■ ' T" ■ -------- "S •i •.T;:- ~ r ' • j^st" .. THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAK NEWSPAPER IN UNITED BTATES OF AMERICA. SLOVENEC EBVI SLOVENSKI UST K AMERIKI W«i Za »aro In mmrmd — M pravk« fes nadet -r- od boj« do OMfil EEA5ILO SLOV, KATOL. DE LAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRU2BE SV . DRU2INE V JOLIETU. — B. F. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHIGAS& IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO, NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. STEV. (No.) 202. ČHICAGO, ILL., SREDA, 19. OKTOBRA — WEDNESDAY, OCTOBER 19, 1927. LETNIK XXXVL ČEHOSLOVAKIJA IN JUGOSLAVIJA DOLŽITE ITALIJO, DA JE ODGOVORNA UMORA ALBANSKEGA POSLANIKA V PRAGI. — ZAROTNIKI IMAJO ŠE VEČ ODLIČNIH OSEB ZAZNAMOVANIH ZA UMOR, DA BI IZZVALI VOJNO NA BALKANU. Dunaj, Avstrija. — Nikake-ga dvoma več, da nima Italija svojih prstov vmes, pri vseh nerednostih na bolgarsko-ju-goslovanski meji, kakor tudi pri umoru albanskega poslanika beja Zena, katerega je u-smrtil 17 letni albanski dijak, ki je študiral v Rimu. Zunanja ministrstva Jugoslavije in Čehoslovaške imata konferenco o zadevi; listi o-beh držav pa vodijo veliko francija za svetovni mir. Poincare za reduciranje francoske armade, poživlja tu- VOLITVE V ČEHOSLOVA-KIJI. Dunaj, Avstrija. — Lokalne volitve v Čehosiovakiji so sicer prinesle zmago zunanjemu ministru Benešu in predsedniku Masaryku, vendar zaznamujejo socialisti velik napredek. Huda volivna borba se je vršila v glavnem mestu, kjer so nacionalisti z vso silo delali za Kramara in proti Benešu. aretacije trockijeyih glo ideji po trajnem miru. pristašev. Bar-Le-Duc, Francija. — V nedeljo je bilo odkritje vojne- kampanjo proti zarotnikom, oj ga spomenika, v tukajšnjem katerih je znano, da imajo na mestu? kJ je rojstni kraj? fran. listi še več imen odličnih mož, coskega ministrskega pred-katere nameravajo usmrtiti, daj sednika Raymonda Poincare-bi izzvali novo kanu. Veliko senzacijo je povzro-| čal> da je tudi on navzet mi. čila v nedeljo v Pragi vest, da sli> za trajni mir na svetu vojno na Bal-j ja Pri tej- priliki je imel Poin. ' care značilen govor, ki je pri- ni več tajnost, da si Italija prizadeva izzvati vojno, naj stane kar hoče. Listi tudi trdijo, da dobivajo teroristične ban- mir na Med tem ko je pozival ljudstvo, naj ostane zvesto sedanji vladi, da bo dokončala za- I početo delo, je govoril o potre-do. ki napadajo na jugoslo- bi miru Ni govoril le za Fran. v t • • • i cijo — celemu svetu so bile namenjene njegove besede, ko je rekel: "V kolikor dopuščajo razmere, hočemo mi poka- Sovjetske oblasti so aretirale veliko število Trockijevih pristašev, katere obdolžuje-jo, da so hoteli prevreči Stalinovo vlado. vansko-bolgarski in grški meji,' orožje, in municijo v Italiji. Znano je tudi. da je Mussoli-nijeva vlada poslala svoje zastopnike na vse kraje, z naročili, da pomorijo nasprotnike fašistovske Italije. Širi se tudi vest, da je mladenič, ki je u-strelil Zena, bil prejšnji dan pri italijanskem poslaniku, in da je slednji vedel, kaj se bo zgodilo. Policija v Beogradu javlja, da imajo, dokazila, da je morilec poslanika potoval iz Rima z italijanskim potnim listom. V Beogradu se splošno sodi, da je bil v umor poslanika zapleten tudi albanski predsednik Ahmed Zogu, ker je bil ljubosumen na poslanika, ki je bil njegov svak. Da so v Beogradu vedeli, da se nekaj sovražnega kuje proti albanskem poslaniku Zenu, priča pismo, katero je poslal v Beograd poslanik, predno je bil umorjen, v katerem se zahvaljuje, ker ga svarijo, naj se pazi, ker mu strežejo po življenju. Prej, ko je prišlo to pismo v Beograd, so že dobili vest, da je bil umorjen. Morilec je pri zasliševanju rekel, da to ni bil zadnji umor. premogarska stavka v nemčiji. italija noče biti kriva, cesar jo obdol-žujejo. Dunaj, Avstrija. — General Bordrero, italijanski poslanik v Beogradu je obiskal jugoslovanskega zunanjega ministra Marinkoviča in protesti- J. B. WEEKS. Riga, Latvija. — Meseca novembra se bo vršila proslava lOletnice obstoja sovjetske unije. Na to se pripravljajo tudi Trockijevi pristaši, ali na-' sprotniki režimu, na ta način, da delajo načrte za veliko demonstracijo proti komisarju Stalinu. Policija je aretirala že veliko število oseb, pristašev Trockija in Zinovja, ki hočejo prevreči sedanjo vlado. A-retirali so tudi načelnika državne tiskarne, ker je dovolil, da so nasprotniki v imenovani tiskarni tiskali letake, na katerih so pozivali centralni ekse-kutivni komitej, naj se iznebi Stalinovega diktatorstva. pouts glas0yi. Slika nam predstavlja novega predsednika American Motorists' Ass'n, J. B. Weeks-a iz Philadelphije. Izvoljen je bil na to mesto v Washingtonu, kjer se je vršila seja organizacije. MIROVNI NAČRT JOUVE-NELA. Pariz, Francija. — Henri de Jouvenel, francoski državnik, ki je zastopal Francijo pri Ligi narodov, poživlja Francijo, naj predloži nemudoma popolni evropski mirovni načrt. Zahteva akcije, ne le govorov, ki nič ne koristijo. Jouvenel upa, da bo tudi Anglija podpirala mirovni načrt Evrope. coolidge in vojni department. Predsednik Coolidge hoče spremembe v vojnem depart m en tu. — General Summer ali v Washingtonu, katerega govor v San Diego ni po volji Coolidgeu. zati svetu, kaj pomeni samovoljna razorožitev. Mi bi radi, da bi naši miroljubni nameni koristili vsemu svetu. Mi smo, odkar se je končala vojna, že reducirali armado in znižali vojaški službeni čas. Sedaj se pripravljamo na novo redukcijo, kar pomeni, da bomo imeli le tretjino, kar smo imeli pred vojno." V svojem izvajanju tudi ni Walhintfton> D. c. _ Repu_ pozabil omeniti ^ radikalne blikanci> ki so pri administra. stranke, katera si prizadeva ciji> si prizadevaj0t pomiriti priti na površje. Pojasnjeval radikalne senatorife, to so re- u' - i P°9tal° s finf"c »od-fetikar iS from »• *rwaikih. Izdaja in ti ska ž ~ SUHOST PUBLISHING CO, 2?*okrr tetdoutvl In ttpreTCi W. fe2ndStp Chicago, Iff. (Telefon; CANAL QG91. Ea tete leES. Sfi pol Ida. Ifaročalatl 45.00 2.50 C« Chicago Kimig to Enw i celo» i , . 6,00 k poi 3.00 Hm First and the Old«« Slov*- man Newspaper in America. Established 189L Issued daily, except Sunday, lion-day and the day after holiday*. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office; 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Phone: CANAL 0098. Subscriptions: For one For half a year___ . 2.50 Chicago, Canada and Enrowti For one year. For half a year. 6.00 3.00 POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu zna-do icedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino toc* ker s tem veliko pomagate listu. DOPISI važnega pomena sa hitro objavo morajo biti doposlani na ured-Itfilin vsaj dm t& pol pred dnevom, ko iaide list—Za zadnjo številko v tednu |s čas do Čvtrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa ee na ozira.—Rokopisov fetrednUevo na vra£a. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Ehfcaio, Illinois, under the Act of March 3. 1879._ Kulminacija lawndalske domišljije. Ameriški Slovenci imamo svoje časopisje, katerega vzdržujemo. To časopisje je v službi slovenskega naroda, da mu javlja novice, prinaša zaželjeno čtivo in mu služi v druge kulturne in reklamne svrhe. Nas ameriških Slovencev pravijo, da je okrog 180,000, nekateri trdijo da manj, drugi da več. S tu rojeno mladino bo gotovo več. Številčno je to mala peščica, ali tudi ta mala peščica ni enega duha in prepričanja. Ameriški Slovenci vred s Prekmurci, ki so tudi Slovenci, vzdržujemo 16 slovenskih listov. To število naših slovenskih časopisov je merilo našega kulturnega življenja. Ameriški Slovenci ne vzdržujejo teh slovenskih listov, da bi jih imeli samo kar tako. Ne. Hočejo jih imeti, zato jih vzdržujejo in plačujejo. Od teh listov pa tudi pričakujejo in zahtevajo, da ti listi izvršujejo svojo dolžnost, da pazijo na koristi naroda, da ga izobražujejo in obveščajo o vsem, kar je harodu v korist. Slovenski narod v Ameriki ima tudi svoje podporne organizacije. Ker Slovenci drugega polja nimamo, smo se ujpiveli tako v naše podporne organizacije, da se tu udejstvujemo. Kadarkoli pridemo rojaki skupaj, naš pogovor nanese najprvo na naša društva in podporne organizacije. So pač te organizacije delo naših rok in se zanj zanimamo. Ker smo pa različnega mišljenja, je umevno, da hoče vsak svoje mišljenje uveljaviti pri društvih in organizacijah. Ljudje smo pač taki in je vse zastonj. Naše podporne organizacije so opredeljene po verskih, političnih in nepristranskih prepričanjih. Imamo katoliško jednoto, pa imamo tudi narodno jednoto, ki tabori ravno na nasprotnem stališču katoliške jednote. V tej narodni jednoti je zbran nekak konglomerat, to je mešanica članstva vseh nazorov in prepričanj. Večina izmed njih pa je več ali manj aktivnih katoličanov. Na krmilu pa sede odborniki njim čisto nasprotnega prepričanja, sami socialisti. Gotovo je, da kot taki tudi uveljavljajo svoja socialistična načela pri jednoti in izrabljajo vse ugodnosti za to svoje prepričanje. To ni samo kako domnevanje, ampak že neštetokrat dokazano dejstvo. Člani drugega prepričanja se ne strinjajo s socialistično diktaturo. Zato od časa do časa ugovarjajo raznim odredbam socialistično prepričanih voditeljev jednote. Socialisti pa forsirajo svoje odredbe, pa če je komu prav ali ne. Imajo pravila po svojem kopitu zaokrožena in se na iste sklicujejo. — Pred zakonom je 11a podlagi pravil morda prav, ali vprašanje je, če je tudi splošnemu članstvu prav in če je splošno članstvo zadovoljno. To je pa drugo vprašanje. Imeli smo v javnosti ravno te dni afero, o kateri se je mnogo pisalo in govorilo. Afera znanega 50,000 dolarskega posojila neki ljubljanski banki. Večina članstva se ne strinja s takimi odredbami. Toda gl. uradniki so baje večina sami socialisti, pa so odobrili zavodu posojilo, ker je baje v socialističnih rokah. To je en dokaz, kako socialisti izrabljajo ugodnosti v korist svoje stranke. Drugi, ki so temu nasprotni, to kritizirajo. Eni bolj milo in uljudno, drugi bolj ostro in osor-no. Kajpada, da se pri tem poslužujejo tiska, saj brez tiska je nemogoče povedati širši javnosti svojega mnenja. V takem slučaju pa vstanejo domišljave socialistične gla- ve ter začno z gnojniško taktiko zmerjati vse vprek, kdorkoli jih kritizira in se ne strinja z njihovimi nazori. S svojo gnojniško taktiko seveda pokažejo le svojo duševno revščino, kajti olikan človek ne zmerja in se ne poslužuje gnojniške taktike. In kako zmerjajo v takih slučajih! Kdor jih kritizira, ta je ničvrednež, sovražnik njihove jednote in sploh karkoli slabega morejo, to mu zmečejo na hrbet,* Resnica pa je seveda čisto drugačna. Domišljavi socialistični voditelji se v takih slučajih le skrivajo za jednotin hrbet. S tem, da vpijejo, češ, jednoto napadajo, mislijo, da bodo obrnili oči članstva v to smer in da bodo one, ki socialiste kritizirajo, imeli za jednotine sovražnike. Toda tu je treba enkrat z vso vehemenco poudariti, da, kdor kritizira gnilo socialistično politiko in socialistično gospodarstvo pri organizaciji, ta še ni sovražnik jednote, ampak je lahko največji prijatelj in ljubitelj jednote kot take. Socialisti so eno, jednota je pa nekaj drugega. Prav tako, kakor konj jn pa jezdec. Konj je lahko najboljši, pa če je jezdec zanič, s tem še ni rečeno, da je konj zanič. Ako so socialisti radi svojih političnih muh nepriporočljivi, s tem še ne rečemo, da je jednota nepriporočljiva. Zato v takih slučajih domišljija socialističnih mogotcev na Lawndale ne izda nič. Narod ni več slep, da bi ne videl, kaj kritiziramo. *Mi ne kritiziramo jednote, pač pa kritiziramo socialiste, ki jo jezdijo. To je pa čisto nekaj drugega kakor pa ono, da jednoto napadamo, kakor to trobijo članstvu socialistične glave na Lawn-dale. Pa to še i>i vse. Kadar lawndalski socialisti ustrele kake ga prav velikega kozla, kakor so ga n. pr. pri milijonskem fondu in že v več drugih številnih slučajih, se potem, ko se jih v takih slučajih kritizira, prav gromovito repenčijo, češ, kaj nas bo kdo kritiziral! Samo pride naj! Kak Zajček, ki je za kako pismeno polemiko prav neroden in nesposoben, se pa razkorači, rekoč: Bratje sodrugi, priredimo javno debato, pa povabimo naše nasprotnike, da dokažejo kar govorijo ... To PAR BESED NAŠIM DRAMA-TIKARJEM. Milwaukee, Wis. Cenjeno uredništvo: — Dovolite, da v našem priljubljenem Amer. Slovencu priobčim par besed našim dramatikar-jem. Nastopila je zopet sezona iger in zabav. Po vseh naselbinah se zopet uče in predstavljajo nedeljo za nedeljo igre. Veliko dela je v tem in ko bi ne šlo za tako blage narodne namene, bi se gotovo nihče ne trudil, kakor se. Zavedati se moramo, da je dramatika po naših naselbinah edino prosvetno sredstvo, ki širi med narod izobrazbo in prihajajoči generaciji ameriških Slovencev pa kaže naš narod v njegovem življenju, da ga bodo vsaj po naših dramatičnih igrah kolikor toliko poznali. Pomaga tudi veliko k ohranitvi slovenske se lepo sliši in kaki njihovi potegnjenci mislijo: poglej no, ka-. govorice med našo mladino. ko so korajžni. V resnici pa take shode prirejajo tako, da zbobnajo nanje krdelo rdečkarjev, katere imajo že poprej naučene kakor papige, kadar njihov govornik izgovori kake besede, da mu prav živahno aplavdirajo, kadar pa govori nasprotni govornik, tedaj delajo medklice itd. Potem pa hajd v liste, kako se je shod vršil, kako so aplavdirali temu in kako so protestirali proti onemu. Vse je samo "scheme". Pri nas, ki te tičke dobro poznamo, taki "schemi" nimajo uspeha. Ako so tako pogumni, tako odkritosrčni, zakaj pa n. pr. ne gredo v Chicagi na seje k tistim društvom, ki so poslala svoje rezolucije in proteste, katere je lawndalska diktatura zadržala. Tam je njihovo članstvo, tam naj gredo pa naj de-batjrajo, pa bodo videli, kako mnenje ima do njih in njihovega gospodarstva njihovo lastno članstvo. Samo tja naj gredo, Saj v mnogih krajih se ravno radi iger uče naši mladi našega jezika. S tem, ko se učijo igre, se učijo tudi našega milega slovenskega jezika. Dramatika je edino priljubljeno sredstvo po naših naselbinah, o-krog katere se zbiramo nedeljo za nedeljo. Le kar je pogrešati je to, da ni opaziti nikakih vezi med naselbinami. Tudi naša dramatična društva bi morala imeti ne kako centralo ali središče, ki naj bi skrbelo za igre, skrbelo, pa se bodo poučili! Kaj bote druge vabili na kake sestanke! Povabite članstvo, pa ga vprašajte, kaj misli o vaši diktaturi i <*a bi dobre priljubljene igre in vašem gospodarstvu! * rožile od naselbine do nasel- bine. S tem bi ne bilo nobenih stara domovina bi segla po njih, da bi v njih videla življenje svojih sinov in hčera v tujini. Naša podporna društva sko-ro v vsaki naselbini prirejajo igre v korist svojih blagajn atd. Kar je zelo pogrešati je ene dobre propagandne igre n. pr. za našo KSK. Jednoto. Kolika agitacija bi se delala s tem za našo jednoto, ko^ bi videli v igri veliki pomen jednote tudi taki, ki niso njeni člani. Tisti, ki pa so, bi se pa še bolj utrjevali v ljubezni do svoje jednote. Kako lepa slika bi bila n. pr. slovenskega delavca, njegov prihod v novo domovino, njegovo življenje in borba za obstanek, njegova družina, stanovitnost v verskem oziru in zraven vpletena nit delovanja katoliškega društva in jednote, ki skrbi za dušni in materij al ni blagobit svojega uda. Kaj hočete lepše slike. Naša slika bi to bila, slika našega življenja. Kako bi šla k srcu in kako mogočno bi uplivala. Gotovo bi se dobil kak zmožen pisatelj, ki bi jo spisal in priredil za naše ameriške slovenske odre. Jaz bi prav iskreno svetoval glavnemu odboru KSKJ., naj bi razpisal nagrado, primerno vsoto, potem pa, kdor bi boljšo spisal, tisto naj bi se sprejelo in naj bi postala takozvana jednotina igra, ki bi se je posluževala zlasti društva KSKJ. v propagandne svrhe. Mero- RED* Lawndalski socialisti so v zvezi z nekaterimi cleveland-skimi socialisti vabili Mr. Pirca na javno debato, seveda prirejeno po načinu, ki smo ga pravkar opisali. Mr. Pire je že v svojih člankih dokazal, kar je imel za dokazati ,in tega mu niste še ovrgli s svojimi zavijanji. Mu tudi ne bote! V lawndalskih socialističnih glavah je vse preveč domišljije. Kulminacija vseh domišlij je pa to, da si te glave domišljajo, da bi na nje ne smel nihče gledati in njihove trapa-rije in nesposobnosti nihče kritizirati. Od najnižjega državnega uradnika pa do najvišjega eksekutivnega uradnika v Združenih državah, vsi so podvrženi kritiki. Le "modre" socialistične veličine mislijo, da njih se ne sme nihče pritakniti, pa naj delajo kar hočejo. Seveda to, da bi jih nihče ne nadziral, nihče pazil na nje, to bi bilo za te možičke kakor nalašč. Ali to si naj izbijejo iz glave. Skrbeli bomo odslej še bolj kakor smo, da bo narod vedno imel pravo sliko njihovega delovanja. Še eno! Kdor se upa kritizirati lawndalske socialiste, ga proglašajo za sovražnika jednote. To je pa največja laž, s katero frapirajo javnost. Mi nismo še nikdar kritizirali jednote zato, ker je ustanovljena, da podpira bolnike, vdove in sirote. To je hvalevredno delo in za to jednoti čast in priznanje! To je njen poklic in njen delokrog. Ni pa prav nič njen delokrog, da se utiče v verske in politične zadeve, da neti s tem sovraštvo mesto bratstva med članstvom. To vse se pa dela po principih in navodilih lawndalskih socialistov, ki vse mogoče ugodnosti izrabljajo v korist svoje stranke. To je fakt, ki je pribit. To pa mi ravno neusmiljeno kritiziramo in žigosamo. To bomo ožigosali še naprej, pa si naj lawndalska gospoda domišljuje kar hoče in kakor hoče, magari tako, da vsi popokajo. To smo napisali zato, da bo slovenska javnost vedela pri čem da je glede našega kritiziranja lawndalskih socialistov in pa tudi, da bo vedela, koliko je dati na čvekanje in zavijanje lawndalskih socialistov. posebnih stroškov. Morda bi j.a začetek vsako lokalno društvo priredilo po svojih naselbinah eno igro in bi od čistega dobička darovalo kak desetak ali dva v skupni centralni fond. Na ta način bi lahko spravili skupaj par sto dolarjev. Dramatična društva naj bi izvolila enega tajnika dramatične centrale, kateri bi vodil korespondenco med dramatičnimi društvi po naselbinah in skrbel, da bi imel vedno kaj novega na roki za naša dramatična društva. Tajnik takega društva naj bi skrbel, da bi imel spisane vloge in društva naj bi zato primerno odškodnino plačala centrali. Tak centralni dramatični urad bi lahko skrbel za vedno kake nove dobre igre, ki bi se dobile iz domovine. — Treba bi bilo pa tudi par iger, katerih vsebina naj bi bila zajeta iz življenja ameriških Slovencev. Ako bi imel centralni urad kak denar na roki, bi lahko razpisal kako nagrado vsako leto za najboljšo igr», ki bi jo kdo izmed ameriških Slovencev spisal. Imamo precej slovenskih pisateljev in zmožnih mož, ki bi kaj takega radi naredili. Tako bi dobili tudi zelo dobre igre za naše odre. Še daj ni tem? faktorji, kaj mislite o Centralni urad bi prav lahko bil recimo v Milwaukee, Chicagi ali v Clevelandu, ali pa tudi kje drugje. Kraj je postranskega pomena, samo da bi se dobilo agilnega moža, ki bi imel to v oskrbi. Veliko korist bi imele od tega vse naselbine. Želeti bi bilo, da bi se oglasiti k besedi zlasti naši režiserji in naj bi povedali v tem listu svoje mnenje, kateri bo gotovo rade volje vsakemu dovolil prostor za take stvari. — Nekaj skupnega potrebujemo, s tem bi bilo veliko olajšano lokalnim dramatičnim društvom. V stari domovini smo imeli "Ljudski oder", ki je skrbel za igre, za prepisovanje vlog itd. Recimo, da bi si centralni odbor nabavil mimograf, bi lahko prepisal na odtisni papir igro, potem pa natiskal toliko vlog, da bi bile na razpolago za vsako naselbino. Če bi se to skupaj storilo, bi stalo prav malo. S tem bi bilo silno postreženo društvom, ki imajo ravno s prepisavanjem vlog sitnosti. Povedal sem tu svoje mnenje. Že dolgo sem ga gojil. — Dal mi ga je pa rojak Jakob Prestor iz Sheboygana še Ian-(Dalje na 3. strani.) Uganka št. 16. — Bogu je služil, nobenega greha ni storil, pa vendar ni prišel v nebesa. — Kaj je to? —Kdor ugane pravilno, bo dobil, če moški, lepo kravato, če ženska par lepih robcev. Uganko stavi Naročnik iz Waukegana. Rešitev bo objavljena 1. novembra. * * * Uganko št. 15 so pravilno rešili: John Medved, Detroit, Mich.; Anthony Somrak Jr., Cleveland, O.; Frank Vehar, Pittsburgh, Pa.; Joe Bayuk, Willard, Wis.; John Berus, Conneaut, O.; George Mišjak, Oglesby, 111.; John Udovič, Sheboygan, Wis.; John Fugina, Ely, Minn.; Mrs. G. Aristotnik, Roslyn, Wash.; Jakob Koche-var, Lowell, Ariz. — Vseh odgovorov je prišlo 24. od katerih je pravilno rešilo uganko samo 10. — Pravilna rešitev je: Iz 800 1. soda se napolni najprvo 300 1. sod. to se izlije v 500 1. sod. Zdaj napolnite ponovno 300. 1. sod in napolnite 500 1. sod, ostane vam v 300 1. sodu 100 litrov. Zdaj izlijte 500 1. sod v 800 1. sod nazaj. Zdaj imate v 800 1. sodu 700 1. in v 300 1. sodu 100 1. Zdaj izlijte 100 1. iz 300 1. soda v 500 1. sod, napolnite še enkrat 300 1. sod in zopet v 500 1. sod. — Zdaj imate v 500 1. sodu 400 1. in v 800 1. sodu je vam ostalo 400 1. To pot je sreča objela George Mišjaka iz Oglesby, 111., kateremu naj sedaj Tone s hriba pošlje obljubljene klobase. Vsem onim, ki uganke rešujejo bodi povedano, da po sistemu, ki ga sedaj vodimo pri deljenju nagrad za reševanje ugank, imajo vsi enako priložnost priti do nagrade. Ravno tako najbolj oddaljeni iz dalj-njega zapada, kakor naročnik v sosednji- hiši poleg naše tiskarne. Sreča odločuje. Danes se konča v našem podlistku zanimivi detektivski roman "Mož, ki je oropal mesto." — Jutri, v četrtek, pričnemo (objavljati "Spomine" sloven-jskega rodoljuba, ki je deloval j nad 20 let med ameriškimi Slovenci. Zelo zanimivi bodo in I vse čitatelje že danes opozarjamo, naj jih čitajo takoj od ! začetka. j Za dolge zimske večere si ne more nihče preskrbeti bolj zabavnega in zanimivega berila, kakor če si naroči "Amer. Slovenca". Pripravljenih imamo fveč zelo zanimivih izvirnih po-.vestic, ki bodo sledile v listu. Naročite si takoj za pol leta. ; Pošljite $2.50 za šest mesecev j in prejemali bote list, ki bo j Vas zabaval in bo Vam najboljši tovariš tekom dolgih 'zimskih dni. Sven El vested- Mož, ki je oropal mesto. (Konec.) "Takoj. Potovanje v 6slo se je pričelo že pravzaprav takrat, ko je bil g. d'Albert zaposlen s proučevanjem skrivnostnega ciganskega jezika. Kakor vama je, gospoda, brez dvoma znano, je razširjen ta jezik v različnih odlomkih po vsej Evropi. Govorijo ga nestalni rodovi, ki potujejo sem in tja od skrajnega severa do južne Španije. Je različen pri različnih rodovih, ima pa vendar skupne korene. Ko je bil živel g. d'Albert med cigani, je opazil, da ima njihov jezik nekaj čudnih besed in besednih podob, katerih izvora in pomena si ni znal raziagati. Sprva vsaj ne. Potem je pa spo- znal, da so morali te dodatke zanesti v jezik tekom stoletij rodovi, ki so se bavili z deli, boječimi se. svetlobe. Saj se ne da tajiti, da imajo cigani in drugi potujoči v kazenski zgodovini narodov poseben pomen. V ječah in zaporih in v sožitju z zločinci raznovrstnih narodov so se naučili številnih izrazov in besednih podob, pripadajočih svetu zločincev, in jih prevzeli v svoj jezik. Ti izrodki jezika so vzbudili takoj silno zanimanje pri g. d'Albertu in z vnemo, kakršne je zmožen samo on, je začel proučevati izvor in razvoj jezika zločincev. In kakor si more velik jezikoslovec, ki preiskuje davno izumrle in pozabljene jezike, z miselno obnovo teh jezikov ustvariti sliko izumrle zajednice, tako je nastal sedaj pri mojem varovancu drzen, toda znanstveno gotovo dobro utemeljen načrt, ustvariti s pomočjo teh raziskovanj veliko delo o mednarodnem jeziku zločincev, z naslovom : Potovanja zločinov. S tem smo prišli do bistva sedanje na videz tako čudne zadeve. Istočasno, ko se je začel moj varovanec s tako vnemo baviti s proučevanjem jezika zločincev, se je podal tudi sam med zločince. Prisluškoval je različnim znakom, zbiral čudne jezikovne posebnosti. Z detektivom kot vodjo je obiskal vse predele zločinskega Pariza in bil je v vseh zloglasnih beznicah. Toda vse to se mu je zdelo prepovršno. Hotel je živeti sam življenje zločinca in tako je nekega dne nenadoma izginil. V mrkem, temnem svetu si je hitro pridobil prijateljev, sprva s svojim denarjem, kasneje pa s svojo veliko svojevrstno umnostjo. Gotovo je nekaj blodnega, gojiti znanost na tak način; dopustiti pa ne morem mnenja, da bi ga vodili kaki drugi kakor edino le čisti nameni. Vzemimo za primer kak navaden vlom. Ugotoviti je hotel pojem vloma v vseh njegovih različnih razvojnih stopnjah. Pri snovanju načrta se je hotel seznaniti z vsemi tajnostnimi besedami, ki si jih prišepe-tavajo v beznicah zločinci. 'Da je vse to dosegel, se ni ustrašil niti vloma. Tako je doživljal jezik zločincev od dežele do dežele. Vendar bi se pa ne pomišljal položiti roke v ogenj, da je ostal kljub temu počenja- nju duševno čist in nedotaknjen. Način njegovega dela spominja na učenjaka, ki vprizarja svoje poskuse na živih bitjih, katerim zadaje najhujše bolečine, samo da doseže znanstven uspeh. Poleg tega morata pomisliti, da so ga pravi zločinci, med katerimi je živel,strahovito zlorabljali. Tako je dospel na svojem čudnem potovanju tudi v Oslo, gospoda, in tu je dosegla njegova norost — če hočeta tako reči — svoj višek. Toda v okolnosti, da me je poklical, vidim dokaz, da je svoja raziskovanja dokončal in da se hoče prikazati spet na svetlo. To, gospoda, je zgodovina d'Albertovega življenja in njegovih zločinov, in obenem dokaz, da more biti človek istočasno učenjak, milijonar — in tat." * * * S tem se konča povest o možu, ki je oropal Oslo. Po mnogih posvetovanjih in pretresih med redarstvom, državnim pravdni-štvom, francoskim poslaništvom in norveško vlado je bilo sklenjeno, naj se zadeva ne zasleduje dalje. Omogočil je tak sklep v prvi vrsti učenjak d'Albert sam. Potem ko je bil odvetnik dovršil svojo povest, je odšel Krag po učenjaka. Našel ga je v glo-bokoumnem pogovoru z doktorjem Salin-gom v njegovi hiši v Gledališki ulici. Povedal mu je, za kaj gre in učenjak se je prostovoljno odločil, oditi za eno leto v opazovalnico. Dokazal je dalje, da je odpustil svoje pomagače in jih poslal v Španijo, kjer so se z njegovo pomočjo poprijeli poštenega dela. V inozemstvo sta odšla tudi rdečelasi natakar in Thollon. Končno je bila vsem povrnjena škoda, ki so jo bili u-trpeli, in poleg vsega je izplačal d'Albert norveški Narodni banki še vsoto, ki je znašala tretjino njegovega premoženja. Vse to je povzročilo, da so oblasti opustile nadaljnje zasledovanje. V opazovalnici se je . bavil g. d'Albert edino le s svojim znanstvenim delom; po preteku leta je zapustil Norveško, da se ne povrne nikoli več v temni svet zločina. Polagoma so ginili vsi ti dogodki v po-zabljenje. To je vzrok, da je bila zadeva znana iz večine samo onim, ki so bili vanjo zapleteni. Sreda, 19. oktobra 1927. AMER1KANSKJ SLOVENEC Zapadna Slovanska DIN VIK. COLO. NASLOV IN IMENIK GLAVNIH URADNIKOV ZA BODOČA ČTIRI LETA: UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Kochcvar, 1208 Berwind a ve., Pneblo, tfolo. Podpredsednik: John Shutte, 4751 Baldwin C t., Denver, Colo. Tajnik: Anthony Jeriin, 4825 Washington Street, Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4801 Washington Str., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Building. Pueblo, Ccdo. NADZORNI ODBOR: Predsednik (začasni): Matt J. Kochevar, Attorney at Law, 318 Central Block, Pueblo, Colo. / 1. nadzornik: George Pavlakovich, 4? 17 Grant Street, Denver, Colo. 2. nadzornica: Mary Grum, 5117 Emerson St., Denver, Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Dan Radovich, Box 43, Midvale, Utah. 1. porotnik: Joe Ponikvar, 1030 E. 71st Str., Cleveland. O. 2. porotnik: John Koran an. 1203 Mahien Avenue, Pueblo, Colo. URADNO GLASILO: MAmerikanski Slovenec," 1849 West 22nd Street, Chicago, III. V*r '»-narne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glav« ncfc« vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Proš- nje aa sprejem, spremembe zavarovalnine, kakor tudi sumljive bolniška nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopi jo. Kdor Želi postati član zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev polije glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine. SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! Raznoterosti. DO RO OHRANJENA GILJOTINA SE PRODA. V Parizu v palači Denots bo javna dražba posebne vrste. Star plemenitaš bo razproda-jal iz lastne posesti razne starinske predmete. Na dražbi bo prodan molitvenik in mnogo drugih reči, ki so bile last gospe Pompadour. Izredna posebnost pa je giljotina, ki so jo uporabljali za časa revolucije na trgu v Dijonu. Predmet je cenjen na 10.000 frankov. Pariški listi pišejo, da ne bo prvič, da bodo prodajali na dražbi giljotino. Pred nedavnim časom je bila na dražbi prodana sekira, ki je odsekala glavo 1000 plemičem. Cena te giljotine je bila veliko nižja kot pa cena sedanje. Prva je bila razstavljena pri neki tvrdki za pohištvo. V procesijah so takrat prihajali ljudje pred lokal, da si ogledajo zanimivost. Še celo policija je morala nastopiti, da je vzdrževala red. ZOPET SIAMSKI DVOJČKI. V londonsko bolnico sta bili pripeljani dve deklici, ki sta zraščeni od prs do spodnjega dela trupa. Devojki sA si tako podobni, da ju je težko ločiti. Spoznati ju moraš po traku. Anny nosi modro, Mary pa ro-žasto znamenje. Deklici sta bili oddani v bolnico na opazovanje. Anny je namreč boleh-na in zdravniki razmišljajo o tem, da bi deklici ločili. Deklici živita sicer ločeno, ker ima vsaka svoje srce, vendar je vprašanje, če bi slabotna Anny preživela operacijo. -o- CARJEVA ZBIRKA ZNAMK NA JAVNI DRAŽBI. V Londonu je bila te dni na javni dražbi prodana zbirka znamk carja Nikolaja II. Najvišja ponudba je bila 7500 mark; kupil pa jo je dražilec sam za 8000 mark. Zbirka znamk je bila za carja najdragocenejši zaklad. Car jo je vzel, ko so ga odpeljali v pro-gnanstvo, s seboj v Tobolsk. Po carjevem umoru jo je odnesel neki ruski letalski častnik ter jo pred 2 leti prodal v Londonu. Za znamke je dal car skoraj 1 milijon rubljev. -o- ZEMLJA SE ODPIRA. Na vzhodnem koncu Islandskega otoka, v bližini ognjenika Kotla, je pogoltnila zemlja poštni voz, pred katerim je bilo vpreženih 7 konj. V zemlji je nastala razpoka, v kateri so našli smrt 4 konji in 1 spremljevalec. Ostale se je ljudem posrečilo rešiti. SAMOUMORI V ROMUNIJI. Službena statistika kaže, da je od leta 1919. do 1925. doseglo število samoumorov številko 2880. Od tega števila odpade na moške 1864, na ženske pa 1016. Od leta 1919. se število samoumorov stalno dviga. Večina samomorilcev, posebno po vaseh, si končuje življenje z obešanjem. Z revolverjem se Naznanilo in zahvala. S potrtim srcem naznanjam vsem sorodnikom in prijateljem, da je 17. julija 1927, ob štirih popoldne, za vedno zatisnil svoje trudne oči moj soprog Joe Konte. Pokojni je bil star 72 let. Rojen je bil v Metliki, bolehal je tri mesece. Umrl je v bolnišnici v Rockdale, 111. Tem potom se prav lepo zahvalim Father Butalu in Father Podbregarju, ker sta ga večkrat prišla obiskat in tolažila. Hvala tudi društvu Rožnega venca, čigar članice so molile rožni venec, ko je ležal na mrtvaškem odru. Hvala tudi Mr. Antonu Nemaniču, ker je za tako nizko ceno, meni, vbogi siroti, oskrbel lep pogreb. Se enkrat prav lepa mu hvala, ker je res usmiljen in blag pogreb-nik. Hvala vsem, ki so darovali za sv. maše in vsem, ki so ga spremili k večnemu počitku. Srčna hvala vsem, ki so me tolažili v urah Žalosti. Posebna hvala družini Panjen za dobro postrežbo in družini Gršič. Vsem skupaj. Še enkrat lepa hvala in Bog plačaj. Priporočam vsem pokojnika v molitev in blag spomin. Tebi pa dragi soprog, kličem, na svidenje nad zvezdami! Žalujoči ostali: ANA KONTE, rojena Golobic, soproga; FRANK in ANTON, sinova; MARY KONTE, sinaha. Rockdale. 111., dne 15. oktobra. 1927. je usmrtilo 686 moških in 112 žen. Ženske so se večinoma zastrupljale. ;— Glavni vzrok samoumorov (52%) so socialne bolezni. 29% se jih je usmrtilo radi bede in nesreče. Med njimi je znatno število ruskih emigrantov, kateri v tako dra-gi deželi, kakor je danes Romunija, težko živijo. Vsled revščine si je vzelo življenje 19 oseb, starih preko 80 let, med njimi ena žena. -o- NOVA VA2NA ODKRITJA V POMPEJIH. V Pompejih, v predelu novih izkopnin, in to prav v atriju neke hiše, katera se nahaja na začetku ulice "Abundan-cia", so naleteli prošle dneve na dragocena in važna odkritja. V nekem velikem lesenem zaboju, ki je naslonjen na zid atrija, se je našel zelo dobro o-hranjen brončen Apolonov kip in lepo izdelan srebrn servis. Posebno pažnjo zasluži umetniško izdelan srebrn vrč s slikami Tritona in Nerejid. Vrč je z umetniške strani tako važen, da nima podobnega v vseh starinskih srebrnih predmetih. Sedaj se raziskuje, čegava je bila dotična hiša, katera je bila tako bogato založena s sre-brnino. v . _ EIFLOV STOLP. Ta stolp v Parizu obstoji iz 15 tisoč jeklenih delov, katere drži skupaj dva in pol milijona matic. Stotine tehnikov je delalo štiri leta in 40 risarjev je risalo načrte, da dosežejo popolno preciznost. Stolp tehta sedem milijonov kilogramov, od katerih pride tri milijone na prvo nadstropje ter po dva na drugo in tretje. Zgradba je stala 7,800,000 frankov, tedaj je stal en kilogram 1 fran 20 centimov. Od tedaj je draginja narastla. Če bi zdaj stolp podrli, bi lahko dobili za vsak kilogram do dva franka. Iz delavskih krogov. -j Iz krogov premogarjev. V državi Illinoisu se je vrnilo na delo okrog 72,000 premogarjev, kakor smo to že po- ki pokazuje, kako imajo pre-mogarski magnatje svoje zaveznike v državni oblasti itd. Država, ki je poklicana, da bi ročali. V Indiani, Iowi in Kan-lskrbela za socialno blagobit sasu okrog 50,000, tako, da se'sv°2lh drzavlJanov, še omogo- je te dni vrnilo skupaj blizu 125 tisoč premogarjev na delo na podlagi sklenjene kompromisne pogodbe, ki bo v veljavi do spomladi. Pričakuje se, da bodo pre-mogarske družbe v Ohio v kratkem sledile državam- na osrednjem zapadu in sklenile isto pogodbo. Najbolj trdovratno pa vstra-jajo premogarski bar on je v državi Pennsylvaniji, kjer se poslužujejo vseh mogočih sredstev proti organiziranim pre-mogarjem, ki nadaljujejo s stavko. Premogarski magnati imajo najete najbolj zvite advokate, ki vlagajo vsakovrstne čuje izkoriščanje revežev premogarjev. Žalostno, pa resnično ! Poročilo o neznosnih razmerah, ki vladajo v premogo-rovnem okrožju v zapadni Pennsylvaniji. Razmere v premogorovnem okrožju zapadne Pennsylvani-je so take, da povprečni čita-telj skoro ne bo verjel. Politična oblast se je popolnoma vdala premogarskim kompani-jam in jim je na razpolago z vsemi svojimi funkcijskimi a-parati v njihovih kampanjah proti stavkujočim premogar-jem. Neznosne so razmere za tožbe proti premogarjem. Naj-j stavkarje in njihove družine, prvo so šli ustaviti premogar-l Kompanije importirajo črnce gg. zastopniki-ce, ki želijo, da jim pošljemo "Družinsko pratiko" za prihodnje leto naj blagovolijo takoj sporočiti upravništvu, ko- jem, ki stanujejo v kompanij-skih hišah vodo, elektriko in vse druge ugodnosti. Nato so šli in pod posebno pretvezo prodajali hiše, v katerih žive premogarji, samo da so jih na ta način na podlagi postave preganjali iz stanovanj. Njihovi zviti advokati so dalje pittsburški kompaniji izposlo-vali posebno državno dovole-nje, s katerim lahko nastavljajo kompanije svoje lastne policiste z istimi pravicami, kakor državni itd. Vse to se kopiči proti stavkarjem zato, da bi razbili njihovo solidarnost in uvedli neunijski obrat v svoje rove. Tako je danes vse kompanijsko ozemlje zastraže- iz juga, katere protežirajo kompanijski policisti. Stavko-kazi črnci nosijo pri sebi revolverje, nože, kar je zelo nevarno, da se v gotovih slučajih spoprimejo, kar bi zahtevalo življenskih žrtev. Pa beli delavci, družinski očetje nimajo nobenih pravic, črnci stavkokazi so pa protežirani. Poroča se celo, da za stavkokazi lazijo butlegarji in prostitutke. Kadar se čez te razmere stavkarji pritožijo policiji, ali komu drugemu, se pa izgovarjajo češ, da ni dokazov. Zakaj je pa proti stavkarjem takoj polno dokazov za vsak najmanjši prestopek. Tak je Delavski boji v Angliji 1. 1926. Po poročilu nekega angleškega lista je bilo v Angliji in Irski leta 1926 313 delavskih sporov, ki so povzročili obusta-vitev dela, odnosno štrajke. Pri teh sporih v obliki izpo-rov in štrajkov je bilo prizadetih 2,721.000 delavcev. Število vsled teh sporov izgubljenih delovnih dni znaša 162,784.-000. Tekom zadnjih 40 let je bilo število sporov v letu 1926 najnižje, dočim je pa število izgubljenih delovnih dni najvišje. to pa vsled dolgotrajnega rudarskega in generalnega štrajka. Rudarski štrajk je namreč trajal od 1. maja do decembra, generalni pa od 4. do 12. maja 1926. Če bi izračunali zgubo zaslužka, bi prišli do ogromnih rezultatov. Iz tega je razvidno, da je štrajk v resnici zadnje sredstvo — silobran v boju za boljše delavske pogoje. -o- Kako se godi železničarjem v Jugoslaviji? IZ SLOV. NASELBIN. (Nadaljevanje z 2. strani.) sko leto, ko je objavil skoro podoben dopis v tem listu, le dovolj ni pojasnil svojih misli. Režiserji, premislite malo to vprašanje, potem pa na dan s svojimi mislimi, da naredimo, kar se da narediti v tem oziru. Prijateljski pozdrav vsem ljubiteljem dramatike * F. -o- 60 LET GA JE ČAKALA ZAMAN. Miss Mattie Gowan iz Pine-ville, N. C., je te dni obhajala svoj oseminsedemdeseti rojstni dan. Pri tej priliki je prižgala svečo, ki bi bila morala goreti na njen poročni dan, kakor je bilo zgovorjeno pred šestdesetimi leti. Med državljansko vojno je na posestvu njenega očeta taborila čota konfederistov. Med njimi je bil neki zal mladenič, ki si je takoj prisvojil srce mlade Mattie. Obljubila sta si zvestobo, mladenič je dal Mattie svečo, katero sta imela prižgati na dan njune poroke. Vojaki so odšli. Od tistega časa ni več Mattie ničesar slišala od svojega zaročenca. Po preteku 60. let je pa le prišla do spoznanja, da jo je prevaril, zato pa je sedaj na njen 78. rojstni dan prižgala svečo, katero je hra- Da je železniška uprava svojim nižjim uslužbencem plače znižala že pod minimum, je menda že slehernemu Ju- pkozi 60 let goslovanu znano. Razno, kakor poplave, "učinkovito šte-denje" itd., je baje naše državnike k temu "sililo". No in sedaj so začeli junaško udrihati po že itak umirajočih državnih trpinih. V Mariboru je dobil pred kratkim železničar D. Š. od hišnega gospodarja pismo nekako sledeče vsebine: "Obveščate se, da Vam od 1. novembra 1927 zvišam najemni- torej položaj v zapadni Penni {no na Din 690. V treh dneh že no s privatnimi policisti in no-: v stavkovnem okrožju. ben premogar ne sme več niti stopiti na kompanijsko ozem-l Ije. Proti piketom, to je stavkarjem, ki agitirajo za unijo in nagovarjajo neunijske pre-mogarje za vstop v unijo in, ki pazijo, da se ne izneverjujejo stavkarji svojim načelom so __tudi izposlovali posebno pre- liko izvodov želijo, da se jim' Poved. Piketi ne smejo biti ni dopošlje. Pišite in sporočite takoj, dokler je pratika v zalogi. Pratiko si nabavi skoro vsak naročnik. Lansko leto jih je nam hitro zmanjkalo in nekateri zastopniki (ce) jih nazadnje niso dobili, zato pišite takoj, koliko jih želite za Vašo naselbino, da jih Vam čim* prej dostavimo. —Uprava Amer. Slovenca. kako se je izne-bila reymatizma Vedoč po svojih lastnih izkušnjah, koliko človek trpi, kateri ima revma-tizem, je Mrs. Hurst, ki živi na 204 Davis Ave., F-101, Bloomington, 111., tako hvaležna, da si prizadeva, kjerr le more, še drugim trpečim povedati, kako se lahko iznebijo teh bolečin na čisto priprost način kar na svojem domu. Mrs. Hurst nima ničesar za prodati. Samo izrezite ta oglas in ga pošljite z Vašim imenom in naslovom njej; ona bo prav z veseljem poslala potrebna navodila čisto brezplačno. Piste takoj, da ne pozabite. kjer v kaki skupini. Dovolje no le posamezno tupatam. To" pa zopet najbrže zato, če se bo komu izmed piketov kaj pripetilo, da ne bo žive priče, ki bi pričala o vzrokih. Vsake demonstrativne parade so prepovedane v bližini kompanij-skega ozemlja, itd. Vse to je dovolj jasna slika, SLOVENSKEMU OBČINSTVU v Ely, Minn, naznanjam, da sem pred kratkem odprl 5 in 10c trgovino poleg trgovskega lokala Grahek Bros. Sprejemam naročila za nagrobne vence in nakitje za poroke po zelo zmernih cenah. Priporočam ..se ..rojakom za obilen poset moje trgovine. Otto Mayerle Glažutarji zmagali. Iz Pittsburgha se poroča, da je tamkaj zmagalo 450 glažu-tarjev. Družba je baje hotela vsiliti mezdno reduciranje, ^ar ji pa ni uspelo, ker delavci so odšli na stavko. Te dni se je družba podala in zopet podpisala staro mezdno pogodbo s svojimi delavci. -o- Brezposelnost v Angliji. Po poročilih, ki prihajajo iz Londona je sklepati, da je zadnje čase jela zopet naraščati brezposelnost v Angliji. Vzrok navajajo nadprodukcijo v tekstilni industriji. Pravi vzrok bo pa le praktičnejši stroji in tehnika. Kapitalisti pa, da bi v takih slučajih delo pravično racionalizirali pa kopičijo produkte. Ko so zaloge polne pa delavce odstavljajo. Profiti, ki prihajajo vsled hitrejše produkcije, pa se staka-jo v kapitalistični žep. Tako je v Angliji in tako povsod. lim odgovora." Kako bo revež mesečno plačal to stanovanje s 690 dinarji, ko pa njegovi mesečni dohodki ne znašajo več ko približno 665 Din ? ! Kje naj uboga državna para vzame ostalih 35 Din, ki jih ima še premalo od plače ? Kdo mu BARGAIN: $75.00 samo za Starck Player piano. 140 r..1!s, steklena o-mara in velika ki« »p. Potrebujem denar. $20.00 takoj, ostalo v štirih mesecih. Pridite danes. Joseph Dem-hoska. 2332 \Y. Madison St. 1st f, Chicago, III. Za božične praznike Skupno potovanje v stari kraj za božič priredi naša banka 10. DECEMBRA na najmodernejšem in najhitrejšem francoskem parniku ILE DE FRANCE. Potnike tega potovanja bo spremljal prav do Ljubljane naš dolgoletni in izkušeni g. Avgust Ko- bo dal hrano in obleko za šest-1 lander> skrbel za vse mo- člansko družino? Na maribor- goce "d°bnosti na celi poti. skem stanovanjskem uradu le-1 Nudl se toraJ vsakemu roja-ži prošnja za omenjenega že-j *tt najugodnejša prilika. Pri- lezničarja že pet let, skoraj. Javite * c,m PreJ in nam Pišite vsak teden jo obnavlja, pa nič'po nadaljna pojasnila, ne pomaga. "Kaj pa hočeš šeJ POŠILJANJE DENARJA saj si pod streho!" tako se mu Oni rojaki, ki ne bodo šli v ojdgovarja. Če se meroda j ni stari kraj, se bodo spomnili faktorji ne bodo kmalu zganili in železničarjem zvišali plače do primerne višine ali pa za nje zgradili dovolj primernih stanovanj ,mora priti do katastrofe. To je vendar jasno, da železničar ne bo mogel živeti, če njegova plača niti za stanovanje ne bo zadoščala, kakor nam to jasno spričuje zgoraj omenjeni slučaj. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! JO S. SNIDER v zvezi z Hartford Undertaking Co. 1455-57 Glenarm St., Denver, Colo. Main 7779 South 3296 se priporoča rojakom za naklonjenost. Vodi pogrebe po najnižjih cenah in v najlepšem redu. Rheumatism Čudovita iznajdba dr. Toma Tisoči ozdravljeni v 30 dneh. Ako trpite od revmatizma, neuritis, trganja po iivcih. imate bo-'.-čine po rokuh. notrah, v hrbtu, po kosteh. ako imate zatekle in otrp-uelc ude. zatečene žile i>o nogah, prehlajenje in mrzle nojre. nečisto kri, vpo te holer.ni hodo izginile v 3« dneh vporabljanja ANTI-RHEU-MATIC TREATMENT OF DR. TOM. Nič ne de kako stara je bolezen. ANTI-RHE JMATIC TREATMENT jo prežene za vedno iz zašeca sisrtema. __ Vaici hudo bolečini? in noči brra Mianjan bodo izginile, in zopet boste zdravi, kakor je že več tisoč naših odjemalcev ozdravelo. Ni v um treba spremeniti podnebja ali iti v draire kopel:, ANTIRHEUMATIC TREATMENT vse to samo opravi. Možje, ki so za časa vojne si nabrali razno ko»tnf> hol^zni in t man ja. vsi, ki so rabili naie zdravilo, so prosti bolezni in se počutijo dobro. Ti so tra tudi drugim priporočili, in je postalo po vsem svetu znano. Prav nič ne riskirate. ako vam ne i>omatca. vrnerno denar. Naš ANTI-RHEUMATIC TREATMENT je iznajdba evropskejra znanstvenika Dr. Totn-a. vsebuje proti revmatične snovi, ki takoj preidejo v kri in začnejo učinkovati ter izločijo vse strupene snovi iz sistema. Zdravljenje, katero priporočamo obstoji iz treh vrst zdravil, ki zadostuje za 3« dni. Dr. Tom-ovn zdravilo je v rabi po vsem svetu in tisočim znano. Vsebuje le snovi, ki niso škodljive zdravju, a preženejo trganje. Naročit si to zdravilo, s katerim se v 30 dneh boste počutili kakor prerojene, i Sedaj iaaete priliko reiiti se bolezni. Čari a zdravilam je SAMO $3.00. ' ' • NE POŠILJAJTE DENARJA NAPREJ, le iz režite ta oglas in e» poelitt nam, priložite za poštnino, za zdravila »3.00 boste plačali, ko jih prejmete. CHICAGOMEDICAL LABORATORY 1723 N. KEbZIE AVE. DEPT. 408 CHICAGO, ILL. Importirane kose in srpe Kose od $1.95 in $2.50. Importirana kosišča z rinko........$1.85 Srpi po .........................................60 Kladiva za klepat, 75c Nakovalo, 75c A* M. Kapsa GENERAL HARDWARE nad 15.000 različnih predmetov v zalogi. 2000 Blue Island Ave., Chicago, 111. Ph. Canal 1614 svojcev v starem kraju za božič z denarnim darom, kakor je to stara amerikanska navada. Pošiljatelji denarja naj ne pozabijo, da naša banka zanesljivo in hitro izplačuje denarne pošiljke v starem kraju potom lastnih zvez. DALJE NE POZABITE 1) da mi prodajamo šifkarte tudi za vse druge linije in parnike in da lahko odpo-tujete "skozi nas" katerikoli teden hočete, 2) da naša banka sprejema denarne vloge na bančne knjižice ter jih obrestuje Po 4%, 3) da dobavljamo denar iz starega kraja, 4) da posredujemo pri dobavi oseb iz starega kraja ter izdeljujemo tozadevne listine, 5) da izdeljujemo pooblastila izjave, prošnje in druge notarske listine. ' SLOVENSKA BANKA Zakrajšek & Česark 455 West 42nd Street, PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom m priporočamo toSU sa premo« — drva in Sani« poh&tva ob Saaa nftw. Pokličite Tallin«; Roosevelt 8221. LOUIS STRITAR SOU W. 21 at Place. Chicago. U AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 19. oktobra 1927. POTOP HENRIK SIENK1EWICZ I* |in^Jiiku prevel Dr. Rudolf Mol«. "Pojdimo! Pojdimo! . . je ponovila, za-pustivši sobo. Volodijovski je odšel za trenutek v vežo, da bi poslal ljudi po kočijo; potem se je vrnil in vsi so se začeli odpravljati na pot. Preden je minula četrt ure, se je zaslišal za okni ropot koles in topot konjskih kopit po tlaku pred hodnikom. "Pojdimo!" je rekla Olenka. "Na pot!" so zavpili oficirji. Nato so se duri odprle na stežaj in gospod Zagloba je padel kakor bomba v sobo. "Preprečil sem usmrtitev!" je zakričal. Olenki je v prvem hipu izginila rdečica z obraza in v hipu je postala bela kakor kreda, zdelo se je, da zopet omedli, toda nihče se ni zmenil zanjo, zakaj vsi pogledi so bili obrnjeni v Zaglobo, ki je sopel kakor som, ki izkuša priti do sape. "Preprečil si usmrtitev?" je vprašal osuplo Volodijovski. "In čemu?" "Čemu ?. . . Naj se odd-ahnem. . . Zato, če bi ne bilo tega Kmitica, če bi ne bilo tega vrlega viteza, bi mi vsi, ki stojimo tu, viseli po kejdanskih drevesih. . . Uf. . . Dobrotnika svojega smo hoteli umoriti, gospoda!. . . Uf!. . ." "Kako je to mogoče?" so zakričali vsi naenkrat. "Kako je to mogoče? Citajte ta list, imeli boste odgovor!" Tu je gospod Zagloba podal pismo Volo-dijovskemu, on pa ga je začel citati, prene-hajoč vsak hip in zroč na tovariše: bil je namreč to oni list, v katerem je Radzivil pikro očital Kmiticu, da jih je na njegovo nasilno prošnjo rešil smrti v Kejdanih. "Kaj?" je ponavljal vsak hip gospod Zagloba. List se je končal, kakor vemo, z naročilom, da pripelje Kmitic mečnika in Olenko v Kej-dane. Gospod Andrej ga je imel najbrž radi tega pri sebi, da bi ga za vsak slučaj pokazal mečniku, a do tega ni prišlo. Sicer pa ni bilo nobenega dvoma več, če bi ne bilo Kmitica, bi bili oba Skrzetuska, gospod Volodijovski in Zagloba brez usmiljenja umorjeni v K^danih takoj po oni znani pogodbi s Pontusom de la Gardie. "Gospodje!" je rekel Zagloba, "če ga sedaj še ukažete ustreliti, kakor mi je Bog mil, zavržen vašo družbo in vas nočem več poznati !. . ." "O tem ni govora!" je odgovoril Volodijovski. "Aj!" je rekel Skrzetuski ter se prijel z obema rokama za glavo, "kaka sreča, da je oče takoj tam prečital list, mesto da bi se vračal z njim k nam-. . "Vas so gotovo v mladosti krmili s soljo!" je vzkliknil Mirski. "Ha! Kaj?" je zaklical Zagloba. "Vsak drugi bi se najprvo vrnil, da bi z vami prečital list, onemu tam pa bi med tem časom napolnili glavo s svincem. Toda jedva so mi prinesli papir, ki so ga našli pri njem, me je takoj nekaj zamikalo, ker sem že od rojstva radoveden. Dva pa sta šla s svetiljkami naprej in so bili že na loki. Rečem jima tedaj: posvetita mi, da vidim, kaj stoji tu! ... In začel sem čitati. . . Tedaj pa vam rečem, gospoda, da se mi je kar zmračilo, kakor bi me bil kdo udaril po glavi. . . Za Boga!_ pravim — gospod vitez, čemu mi nisi pokazal tega lista ?! A on na to: 'Ker se mi ni ljubilo!' Ta hladnokrvnost še celo ob smrtni uri. Jaz TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC DOBRO delo, postrežbo in nizko ceno dobite pri n&sl Pišite nam po cene predno oddate naročilo drugam! AMERIKANSKI SLOVENEC pa ga začnem v tem hipu objemati. 'Dobrotnik,' pravim, 'če bi ne bilo tebe, bi nas že davno vrane objedale" Velel sem ga takoj peljati nazaj, jaz pa sem komaj prisopihal sem, da bi vam čimprej povedal, kaj se je zgodilo. . . Uf!. . ." "Čuden je ta človek, v njem je toliko dobrega, kolikor zla," je rekel Stanislav Skrzetuski. "Da bi taki ne hoteli. . ." Toda preden je končal, so se odprle duri in vojaki so pripeljali Kmitica. "Prost si, gospod vitez," je rekel takoj Volodijovski, "in dokler smo živi, se te nihče ne dotakne. Kakšen obup te je tiral, da nam nisi takoj pokazal tega lista ? Ničesar bi ti ne bili storili." Tu se je obrnil k vojakom: "Odstopite in sedite na konje!" Vojaki so se umaknili in gospod Andrej je ostal sam sredi sobe. "Prost si!" je ponovil Volodijovski, "pojdi, kamor hočeš, še celo k Radzivilu, dasi mi je težko videti viteza iz poštene krvi, ki podpira izdajalca proti domovini." '"Premisli dobro, gospod," je rekel Kmitic, "zakaj povem ti odkrito, da se vrnem naravnost k Radzivilu in nikamor drugam!" "Pristopi k nam, naj strela trešči v tega kejdanskega tirana!" je zavpil Zagloba. "Prijatelj nam boš in najdražji tovariš, a ma- kar si grešil proti Uboj. V soboto 24. sept. proti večeru so popivali fantje v krčmi Prah v Spodnji Sv. Kungo-ti. Pri krčmarenju je pomagal cestni mojster Štefan Polen-čak. Med od alkohola razgretimi fanti je prišlo do prepira in razgrajanja. Polenčak je prepirljivce svaril, miril in odpravil iz gostilne. Po policijski uri se je napotil Polenčak proti domu na Zgornjo Kungo-to. Razjarjeni in- maščevanja željni pretepači iz Prahove gostilne so Polenčaka na po-vratku pričakali, planili po njem in ga pretepali s palicami tako močno, da je obležal. Slučajno se je pripeljal mimo zasebni avto, ki je zbitega naložil in ga prepeljal v mariborsko bolnico. V bolnišnici so sprevideli zdravniki, da Po-lenčaku ni več pomoči in ga je na njegovo željo prepeljal mariborski rešilni oddelek k njegovi žalujoči družini, kjer je izdihnil v nedeljo ob pol enajstih. Ubiti je bil radi poštenosti, miroljubnosti ter delavnosti obče priljubljen ter spoštovan. Zapušča mlado ženo in pet nedoraslih otrok v starosti 1 do 6 let. ti domovina ti odpusti, njej!" "Nikakor!" je rekel odločno Kmitic. "Bog bo razsodil, kdo bolje služi domovini, če vi, ki na lastno odgovornost vodite domačo vojno, ali pa jaz, ki služim gospodu, kateri edini lahko reši to nesrečno ljudovlado. Pojdite svojo pot, jaz pojdem svojo. Ni čas spravljati vas na pravo pot in zaman bi bil trud, le to vam iz globin svoje duše povem: vi pogub-ljate domovino, vi ovirate njeno rešitev. Ne imenujem vas izdajice, ker vem, da je vaš namen pošten, toda domovina se potaplja, Radzivil ji proži roko, vi pa zbadate z meči to roko in v svoji zaslepljenosti smatrate za izdajice njega in vse one, ki mu stoje ob strani." "Za Boga!" je rekel Zagloba. "Če bi ne bil videl, kako hladnokrvno si šel v smrt, bi mislil, da ti je strah zmešal možgane. Komu si prisegel: Radzivilu ali Janu Kazimirju ? Švedski ali ljudovladi? Gospod, prišel si ob pamet!" "Vedel sem, da je zaman vas pregovarjati. . . Zdravstvujte!" "Počakaj še!" je rekel Zagloba, "gre za važno stvar. Povej no, gospod vitez, ali ti je Rad živil obljubil, da nam prizanese, ko si ga prosil v Kejdanih?" "Da!" je rekel Kmitic. "Imeli bi ostati v Biržah ob času vojne." "Torej spoznaj svojega Radzivila, ki ne izdaja le svoje domovine, ne le kralja, temveč celo lastne pristaše. Evo ti pisma na bir-žanskega poveljnika, ki sem ga našel pri o-ficirj u. kateri je poveljeval spremstvu Či-taj!" Po teh besedah je podal gospod Zagloba Kmiticu hetmanski list. Ta ga je vzel v roke in ga začel čitati. Toda čimdalje ga je čital, tem huje mu je silila kri v glavo in rdečica sramu za svojega vojskovodjo mu je zalivala čelo. Naenkrat je zmel v roki list in ga vrgel na tla. "Zdravstvujte!" je rekel. "Bolje bi bilo zame, da bi bil poginil od vaših rok!" Sedaj je čas DA SI IZBERETE IN NAROČITE ZA JESEN IN ZIMO Slovenske Victor plošče Naša knjigarna ima v zalogi vse Victor plošče, ki jih je mogoče dobiti na trgu. Samo pišite nam, katero in kakšno Victor ploščo želite ter omenite njeno številko in jo bomo Vam doposlali. POSEBNOST ZA LETOŠNJO JESEN IN ZIMO SO SLEDEČE NOVE SLOVENSKE VICTOR PLOŠČE: 79483—Nagajivka Mazurka Coklarji Šamarijanka, Račič-Fojsova godba........................ 75c 7^484—Vesela Gorenjka — Polka Korajža Veljal — Polka, Račič-Fojsova godba...........1.......75c 68674 68716 72321 73119 73057 73976 77119 77105 77166 77336 77423 77401 77402 77557 77558 77000 77001 77635 77810 77S1I 77911 77915 77916 78088 78142 78177 78179 78198 78490 78406 78532 78576 Štajerska (štajeriš) — Pomladanski dan, polka.................... Dunavski valovi — Ljubavna sreča, harmonika duet.—........ Vaška krčma, polka — Lovec, valček: orkester 10 in......... Barbara, polka — Milijonarska polka; banda, 10. in............. Ljubim te, valček; kvartet — Bleščeče oči, polka; banda.™ Z a domovino in brate, marš — Adeiajda. polka; banda........ Uboga deklica, marš — Dunajski dečko, marš; banda.... Zakaj premišljaš, polka — Rajža v tujino, polka; banda.... Na poskok, harmonika — Gorenjski, valček,: harmonika.... Razpoloženje, valček — Marička. valček; banda.................. O Izabela, valček — Strelčeva ljubica, šotiš; kvartet............ Kavalerijski marš — Tirolski marš; banda.............................. Sladka Marička; valček — V krasni dolini, polka; banda.... Perzijski marš — Egiptovski marš; banda.............................. Izgubljene pete, polka — Kmetska žetev, orkester......... Kmečka polka — Brez nade, polka; vaška godba.................... Na varšavskem trgu — Poljski kri, mazurka; orkester.... Pesem smeha — Poljub, valček................................................. Slovanski ples — Čukarijski ples; tambur, orkester............ Na poskok, polka — Taniska, valček; instrum. tercet........ Urno skakaj, valček — Ljubimsko veselje, šotiš; harm..... Bavarski šotiš — Dunajska gizdalinka; kvartet................... Čebelica, polka — Marica, polka; klarinet in harmonika.... Posavski valček — V Cleveland sem doma, polka; harm... Micino kolo — Poskočnica; tamburaški orkester................ Sladke vijolice, valček — Poročna polka; kvartet............... Ach, du lieber Augustin, valček — Šnicel, polka: orkester Vojaški nabor, polka — Poročni valček; harmonika............ Krasota gora. valček — Pavlina, mazurka; kvartet............ Na otoku, polka — V zelenem vrtu, valček, orkester........ PETJE. $0.75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 67979 Slovenske zdravice — Svarjenje 69317 Tolažba — Veselja dom .................................................... 69698 Sveti večer — Tiha noč J 69802 Ne bom se možila — Ljubca povej................................ 72206 Al me boš kaj rada imela — Oj ta Polončica............ 72207 Ljubca moja — Otok Bleski................................................... 72208 Oj ta vojaški boben — Pobič sem star šele 18 let... 72210 Slepec — Mila mila lunica..............................................." "" 72231 O j zlata vinska kapljica — Povsod me poznajo..!."_______ 72232 Sem slovenska deklica — Bom šla na planince....................L. 72327 Zapoj mi ptičica — Po gor^h grmi............................................... 72364 Na gorenjskem je fletno — Ptiček in Tička........."75 72399 Razpodite se megličice — Tam kjer lunica..............................75 72429 Krščenici — Angelji sveti .........................................................'75 72472 Na planincah — Barčica .......................................................75 72514 Odpri mi kamrico — Prišla bo pomlad________________1..".'™""." .75 72527 Moj dom — domovini ......................................................75 72707 Naprej! — Vse mine _______________________________________.......1......... .75 73721 Micka na šraut — Na maškaradi _____________________________________ "75 73725 Na Vršacu — Sladko spavaj..................................... ........- 75 77422 Neža in Pavel — Deset zapovedi.__ _ .............7c 77490 Vabilo — Pastirček ...............................IZIiZZZZZZ I75 77651 Sezidal sem si — Slovenec Slovencu.....................Z"""."........75 77746 U boj, u boj! Garavuša ..................................... .......................75 77897 Strunam — Sirota ................................................................... "75 77898 Sveta Luciia — Planinarica .......................Z Z Z".........75 77912 Ko gremo (La Poloma) — Sonja (operah .......75 78176 Dve utvi — Oj večer je že..........................................................75 78182 Nove harmonike — Sentklarski paberki.~ZZZZ"II~~"I .75 78313 Knefra in vagabundi — Kako je bilo................................75 79348 Jadransko morje — Čuj Micika................„...".......................75 78554 Slovenec sem — Pogled v nedolžno oko * **'*" .'75 V zalogi imamo tudi gramofonske iglice, in sicer: Zavojček jeklenia iglic (100 komadov)™......... _ __ i0c Skatljica "tungs-tone" iglic (8 komadov, vsaka iglica igra 100-^"" 300 plošč) ............................................................................................. 25c Va7VtnL - Z V8aklm naročilom pošljite potrebno svDto. Pri naročilih od S plošč ali več, plačamo poštnino mi. Ako je pa naročilo manj, kakor 5 plošč, potem pošljite za vsako ploščo 5c. več za poštnino. Knjigarna A mer. Slovenec CHICAGO, ILL. 1849 WEST 22nd STREET, ICtOr Records 0000000000000<>0000<>0-CK>000^0000<>00 PISANO POUE '0-0-0-0000-000000-000<><>0J00-0-00-00-000-0-0-00-0-0-0 OBLETNICE ZNAMENITIH AMERIKAH CUV. (Dalj..) George Westinghouse, ženijal-nijalni iznajditelj. George Westinghouse je bil velik iznajditelj in obenem u-spešen podjetnik. Tekom 45 let je ustvaril skupino tovarniških industrij, ki dandanes zaposlujejo kakih 50,000 ljudi in 200 milijonov kapitala. Nadarjenost iznajditelja je že podedoval. ali kot industrijalec je napredoval iz skromnih počet-kov, tako da treba njegove kasnejše uspehe pripisati le njegovi vztrajnosti in daleko-vidnosti. Kot uspešni kombinacij i i z n a j d it e 1 j a-i nženir j a-in-dustrijalca mu ni para na svetu. Rodil se je v Central Bridge, N. Y., dne 6. oktobra 1846. Polje njegovega delovanja spada pod štiri poglavja: zrak, plin, para in elektrika. Njegov izum zračne zavorni-ce in prihod v Pittsburgh spadata v isto leto — 1867. Dve leti kasneje je bila ustanovljena Westinghouse Air Brake Company. Kako je svet začetkoma omalovaževal njegovo idejo o zavornici potom zračnega pritiska, tako da niso železniške družbe niti marale tratiti časa s poskušanjem njegovega izuma, njegovo razočaranje ali tudi vztrajnost je povest, ki je obče znana. Končno seveda je moral prodreti.West-inghousova zavornica je bila uvedena v vse železnice najprej v Združenih državah in potem v Evropi. Dandanes se zračna zavornica smatra za bistveno pripravo v hitrem železniškem prometu, v zadnjem času pa je bil storjen napredek tudi glede rabe zračnih zavor-nic pri avtomobilih. Ta uspeh s stisnjenim zrakom ga je napotil na rabo istega sredstva tudi za drug«; vrste, zlasti na železniškem polju. Tako je 1. 1879 iznašel sistem pneumatičnih železniških signalov. Odkritje naravnega plina okoli Pittsburgh a je privlačilo pozornost Westinghousa. Pritisk plina je bil tako visok, da je bila raba plina v hišah ne le težavna, marveč tudi jako nevarna. Westinghouse je iznašel pripravo, ki znižuje pritisk in omogočuje rabo naravnega plina. Ta iznajdba je bila velike vrednosti zlasti za jeklarsko in steklarsko industrijo. — On je tudi iznašel plinomer, ki napoveduje, koliko plina se je vnorabilo. Poprej je konsu-ment plačeval določeno vsoto in rabil, koliko mu drago, kar je seveda imelo za posledico I velikansko potrato. Westing« house je iznašel tudi sistem plinovodov iz plinovih vrelcev do konsumentov. L. 1880 je bila organizirana Westinghouse Machine Co., ki je mnogo let izdelovala parne in plinove stroje. L. 1898 je nabavil Westinghouse patentne pravice Angleža Parsons na njegovo parno turbino in West-inghousova tovarna je razvila in izdelovala to važno gonilo, kako*- tudi druge vrste turbin. L. 1886 je Westinghouse organiziral družbo, ki se je kasneje razvila v njegovo največje podjetje, Westinghouse E-lectric Company, za izdelovanje električnih svetilk. L. 1887 je angažiral slovitega Jugoslovana, Nikolo Tesla, iznajditelja vrtilnega magnetičnega polja in indukcijskega motorja, in ti stroji so se kmalu razvili za komercijalne s vrhe. Ta družba je sploh postala pijonir v razvoju moderne električne industrije. Kako delaven je bil Westinghouse, je razvidno iz dejstva, da je bil predsednik aii upravni svetnik kakih tridesetih družb, večinoma ustanovljenih od njega samega. Vsled revolucionarnosti njegovih iznajdb in razvoja drugih izumov je ime Westinghouse postalo popularno po vsem svetu. Umrl je I. 1914. (Dalje prih.) -o- SAHARSKA UGANKA. Francoske oblasti, ki vrtajo vodnjake v Sahari, so ugotovili skoro povsod v globini 70 do 150 m izdatno vodno plast. Na splošno začudenje so vedno priletele s prvimi curki vode j na dan žive ribe, školjke in ra-|ki. Strokovnjaki so ugotovili, da spadajo med vrste, katere živijo tudi po jezerih v sveti deželi. Vpraša se, odkod pridejo te živali v srce saharske puščave in kako utegnejo živeti v tej globini. Misliti moramo samo, da tvori znatni del sveta pod puščavo veliko sladko jezero. Če bi se posrečilo odtod napeljati vodo na površino, bi Sahara zopet postala rodovitna dežela. -O- ŠIRITE "\MER. SLOVENCA* CHRYSLER SALES Pridite pogledati razne modele. O T T O MORRIS, zastopnik Phone: So. Chicago 0259 9601-9 EWING AVENUE, So. Chicago, III. P0Z0R!!! Možje in žene, fantje in dekleta!!! Lasje vam izpadajo, in redki postajajo. Go-lobučni vendar nočete biti? Rabite mojo Alp en-tinkturo in lepe ter čvrste lase bote imeli. Žene in dekleta! Ako imate lase dolge ali kratke in nočete, da bi vam izpadali, ampak, da bi bili krasni in gosti, naročite takoj mojo Alpen-tinkturo. Imam tudi mnogo drugih i zdravil: Bruslin tinturo za sive lase po katerem postanejo lase naturni kakor v mladosti; fluid za reumatizem, mazilo za vsakovrstne rane; prašek za potne noge, in mnogovrstnih drugih zdravil. Pošljite po moj cenik, ki ga pošljem zastonj. Prosim natančen vač naslov. JACOB WAHCIC, 1436 E. 95tfa St, Cleveland, O. Near Superior and Wade Park Ave. Feen^miiit • Olajševalno sredstvo, ki se ga lahko žveči kakor žvečilni gum. OKUS PO METI. v dregerijah 1 PREJELI SMO družinsko pratiko ZA LETO 1928. Letošnja pratika je zopet prav zanimiva, brez katere gotovo ne bo zopet nobena slovenska hiša v Ameriki. Naročite jo dokler je v zalogi. Stane 25c. komad. Naroča se pri Knjigarni "Amen-kanski Slovenec", 1849 West 22nd Street, Chicago, 111.