li, KnfltaL v urnim i m*, is. mamo im XU0.tetL .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen ... . . k 24- 12*— .......fr- • • a — ceso leto poi leta cetrt leta na ir.esec v epravništvu prejeman: celo leto......k 22 *- poMeta........11 — ćetrt leta........5-50 na mesec....... \-qq Dopisi naj sc frankirajo. Rokopisi se nc vračajo. Uredništvo: KnaHova ulica at. 5, (v pritličju levo), telefon at 34. likala viaJt eaa zvečer irraeaaai nedelja ta »ražalite. Inserati veljajo: peterostopna petit \Tsia za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru. L pravništvu naj pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stavi --— Posamezna številka velja 10 vinarjev. —------------ Na pismena naročila brez istodobne voosfatve naročnine sc ne ozira. Narodna liskama telefon it. Si. »Slovenski Narod* velja po pošt?: za Avstro-O^rsko: za Nemčijo: celo leto.......K 25*— cef0 jctD.......K 2§*-* pol leta.......> 13* - četrt leta........ 650 j 23 Ameriko m vse druge dežete: na mesec *."..".".- , 2*30 ' celo leto.......K 30* — Vprašanjem glede inseratov naj se priloži 2a odgovor dopisnica aH znamk* TJpravnlatvo: Bnaflova ulica št. S, (spodaj, dvorišče levo), telefon AL tS Državni zBor. Dunaj, 17. januarja. Pred precej polno zbornico In številno zasedenimi galerijami se je danes izvršila ministrska premijera. Overturo so preskrbeli češki radikalni, katerih ^ilni oglušujoči kriki so bili prav primerna godba k prazne-nrn ropotanjn s frazami iz katerih i." deloma obstojal nastop protagonista barona Bienertha. Uspeh cele igre je docela odgovarjal njeni vrednost*, — pičel aplavz od strani nekaterih naj-vernejMh kršćanskih socijaleev je bilo vse. In se ti klakerji so ploskali samo iz navada, kajti med govorom bax. Bienertha je vladala v zbornici ;aka nepozornost in deloma vsled vedno se ponavljajočih klicev C*->kib radikalcev tak nemir, da mestoma ni bilo slišati niti ene Bienerthove besa-de. Sele iz zapisnika je posneti vsebino »prngrumatdčne« izjave, o kateri je poslanec "Fresl upravičeno trdil, da jo sliši iz Bionerthovih ust že tretjič. O objekt ivoosi i in blagom* -klonjenosti vlado napram vsem narodom, o enakomernem pospeševanju vseh gospodarskih in kulturnih ta-'* nj, je ministrski predsednik tajgovo-ri! ti*ln-de v rttvnc se vi sečem ljudskim štet*-ju. Večjo r>ozornost kakor t'vaze o objektivnosti upravo, katerim no verjame uiti sam baron Btenerth, niti kaka stranka v parlamentu, zaslužijo nekateri delt ministrovega govora, ki se tikajo konkretnih predmetov. Fakultetno vprašanje. S posebnim povdarkom je aa-srlasa! min. predsednik potrebo, da se Končno reši vprašanje italijanske fakultete. Zdi se, da ima baron Bie-nerth tudi cd strank, ki so tej predlogi dosedaj nasprotovalo, gotova zanjo« tovila, na podlagi katerih je dares mogel z vso energijo poudarjati to zadevo. \a roti 11 ost ni mir. O češko - nemški spravi min. tik ni povedal ničesar nove-gj Poudarjal je le zopet nje nujnost tavil, da je narodnostna sprava v vseh narodno mešanih deželah eden najslavnejših pogojev za ozdravljenje avstrijskih političnih in parlamentarnih razmer - misel, ki jo čivkajo politični vrabci raz streho. Vodno cesto. J/med gospodarskih vprašanj, katera j«' navedel Sef nove vlade kot nujna, je z oaironi na politične učinke ono izmed najvažnejših ono vodnih cest. Bar. Bhmorth je podal o tej poroči zadevi izjavo, ki je bila dogovorjena s Poljskim klubom. Skorajš-na času primerna revizija vodoee.-t-nega zakona iz L 1901, kateri v dosedanji obliki iz iinaneijehiih in t -h-ničnih ozirov ni izvedljiv, da j; potrebna. Vlada hore izdelati novi /.;•-k on, ki uzakoni vse v raznih deželali zlasti tudi v Galiciji potrebna vodne ceste in fiksiral kot vodnogospodarsko postavo tudi predpogoje za rejru-lacijo rek. Piometna politika. V zadevi pronartm politike bo- cr vlada z vso silo pospeševati reformo državnih železnic ter predložiti drž. zbora predlogo o železnicah nižje vrste. Posebno pozornost naj zbornica posveti zboljšanju naših pomorskih zvez ter odobri tozadevne ji že predložene predloge. Socijalna politika. Min. predsednik je danes zopet opozori] na nnjne socijalno politične naloge, ki jih ima rešiti parlament v najbližji dobi. Je to predvsem t/ele-važno vprašanje socijalnoga zavarovanja, za -lase trjpovstvo nujna revl-zija krošnjarskih zakonov, tel v >ani-tarneni pogledu potrebna ureditev zakonodaje proti epidemijam. Fina učna reforma. Na veliko vprašanje za državo in dežele tako nnjne finančne reforme >e je ozrl min. predsednik 1- mili »grede. Za enkrat hoče vlada var-čiti, pozneje pa - konkretnimi predlogami innvgurirati sanacijo državnih in deželnih blagajn. A.pel ministrskega predsednika na zbornico, naj ta vlado podpira je našel, kakor smo že poudarjali malo odmeva. Debata odklonjena. Posl. dr. Fiedler je nato v kratkih jedrnatih besedah označi! m-sprotje med besedami in dejanji ministrskega predsednika ter predlagal, da se otvori o izjavi bar. Bienertha posebna debata. Poda Je Cehi, Jugoslovani, Rusini in - nemški r likal-ci so glasovali za ta predlog;, ki je propadel. Češki soc. demokrat so se bili mod glasovanjem odstranili. Pričela se jo na to proračunska debata v kateri so govorili posl. \Voli\ Uie-lobiav.ek in \Vintor (češki socijalni demokrat). Debata je bila na o> prerušena in obravnaval se je nato nujni predlog o odpisa a t davka na. meso, katerega je utemeijovai posl. Fresl (češki' rndikalor). Ob 5. jo aaja končala. Stranke in vladu. Kakor je bilo pričakovati so si nemški radikalei tvoje grožnje aobro premislili. Tudi v naprej bodo podpirali vlade, ki je prava eksekutiva nemške voljo - vi j bi si bili z nasprotovanjem novrrni! kabfnetn sebi v obraz. Njihov govornik Woif je danes sicer Se rabil par ostrih besed, ter prednašal razne rekrimin&eije, nemški radikalei s» liia-ovali celo za Piedlerjev opozicijonalni predlog, naj se otvori debata, toda to je bil !e grom oddaljujoče se zopet nevihte. Uez par Ani bo kakor vse kaže solnce inilo.-ti sijalo iz celega »Nationalver-basđa« nu gospoda Bienertha in njegove zveste. Tudi v Poljskem klubu se na-gprotetvablažijo. Žatrjeje se^da bo jutri z veliko večino če ne soglasno izvoljen za. načelnika posl. dr. Stan. Lazar&ki, ki ne pripada nobeni frakciji, pač pa je bliz:* detnokratom. Z n< mšie staranj se širijo o lom kandidatu vesti, i\4 jo vcli?i prijatelj Nemcev, kar je morda le manever, V imena »Enotnega fcške*?a kluba« bo jutri govoril dr. Redler: pred zbornično sejo je imela parlamentarna komisija teg-a. kluba konferenco, ki je kakor se zatrjuje konstatirala, da se v razmerja češke delegacije do vlade za enkrat ni nič spremenilo. Jugoslovani se tudi ne morejo odloČiti za definitivni nastop. Nejasnost vlada predvsem v vrstah -Zveze južnih Slovanov«-, ki bi imela danes imeti sejo: ker pa fe bilo prema! » članov navzočih, se seja ni mogla vršiti. V ^Slovenskem kiuhu« si je ka-• vse kaže dr. Susu ršiČ že zasuo? ve' pot, po kateri.se počasi približa najugodnejši situaciji. V trenutku se nahajajo slovenski klerikalci v neprijetnem dilemma. Največja uj'.ho-va želja je vedno, kar najhitrejši razpust zbornice« Koaaekvenea te misli, bi lula opozirijonalna taktika. Toda razno gospodarske in politične teikoče doma, potreba ožjih stikov a vlado v boju proti naprednemu živ- lju na Slovenskem in zlasti na i Kranjskem, jih z neodoljivo silo približuje magnetu Bienerthu. Ob «i. s** je sestal »Slovenski klub« k seji, katere reznltat, akoravno ob ari še neznan, moremo prorokovati že v naprej. Slov. klube bo kakor vse kaže nastopil pot zavlačevanja, ki dovoljuje vso, kar se bo dr. »Susteršiču zdojo dobro in potrebno. Prailce slovenskega Jezika m slovenskih sodnlhcv pri oftraln!!! sožlfčih na Spon-niern ftolersliem. Celje. 16. jan. Pri okrajnem sodišču v Celju in sicer v kazenskem oddelku sodita dva sodnika, ki mrevarita slovenščino, da je groza. \T ten »>zim se odlikuje posebno dr» Stepi*«jhneg*a;, ki sploh ne razume slovenski. Stranke, ki iščejo pri njoTii pravico, ga začudeno gledajo, ker pra n*^ razumejo, on pti ne ra se godi ]>ri vseh okrajnih sodiščih' na Spod. Štajerskem, kjer sodijo nem šJvo -nacionalni sodniki. T>ri okraj nem sodišču v Celju u anjka v zadnjem času mladega sod-negn naraščaja. Slovenskih prosilcev sploh ne sprejemajo več, ali pa odlagajo 8 sprejemom tako dolgo, da lo pride par nemških prosilcev pred njimi v status. Pred kratkim so zopet zavrnili dva slovenska prosilca, ki sta hotela v Celju vstopiti v prakso. CeŠ, da je število praktikantov polno. Kar čez noč so torej ti kunštni gosfx>dje v Gradcu ustvarili namerna elausus. Sicer pravijo, da sprejmejo prosilca vkljub temu. če je pri dotič-lipiu sodi$Ču potreba. In ni dovolj take potrebe pri celjskom sodišču* Zakaj se nista torej dotična slovenska: piosilea sprejela.' Enostavno zato, ker Sta Slovenea-domačina. Za te ni po mnenju graške gospode prostora v kr. uradih. Ti gospodje pridejo vedno lo trda j z numerus elausus, ka-(tnr prosijo Slovenci za vstop V državno srožbo, za nemške, bojr ve od kod privandrane prosilce ta numerna elausus ne volja, kajti ncniške^a pro-j silca ni^o v tem času zavrnili. Pač pa /ume strank. Navadno mu zapisnikar j so poslali iz Gradca dva nemška av-tohnači odajovore strank. Tn od tv.~ i sknltanta pod pretvezo, da bosta pri kega v sodni dvorani docela nespo-sobnega človeka se mora ul»oga slovenska pata pustiti soditi! Kdo garantira, da j;% bil obdolženec po pravici obsojen, če sodnik no razume dolžončevep-a zagovora, no izpovedne priče.' Ali no trpi pri Lom pravo-sodstvo Potem se pač ni čudili, če prte}e od 16© njegovih salomonskih sodb najmanj 0<» vskličnim potom pred okrajni sodniji pomagala kolegom pri ogromnem delu. Faktično so ju pa poslali, ua se l>osta tu naučila slovenski, da bomo imeli vodim pripravljen kontingent nemških kurzov-v■, t\;i bi ue bilo trt^bii kakega slo* venskega sodnika imenovati na kako boljše mesto na Spod. Štajerskem-K«r sta t«-; dva avskultama, vsled neznanja slovenskega jezika nesposobna, so ene£*a dali takoj k okrožnemu okrožno kot vsklieno sodišče, in tak- j sodišču na varno, da tam nemoteno) študira slovensko slovnico, drnad pa. kibicira ])i i kazenskih razpravah r. Janežičevim slovarjem v roki. Ta dva bodeta pa potem tudi kot v vsa- inm je, da mu tukaj skoraj vsako sckIIh^ o\ t žejo. To jo eist> naravno, če sodnik ne razume Kjnd rim občuje. Slovenskeara sodni' Iva, s kateka, bi v takem slučaju nagnali, Stepisch- j kom oziru »najboljše« kvalifikovanat negg pa bo gotovo kmalu posta! sod- j dobila najboljša mesta na Spod. Stani svetnik in bo preteriral vs<» izbor- I jerskem, slovenski avsknltanti pa, ki slovenske sodnike. Vlečena zapisnikov in sodb je nemških, čeravno je notorično, da stranke ne znajo nemški. Bog ne daj, da bi se slovenski sodnik spozabil ter napravi] slovenski zapisnik s stranko, ki zna tudi nemški: takoj pride v vestno spolnujejo svojo službo in pridno delajo, bodo romali v najbolj zapuščene kraje. Žalostno, pa resnično! Pri drugih okrajnih sodiščin na Spoti. Štajerskem na prim. v Kouji-vah. Slov. Bistrici, Ptuju. Mariboru, disciplinarno preiskavo. Prvo vpra- Slov. Gradcu. Marenberam .Laškem, sanje gori imenovanega sodnika na ♦ Rogatcu itd. je slovenski jezik popol- olidolženca. oziroma pričo, je, ee zna nemški. In čo mu odgovori, da no, ima ta človek predrznost vprašati, zakaj da ne zna nemški! Ta praksa Xemški soduiki tam več slovenskih zapis- noma izgnan, sploh no delajo nikov in slovenskih sodb, tudi ne, ee stranke ne znajo nemški. Niti že ob- LISTEK. Lfbero nos o mulo. Zgodovinski roman. Spisal Vladimir Vesel. (Dalje.) Xi diu odgovoril vodja ribiške čete, /1 mahnil je samo z roko in korakal naprej z umerjenimi koraki, glavo je i>otejrnil še globeje med ramena in zareza na čelu mu je hjla videti še za spoznanje o*trej-la. Korakali so čez most in prikorakali na drugo stran jezera nasproti Otoku, ter zavili mimo selišČM Laz ob vznožju Loma proti Zadnjemu kraju. Na skalovitem obrežju, kjer se vzdiguje temni Javoruik v sinje nebo, so se ustavili in odložili mrežo in vroče, potem pa so zasedli skale ob bregu, razložili pred-se kole in seki-re, kose in cepce in drugo orodje tor '•/kali, kdaj pride na nje vrsta, da love za gospodarja Rauberja. Zdaj pa *daj je hotel pričeti ta ali oni pogo-u\ a resni obrazi tovarišev so mu kmalu zavezali jezik. Molče so sedeli ]x> skalah in zrli preko Otoka proti vrhovom krog- Šteberka in proti dol-L-i Slivnici. Pri Sv Leonu na griču nad La-zami se je oglasil zvon, znamenje, da m menja lov. Zadnjič so se. 1 »oprezu i-le metaJniee, na dolgih drogib pritr- jene gosto mrože, v globino ponora, nad katerim se je vrtela rjava površina v velikih krogih, zadnjič so B6 krčevito oklenili nešteti dolgega vlaka in ga potegnili proti obrežju. Z mrzlično hitrostjo so segale rope žena, ki so stale v vodi mod obrežjem v pojkrog-u. ki ga je tvoril vlak, v rjavo brozgo in metale ribo zf« ribo v pripravljene koše. Bil je lo konee lovi; za glavarja Auorsperga in začel so je sedaj lov za pravega posestnika Cerkniškega jezera, za gospodarja HasberŠke irraščine. Kmetje so se bili slekli do golega in začelo se je delo. Dolgi, gosti vlak je zdrsnil v blatno jezero. Na opolzkem mlinu so izjmdričavale noge in do kosti jih je pmnrazila rjava je/ernioa. Otrpli prsti so se krčevito oprijemali dolge vrvi na zgornjem robu vlaka, ki so ga nosili veliki leseni plavalci na površju ježem. N<*i vrini je korakal Ribič s kratkimi koraki stopicajoč in meril z dolgim drogom pred seboj globino jezera. Drugi vlak se je bližal od drugo strani in oba sta se strnila v pol u mesecu obrnenem z rogovi proti skalovitemn obrežju, kjer sta čuvala dva kmeta prineseno gospodarsko orodje, skrito za skalami in po grmičevju. Počasi sta se jela pomikati oba vlaka proti brogn in vedno bolj živo je prihajalo v zamreženem kotu. Ko so dospeli že skoro popolnonia do brega, ni bi Jo vee mogoče zožiti kro- ga. Kot ni bilo žensk, ki bi sproti lo-\ile in pospravile ribo v koše in vre-•V. ^0 je napobiil prostor med mrežo in bregom tako z ribami, da se je bilo bati, tla so potrga mrežetina. Skočila sta tedaj oba mlada Bi bičeva v zamreženi kot in zajemala s koši ribe iz jezera. Ihikrat sam krat so bili potegnili mreže iu so se jim napolnite vso vreče in vsi kosi skoro do zarili joga. Se majhen krog 7. vlakom in Opravili BO delo, ki je dalo celo vrsto mernikov 'gospodarja Ranberjo in dvakrat toliko njim samim. Veseli so bili svojega plena in marsikateremu so prihajale skomine |x) še bogatejšem lovu. Kakor hitro vidi človek uspeh svojega dela, kaj lahko se polakomiti po še večjem uspehu, in le naravno je bilo, da je prihajalo marsikomu na misel, da bi imel lahko še mnogo voeji dobiček, ko bi bile Šle tudi ženske 1 njimi na. lov. Marsikak pogled je zadel po strani starega Ribiča, in ko se je tudi v drugo trlo v mreži rib, so postali obrazi še resnejši. Temne sovražne misli so se zrcalile na obrazih in oči so govorile, kar so zamolčala usta. Čutil je Ribič te poglede in eu-{\\ misli, ki so se skrivale v njih, — za hip je bil v izkušnja v L da bi bil pritrdil v svojem srcu njihovim mislim. Polastila se ga je malodušnost, ko je videl, da so dosegli s primeroma malim trudom bogat plen, ki je daleč prekašal plen drugih let in žal mu je bilo neštetih rib. ki so jih morali pustiti, da izginejo v nenasitnem vrtincu ponora pod zemljo. Potrt bolj kakor vesel, je prestol vreča in koše in odločil tretjino za gospodarja Kauberja. »Ti, Cepon, in moj sin ponose ta le vreče ua Ha.sberški grad,In drugo ponesete vse na Ste-berški grad!« je zarohnelo nenadoma izza skalo, ki je zapirala razgled proti Lazam. »Tebi. Ribič, pa postrižem ušesa!« je rjovel gospod Elah nad presenečenimi kmeti, od katerih niti eden ni razumel trdega jezika gospodarjevega. »Prestavi jim, Ceu1-stin, tem psom!<« je zaukazal svojemu služit bniku. »Gospod pravijo, da morate poslati vse riba na grad in da morate priti vi k njemu, ne vem že zakaj . . .« je prestavljal Celestin v zadregi, da mora tolmačiti svojemu izbranemu tastu Elahove sirovosti. >Kaj gobezda* tako dolgo?« ga je nahrulil Elah. »Ničesar ne dobe na gradu,« se je razljutil Ribič. »Kaj grozil je vprašal Elah Celestina in zaiskrile so se mu oči, kakor risu v temnih notranjskih gozdovih, kadar misli popast i smo. »Ne grozi,« je odgovoril Celestin, »tako le govore v teh krajih; prosi. d:i sme obdržati nekaj za kmečke družine, i ;>Nič, vse v gra*l!^s je za povoda J Elah in se obrnil Pred Ribičevo kočo je ostal ivau sam in gledal za odhajajočimi kmeti. Čudno se mu je zdelo obnašanje staroga Ribiču hi še l>olj eudno vedenje kmetov, ko ao se odpravljali na lov< Zd aj so dospeli na greben Bukovegu vrha in izginjali drug za drugim v svetlem zelenju i>oganjajoeega gozda. Dolgo se je še oziral za njimi i u globoko sočutje se je vzbudilo v njem s kmeti, ki ne morejo imenovati niti najmanjši- stvari, da, niti samega s**bc, svojo izključno last. Zdaj gredo na tlelo za druge, za krute go-six>du.rje, ki jim je mar samo svojega nenasitnega žrela in ki ne razumevajo in nočejo razumeti trpljenja uho go pare. Krenil je proti hiši in stopil na prag. Ribičev dom se ni odlikoval od drugih kmečkih hiš v ničemer drugem, kakor v večji snažnosti in v tem, da se je videla v vsaki malenko sti skrb gospodarja za red. Zgrajena je bila napol iz kamenja, napol iz sirovo obtesanih težkih debel. Majhna okna, ki so se odpirala na vrtu podo ben, s kamenjem in draejem zagra jen prostor, so imela lesena vratca i? tenkih deščic, iz katerih je bilo izrezljano hišno znamenje, visokohrbta riba. krog nje pa so se vili okraski stojjejHh, nam Slovencem že itak krivičnih jezikovnih na red h se ne držijo več. Kršijo, zdi se nam, nemški sodniki jezikovne naredbe namenoma v zavesti, da se jim nič ne zgodi, da se s tem le prikupijo navzgor, in da jih čakajo le na ta način boljša mesta in boljša pribodnjost. Slovenskega sodnika pa, ki vestno opravlja svojo službo, zapostavljajo kot nekaj manj vrednega. Vsi gori imenovani okraji so popolnoma slovenski, raznn peščice renegate v v trgih samih. Toda noben slovenski sodnik ne dobi teh mest, zaman je vsaka prošnja. Ce nimajo slučajno nemških izprašanih sodnikov, pa čakajo tako dolgo, da napravi kateri izpit. Takoj ga imenujejo, slovenskemu prosilcu pa, ki že dolgo čaka na imenovanje, odpišejo: »Die Stclle anderweitig verliehen!« Kavno v tem času je mnogo lepih mest praznih, imamo tudi dovolj slovenskih prosilcev, a imenovati jih nočejo, ker jim ne privoščijo dobrih mest, katera so rezervirana samo za Nemce in renegate. Kje je tista pravičnost in objektivnost, katero imata Pitt-reich in Hochenburger, ozir. Bieoer-thova vlada vedno na jeziku? Obžalovati je, da se dajo slovenski poslanci vsled te Bienertbove vsakdanjo fraze na led speljati in zopet pripustijo, da nam Hochenburger deli krivico za krivico. Na pravičnost in objektivnost Pittreicha in Hochenbur-gerja ni dati počenega grosa! To naj 6previdijo vendar enkrat tudi slovenski poslanci!_ Politično UKo. V državnem zbora so laški poslanci Bartoli in tovariši interpeli-rali zaradi jezikovnih razmer pri sodiščih na Primorskem: ravnoisti poslanci so interpelirali zaradi postopanja tržaškega namestnistva pri rovinjskih občinskih volitvah. — Dr. iSusteršič in tovariši so interpelirali zaradi razpusta slovenskega katoliškega političnega in gospodarskega društva na Koroškem in pa zaradi postopanja postnega tirada v Celovcu, ki je inhibiral brzojavko, katere je odposlal tajnik tega društva o razpustu časopisu »Union« v Pragi in časopisu »Siavisches Tagblatt« na Dunaja. * $ sa Tudi v gosposki zbornici je razvil mnistrski predsednik baron Btenerth program nove vlade. Načelnik ustavne stranke knez Fiirstenberg je predlagal, naj se o govoru ministrskega predsednika otvori debata. Vendar so pa odklonili ta predlog, katerega smatrajo v političnih krogih kot nekako demonstracijo zoper imenovanje grota Thuna za češkega cesarskega namestnika. Nujnim potom so obravnavali zakonsko predlogo o nočnem delu žensk iu zakonsko predlogo o prelomu pogodbe od strani odjemalcev. Prvi zakon naj bi na predlog narodno - gospodarske komisije stopil v veljavo 1. januarja 1912, gosposka zbornica je pa na predlog dvornega svetnika Lamma-seba sklenila, naj zakon stopi že s J. avgustom v veljavo. Druge zakonske predloge gosposka zbornica ni Sprejela, temveč jo je vrnila poslanski zbornici. Predi o jra o zvišanju eksistenčnega minimuma-, ki je podvržen eksekuciji. se je vrnila komisiji, ker ne soglaša z ogrskimi zakoni. Za novega cesarskega namestni« ka na Češkem je torej vendarle ime- predstavljajoči srca in štiriperesne cvetove, vsi pobarvani s kričečimi barvami. Slamnata streha, ki je ležala nad precej visoko hišo, je bila skrbno krita in obtežena na severni strani s težkimi kamni. Znotraj v hiši je bila, kakor tedaj navadno, ena sama velika izba, ki je služila ob eneiri kot kuhinja, spalnica in deloma tudi shramba. Zadaj ob steni pod malim okencem je bilo ležišče gospodarja po tleh postlano na tenu in pokrito s težko, doma Izdelano odejo. Na desni blizu vhoda je bilo skupno postlano za oba sinova in blizu ognjišča v drugem kotu izbe, predel jen o od drugega prostora z iatovjem, podobnim čelešnikn, za obe hčerki, Re-ziko in njeno sestro Franico. Na lenih klinih po steni je viselo najrazličnejše orodje, gospodarska in kuhinjska oprava in nad gospodarjevo posteljo metal niče za ribji lov v različni velikosti. Ob kamniti steni je stalo čedno iz velikih in malih kamnov zloženo ognjišče in zraven njega je bila nakopičena v butaro zvezana suhljad. Na drugi strani izbe je vodila ozka lestvica na visoko pod slamnato streho ležeči peter, to je na skladnico, kamor so pospravljali poljske in vrtne pridelke. Posebnega poda namreč ni bilo pri hiši, kakor nikjer na kraški zemlji. Oder nad izbo je bil pod in shramba obenem, pod tem odrom pa, ki so ga imenovali petra, je bila v zemljo ali bolje med skalovje izkopana hramba za plen, ki so ga prinašali ribiči iz jezera. (Dalje prihodnjič.) novan grof Thun. V dolgem lastno ročnem pismu se cesar zahvaljuje dosedanjemu namestniku grofu Coudenhove za njegovo petnajstletno delovanje. ♦ V ogrskem državnem zboru jo predložil justični minister zakonske načrte o inartikulaciji mednarodnih dogovorov in konvencij, ki naj preprečijo trgovino s človeškim mesom, oziroma ki naj z« branijo razširje vanje umazane literature. Nato se je nadaljevala generalna debata o bančni predlogi. Poslanec Bar ta je rekel, da so morali Ogri mnogo več plačati za eno neumnost grofa Aebrenthala, kakor bi morali plačati za samostojno banko. Vsled tega ga je predsednik poklical k rodu. V francoski poslanski zbornici se je včeraj izvršil atentat. Ob treh popoldne je z galerije nek Gisolle dvakrat ustrelil na Brianda, katerega pa ni zadel. Zadet na je bil v nogo sanitetni referent Mirman. Napadalec katerega so prijeli, je skoraj gotovo norec. Rekel je, da »e je hotel le zabavati s streljanjem. Gisolle je brat načelnika enega oddelka v ministrstvu za javna dela. Se pred kratkim je bil nastavljen pri mirovnem sodišču v Bavonnc kjer je bil pa odpuščen, ker je streljal na španskega konzula v Biarritzu — najbrže tndi za zabavo. Seja je bila po atentatu za pol ure prekinjena, * Na Portugalskem se vedno stavkajo delavci v plinarnah. Demolirali so štiriindvajset plinovih peči. Pro-vizorična vlada je odposlala vojaštvo, ki je po kratkem boju razgnalo stavku joče ter zasedlo plinove peči. — Iz Londona poročajo, da se v Lisa-boni dogajajo važnejši dogodki, nego jih priznava vlada. Brzojavna zveza je zelo pomanjkljiva. Del nezanesljive infanterije so odstrani]] iz Lisa-bonc, Artilerija. ki je popolnoma vdana republikanski vladi, je zasedla vse kolodvore, kakor tudi glavne ceste. Tudi vse trgovine z orožjem so artilerijski častniki na povelje vlade zaprli. — Madridski »13 Liberal« poroča, da je te dni pri bežalo v španska obmejna mesta več sto portugalskih plemenitašev. Ti poročajo, da se je začela na Portugalskem prava strahovlada zoper vse pristaše mo-narhistične stranke. Ker je železniški promet oviran, tedaj so ti ubežniki bežali deloma na kmetskih vozovih, deloma pa pes. Ubežniki trde, da &e proiirepublikauska propaganda vedno bolj razširja med ljudstvom in vojaštvom. — Dunajski dopisnik londonskega ?-Daily Maii«. je posetil doma Miqnela Braganškega. Ta jo izjavil, da bo njegov bratranec, bivši kralj Manuel, le težko zopei poklican nazaj na prestol. Portugalci si bodo poiskali vladarja, ki je njihovega plemena, V tem slučaju ima rodbina braganska prednost. Ce bodo ravno njega pozvali, ne ve. Ca se na to zgodi, tedaj se bo žrtvoval, da osvobodi Portugalsko vladajoče anarhije. Ta republika ne more eksi-stirati. Na vprašanje, kaj bi storil, če postane portugalski kralj, je odgovoril don Miquel: Na vsak način bi najprvo sklical parlament ter zbral okoli sebe nojuglednej^* može vseh strank, da jim poverim /opetno uvedbo monarhične vlade. Potem bi se trudil, da iztrebim vso korupcijo v javnem življenju.« e $ Mednarodno sitnarijo j rusko-nemŠki sporazum v Postupimo precej vznemiril. Posebno francoski na-cijonalisti so zaradi t^ga zelo nezadovoljni. Opozicijonalni listi sedanje francoske vlade trde, da je situacija Francije v medna rodnem političnem koncertu negotova, ^Liberte-r pravi, da se Nemčija ne bo zadovoljila z dogovarjanjem z Rusijo, temveč deluje na to, da pride do paralelnega sporazuma z Anglijo o perzijskih zadevah. — »Evening Tirnes* je natančno poročala o obsegu ruske note nemški vladi, v kateri priznava Nemčija ruske politične interese v severni Perziji. To poročilo je zelo vznemirilo turško javnost, in sicer zoper Nemčijo. Celo organi mlado-turškega režima, ki je, kakor znano, dal Turčijo pod politično in gospodarsko kuratelo Nemčije, se vznemirjajo in napadajo Nemčijo, ker ni informirala turške vlade o postu-pimskeni dogovoru. »Vossische Zei-tung« skuša sicer potolažiti Mlado-fnrke s trditvijo, da sporazum še ni gotov, vsled č>*ar Nemčija Še ni mogla o njem poročati turški vladi. Mnogo se s to izjavo v Carigradu ni doseglo, kakor se razvidi iz dopisa, katerega objavlja »Frankfurter Zei-tnng« iz Carigrada. V tem dopisu se pravi, da csarigradske oficijalne osebe ne morejo verjeti, da bi Nemčija prepustila severno Perzijo ruskemu vplivu, kajti Perzija in severna Ana-' tolija imajo za eksistenco Tnrčije kar največji pomen. Porta se navzlic svoji veri v lojalnost Nemčije nahaja v najtežji situaciji, kajti nima niče* •ar, a čimnr bi potolažila splošno ne- zaeVmaljnosi, Dna 14. Jantarja sa prinesli carigradski listi čtaake, v katerih skušajo pomiriti turško politično razpoloženje. Iz vsega tega je pa razvidno, kako zanaša Nemčija v mednarodno politiko stalen nemir in kako pomembna notesa je rusko-nemški dogovor pri mednarodnem političnem šahu. * Volitve na Finskem so torej končane. Socijalni demokrati so dobili en mandat, katerega so izgubili agrarci. Sicer se razmerje posameznih strank ni izpremenilo. To se pravi z drugimi besedami: ua petje med Finsko in Busijo se ni zmanjšalo. V P rospeh mirnega sporazuma z rusko državo, se je pojavil samo en znak: nekateri Mladofinci, ki gredo za prof. Emilom Se ta lam, so se približali Starofincem, ki so vdani Rusiji, z namenom, da se nasprotje med Finsko in Rusijo mirnim potoni poravna. Toda to pač ni pomembno, kajti največji nasprotniki Rusije: socijalni demokrati, Švedi in del Mladofin-cev, katere vodi Castren, hočejo stopiti z Kosijo v najostrejši konflikt To potrjuje dejstvo, da so protiruski listi na Fincem takoj po končanih volitvah najostrejše napadali rusko armado, vsled česar je državno pravdništvo obtožilo 15 listov. StolersRo. Trboveljski župan G ista v Vodn- sek, ki zdaj že tretjič zavzema to častno aaaetOj postal je naenkrat pri uaših Nemcih in nemčurjih — perso-na ingrata, Voduack jim je preveč »siovenisch-liberab: ... - Bolj nehvaležnih ljudi jih pač ni, nega so naši dpodnjestajeis*ki Germani! Celjska »vahta« ni nič zadovoljna c ljudskim štetjem v okolici, zlasti z onim v Gabrjib ne. Vse preveč ee jih tu zglasi za — Slovence: in to skli. Le potolažile Sc gospoda! — Videti hočemo, koliko Slovencev bodete našteli vi v — mestu. V Peklu pri Poljanah bode »Schulverein« ustanovil ponemče-valnico. Ta bode torej najnovejša svoje vrste na Spod. Štajer&kein ter bode nosila ime po najagilnejsem propagator ju nemškega šolstva, Rosseggerju. — In kaj store napram naporu nemškega »Schuivereina- pri nas naši »narodni« kmečki — zve-zarji.'! Htvjskajo ljudstvo proti uči-teljstvu ter napadajo na ostuden način našo šolsko družbo sv. Cirila in Metoda. Neme ur ji pa se smejejo v nest ter brijejo norca z raznih Ben-kovicbev in Koiošcev. Zakretna nam majka! Znani Riba je tedaj popustil posel uprave pri celjski x-D. Waeht«f — Rihi pa se tla pri upravi Samotne tovarne v Štorah — tu je namreč uslužben — baje zelo maje jo. Prišlo se je raznim nedostatkom na sled. Ali mar ni res, pene Riba: Tem pora mutantur! Nad učiteljsko nicsto na Vranskem je bilo razpisano do konca decembra L I. ter bode v kratkem nameščeno. Bilo je, kakor se nam poroča, 12 prošnikov za to službo. Zanesljivo nrlčakujemo. da bode ob tem name scen ju šolska oblast postopala pravilno in — pravično. — Razmera med učiteljevom vranskun so se konsolidirale in vlada zasiopnost zdaj med tistim. F pumo torej, da bodo kompetentni činitelji v tej zadevi ukrenili tako, da ne bode vzroka kakemu nesporazumi jen ju. — Opazovalec. Društvene vesti. Odsek »Presvete« za slovenjbistriški in konjiški okraj se najtopiec^ zahvaljuje vsem damam in gospodom, ki so pripomogli, da je priredi-*ev dne 6. jao. tako lepo uspela. Odbor. — RajhenburŠkiSokol ima v četrtek, dne 26. jan. ob 8. zvečer pri Leskovšku svoj redni občni zbor. — Za plesni v en ček Slov. trg. društva v C e 1 j u so vabila že razposlana. Ako se je koga pomotoma prezrlo, naj se obrne n*i odbor. — Podrnžnica družbe sv. Cirila in Mftoda se nintr-f rava ustanoviti za Šmartno in Rečico ob Paki. — ObčnizborCital-nice v Selnici ob Dravi se vrši na Svečnico poprddne v društvenih prostorih. Klerlkalizem in nemikutai i j.i hodita mnogokie na Sp. Štajerskem roko v roki. Tako nam poročaio iz Vorač pri Kozjem, da tamošnji klerikalci in člani mnogo obetajočega »Katol. slov. izobražev. društva« ka-žeio s prsti za onimi, ki govore pravilno slovensko in pljujejo pred oae. ki se čutijo narodne in pobijajo nemško tari jo. Ti liudjc so najvernejsi oristaši in volilci gg. dr. Korošca ?n Jankoviča. Iz Ifrezle. Prestavili so finane-neera paznika Antona Polaka v Konjice. O. Pola k je bi! v tnkajfcuiih narodnih krogih soloeno priljubi jer,. Kličem t? mu krepak na *dar! 1% Slov. Blstrfee dobivamo dopise, v katerih se nekateri Slovenci pritožujejo nad preveliko koleri ln! nos t-io In prljntelbdvom med nPtteljstvrm slovenske In inlferajnske Šole ▼ Slov. Bistrici, a sedaj teki pritožb ne priob-čiato, a onim, katerih *e stvar tiče, naj služijo te vrste v opomin, da njihovo tovariševanje z uemskutarskii.ii učitelji ne dela na narodne krogre d»>-brefa v tiska, četudi se ne godi iz nobenega slabega namena. Iz St. Jurja ab Jož. želea. C. M. D. se je /licitiralo božično drevo ua domači veselici pri g. Andreju Vrečko za 31 K 70 v. Prisrčna hvala v prvi vrsti domaČi narodni hčerki Rezi k i in vsem darovalcem! Proti zvišanja oskrbnine, osobito v 3. razredu na štajerskih bolnišnicah so sklenili funketjonarji staj. bolniških blagajn ua zborovanju v Gradcu jako ostro resolucijo. Referent socij. dom. drž. posl. Pongratz je poudarjal, da morajo bolniške blagajne najodločnejše protestirati proti temu, da bi plačevalo primanjkljaje, katere ima dežela vsled obstrukcijo blov. klerik, poslancev v Gradcu. Iz Celja: Slavno uredništvo »Slovenskega Naroda« v Ljubljan.*. K Vaši notici v Št, 10. »Slov. Naroda« z dne 13. januarja 1011 -Pikantna aferica iz celjskih nemških krogov« zahtevam v smislu § 10. tisk. zak., d** objavite sledeči popravek: Ni res, da je kotnsoreij lista »Deut:*ehe Waebt-< namenil g. dr. Karlu BaJoghu nekte-ro vsoto kot novoletno darilo, in ni res, da je tista vsotica zašla v žep g. dr. Ambrosehitscba, iz katerega j€ ni bilo več na beli dan. Res pa je, da nimam niti od navedenemu konzorcija, niti od g. dr. Ambroschitscha ničesar tirjati. Celje, dne 15. prosmea 1911. Dr. A. Carl Balogh, notarski kandidat, Savfnska podružnica Slov. plan. društva je imela v Celja prav po-voljno obiskan občni zbor. Ob otvoritvi zborovanja se je spominjal nje marljivi načelnik g. Franc Kocbok, nadučitelj v Gornjem gradu, umrlih članov v minulem letu. So to gg. Fr. Kranjc ml. iz Gornjega grada, nadučitelj Dedič iz Bo^nc. Tomo Vajda iz Celja, Franr- Pelek iz Ljub-nega in Fr. Žigan iz Žalca. Marljivo in pregledno sestavljeno poročilo tajnika g. ftijanca Še priobčimo; za. danes bodi le omenjeno, da šteje Savin-ska podružnica S. P. D. sedaj lr»7 članov, za 16 več kot lani; med njimi je 15 dam. Poročilo se je vzelo z odobravanjem na znanje, G. Kocbek je pc»ročal, da je deželna zveza za tnjaki promet že razpravljala o resolucijah, ki so se sklenile na predlog g. Šijan-ea na mariborskem zborovanju za tujski promet; zveza & vložila tudi že vloge za zboljšanje prometnih raz-mer v gornjegrajskem okraju. Dostavil je le, da postne zveze :z Gornieera grada v Kamnik ne bo lahko doseči, ker je deželna meja tudi meja dveh poštnih ravnateljstev. Potegovati pa »e bo treba vsaj za uneljavo avtomo-bilnega prometa iz Rečice na Pa Vi Čez Gornji grad v Kamn'k- O stvari e** je razvila daljša debata, v katero so povsefldi *rg. prof. Jošt, dr. Vrečko in dr. H raso vec. Na in je podal g. Kocbek blagajniško izročilo 2a 17. upravno leto Savitiske podružnice 1?. P. D. 1910. Dohodkov je bilo vseb 817t> K 10 v in skoro isto toliko stroškov : premoženje podružnice znaša sedaj 38.1t>0 K in se ie v minulem letu pomnožilo za 1S73 K. Z* prihodnk 1^ to se je preračunalo 8048 K izdatkov; nrorač. primanjkljaj znaša 1092 K. Tudi to poročilo se je vzelo s splošno pohvalo na znanje. Poročilo o delovanju Celjskega odseka je podal fr. Bruno Rotter. Dohodkov je bilo 45 K 92 v, stroškov V2 K 77 v. Gosp. Rotterju se je izrekla zahvala za vestno delovanje in oskrbovanje Hausen-bichlerieve koee. Veleznnimivo ie bilo predavanje g. Kocbeka rO tujskem prometu na Sp. Štajerskem«-. Je bilo prvič, da se je o tej važni panogi na-roduesra gospodarstva 'odi v slov. delu dežele govorila re^na besedfa O nrMniotu se je seve razvila fivrthna debata, v katero so posegli dr. Vrečko, urednik LesniČar. nrof. J ost, dr. Hrasovee st, in dr. Sklenilo se te. da: t»v»a poseben odbor petih članov ('Kocbek. Šiianee. Prek >rs>k, Rotter. Lesu i čar) nabirati gradivo za nrv? snodniest. slovenski shod za povzdigo tnjskecra nrometa. Stopili j*> tozadevno v dotike z vsemi ancdn^ieštirJE podružnicami S. P. D. in drugimi poklicanimi činitelji. V debati je izja.i! a*, dr. H"*»s>>vec, da l>ode izdelala ia-dru^n »Rtnka« načrte za planinsko gostilno v T#ogarievi dolini, ker jo no informacijah načelnika Koclieku uoati. da se kmalu zaradi v dolino cesta. G. dr. Vrečko je snroži! dobro iospcš<"vat? obisk Hrvatov v spodnj#»štaj. letoviščih in nlaninah. V to svrbo je treba hrvaško javnost seznaniti z našimi razmerami. Ako bi se ta obisk uredi! in naklonil dobiček domačim podietjem. bi bil tudi to len kos dela za jugoslovansko gospodarsko vzajemnost. G; Lesuičar ie stavil nekaj predloffov flrlede reklame in priporočal vstop v d*»*elno zvezo za t™*ki promet. — Sprejela sta se nadalje odhoro-va nredloo»a: 1. S. P. D. naj vpetje na V^če ključavnic^ in kliuče po sisfemu TTertbeim. 2. 8avinparka>e v Ljubljani in od klerika!-strani. A gen rje Kranjske špaika-trde, da bodo propadli vsi slovenski denarni zavodi ter da ho ostala le Kranjska šparkasa, klerikalni a#ira-rji r»a posnemajo dr. Šustersiča in dr. Kreka z zadnjega shoda v Unionu, kjer sta divjala z občudovanja rednim sovraštvom proti denarnim svodom, ki niso v roki klerikilne nolitike. Kar smo že povedali zadnjič, poudarjamo še enkrat: Slovenci napredni denarni zavodi kakor Mestna hranilnica ljubljanska, Kmet--k* posojilnica ljubljanske okolice in specijalno tiče Mestne hranilnice ljubljanske, je omeniti, da to hranilnico ni zamenjati z Glavno posojilnico. Mestna hranilnica ljubljanska je res največji slovenski denarni zavod, je hranilnica, a posojilnica, najmanj pa Glavna posojilnica se še nikdar ni imenovala. + Dr. Karel Slane, po svojem poklicu odvetnik v Novem mestu, sicer pa agitator in žurnalist, praznuje danes svojo šestdeset letnico. Vec kot trideset let deluje dr. Slane v slovenski javnosti v prvi vrsti kot žurnalist. Izvojeval je dolgo vrsto velikih in težkih žurna lističu i h bojev, mnogo izmed njih s sijajnim uspehom. Dr. Slane je eden najstarejših sotrudni-kov »Slov. ^iroda«, sodeloval je pa tudi pri različnih drugih naprednih listih. Nekateri njegovi članki pravi umot\ ori tako r». pr. članek, ki ga je spisal svoj čas, ko je bivši naprednjak Viljem Pfeifer prestopil v klerikalni tabor, ali članki, ki jih je pisal proti Šukljeto. će se bo kdaj pisala zgodovina slov. žurnalistike, se bodo ti članki omenjali kot rnoj-- - rski >pi>i, ki so imeli na javno mnenje tistih dni velikanski vpliv. Dr. Slane je pa tudi eden najimenitnejših slov. agitatorjev, ki je v mnogih volilnih bitkah pokazal svojo moč. Čislanemu sotrudniku kličemo ob njegovi OOlornici prav iz srca: ffa mnoga leta! + Danes je 40 lec, kar je bilo ustanoviicno nemško cesarstvo. Gladilo ljubljanskih patent pa tri jot ov »Grazer Tagblatt«, je posvetilo temu jubileju slavnosten članek, ki prekipeva samega navdušenja za Nemčijo. »Ein Volk, Eiu Reieb. Ein Kai-ser", to je vodilna misel tega slnvo-speva. Z večjim navdušenjem tudi v Berolinu ne bodo pisal: o tem jubileju. Jutri pa bo t Grazer Tagblatt<' zopet ogrnil črno - rumeno togo In bo deklamira! .da so Slovenci veleizda-jalci. — Ljubljanske dame imajo svoj prihodnji sestanek v svrho dobrodelne prireditve za »Domovino« v sredo, 'Ine 18. januarja ob 5. popoldne v Narodni kavarni". Prosimo obilna udeležbe. Posebna vabila k temi? sestanku se ne razpošiljajo. \z Kočevja se nam piše: V zadnji številki lističa »Gottseheer Nach-riehten« se nahaja t>od naslovom >>Sthnmnngjebihler« (reete: Stilubun-gen eines gewioocn jungen Herrn) nesramen napad na prof. Polovica poln zavijanj in očitaaih nereauie, ki si ga je dovolil znani privritnee * ne mšTv oradika 1 noagra r-i e« klikice kočevske, v kateri odločuje, kakor vse kaže, najgnusnejša renegatska golasen. Najest ndrejš«- pri vnem je. da panja capinski dopisan tudi profesorjevo ženo, ki ni se nikdar nikoiniir nič zalega storila, in da se postavlja za varuha javne morale pristaš strančice, kjer je menda zelo razšii en komunizem prav sumljive vrste. Ve vemo, kaj misli prof. Pblovič na fn napad storiti, pisalec teh vrstic bi se na njegovem mestu ue čutil razžaljenega, ker kaka baraba ne more žal i H poštenega človeka, kakor me n. ;>r. n* more žaliti kužek, ee še tako lajn nad menoj, in še manj smrkolin, ki izza. plota meče kamenje name. Vsak po svoje! Raz lestvo padci. V Gornjem GJobodolu pri Kočevju je padel tamošnji kajžar Peter Mallner po svoji laatni neprevidnosti z lestve in si desno roko težko poškodoval. 600 kron pod skledo. 1. t. m. med 9. in 11. nro dopoldne, ko ni bilo nobenega doma, je ukradel neznan storilec posestnici Mariji Krh#>žnik iz Sv. Dtiha rz zaklenjene hiše 718 K. Izprva je skušal tat zadnja vrat* od-preti z železnim drogom, kar se maj pa ni posrečilo, ker so bila vrata od znotraj zapahnjena, Sel je potem v hlev in našel tam hišni ključ. Ćez tri dni pa je našla okradena Erbežnik na oknu skledo in pod n?o 600 K. Zdi se. da je začela tatu peči vest in je prinesel en del ukradenega denarja nazaj. 118 K pa si je nridrza! najbrže kot plačilo za svojo poštenost. Z Radovljice se nam piše: Tmli pri nas se je zimski šport, sankanje, ielo prav dobro razvijati. Ze kraj sam na sebi. kjer je sankalisec, na stari cesti pod vasjo Lancevo je radi svoje naravne krasote zelo vabljiv Nasproti sankališča stolica gornje Gorenjske, staro mesto Radovljica, za njo pa mogočni Stol, NemSki vin. Zelenica, Begunšca. Dobrča in njih tako popolnili zimsko sliko. Posebno I ne darove spretne pri sankanju so bile neke go- I Ca« je denar. Vsem Ljubljanča spice iz Radovljice, ki so se izvanred- I nora dobro znani »Kern« je vsled dr- no dobro sankale, ter bile občudov^a ne v svoji drznosti od marsikaterega dobrega sankača. Sicer so res nekateri domačini zabavo s svojimi opombami nekoliko motili, no pa ko so odšli, je bila zabava kakor prej; vzrok hosediln je bila dobra Pižova kaplji ca. Da bi v prihodnje *o motenje izostalo, bi bilo najbolje, da se sanka-lišee uredi kakor so drugod urejena. To bode pa doseči, ako bodo merodaj-ni faktorji, kakor gosp. Župnek, glavar radovljiški, o katereri je znano, da se zelo zanima za tujski promet na Gorenjskem, posebno mesta Radovljice in g. Dcrnič, župan občine Lanco-vo, kakor tudi srenjski odbor, ceh stvari naklonjeni. Po mojem mnenju bi se stvar Bledeče dala speljati. Pri g. Valentinu Muleju, Pižu po domače, kateri bode gotovo vedno pripravljen sankačem pentrali z dobro kap-tiieo kakor tudi z jedjo, naj bi se pio-dajali listki po 40 ali 60 v, dohodek uaj bi se porabil za pol metra široko stezico na strani pri hribu, po kateri bi domačini lahko brez skrbi bodilL pa našla aanoam posnemalcevJ — 7 5 i>d astri ja se v Bistrici krasno razvi-; .. Letos prično kopati premoer v Ko-DSih, tovarna betonskih izdelkov ze deluje. V kratkom odpre se nova tova ina cikom ih surogatov, tudi nova tovarna testenin z ročnim obratom orične ravnokar delovati. -— Parna nekarna izborno deluje^poUrebni novi kapital.ja že za«rotovljeu. — Ledu imamo letos dovolj, ako l*xle saj še ♦n teden jasno in mrzlo vreme, b^lo ledenice pobu! V nedeljo, dne "22. t. m. priredi »Sokol« v Ilirski Bistrici v prid »Sokolskeran donin<- veselico. Tarra -Trije ptički«, se pridno Študira. Ker so vloce v izkušenih rokah, fe pričakovati dobrega usoeba. Ostali proarrana bode zelo zanimiv in zabaven. Ker je na »Sokolskem domu« še precej dolara, apeliramo na slavno narodno občinstvo naj saj sedaj pokaže svojo sveto narodno zavest. IT mrl le v Zaerebu stavbeni pod-ietnik a*. Egidii Kornitzer častni član m bivši mnogoletni predsednik p>n"- «keara drnštva »Sloboda« in Ciril in Metorlovih rziil vnet za povoto drnštvo, k v » ae je pe»d n iejrovim predsecist votu kra *no razvilo, tako je iieumorno delovat tr,-di za is**--ko družbo sv. Cirila in M«*-toda. Kljub l>olehnosti je oprav« »al do sadilMSTM posde nadzorstva družb. near» ki?>emafofn-nta. Vd"d svoji* liu-beznivosti, peaelMrii ilrnSabnena tem-nprnmenta in odkriteor» znaČnirj, ^e imel fmH mod slover»sVimi nevet obilo nriiateliev. kateri blageira nokoJ-nika nrin dn petka, d^e 20. innenria 1011. sledeči srM-»red: Fba miro!inl>ni nefelina. fKomičuiaJ Meetinff. (Na-ravni r>o«t»pt#4c.) PrAVr»sn« jezer« v T,-»o?ni (Tt^^ia). (N*wui r*oimetek.> Mladost. (Drama.) Jnlij ima dobre sališca v ^Tivoli« postal takorekoč že več zim osamljen .Na ta prostor, kjer se je po zimi zabavalo nešteto ljudstva, po navadi zahaja sedaj le še šolska mladina. Ker se pristojbina tudi več redno ne pobira, je to v porabil 331etni brezposelni slikarski po močnik Andrej Jager iz Trnovega ter preteklo nedeljo zavedoč se pregovora, čas je zlato, začel pobirati od drsa jocib se, pristojbino 10 vinarjev. Ko mu nek vajene/* pristojbine ui hotel plačati, je Jagrn to tako v jezilo, da ga je zgrabil mu raztrgal pelerine in ga vrhu tega Še obdal s zaušnicami. Vajenec je zadevo takoj naznanil policiji, nakar so Jagra dali [>od ključ. P*^s popadcl je včeraj na Sv. Petra cesti 81etnega šolskega učenca Jožefa Kovačiča ler ga na desnem stegnu telesno poškodoval. Pes se je bil iztrgal im nekem dvorišču iz verige. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južneara kolodvora odbeljalo v Ameriko 13 Macedoncev, (> Hrvatov in 25 Sv,-.>,m-.n-, nazaj je prišlo pa 23 Macedoncev. Narodno ouramto. Družba sv. Cirila in Metoda je raz-pečala: 1. narodnega kolka 1. 1909. 731.000 komadov; 1. 1910. 482.000 komadov, torej zadnje leto 249.000 komadov manj; 2. računskih listkov* I. 1900. 388.000 komadov, 1. 1910. 424.000 komadov, torej zadnje leto 36.000 komadov več. — Pozor, rojaki, na raz peča vanje narodnega kolka. Podružnica »Družbe sv. Cirila in Metoda«; za Vič-GSince. Za predsednik tega društva je bil na zadnjem občnem zboru izvoljen Fran N o v a k. jo za Koncerte, na se ga pccrpira un> pri tej zabavni prireditvi. Narodna čitalnica v Ljubljani. Kakor že naznanjeno, ne bo priredila velikega Vodnikovega plesa v sedanji seziji, pač pa bo nadaljevala z dosedanjimi družabnimi večeri, kateri?i prihodnji se vrši 28. t. m., drugi pa 11. februarja, obakrat v vseh čital-niških prostorih Narodnega doma. Pričetek je ob 8. zvečer. Triglavanski ples. Zaključek proslave 35Ietnega obstoja akad. tehn. društva »Triglav« iz Gradca bo tvoril »Triglavanski ples« v veliki dvorani Narodnega doma v Ljubljani dne 19. februarja. Za. prireditev tega društva, ki prišteva svojim članom vso štajersko in sploh veliko slovenske inteligence, vlada že sedaj veliko zanimanja. Pevsko društvo »Slavec« v Ljubljani poslalo je. mesto venca na grob v Zagrebu umrlega g. Egidija Kor-nitzerja, častnemu predsedniku />Slo-»>ode« svoto 20 kron za Ciril-Metodovo družbo za Istro pevskemu društvu »Svobodi" v Zagrebu in pokojnikovi rodbini pa je društvo izrazilo brzojavno svoje globoko sožalje. Deželna zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem v LJubljani vabi na I. redni občni zl>or, ki se vrši v soboto, dne 21. januarja 1911 v restavracijski dvorani Narodnega doma v Ljubljani ob 10. dopoldne. Dnevni red: 1. Nagovor 2. Čitanje zapisnika ustanovnega občnega zbora; 3. Poročilo načelstva. t. Volitev etiega člana v izpopolnitev odbor?;. 5. Sklepanje o pristopa k državu! zvezi § 11 lit. k, pravil. o\ Sklepanje o ustanovitvi zveznega glasila. 7. Potrditev odborovega sklepa o točki il) § 11 pravil. 8. Kazni nasveti in predlogi. P. n. g. odborniki zveze se tem potom tudi opozarjajo, da je zvezni račun za čas od ustanovitve pa do 31. decembra 1910 v Zvezni pisarni v Ljubljani, Gradišče 7 na razpolago, f "r se isti vabijo, da račun še pred občnim zborom pregledaio. Gasilno društvo v Škofji Loki priredi 22. t. m. »Pri kronik plesni venček. Litijsko - šmartinsko telovadno društvo »Sokol« vabi svoje člane na II. redni obeni zbor. ki se vrši v nedeljo, dne 22. t. m. ob 3. popoldne v gostilni brata Iv. Roba vsa v £marf-nem. Prosvetd, Slovensko gledališče v Ljnb-Ijani. Jutri, v četrtek, ce igra in poje Km. Kalmana opereta iz vojaškega življenja: »Jesenski manever« (za Vzorno poslnjoči nabiralnik dmž- I nepar) a g. 11 i č i č e m g. P o v b e bc sv. Cirila in Metoda je na Kaki v gostilni g. V. Bona. Dasi posluje komaj eno leto, si pridobi kmalu diplomo. Kavnokar je zopet da! 02 K. Toliko lahko storijo nabiralniki le iam. kjer so lastniki tako vneti podporniki narodnih potreb, kakor je gosp. Bon. Čast mu! Pod ružni ca »Družbe sv. Cirila in Metoda« na Dučki je imela v nedeljo 15. t. m. svoj I. redni občni zbor pri g. Gregi u. Udeležba je bila prav lepa. Glavno družbo je zastopal potovalni učitelj Aute Beg, ki je imel primeren govor. S tem občnim zborom je prišlo novo življenje v podružnico, ki se prenovi iz tlosedanje odrevenelosti k vsestranskemu delu. Zato jamči novi odbori ki se je sestavil tako: predsednik Mat. tek -š-c, posestnik Sela; podpredsednica: ga- Anica G r e g l o v a, trgovka. 3učka; tajnik: Fr. J a n. tajnica gdč. M.Ž.; blagajnik: Janez M a r j e t i č; blagajn i čarka: gdč. Jožefa W e i s -sov a. Odborniki: Vinko M r g o 1 o, Al. Kra nje (Močvirje) in Jožef Mlakar (Gosink). Delegat: Vinko Gregi, trgovec Za srečno preosno-vo podružnice sta se. največ trudila gospa in gosp. Gregi. Pristopilo je več novib udov po prizadevanju gdč. Anice V a v k n o v e, ki si je postavila s tem najlepši spomenik pred odhodom. Staremu odboru se je zit-stopnik glavne družbe toplo zahvalil. Društvena naznanila. Društvu »Mladika« je poklonila ga. Franja dr. Tavčarjeva darilo 100 kron in postala s tem društvena- ustanovnica. Prav lepa hvala! Naj bi rodoljubna in požrtvovalna gospa našla veliko po&uemalk. Vabila za plesni venČek pevskega »bora »Glasbene Matice«, ki se vrši v soboto, 21. t- m. v »Narodnem domu«, so se pričela razpošiljati danes. Odbor najvljudneje prosi vse one, ki bi po pomoti ne dobili vabila, da bi to blagohotno opustili in bi zanjo blagovolili vprašati v pisarni »Glasbene Matice« ali pa v trafiki ge. Ce-šarkove. kjer se dobe tudi vstopnice od 10. t. m. dalje. Zanimanje za ta plesni vencek, ki se vrzi po amerikanskom načinu, je že sedaj veliko. Ti plesni venčki so na glasu, da so zelo dobro obiskani in da je zabava na njih neprisiljena in aminirana. Pevski zbor »Glasbene Matice« pač zasluži s toliko svojo požrtvovalnost- o m» gdč. Hadrbolčevo in gdč. Thalerje v o v glavnih vlogah. — V soboto prvič Jeronia K. Jerorna dramatska legenda iz londonskega življenja »Tujec« (za nepar). Razgled po sioionjKem ?uetQ. — Rusjanovo delo se nadaljuje. Tovariš in mecen ponesrečenega našega rojaka Edvarda Rusjana Mer-cep se je vrnil z Zagreb ter skleni! da bo t vso energijo nadaljeval od Rusjana započeto aviatako delo. V hangarju na vojaškem vežbališeu se bo naredila posebna soba, v kateri se. bodo izdelovali posamezni deli za nov aeroplan. Mihajlo Mereep je izvršil že vse potrebne priprave za izvedb" Ilusjanovili načrtov in bo v kratkem pričel i zgradbo novega monoplana, ki bo letal z isto hitrostjo. 120 do 140 kilometrov v eni uri, kakor v Bel-gradu ponesrečeni. Na novem tipu se bodo izpopolnite samo nekatere ma lenkosti. Tako bo zadnji aeroplanov del nekoliko širje konstruiran, s če mer se bo znatno prikrajšala za letna razdalja. Novi monoplan bo imel motor ponesrečenega zrakoplova. Pri padcu je bil namreč motor samo neznatno poškodovan in treba bo zamenjati samo posamezne dele. Ka kor zatrjuje, bo kot pilot novega aeroplana tangira] znani hrvaški sportsman Meniga. Meniga se bo udeležil zrakoplovne tekme med Dunajem in Berolinom. Biplan. na ka terem bi se mora! Mereep v Belgra du dvignil v zrak, se jo izgubil ne kje na železnici. Voz, v katerem se j* nahajal ta biplan, je bil poslan nekam drugam in ga do sedaj še niso mogli najti. Vendar pa se je nade jati, da ga bodo končno našli na kaki postaji, kamor je pomotoma zašel. t4m nekoliko popusti zima, se bodo priredili letalni poizkusi na vojaškem vežba liscu. — Za Rusjanovo rodbino. Kakor nam prijatelj našega lista lavlja, so v Belgradu v dveh dneh nabrali za rodbino ponesrečenega slovenskega aviauika Edvarda Rusjana preko 2000 dinarjev. Ruska kneginja Tru-beekaja ki biva v Bolgradu, je darovala 200 dinarjev. — Ruski mnzej usta u o > Uel-jrradu. Nameščen bo nasproti naborne cerkve- V muzeju, ki bo imel namen poglobiti trgovinske zveze med Rusijo in Srbijo, bodo razstavljeni vzorci ruttlih ruskih industrijskih proizvodov. Muzej bo upravljal ravnatelj Vladislsv O 1 i e. — Zaplena »Štirih evangeljev«. Kijevska »Rada« javlja: Žo pred i*mw Katom so so bili zaplenjeni Tolstega »Štirje evangelji«. Policija je takrat našla v Tolstega nakladni knjigarni »Posrednik« v Moskvi samo 400 izvodov ker so bile vse druge knjige že razprodane. Kakor sedaj poročajo iz Moskve, je pristojno sodišče razsodilo, da aa ima teh 400 zaplenjenih knjig uničiti. Preje so v takih slučajih zaplenjene knjige polili s petrolejem in jih zažgali ali skuhali v kotlu. Sedaj imajo za to posebne stroje, ki raa:rezujejo na • lrohne kosce za plen jen knji«v. Na kakšen način bodo uničeni Tolstega »Štirje evangclji« se ni znano. Spomenik carju Petru Velikemu na Holandskeni. V Zaandamu pri Amsterdamu, kjer se i«k pred jdKufrto leti car Peter Veliki ko« aavuder *v-sar neil graditi ladje, postavijo v kratkem Petru Velikemu spomenik. Spomenik je daroval mestu 'Petrov potomce ear Nikolaj 11. Spomenik je iz brona, ustvaril pa ga fe pariški kipar Bernstejn. Odkritje Rpomeuika bo najbrže meseca mare j Pri odkrit« .'m bo carja Nikolaja zastopal ajsffov brat veliki knez Mihajlo. izpred jott Kazenske obravnave pred okrajnim Mjdiščeui. Prekoračen silonnin. Nedavno ^o prišli trije ueznam i naznanit mestnemu policijskemu >mizmku -*osipu O v S c u, da jih je na Marti-uovj cesti napadel Ivan L o t r i c iu jiii deloma poškodoval. Zadeva se j** seveda naznanila sodišču. Pri loza davni raspravi se je izkazalo,da so neznanci v LotriOS zaleteli m ih\ je ta na tO reagiral. Pni v L da je bil V -i h »bran u. Ker pa je bil la silobran malo prehud, je bil l.otrič obsojen na dva dni zapora. Nepoštenom. Krojač J. i. je dobil od davčnega asistenta g l.Z. boo z naročilom, da napravi iz nje dva «»vratnika za sukujc njegovih otrok, i i. L), toži sedaj krojača 1.. se>tnica v Sii«*ber-jih sporekla s svojo sosedo Marjeto I v a n i č in prišlo je do hudega prepira. Pri tem je Bizjan vpila nad Ivauič raane žalitve in slednjič vanjo skočila ter jo tako »»bdelavala. da jo je telesno poškodovala. Pri ražin avl 17. t. m. je bila Bizjan radi prestopka zoper telesno varnost olv-sojena mi 10 kron globe. Poleg tega mora povrniti Marjeti Ivanu- za zdravniško spričevalo b' K iti za bolečine kron. Bojevite mačke. Nedavno sme nod tem naslovom poročali, da se je .»bravnava #>roti Antoniji. Mariji in Veži lieziaj, ki so napadle pred cerkvijo v Preaki neko Marijo N a r o b c. radi zaslišanja prič, preložila. Dne !7. i. m. se. je vršilo nadaljevanje razprave. Priče so potrdile, da so vse tri obtožeuke tožiteijico napadle, jo opraskale in vlekle za kiObsojene o !>ile vsled tegU vsaka na ^4 ur za-,-!;;. skupaj pa morajo dati Mariji Narobe /a bolečine 10 kron. Muci soprog. Zakonska Z. živita od 14. novembra I. 1. vsak zase. in se ipe gledata baš prijazno* Dne 1. t. m. iU -v dobila pred soprogovim sedanjim stanovanjem v Vegovi ulici, kjer se sporekla« V. Z. je svojo soprogo večkrat močno ndaril in jo /natiio poškodoval. Ker se rablje se drugi podatki, se razprava preloži na 21. t. m. ob 10. dopoldne. mm mm, En .iri' '.'Ući 7-i .»uO.OlHI K. Sir Lirnest Caaek je kupi i od avstrijske vlade za neki institut na Angleškem I gram radija zi. 300,000 K, pri čemer se um je dovolilo 10/c popusta. Prvo polftviop odpošljejo žc prihodnji teden v London. * Pri drsanju. li>. t. m. je udri o pri drsanja v bližini Woriiigeiia na orni 9 oseb v reko skozi led. Posrečilo se ji' ie.-iti 4 osebe med tem ko je a otrok utonilo. Morilec Erc-rnian. PerzijCe Igra Egremian, O katerem smo že poročali, v zaporu tako. da ga imajo na sumu, 'U- ni pri zdravi pameti. Oddali tzu bodo na opazovalnico. Vau Dykova slika uničena. Van bvkova slika »Siniaon in Oalila« bila U. t. m. uničena pri požaru v t j u nje posestnika,, pet rog rajskega milijonarja Rvškova. : Stavka v beigfjftklh premogi-kopih. Iz Luttieha se poroča, da gro- zi stavka, ki Je bila videli a* keneana, zopet izbruhniti, kar je 7 jam izmed 47 odklonilo zahteve stavk njenih delavcev. Stavkujoei pa so ie utrujeni, iu zato je pričakovati, da ta nova stavka kmalu poneha. Vatikanski škandal. Papeževi tajni komoruik Mac Swiney zahteva od Vatikana, ki mu je vzel njegova dostojanstva in njegove redove, dfc mu povrne 30.000 frankov, katere je moral plačati, da je dobil naslon marki Massagluss. Veliko razburjenje vlada sedaj tudi med drugimi vatikanskimi plemenitaši, ker vse kaže na to, da bodo nekateri izgubili pod različnimi pretvezami svoje visoko-doneee naslove ali pa bodo morali š*-enkrat plačati visoke pristojbine. Mi tega seveda ne imenujemo kraanat* stvo. * Atentat na Lconida Andreje* m. V hišo znanega pesnika Leonida Andrejeva v Kaitoli na Finskem je. prišel 11. t. m. neki hlapec in zahteval, da ga fieljejo k pesniku Andrejeva soproga pa je s|ioznaia, da ta človek ne namerava nič dobrega in ga ni hotela pustiti v hišo. Ko se je pokazal petom Laenid med vrati, je petega!! hlapec revolver in ustrelil proti pes-niku. vendar pa ga ni zadel. Sluti! je, da je nameraval Matiee Leonida An-drejeva oropati. Nemiri v Koiuba>u. Med p**« /novau.icui niohamedanskega praznika 18. t- m. je prišlo do ostrih spopadov med dvema moheairdanakima sektama. Množina je napadla policijo a kamili, zadržala ee$tQO železnico in se lotila voanikov in občinstva v vozovih. Končno je nastopilo vojaštvo, ki je streljalo na razjarjeno množico ia ubilo 11 oseb, 14 oseb pa ranilo. * Velikanska fivinevcrjeiija na sibirski železnici. Takoj po končani rusko - japonski vojni se je začela revizija tin Sibirski železnici. Y lrkut sktt ob BajkuIskem jezeru je bil predsednik preiskovalne komisije knez Grorčakov iu ta je sedaj razkril, dn so se v Irkiusku samem izvršila na čezbajkalski železnici poneverjenj u v višini -"»0 milijonov rabljev. Kompromitirane osebe so deloma premestili, deloma pa odpustili. Sedaj pa je >o*ii-^('-e noeeglo vme« in <»l>eta se velikanski proces. Mof- proti I te. Tal se j<- priphiz.il \ stanovanje begate rodbine in je bil ravno v salonu, ko zasliši stopinje. NI se dolgo pomišljaj, skril ae je hitro za neko steno in s<*del na kup not, ter Čakal, da se (»(Urani oni, ki ga je motil v njegovem deka. Zastonj je upal in se bal! Od 7. do S. zjutraj se .»<• vadila na klavirju najstarejša hči. od 8. do ^- je imela druga hčerka poduk v petju, od 0. do 10. je igral najstarejši sin s svojim učiteljem violino, od 10. do 11. ie je učil mlajši sin i'lavte, od 11. do \'2. so >«> zbrali vsi štirje in so uprizorili koncert, da ae bogu smili. Ob jh>1 TJ. pa je planil lat med muzikante in jih kleše prail, naj ga i/roee poHciji samo iako dol-^■1». da pridejo možje postave, naj prenehajo s svojim keauiertoaa. ;: Vanrializetu. Hembrandtova slika Ji le popolnoma popravljena in đoetof>na občin-tvu. iViškodovanj niti usnrjeuo o!<<> na njej ne more več opazi t i. : Sin/ni za-neti v Španiji .1/. Madrida se poroča o velikanskih -nežnih zametih po Bell Španiji. Murni > vlakov ne more naprej. Iz A vile že dva ilni oe morejo odhajati vlaki pro-11 jugu. Neki tovorni vlak se je izgn-bii. najbrže je pf»polnoma zam^»den. V V ijru se j» pokvarile 89 codl. Kakor izve »Eebo de Paris<-. ekspresni vlak Barcelona-Madrid o i Torra-bii ocstal ž<" kdaj neobhodno potfebeu svetovalec za ljudi ki inserirajo. Ima, kakor dosedaj zelo praktičen kalcn-der za notice in pridal se mu je ie seznam sto in sto agentur liaasen- *ein & Vogler delniftke družin* v tu-in Inozemstvu, in sicer v alfa betic* nem redu mest. Vsebuje tudi krajevni seznam, ki omogoča, da takoj najdemo imena vseh dnevnikov, ki izhajajo v dotičnem kraju, potem po strokah razdeljen in znatno razširjen seznani vseh strokovnih časnikov. %ean*e ateviio aaar ftaanikov in naaopiaov kzaopolajiL-je vaebino kataloga, ki bo gotovo tako prijeano sprejet, kakor njegovi predniki. lakta n fcanm UNOM. Pravda Jarr centra Hoamsu. Novo mesto, % januarja. Pri današnji razpravi Jare - Rozman je bil Rozman popolnoma ouroecen obtožbe radi žaljenja časti. Obtožbo ie zastopalo državno pravduietvo. Poslanska zbornic« . l>unaj, 18. januarja. V današnji >.eji državnega zbora se je vršila volitev v delegacije, v katerih je izpo-jMduiti en mandat vsled odstopa Ulombiiiskega namesto njega se je izvolil v delegacije Stojanowaki. Za to izvolitvijo se je nadaljeval dnevni red in sicer debata o proračunu. Kot drugi je govoril predhodnik enotnega češkega kluba Piedler, ki je v dol-■aia govoru izvajal sledeče: Stališče leliov do Ncnu^v i u do viadc ter Lu-tii njih stališče v parlamentu se more izpremeuiti le, če zavhaiajo urejene raameve na Češkem* Deželni zbor češki je temelj, »»a kalerem mora sloneli delovanje parlamenta. Dokazal je potem, da je bib> vaa nemško ^Ucmljenje naperjeno proti temu, onemogočiti češko nemško spravo in sanacijo parlamentarnih razmer. To nemško stremij<*uje pa je vlada celo podpirala in tudi Bieuerth 111. je pTOglanjl kot mcro^lu jen /a v bulo atatfi kur/, in isUi krivično peatoftv nje, kakor jo bilo postopanje vhute. Bieuerth H. Proti taki vladi ga niora nataati nuli stalisčre Cehov prav isto, ! akršno je bilo njih sUdn%re proti i iadi Bitaetth DL aVaaa^ajaat ima it vršili veliko nalogo, izvršiti socijal-no-politično in gospodarsko sanacijo, za kar pa sedanja vladna večina ni ziuoy.ua. Xast<»piti mora drujra večina, ki lio z močno roko napravila red v BJarednosta^eaa razmerju avstrijskih narmlov. Red mora naslati \ jirtainent*t. sicer izgubi avstrijski parlaiiiCid' ^e več na svojem ngleda, kakor je izinihi! že do sedaj in uveljaviti se ha moral zopel zlog lasi ( 14. Med govorom poslanca Kiedlerja so se izvršili večkrat o^lri spopadi meil Čehi in Nemci, zlasti ko je koustatiral, da je rezultat ljudskega štetja velika staan-etična brž. Krek in vsciičiliški klub. Dunaj, IS. januarja. V - Slovenskem klubu- je irovoril včeraj dr. Krek in izvajal, da luorajo klerikalci razbiti jugoslovanski visokošolski klub. Ta vest je vzbudila splošno v parlamentaruib krogih veliko senzaciji* med jugoslovanskimi poslanci, posetmo }^a nepopisno razburjenje. Klerikalci se bočejt» na ta način od-krizati vaatie koutiob- o d sirani drugih jugoslovanskih poslancev in nočejo da bi imela siovaie-ka in pred v>em slovenska javnost vpogled v njih mahinaeije, s katerimi se pri-bijžnjtjo vlad] vedno bolj in bolj. Prelo:Mtvv skladišča v Sm Pnnta-Icoiu*. Dunaj, lb. januarja. iVsatataee Man.dič in tovariši so vložili Interpelacijo na notranjega in uVieelno-bramhnega ministra in protest proti preložitvi skladišča v San Pantnle-one v okolico tržaške občine. Že en-' rpt SC je hotela izvršiti taka preložitev, ko pa so izvedbi za to poslanec M a n d i č in tovariši, so storili pri ministrstvu vse ko?-ake. da se je ta no mena opustila. Takrat je dobil Mandič od ministra zatrdilo, da se skladišče ne bo preložile*. Sedaj pa so se začela nova podajanja med tržaško občino in vlado in poslanec Mandič se je čutil primornnegra v tej zadevi zopet intervenirati, zlasti ker bi zadela s tako preložitvijo ogromna ftkoda zlasti okoliško občino Dolino. Hochenbnrger, nemški agitator. Dunaj, 18. januarja. V včerajšnji seji nemškega »NaVionaK erbanda« je i ipiidlnijel minister Hochenbur-irer HeaseSj -udarjal da je sklical odsek zaradi te-pra na zasedanje, da se zbornica intenzivno peča a bosanskimi zadeva« mi. Na razpravo je prišla pred vsem aneksijska predlogu, potem carigraj-ski protokol in slednjič vprašanje odškodnine, katero je izplačala Avstrija Turčiji za anektirani deželi. Dunaj, 18. januarja. Pri nadaljevanju današnje seje je govoril za dr. Fiedlerjero v državnem zboru kot drugi grof Sfcernberg, ki je napadaj ahaaU Neuk* Med njegovim govorom ao te odigrali precej burni px> zori. Poljaki klub. Dunaj, 18. januarja. Pri današ* »ji seji je izvolil »Poljaki klub« so-glaano za svojega načelnika dr. Lazar skega. Thun cesarjev namestnik. Praga, 18. januarja. Grof Thun je imenovan za cesarjevega namesi-nika v Pragi in ima namen takoj aa-čseti z novimi eesko - nemškimi spravnimi pogajanji, ki se bodo /opet zn-čela začetkom februarja. Nemsi cesar posredovalec med Kvirf* nalom in Vatikanom. Milan, 18. januarja. Tukajšnji listi prinašajo vesti, da se trudi nemški cesar napraviti mir med K viri-nalom in Vatikanom. Ta mir bi bil toliko bolj potreben, ker namerava papež v jubilejnem letu, v katerem se praznuje obletnica neodvisnost i Italije, zapreti va-tikanske muzeje i 11 prepovedati romanja v ftim. Oči vidno je, da hoče nemški cesar iu Avstro - Ogrska vlada poravnati .spor med papežem in italijansko vlado. Atentat na francoskega ministrskega predsednik«. Pariz, 18. januarja. Dognano je, da je atentator na min istrskega predsednika Hrianda, ki p« je izgreiiJ svoj cilj: ter zadel Mirmana, GUolte, blazen. Pri zaslišanju je izpovedal, da je hote! ustreliti le enegra ministra, katerega, to mu je bilo vse eno. Hči go»pc Steinheilovc v samostanu. Pariz, 18. januarja. Veliko pozornost vzbuja tu korak hčerke? gospe Steinheiiov e: katere proces je razburjal pred par Joti vso javnost. Hčerka, ki ni hotela imeti od trenutka, ko so prijeli njeuo mater, nobenega stika več /. njo in tudi do sedaj m hotela gOTOrfti s svojo materjo nobene besede, je stopila danes kot nuna V samostan. Kralj Peter « inozemstvu. Berolin, 18. januarja. aVoaaiaehe Z* ittiiijr poroča iz Belgrada, da bo kralja Patra« med tem, ko bo odsoten iz Srbije, nadomestovaj prestolo-naslrdnik Aleksander. Kralj Peter namerava v Parizu obiskati in se se-siati t udi /. anerJeškim kraljem Jur-jeajf Mestna zastavljalnica opozarja, da se jutri dne 19. t. m. nadaljuje prodaja decembra 1909 in januarja 1910 zastavljenih, a nerešenih efektov. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rastn Pustoslcmšek. Darila. 1' pravništvu naših listov ^.o poslali: Za Ciril Metodova družbo: Gosp. Fran Dekieva, Pulj S K. - Ga. Dora 1'erjanova. Skofja Loka 5 K, nabrala v veseli družbi pri »Štularju^ v Žab-nici. — G. Dominik Vidmajer, tu 3 K 60 v, nabral pri stričku g. Brinar, nadučitelju \ Ootovljab. ti. Anton Štcbi, inženir na Dunaju 5 K, darovala slov«*nsVa družba \ tujini v spomin »Iružbi. - Gdt-. Mandelj, ucitelji-ea, BBOarttKi pri lati j i 4 K, nabrala v vescli iiruzbi v slovo Starega leta pri Robav.-,n v J^olcnji va*i. ■—- G. Jozei' IT i um tr, Dunaj 7 K. — G. Slavko Ar-ichenbrciiner, Mezolombardo ŠQ K, nabral uri odhodnici tovarin« Pr. Biažona. ki se vrača v domovino iz tukajnnjegra proariiaiistva. Naj bi mu mnenji sledili. — G. Mih. Hre^ar v Mariboru 9 K M v. (Me. Pavki Rettel. Gorenja vas 11 K b"7 v, nabrano \ gostilni »Hlevček« v Gorenji vasi, nekaj i>a je prineslo sekanje Pavletoveva krompirja. — Ciril Metodova podružnica v Sodražici 5 K, — Kot novoletno darilo gg, dosipa Kozine v Bremenu. -- G, Al. Kuslan, potnik. Ilirsku Bistrica K, nabral v gostilni p:- Ifagajna v DivaH. — G*ič. Zora Hudo verni kova 5 K, namesto Cvetk na tt*omilo svoji součenki Lud-mili Ceč. — K. L.. £Wja Uok$ 16 K, nameeto nai-oonine jutranje iz KemiJc dr. ing. Hlrach, Olomuc. Kc- mično-tehnfčra preiskava le izpričala, da ej „Sevdlfn" prav izvrstno uporabna ustna voda, ker so njeni podatki popolnoma no Škodljivi in se ž njo lahko razkazuje. Proti prahajeni, luskinam in izpadanju las ei>iuje najbolj**« prlsnana Tanno-cbinin Mtnra tatera ©fcreaeuje iaslsče, odstranjuje tuake in preprečuj© Ispadanje laa. f sieklenlea s navodom t krono. kaspošilja se z obratno poilto ne maci kot dve steklenici. Zalega vseh pre zkuš»n;h zdravil, medte, trii, medicin«« v»p, špeCaM tet, najfnetdih parfume v, kirurgi %k\h obvez, svežih mineralnih vod itd. Dež. tekoma MIlanu Leasteko v Liubljani Riileva testa it I. poleg novozgrajenega Fran Joiefovega iuhl«. mosta 169 V tei lekarni dobivajo zdravila tudi člani bolniških blagajn jntne železnice, r> kr. tobačne tovarne in okr. bolniške blagajne v Ljubljani. "Meteorolofilno poročilo. r i rad norjem 3W"-\ isredtiii zračni tlak 736*4 ara Z (as 1*22? "£ rs Tanja ______I S m -—«■ ' J• j V run* f— — —~ 17. 2. pop. 750 6 --7 0 si. jvzh. jasno „ 9.zv. 750 8 - 106 si. svzh j 18. J 7. zj. 747 4 j —94 si. jzah. j megleno Srednja včerajšnja temperatura 108', norm. —2 51 Padavina v 24 urah 0 0 mm Velik prostoren o Is: 247 na prometnem mestu v Ljubljani ie odda za pisarno ali trgovino vnajem. Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. Uniior is nradnlka Hancelisfa. jako fina, se ceno proda. Ponudbe ni Mar co Kruhar, vdova c. kr, sod. kćticoiista, Vidam ob Savi, Štajersko. 20d A. Feldstein vljudno priporoča svojo 186 Knjigooeznlco Radeckega cesta 12. ) » proda po nizki (eni pri 206 Avg. Agnola, Dunajska cesta štev. (3. Peč je pripravna spodom pevcem za prelepe žalostinke pred hišo žalosti in ob grobu pa bodi izrečena še prav posebna zahvala. Kranjska gora, 17. januarja 1911. JO t Žaiujoća rodbina Gangl-Draslerjeva, Poročne prstu 1345 . . . . kakor tudi drugo zlatnino pri' poroča po nizki ceni FR. P. ZAJEC Ljubljana, Stari trg 26i Pošiljam cenike brezplačno« IsfamviiiM lili. Mi se pisal XXXXXKKXKXXXXXXXXXXXXXXXXXXX! " OREHOVE TROPINE kot najbolfo, najizdataejo in najceaejo krmo ntlećni /i?ini. konjem in presitem priporoča to?ama sija 148 M. IVANČIČ v Medvodah. OreJiove tropine vsebujejo 568 fl proteina in maščobe* torej trikrat več kakor pšenični otrobi. Cena zmletim tropinam Jc K10*— za 100 kg z vrečo vred. Zahtevajte vzore* to naroČila. xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx xxS e^sreeTi MKattijittiitiiiiielailiajii učenec ki mora biti dober v računstvu io pi- savi, pri: Antonu TrifD, Jesenice. Goreoishe. Bielepi stanavanji ae oddaata sa takoj s meeecem februarjem. Obstoji ta iz 2 sob, pred sobe, s kabinetom in brez njega ter s pritiklmami v; Prieojnt ulici it L Poizve s^: Prisojna ulica it, 3 ▼ trgovini Rlnko Frlvieka. ns Lasulje za gledišča od 3 K naprej; brade 1 K ; dolge 1 K 20 v: krep za brade meter 1 K; lim za brade, šminke, puder in druge potrebščine 2a maskiranje, vae po zmernih cenah. Barve za lase in brado ltNeriIl,$ od dr. Dralleja v steklenicah po 2 K in 4 K priporoča S. STRMOM, Ljubljana Brzojav: Lovci pozor! Svež In zanesljiv 1S2 Pod Trančo št, 1. 2261 Strychnin najboljše kakovosti jc dospel. Dobi se v drogeriji Anton (Cano, Ljubljana, Židovska ulioa 1« Zgubila se je lovska psica bela, brakir, kratke dlake, rumeoih ušes; sliši na ime Selma. mm Na idite I i naj jo odda pri Adolfu Oalle V Zgornji Šiiki it U 702 Učenec 14 let starv močan, Iz boljše hi£e, se sprejme takoj v trgovino me5. blaga, tvrdka Anton Verbič m Sevnica ob Savi, Knjigovodja korespondent, perlekten stenograf, stroJapisM išče službe. Ponudbe pod flStalnO 300M n« uprav. »Slov. Naroda«. j&ij Št 111/Vi u. RAZGLAS. 107 Podpisani mestni magistrat mladeničem rojenim leta 1888, 1889, 1890 in 1892, k« stopijo letos v naborna, odnosno črnovojna leta, naznanja: 1. da se bo dne 1. februarja ob 9. uri dop. vršilo žrebanje v smislu § 32 vojnih predpisov L del v mestnem vojaškem uradu, Mestni dom, I. nadstropje. To žrebanje, h kateremu ima vsakdo pristop, velja za one mladeniče, ki izpolnijo letos 21. leto (rojstno leto 1890) in torej letos pridejo prvič k naboru. 2. da so od 23 januarja do 1. februarja imeniki onih mladeničev, kateri pridejo letos k naboru, v omenjenem uradu in v uradnih urah vsakteremu na ogled. Kdor opazi kak pogresek, napačen vpis, ali ima pomislek proti zaprošenim ugodnostim ali proti prošnjam za nabor v bivališču, naj to pismeno alt i stno naznani tukajšnjemu uradu ; 3. da so od 2-3 januarja do I, februarja v omr njenem uradu imeniln domačih in tu/ih, leta 1692 rojenih, letos v črno vojno stopivših mladeničev na ogled. Pogreški naj se pismeno ali ustno naznanijo tukajšnjemu uradu. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 9 januarja 1911. Za osKTbovajTje oKinskili opravil mesta Ljubljane zatasoo postavljeni e. kr. deželne vlade svttaft Laschan 1. r. RAZGLAS. Zaradi oddaje instalacijskih del hišnega vodovoda in straniščnih naprav pri stavbi obrtne šole v Ljubljani vršila se bode dne 28. januarja letos javna pismena ponudbena razprava ob 10. uri dopoldne pri podpisanem mestnem magistratu v pisarni mestnega stavbnega urada- Načrti* proračuni, p« goji in drugi pripomočki razgrnjeni so v pisarni stavbnega vodstva državne obrtne šole vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne na vpogled Ponudbe opremljene s 5% vadijem od proračunjene skupne ponuđene svote, v katerih je navesti posamezne cene in preračunjene zneske v Številkah in besedah, je izročiti v zapečatenih zavitkih do določenega časa. Na ponudbe, katere ne bodo povsem ustrezale razpisanim predpisom ali katere bi se pogojno glasile ter na ponudbe katere bi prekasno ali celo naknadno vložene bile, se ne bode oziralo. Mestni magistrat si pridržuje pravico delo oddati tudi drugeme oego najnižjemu ponudniku. Mestni magistrat ljubljanski, dne 9. januarja 1911, Za alrpavaajc vsatskia opravil mesta Ijvifjaae zatasao sotUv(jeaJ & tr. 4eic Lasohan, I. r. vleie svetni* t i 19 Član dunajskih in berolinskih prevoz« oikov pohištva, —* Spiejema vse v špedicijo spadajoče prevoznine iz vseh in v vse kraje, po najnižjih tarif«h. — Prevaža pohištvo v novih, patentovanih pohištvenih vozeh na vse kraje, tudi v 2010 inozemstvo. u Bavarski iver. Ustanovljeno leta 1908. »iiipeijflK Bavarski iror. Ustanovljeno lete 1908. Sprejema na zalogo razno blago« pohištvo itd Krasna, suha in Čista skladišča so na razpolago. — Nabiralni promet Dunaj Ljubljana in obratno zastopali v vseh večjih mestih. — Moj isitopoik na Dunaju je Bari LavH, špediter, Dunaj I. Schuinof 6. BaaaaaaasBBaaaaaaSBBaai Prva kranjska 1505 a r o 6 i I a s p r e j e Izvozna pivovarna In tladarna na Vrhniki priporoča svojo izborne izdelke. a tudi Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. PATENTE vseh dežela izposluje inženir 35 ans* dfiHE JL*■UnTsLAk VJ'flS.j oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI., Mariahflferstrass« št. 37. Tehnična pisarna in stavbno podjetje | Ingenieur H. UHLfft 3801 Ljubljana, Resljeva cesta št. 26. I .Strokovna izvršitev vseli vrst aairte? in morata, strokovni znanstveni izvidi, prnntji zaradeb. 1 Najbolj pripravne in varne nrzoporllnlkc za krmo, slaniorezntce, preše in stiskalnice za sadje in grozdje, reblfačo, reporeznico, motorje, želez. Magafne, nagrobne križe, stavbene potrebščine in vso drugo želeKcino se dobiva nafceaefse in na)« fcoljše pri znani 2015 veletrgovini z železifno in poljedelskimi stroji I CA v Ljubljani Fl^aHje Terezije cesta št. 1. Cene nizke! Zimska, fina damska m otroška oblačila in perilo pn porota JK. Xristo/ie-J|ucar Ljubljana j SUri trg St, 28 (nasproti Zalaznika). Velika izbtra tooticoiii jopic — plasčev — pelerin. MiMierac čepfoe, uobuttu. rokavice, noaarfce, pletene jopice In druge pletealue ! Vaško modno in drobne blago, 3 Ne U biro poč U Jam tneU po potil 1F 3C 31! Tovarna cementnih in glinasfib izdelkov 7-1 v Ilirski Bistrici Zahtevajte ponudbe! TL naieJii priporoča itvoje izde ke kakor: raznovrstne cevi, tla-kovne ploiće v vseh barvata, vse vrste okraskov, podboje vrat ha oken, nagrobne spomenike, altarfe, cementno opeko, marmorirane ln navadne stopnice, kipe is splob vse v to stroko spadajoče predmete. iiaroiiia se um ss is ps mm mM. — Kakovost mm je \Mm. 3EE K 3G Otvoritev nove trgovine. x* ju rurAzsRjo -__ Jos. Petkosig, Ljubljana _ bivša prodajalna dežnikov Jos. Vidmarja. 1 SI. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril trgovino z drobnino, pletenino, galanterijo in dežniki. Potrebščine za krojače in šivilje. — Za obilen obisk te priporoča z vekspsštovanjeni JCS. PETKOSIG Najnižje cene! Najnižje cene! bllllliU Ustanovljena leta 1882. Ustanovljena leta 1882. v Drnišu ¥ Salmacij sprejema hranilne vloge od K 2— do K 1GC.CC0— proti 5'- obrestovanju, ter povrača zneske do K SjOOO*— brez odpovedi, zneske do K 20.000*— proti prijavi 8 dni, večje zneske po dogovoru. — Za polletno izplačevanje obresti Izdaja na zahtevale obrestne knjižice. — Dopisovanja v slovenskem in hrvaškem ieziku. 3825 j Zn varnost hra a vIqq in nlih obrestovani© \amii ofciina 3ra?s« E2J ni Sira /. Rezervni zaklad .\ Stanje hranilnih vlog i nad pol milijona kron. dvajset milijonov kron, 0 i ti Mi regietrovanc zafruca z neomejena zaveza registrovanz zadruga z neomejeno zavezo ljubljanska okolice v teslaea grgem fei y Ljubljani hjjj! cega štev. 16 obrestuje hranilne vloge pa čistih II 01 brez odbitka rent- 2 10 .•. nega Bavka. /. Telefon M185 ioteroitai. Račun: pri avstr. pošt. hran. št S2S.406 pri ogr. pošt. hran. St 19.864. naznanja, slav. p, n. občinstvo, ii se rsbaia njeacva it rt na rij na Tržaški časti 34 cvetlični salon pa = Pod Ti»aftčo. = Xzdelova»|e ispkov, vencev, trakov itd. Okusno delo in zmerne esna. Velika zaloga I mi\. ¥ Zunanje naročila inus. Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dneva dviga. PasolDje na elii po S Vi Vt brez amortizacije ali na amortizacijo po dogovoru. Eskomptuje trgovske menice. Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000*— M P« Denarni promet v letu 1910 K 100,000.000. oBtii M7fO?t. (Sa&fitifH damam ptipozoca Sda Škof-zaneti 355 Sod čFtanco. ^Sal/iz fzfeouJii vedno pzt-pzosVČjcni. c7aAo tttci ucn<:i o faa&cvi in za&nc cvelfice Soma ižjotouifznc. Ijnbljana, gradišče 7 JfPri kroni" slovenski elektrotehnik, oblastv. koncesijoniran instalater za male in veletoke. Uvaja: električne naprave za luč in moć (izven ljubljanskega mestnega omrežja) strogo po tozadevnih predpisih ; elektl*« zvonila, telefone itd. :: Strokovnjak za strelovode. :: samo prve vrste na razpolago X 03 X Cementa« cevi v vseh dimenzijah, barvaste plošče itd. X E X Ljubljana. X SI X Stopnice, balkone, spomeniki, stavbni okraski itd. X BI X Lastnin« ln tiflk »Narodne tiskarne«« 44