSKJ
v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
21.	— Sv. maša ob konvenciji KSKJ v cerkvi sv. Vida ob 11.45, po njej kosilo v avdito-
1967
FEBRUAR
12. — Klub slovenskih »P°,
jencev iz Euclida priredi
čerjo s plesom Recher Ave.
SDD
-tTTYTTTTimtmiiT7nzi:ii:^mcTiiixilnlžmiž?'
HOMES AV
15638 Holmes Ave.	LI 1-813$ l
Cleveland, Ohio 44110
IMA ZA VELIKO NOČ: polno zalogo domačih in povit*'1 šunk, želodce, raznovrstno prekajeno meso, okusne kranjs^6 klobase, riževe in krvave klobase ter sveže kvalitetno mes°' Poleg tega vse vrste grocerije, zelenjavo, ajdovo moko, kašo* domače kislo zelje in repo ter razne druge dobrote!
SPREJEMAMO NAROČILA IN RAZPOŠILJAMO PO POŠTI TUDI IZVEN MESTA!
gxxxxxxxxxxxxxxxxxzxxxz*xxxzxxx*rxxxxx.xx:i:iix>;xrxs7
IZ OČI V OČI — Mačkam so ribe zelo všeč, toda te na sliki so za muco, ki jih gleda iz oči v oči, malo prevelike. Slika je bila posneta v Miami morskem akvariju.
N