Issued d*ily
€XC€pi
Smndš^a šndHoHdsft
Bg rf^ OL. PONPEL4EK Si APRILA (APRIL) 1918 «. mr, sn oia at Pa« o<nae af otossta> mfrsta	11» *****
Stev^number ih.
/Mi/8
prasni kov.
glasilo slovenske narodne podporne jednote
ss. Iti«. •! «s*H
Velika bitka
za Ypres.
* ■ ■ ■ .
Po padco gare Kemmel se vrše siloviti boji za posest postojank naokrog Ypresa v Flandriji. Nemci plačujejo ivoje pridobitve s strašnimi izgubami. Napad na ameriški fronti odbit.
NAD DjfE TRETJIMI HOLANDIJA IMA POSOJILA PODPISANI. ČETE PRIPRAVLJENE
Locuon, 29. aprila. — Vojni gin je poročal sinoči: "Danes eo bile lokalne infanterijske bitke na unih krajih fronte. SovTašna ar. tOerija ljuto bombardira Tpres lomini napadi v okolici Locra 0 nadaljujejo. Južno od Somme m me patrulje ujele vodje števi-Nemcev v okolici Vinars-Ere-— Dnevno uradno po |tt|la«i: "Sovražnik je vds napadel ln okupiral Voorme Mi smo zvečer protin&padli
m nokupirali pozicijo, toda po bejc so Nemci sopet ponovili na-mi t tem okolišu. Napad sevamo MBaillenla je bil odbit."
fcriz, 38. aprila. — Nočno pa ^m"Danea je bila silovita bitka v okoliših Villers-ieuxa, Luoe in sapadno od 8ovraŽni napadi severno io od Kemsa in v okoliših .Mihiela .Lunevilla in gosda La K io bili odbiti."
Iasdon, 29. aprila. — Ia Berli-» poročali sinoči, da angleške i praznujejo okoliš Ypreaa in so Steenbeke. Nemci so Locre in hrib it .60 pri Lan-Vzhodno od Tpraea ao ee An umaknfi na črto bliaa Sttle-kj«r »o biil r jeaeni 1. 1914. fronti ob reld Somme ja bilo mM bojevanje.
29. aprila. ~ Z bojišča H javljajo o strašnih boki iom vriUi včeraj sapadno I gore Kemmel Vas Locre je rt menjala gospodarja in boj te vasi se ie nadaljnje.
imajo strahovita izgube.
i
Ifc 29. aprila. - "Corriere d' javlja, da je več avstrij -divizij šlo sadnje dni čes prelaz (Tirolsko) na fronto. List nadaljnje: io zgrnili vsa svoja sile ■daji udarec. Vse notranja io morale dati gotovo vojakov, Oolo mala nad-. Lippe je dala dve divi-▼frtemberg je dal oeem divi-Ctntralne država so zastavile * bitko na sapadn ifranti."
ou- aprila. —Angle-■'"»ke čet« ao po zadnjih P poročilih ustavile Nemce Nji južno od Ypreaa in v o-■ »"re Kemmel na Flandr-■Hovrainik ni včeraj ponorih napadov; najbrže čaka »Mrva, a katerimi mora velike vrzeli v svojih de-■H 'iivizijah. Silna izgube, r.fh »'"H Nemci v petek pri W* »a.kokih na goro Keui -*"pct pomogle za vetu i -r "®vražnik ni mogel dalj« L* 118 mera vat Angleži ao |li Xen»«* ,,ri Voormezeelu, JP» južno od Ypreaa. Mer-E"* I..... la ho bili včeraj
P «'v,|„i llla,lj|1 ^v^j na.
» »UMtrne reta *o ujele na I N« nu-fv. Iranrozi ee še
F* "H sle Mena go|* Krm-f0 «» odbili zadnje nemške
H* '»-'1 l/omnu in U Cljrt-BL^rtili protinapad in reo-
p[J«Jjliii. južno v/.hodno od razvlji zavezniška Z reok upi ranega r Vil|^Bretennaax,
f'""4 okaMao do reke fcnar, gV^^ki i., fraoeaaki to-p"**ian ogenj na nemške Masti na vzhodni del infante-
S	polovieo ta po-
Ilj^Maif je javil efafl tamkaj ujetih 900
L?1 > bu«
V zadnjem nemškem uradnem poročilu je čftati: "Francozi kr-vave na amrt pri svojih nepreata nih napadih juind od rek« Sorauu v okolišu Villers-Bretenneuza. Iz t«h veeti je aklepati, da mora biti bojevanje zelo ljuto in da so zavezniki nap«li vse sile, da obru-nijo člen, ki veže francoeke tn an glefike armad« ob reki Luoe. '
Položaj v Flandriji je boljši.
Položaj* v Franciji ni tako ol> -upijiv, kakor je izgledal sprva, ko je sovražnik vzel goro Kemmel. Nemški ujetniki eo izpovedali, da ja Hindenburg vposlii dea«t divizij (120,000 mož) pri napadih na goro Kemmel; med temi je bilo pet svežih divizij z generalom Sie-gepjem z verdunske fronte. To dokazuje, da ao Nemci od vseh atrani pobrali rezerve, medtem ko je omenjeno goro branil polk Francozov celih šest ur. Nemške divizije so ee zaganjale v blazni furi-ji na goro Kemmel, toda Francozi ao s strojnimi puškami podirali cele vr8te napadalcev in tiaoue trupel ae je neprenehoma valilo o strmih slemenih v dolino., dele o so Nemci obkolili francoske brambovee od vaeh strani in ne • prcneiioma zaganjali oeveta neve Žete v breg, oo vrti brambovci o-magali, ali podali ae nioo. Naročeno jim je bilo, da branijo postojanko do zadnjega moža in to so tudi storili.
Izguba gore Kemmel še ni učinkovala na h n gle&ke pozicije okrog Tpreaa, toda pričakuje se, da bo maršal Holg prealislej prhnoran Izprazniti Yprea, ako zavezniki no reokupirajo strategičnih višin v bližini mesta.
[ " '	mmmmmmmm. * • ,	3
Uradna poročila.
London, 28. aprila. — Nočno poročilo se glasi: "Dan je pote-kel brez večjih bojev. Naša arti-lerij4 jc razpršila aovražne čete v okolišu Villers-Bretenneuza. Zgodaj zjutraj je aovražnik napadel našo pozicijo blizo Ffetuberta in jo okupiral. Ogenj naših atrojnih pušk je zdrobil lokalne napade za-padno od Mervilla."
Dnevno poročilo: "Na vai fronti aeverno od reke Lys je bila ponoči silovita topniška bitka. Ho • vražnik je hotel razviti napade, toda imel je le ailne izgube. Nemški napadi na francoeke postojanke od Locra do U Ctjrtta ao bili izvršeni z največjo silovitostjo; trije napadi so bili odbiti, a ko j« sovražnik naakočil četrtič, j« o-avojil vaa Locre. Proti večeru ao pa naši zavezniki organizirali protinapad in iitirali Nemca iz Lo« Htrašni boji ao se vršili tudi severno od vasi Kemmel in v okoliei Voormezeels; obe poetojanki ata po hudem boju oatali v naših rokah. Ujeli smo na rfotlne mož. — Južno od Somme ae je nadaljevala bitka v okolišu Vlilera-Bre-tonneusa hi Hangarda, kl je za naa dobro izpadla. Sovražni napo-di ao ae tejalovili in ujeli amo 900 Nemcev."
Pariz, 28. aprila. - Vojni urad j« sinoči poročal: "Na naši fron-ti ni bilo danea infanterijakih bo-j«v, bili pa oo topniški dvoboji južno od Hotarne in na obeh atraneh neke Avre. Topniški boji so se vr-šili tndi sevamo od Aiane v, Saa* penili
Berlin, čez London, 2* april* Nemški vojni urad je alnoči pora Čal: 44 No flandrakem bojijo aiao napredovali ee verno od Wya« h«e
ta do jttšnega konca VV. •' '
Zarotniki ao protinapadi! goro
Kemmel, ali Uz m^eha N.j>«'l>
od Dickenboaeha do Locre in Dra (Dalje aa S. «tr. L kaL)
Dan Svobode je prinesel lep uspeh kampanji an tretje posojilo svobode. '	;
POEOČILA sq POČASNA.
Washington, D. 0. - Ksmpa-
"ja za tretje posojUo svobode je Lila na Dan svobode velik uspeh. Poročila* naznanjajo, da sta biS proti večeru podpisani nad dve milja rdi. Iz •vs«h krajev prihajajo poročila o podpisovanju zadolŠ-nie. Posledica kampanj« na Dan svobode je bila, da je bflo podpi-sanega tretjega posojila svobode za *2,032,990,200.
Seveda niao došla poročila še * vseh krajev v glavno mesto. Kljub temu, da so poroči^ ugodila, ne sme kampanja odacbati, ker mora, tretj« vojno posojilo svobode doseči tako visoko vaoto, da prekosi vae dosedsnje rekorde.
Na Dan svobode je bil položaj v distriktih tale: Distrikti Subskripoije
Minneapolia St. Louis ... Kannas City fhicago San Frauciaco
Dallas ......
Boston ____
Philadelphia Cleveland .. New York .. Richmond .. Atlanta .... MU	—
119,«17,600 140,103,500 i t H2,160 318,013,300 156,057,650 58,393,450 166,862,150 161,390,650 189,730,200 504,230,700 67,380,700 30,618,200
72 66 56 63 56 51 34
Skupaj ..$2,032,990,200 67 V Washingtonu se je udeležilo pohoda na Dan svobode do 30,000 oseb. Vzelo je štiri ure, preden je šla ta množka mimo Bele hiše, kjer se je nahajal predaednlk Wilson X evojem avtomobilu.
OVK&MAKOVA PEIDLOOA H
VIDNO PESD SENATOM.
—
Waskington, D. 0. — Debata o Overmanovi predlogi bo vsak čas zaključena ln pride na glasovanje. Zagovorniki predloge pravijo, da bo sprejeta s majhno veči • no taka, kot je, opoziclonalci pa trdijo, da bo sprejeta z dodatnimi predlogi.
' Qpozicija še vedno vztraja pri tem, da ac izločita Iz predlogo meddržavna trgovska komisija in zvezni rezervni odbor.
Senator Overman se je Izjavil, da boata ta dva spremembna predloga, ki ju najbolj podpirata eenatpr Hoke Hinith in Itaed, po ražeua z majhno vočino glasov. Senatorja trdita aeveda naaprot • no ln upata, da bosta predloga sprejeta.
Senator . Overman je po dolgi debati eprejel dodatni predlog ee natorja Wadswortha v predlogo, ki pooblašča predsednika, da u-etonovl biro za produkcijo letal.
V	kongresnih krogih sodijo, ds predsednik ne !m> sprejel predlo ge, če izločijo iz nje določi* o meddržavni trgovski komisiji ln zveznem rezervnem odboru.
če bo predloga sprejeta tako kot Seli predsednik, Im» znamenje da so mnogi senatorji prišli dt preprlčenja. ds je treba odpraviti nepotrebne debate v vojaških za devah, ako hočemo, da ee vse re organizacije v vojnih depertmen tih Izvrše točno ln hitro. Ce ac zgodi naaprotno, bo dokaz, da ne kateri radi govore, da naj gre de lo hitro od rok, ko pa pride do te ga, da predsedniku izroče moč, d<< izvrši, kar zahtevajo, mu pa no če jo dati te moči.
KOKOŠI p UHAJAJ O ZOPET NA TBO.
Ohieago, 111. - Kokoši in pišk< zdaj lahko prihajajo na trg in je dovoljeno jih klati. Hške ^ ko koši od dveh do pel funtov prods jajo na drobno od M do 39 eento»
funt.	t f
V	veliki množini prihajajo tudi •vela ribe aa trg. Najcenejši ao "karf!" »n al«er atanejo po Wt do t^e fant. Po^rvl eo po 14c. solei po po »c funt. Poeeni so je »reki alanikl Prodajajo jih po J3 do 14e funt
Holandska bo branila svojo ne utrahiost s orožjem, ča < aa Nemčija pri svojih ,	' zahtevah.
KAJZSR PREŽI NA OBKBJNE DRŽAVICE
Lg^f) aprila. ~ Niaotemski kabinet je imel včeraj iareduo sc lo o položaju s Nemčijo. Ljudstvj je razburjeno, toda Čaaopiaje izra-la nado, da bo zadeva poravnana brez večje krize. Amaterdamaki "Jnumal" piše, sklicujoč ae na mnenje višje avtoritete, da bo Ho landija s orožjem branila kanal Schcldt, ako Nemčija oatane pri •T'ojih zahtevah. H i London, 28. aprila. — Iz Ho. lundske je datira prišla veat, da je holandska vlada privolila v eno zahtevo Nemčfje, namreč da £§& nja lahko rabi Železnico čez pro -vincijo Lluiburg pod pogojem, da ne bo sluffla militariatičnim svr-Odat. nam. 113 Klerikalni liat "Uermenia" v 10S Berlinu piše: "Holandljo iu Avl.
ca morata prejalialej stopiti na e> 74 n« ali drugo atrau vojekujočih ee 74] držav. Ako razumeta engmenje časa, boata nedvomno etopili na titfto stran, ki bo imela odločilni glas na mirovni konferenci valed zmage. "\
London, 28. aprila. — U Haaga poročajo, da je vrhovni poveljulk holaudake armade in mornarice začasno prepovedal vojakom dopust. Položaj postaja akuten in amatra se, da bodo Holandei od -klonili nemške zehteve.
Washington, 28. aprila. — Več tukajšnjih diplomatov la neutral-niša držav je mnenja, da Nemčija uaJasč i6,'^J)i|lp%Uolandako s «iM*enmn, da iaaova in poplavi d »v žavico 3 svojimi četami Sa Niao-/rmsko pa pride Danska na vrsto.
Diplouiatje Imajo ig svojih držav informacije, da je Nemčija spoznala, da ne Ik> nikdar prodrla skozi zavezniško fronto na zapa-du in da bp še izgubila okupiran teritorij, kadar pridejo večje e-mernike armade v Francijo. Valed tega hoče zaeeati llolandljo in Dansko in potem ponuditi mir) o-kUpaclja omenjenih dveh drževic ime služiti kajzerju kot dober ar* gumeut za pogojni mir.
VVaahlngtou, 88. aprila. - A merlška vlada je bila v petek u • 1 mino obveščena, da je Niaoaeiu-tka uvedla embargo tu pločevino, pločevinast orudo in gtftove surovin«, ls katerih Izdelujejo raane medicine, v svoji vzhodnoindijski koloniji Združene države ea do-alej importlrale preeej tega blaga ir holandake Vzhodne Indijo, to* I iko več ga pa potrebujejo sdaj, ko je vojna. Smatra se, da je Ho. Isndska prepovedala izvoz tega materi jala ia maščevanja M re« kvlrlrane trgovske parni ke. ■Kodanj, 28. aprila. - Iz Beril-
PREISKAVA PROTI
ŠKOFU JEGLIČU.
■■ -
Papežev nuncij na Dunaju je uvedel disciplinarno preiskavo proti ljubljanskemu ikof u zaradi "veleisdal je na ukaz avstrijske vlade. Cesar Kari
E padel v nemilost pri svoji žlahti, zahteva, da moraabdicirati. Mater cesarice Cite so zaprli v Jdošter Seydler podal ostavko.
IjOikIoii, H8. aprilu. — UupiMilk 1'auhiuc Tele, r«ph« " hr.ojm -jui. iaaga, da je im Duuaju po vzročil veliko senzacijo razgla-, ds je tamošnji papežev »ninoij na zahtevo avstrijske vlade uvedel disciplinam« preiskavo proti ško-fu v Ljubljani, dkof je obtožen, da ee je poetavi! na čelo ju» goslovanakega gibaMja, ki je po svojih i-iljik veleisdajako,
(Ime ikofa jti navedeno v tej >rzojavU, toda raaume ae, da jubljanekl škof ni nihče drugi kakor Anton Bouaventura Je-
Seydler podal ostavko.
London, 28. aprila, — t'Ex. chsnge Telegraph" Ima poročila z Curiha, da je avstrijski minlatr-ski predsednik dr. Seydler deuii-slon i ral. 8eydler je izjavil, da ne more več smagovstl i>oložaja ln sato odstopi. ;
Smatra ss, da js Heydlerjeva domišlja v zvezi z afero cs.-rjt Karle, kl je naetala Iz znanega pisma ,kt gs js pkel predeedaiku franeaske i*publikp.
''M^IlV	___• ■	. ,
atrijskega parlamenta, je ps rajši odstopil predeedništvo, kakor da
bi bil dovolil tak paatop *bo»tiice proti vladarju AvstHje.
Protioesarjeva stranka Haag, 28. sprila - Berlinski "Tagcblstt" (Prinaša poročilo, tla se je na Dunaju orgaitizlr. stranka proti cesarju Karlu. Stran <a sestoji is "visokih ose»", ki imajo ugled na cesamkeui dvoru ; •-j • ven ao tudi rasni nadvojv,»dc In drugI plemenitaši, ki ao bili oeelml prijatelji umrlega Franca Jožofn.
"Stranka" stoji na stališču, da ee je neaar Kari ailno blamlral prod svetom s svojim pismom, hI ga je pfcal knezu Klatu Burbon» skemu, bratu avoje šeue, kateri je čaatnlk v belgijski armadi t pli mo jo bilo poalano — kskor je že sns-no — s posrsdo vsuje m kneza ^Ista fraacoakl vladi, ki ga je pred kratkim obelodanila. Sprva so tli Dunaju tajili resničnost tega pb» ma in delali razae izgovore, toda zdsj eo tudi ožji cesarjevi krogi prepričani, da na pomagajo veA nobeni IsgovoH; kar je Ker' pisal, to |e sdaj p H bito.
Protleeaarjeva etronka toži, ds je Ka»l itdal Avstrijo in Nemčijo , .	________ i« ■ahteva, da se čimprej odpove
n# ponižajo, da^M nemška vTada	^ ^
na boji, da ne bl Holendlja sprejela njenih zahtev.
AU POSTANE OHAJCP OLARK SENATOR?
Vaahingtnn, D. 0. — champ tlark, preda, kongreane zboruje, ,»oatane mogoče aenator meafo U-•nrlege aenatorja Wllllam Joe Stona iz Mlaaourija.
Mr. Clark ae le nI odločil, če aprejme ponudbo governerja dr« žave Miaaouri. C* mr. tlark •prejme ponudim, tedaj postane« predsednik kongresne ^»omlee oajbrf Claude Kitehln, vodja vagine v kongreani zbornici.
Koapejša poročile naznanjajo, da je mr. <*erk vljudno odklonil aenatoreko togo. aj
CESTNOŽELEZNISKI VOS SE PREKUCNIL Etnntaghem, Ala —Na oetrtm ovinku ee je prekucnil >*eatnalS' leanlškl voz Tri oaetie eo Mlo ne meetu uMte In enajst je bilo rs -njenih.
fhjcago Hi okolfes 1 V torek de loma oblačno Južni ta južnoaa psdnl vetrovi. Temperatura v zadnjih 24 urah $ Najvišja 90, aaj • ntf ja 40. \ < v,
sorodnikov, ali pa ia jsvno prs Mtfa, kar js pisal, h. Izjavi, ds "njegove dolžnosti kot vlsdsrje Avstrije In se voznika Nemčije ne bodo pod hiosemskim vplivom." Karlovi nasprotniki v noVI stran, kl so tudi napovedali boj "casrM r?ltl in njeni msterl, kateri dolle, da Imata Karla pod njuno komando in de sta mu oni diktirali dotfčno slavno plane*. Ko je bsron Buri Jsn prsvsel posle ruuanjega ministrstva, je nejprvo zahteval, da sa odstrani ritimi mati Iz av. strijekege ni.a»skega dvora, Nje-gova zahteva je obveljala lu ca-earake starka je mora Is odpoto-vstl v neki klošter v Avbd. e katerem more eatatl do kones vojns. Ta čin je nsrsvno razt»u4 sasarje« Clto In povečal njeno ao vraltvo napram dunajskim mili • tarhrtoiH, medtem ko Kart al o ji med dvema ognjema In ne ve, kam M ee obrnil.
Zadnji teden ao In^ll gotovi najvojvode — člsal eeeafska ro • dovine ^ konferenco tie l>u isjii Ni kolikor je znano, so sahtevall, da ge ep seka zborni-a pokliče ee. •a rja ae adgovor la de zahteve od ■joga dvoje: aH nsj odstopi sil p« prekliče, ker je piaet Kratirljl Knes WtndUhgroatz. predalnik goapoake aH višje slmrnloa av«
Nemško anekags povarošijo loto v Avstriji.
Odlok kajzerjeve nemške vlade, ila Nemčija auektira ruski deželi Livonako in Katoliško, js narsdU zelo bolesten vtla ua ljudstvo v * Avstro-Ogrekl,
Socialistične 'Arhelter Zeltiutg' ns Duuaju plšei"Nbta šs pre»* kla dva meneoa odkar je bila pa#> pisana brcst-lltovska pogodba, ki jc priznala Rusiji Estonsko lu U. vonsko, a le čujemo glasove U Bcrllns, ds se morata ti dve delell pridružiti Nemčiji. AM je pogod-ba iz BresiMlovaka ša veljavna sil nit Kar je Nemčija naredila in kar Še dela, bo morala pličati g drugo vojno, Čim ss Rusija opo* mors. vmačlja ln lluslje bosta t rušili uiiljarde sa nova vojne priprave. Kaj ps Avstrija V Ali bomo dovolili, da ss preliva naša M sa» mo sata, Iker ee Nemčiji oeda Ulns -mim tarttorijut Nikdaal ta
llfaivsr Nemčije, ne pa uašs."
, Is tes beniMl (Mlsava mnenje ve. čine ljudstva v Avstro-Ogrskl.
II........UMI
Amsterdam. — Kakor parola* jo lUti iz Budimpešte, Je Ogrska le Jtdno bres minlsterstva, Jo* seph 8zyrlnyl, bi vil trgovski mU • nister, kateremu ja bila poverje« nsn&alogs, da sestavi nev kabinet, Je opustil prizadevanji*. Ka-rolyJevs neodvisna stranka ln so* eiallstl sahtevajo, da mara biti državni zbor raspuščen v Jeseni, S ko nllja zliArnlea do toge Čaaa ne sprejme originalne volilna re* forme, kakor je bila predlošena.
Htockholm, 2». apr. — V fin. sketn časopisju ssls pojavila II* vsliua dlakusija vsled vprešanja, dali naj Finska ostane republika ali se pretvori v monarhijo, I ved**, ski Finci so za monarhija. F Finska "bele' vlada ja saple-aila vsa saioge tobska in kave. Zsplanjeno blego pošlje vlada v Senčijo v zsmeno zs lito,
, fllka konakripelja
liondoii, 28 aprila. — V Iraklh maae h Je zavladeio mnenje, da sa Je angleške vteda Uko ustrašiln Štirllndvsjaeturne "stevke" proti konakrHDl, ki je bila sadnjl ta* rak, dane Im uveljavila sakon« zs splošno vojaško obvesiumt. Voditelji narodne stranke In slmitel. novcev eo pe drusege ilMSjat oni pravijo, da bo Anglija nova-čila Iree s nasiljem, ako SS koda upirali.
"The i hurrh od Ireload Oazet te", glasilo Iraklh protestantov, Isreka oblaiovenje, da ie Irska konskrU^lj« P"^«1« versks za»'e. va. Katolftkl nadškof WaUi ja
odlmrnik proiikmiakrtprljakcga .klada, k) je allna ituaael sada je dni rnlonistlčift lUtl avetajrt) katoliški duhovščini, da naj ge. ran tira vladi tolika proetovoljrov, kolikor jih doiii kooakriprjja ir zakon na ho a velja v I jen, toda u te paevete ee ne bo	eeirel
Is Rims porota je, da be pepel kmalu posle I nota asrsdl atslišč.. Irskega ksrdlaola v zadevi kan. »kriaetje. V inksjlnjSl Mffjp , krogih pre vi jo, da ja pepel dat* III irskim Msetom f*foU» sve«N>d« / mm
• t- , r*


*». - T.
i V*.
PROSVETA
GLASILO
SLOVFNSKfc NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Shod
dnin«
n«d«l| tm
""lastnina H LO VENSKE NARODNE PODPOKNK JKDNOTK
konskripcija
y«
DOPISI.
lib«rty bon-
Ii
^nglija je sprejela v svojem parlamentu zakon, ki določa obvezno vojaške službo na Irskem. Anglija je imela pred vojno prostovoljski sistem armade kakor Amerika, ali kmalu je bila prisiljena vpeljati konskripcijo, kajti pokazalo se je, kakor se je njoralo pokazati, da s samimi prostovoljci ni mogoče voditi vojno s prusko milita-ristično mašino, ki je že od nekdaj zgrajena na prisilni gP vojaški službi.
Anglija je uvedla koiiskripcijo, toda Irska je bila izvzeta do danes. V tem oziru je bila Anglija liberalnejša od Združenih držav; ko je ameriški kongres sprejel postavo za splošno vojaško obveznost, je bila postava tako" .veljavna za vse naše države, teritorije in kolonije. In to {je prav. Cemu delati izjeme? Vsi narodi, ki se bore proti prusksM militarizmu, morajo porabiti vsa sredstva, ako hočejo poraziti nevarnega sovražnika in čimprej doseči pravični mir.	5	$
In zdaj, ko je Irska poklicana, da izvrši svoj delež dolžnosti v vojni proti avtokraciji, groze Irci z odprtim uporom in na čelo tega upora se je postavila katoliška duhovščina. Škofje in duhovni nazivajo konskripcijo "tiranski čin" in v cerkvah čitajo prisego, katero ponavljajo sa njimi verniki, "da se bodo z vsemi možnimi sredstvi borili proti obvezni vojaški službi".
Irci Imajo svoje boje proti angletki nadvladi; avtonomijo zahtevajo in gotova stranka zahteva tudi neodvisno republiko. O krivicah, ki jih je trpela Irska, je bilo »pisanih že na kupe debelih knjig, toda v teh knjigah je nedvomno marsikaj pretiranega. Irci se namreč odlikujejo po verskem fanatizmu in velikem nazadnjaštvu in v mnogih osirih so si sami krivi, da se jim godi slabo; saj so celo sami razdeljeni v verske taborje in se sovražijo in tasajo. Irci radi vpijejo, kako jih izkoriščajo angleški magnatje, toda proti iskodlščanju po svojih lastnih mag-natih —• škofih in drugih — nimajo niti besedice protesta.
Irci zaslužijo svobodo; o tem ni govora. Kakor jo privoščimo vsakemu narodu, tako jo privoščimo tudi Ircem. Iraka ima že danes precej predpravic, kakor da je samostojna država ali kolonija. Ce se pomisli, da Anglija že tri leta pobira vse sposobne moške od dvajsetega do štiridesetega leta v armado in sdaj je to starost podaljšala od osemnajstega do petdesetega leta, medtem ko je bilo Irski dovoljeno, da še zmiraj pošilja le prostovoljce v Francijo, potem je bil to lep kos svobode za Irce.
Irci govore o krivicah in zahtevajo svobodo za svoj otok, medtem bi pa radi samo gledali, kako umirajo sto-tiaoči Angležev, Francozov in drugih na zapadni fronti, ki se bore tudi sa njihovo svobodo. Kakšno svobodo bodo pa imeli Irci, ako smaga Nemčija? Ali ne bo Irska potem druga Finsks ali Armenija? Svoboda Irske je odvisna od poraza pruskega militarizma in imperializma, kakor je odvisna svoboda vseh drugih narodov, zato pa je dolžnost Ircev, da isvrše svojo dolžnost v polni meri kot jo vrtel drugi narodi, ki se bore sa demokracijo.	^
Čudno vlogo igrajo tudi aiheriški Irci, te čudnejAo pa veliki ameriški dnevniki. Znano je, da imajo ameriški Irci velik vpliv v gotovih političnih krogih, za katerimi se skrivajo iatereei rimske hierarhijo v Združenih državah.; Ko so se nekateri pacifistični socialisti ustavljali konskrip-ciji, je vdikobbmiško časopisje takoj zagnalo velik krik in obsodilo vse socialiste za 'Izdajalce" in "pronemce". Kaj ps pravijo ravno ti listi o irski duhovščini, ki je napovedala boj "s vsemi danimi sredstvi" proti konskripciji? Nič ne pravijo 1 Niti besedice nimajo vi obsodbo rsbelnih Inkih škofov!
Ravno to časopisje je napadlo delavce v Avstraliji, Id so potasili konskripcijo pri splošnem glasovanju, ta upor Iratos d«kovftitoe pa aimk kritike. S kakšno pravico?
IU. — Bledeči pazi v u pmlHodsite .^fjeoiiB, da se po I>o veeb Združenih državah praznuje dan 26. aprila kot praznik evobode in da ae sklicujejo ahodi n vodi druga propaganda aa nakup bondov tretjega vojneiga po sojila, ao člani čikažke lokalne org. H. K. t. sklicali aho dna omenjeni dan zvečer v dvorano B. N. r J. Ker v sled kratkega čaaa U ahod ni bilo mogoče oglašati tako, kot bi bilo potrebno, veliko žtevilo čikažkih Slovencev ni vedelo za to zborovanje ;to je bil glavni vzrok, da ahod ni bil obiskan tako, kot bi bilo želeti.
Tajnik lokalne organizacije je otvoril ahod in pojaanil namen tega zborovanja; nato je bil izvoljen predeednikom shoda. Govorili ao brat Frank Krže, Jože Zavertnik in A. 3. Terbovec. Po končanih govorih je bila aoglaano sprejeta resolucija:
Slovenet, zbrani na javnem shodu dna SS. aprila V dvorani SNPJ. v Chicagi, IR., izjavljajo, da kočo jo stati na strani vlade Združenih držav v loj vojni aa svobodo ter jej nuditi vao možno moralno in finančno pomoč.
Izjavljajo, da mota biti poražen nemški in avatrijaki mUitari-predno aa more govoriti o miru, kar la v porasu Nemčija in Avatro-Ogrgka vidijo smafo svoboda in demokracija.
1«,	Poročevalec.
Oolljtaurood, Ohio. — Med Unijo uslužbencev poulične želeanice in coatnošelezniško družbo se že dalj časa vrše pogajanja za izboljšanje delavskih raamer. Dne 23. aprila jc glasovalo dva tieoč uslužbencev proti ponudbi predsednika ceatno-železniškc družbe John J. Stan -lcya.
Pogajanja ae aedaj, ko te pišem, še vedno vrše; če ne bodo uspešne bo bržkotne sledila stavka, t \
V	nekom alovenakem listu aem čital, če gremo na atavko, da bo za nas ehuacija težka, ker ne bomo imeli almpatlje delavcev, vpo-aljenih po drugih tukajšnjih ind* MSk na naši atrani vsled surovega obnašanja cestnojeleanifikih uslužbencev, posebno sprevodni -kov, napram občinetvu.
CcHtnoželezniški sistem ter ©4-nošajl med občinstvom in cestno -železniškimi uslužbenci v Clevelandu nimajo para v vseh Združenih državah. V tem oziru vladijp v Clevelandu posebne razmere, pd jih hočem tu nekoUko pojasniti.
V	pouličnih voaovlh cestne železnice ne izda mnogo niti surovi niti vljudno postopanje napram občinstvu. Petdeeet odstotkov ljudi, ki ae vozijo na poulični Žel^a-nlel, ae v gotovih slučajih brani plačati voznlno; kakšni naj bodo v takih slučajih aprevodnikl, ako ne trdit Potrpežljivost enkrat pri vaakem neha. Družba od njih za htova izterjanje vozninc in uslužbenci se morajo ravnati po pred -pisih ln ukazih družbe.
Tarkl ljudje se vedno prereka jo a apre vodnik i glede vozninc in ae čudijo, kako bl jih bilo mogoča prisiliti plačati voznlno. Tudi Je 26 odstotkov ljudi, kl pljujejo karah na tla iti kade, dasirovno vedo, da je to preponadano in tudi nezdravo; take ljudi naj ae opo mlnja kolikor hoče, odgovor je na vadno tak, da valed umazanostl ni sa v tisk. Pijanci, kl os voaijo v karah, kolnejo in kvantajo, med njimi pa sede ženske in otroci, fe jih opozoriš, naj ae doatojnejše ob-nafta jo, te bodo nahrulill nazaj da ao plačali voanlno ln aedaj lahko počno kar hočejo.
Kdor hoče raaumetl, kaj pometi vljudno obnašanje napram eleve-landaklm paaaflrjem na pouličnih karah, U mora poskusiti s službo sprevodnika, na primer na St. Olalr ulici ali a enim aamim "naskokom" pred tovarno Whitc AU tom,»bile Co. Ob torkih, četrtkih ln sobotah svečer ao priporočljive vožnje na karali v Rnetid Reack, kar mu bo vedo vso ljubezen do vljudnega vedenja napram de ve-lsndskemu občinstvu
Omeniti hešem en slučaj, kl se j Ja asodll dne IS. aprila t. I. Na ksrl, kjer sem bil aa strojnika (motoraaana), ao prereoaM Ugnal-I no vrvian, pobttl tri *ps ln ŠŠS
potem pustil, da eo hodili peš proti svojim bivališčem. Tak slučaj se je dogodil na štirih karah omenjc-ui vučer. V enem letu ae lahko ja z spominjam petdeeet enakih slučajev.
Ljudje ki so delali pri ce^no-žclezniških družbah v Pittabur -ghu, Buffalu, New Yorku, St. Louiau, Denverju, itd., soglašajo vsi v tem, da takega obnašanja nc dobite v nobenem omenjenih mest na vozovih poulične železnice kot v vozovih eleveiandsk«* železnice Jes aem bil že ualužben kot sftejnik pri či k as k i poulični železnici po kateri se vozi vsak dan atotisoše ljudi, potoval sem po raz-nih meatih Amerike, pa še nikjer nisem vid d toliko prepiranja in nedostojnega vedenja fcarkor tu-
Kdor izmed Slovencev je bil kilajj v Zagorju ob Savi, mn je gotovo znano sovrašstvo, ki je vlada lo tiste čase med premogarji in steklarji. P... glažar je bil nava, den izraz, a katerim ao obsipali steklarje njihovi delavski tovariš^ dasiravno oo bih oboji sužnji kapitala; taka sovraštva škodujejo samo deftvcem, koristijo pa podjetnikom, kl se vesele te primitiv ne delavske nesloge.
Ravno tako razmerje vlada mod delavstvom na elevelandskih po» uličnih železnicah in mod tovarniškimi delavci.
Tem razmeram je mnogo kriv vozni red, ki je menda najneum nejši v vseh Združenih državah Na primer: Iz Collinvrooda de Public Squara je osem milj. Brez presedanja kare stane vožnja v te daljavi štiri eeate ali sedem vož-njih listkov za 25 centov. Če se pa presedeš na London Road karo, ae voziš vsega skupaj 2% milje, plačati moral en cent več, kot če bl ae vozil oeem milj med preje imeno -vanimi kraji, ker moraš dati cent za tranafer, ko presedaš karo. — Voznina v karah, ki vozijo v Public Stjuare, ae plačuje pri vstopu, v karah, ki vozijo iz Public Sqara, pa ko izstopiš. Tu se mnogi poslužujejo etarih tranaferjev in hitro skočijo a karo. Pri takih slučajih nastane prepir in pasažirji ae navadno potegnejo za tietega, ki ao brani plačati voznlno, češ naj prihrani tisto Štiri cente. Pri tem pa pozabljajo, da ao uslužbenci na železnicah to, da pobirajo voznir no, da družba to od njih odločno zahteva ravno tako, kot ae mora plačati vsaka atvar v trgovini, restavraciji, vozni Uatki na železnicah itd. Tak sistem vodi v podjetju, kjer ae dogaja, do splošnega nereda in poeledice morajo trpeti
vai. ,' - -
Kar ae tiče Slovencev, se čez nje nc moremo dosti pritoževati, ker nam ne povzročajo toliko "trou-bla" kot ljudje drugih narodnosti. Scmintja ae je tudi o njih že pisalo f tukajšnjih lokalnih listih o junaških činih pri razbijanju šip, posebno ob priliki pikimkih izletov, vendar se z njimi lo*je izhaja kot a drugimi. r |? 9e& hsnr je kriva tudi dru -Sba; sprevodnike jemlje večinoma dečke etare kakih devetnajat let Taki fantiči ao neizkušeni in ne znajo razločevati surovih ljudi od dostojnih pa merijo vsem s enako
od eoiačne atrani. Polna Je lepih upojr, ciljev *in nad, ki se nava dno .nikdar na izpolnijo, Klitfoet vitli* le svltlo stran življenja. , gSpomml na staiu dede ao ne zbrihljivi; pripovedovali ao nam pravljice, polne lepote, podmi na peči in spomladi in poletu v pro-sti naravi v senci košati lipe ali
orjaških hrastov
zaupno in ko ae po
zažigali avoje dogodke iz fte »oMi tako
adelLHHi
......umi
mrnsm
1
Uco
zrM v obraz, odkaUianju
hi
polnoma olep ia gksfc, morala anati da je aoananje aa v*^ človeka nesreča, ker ga uZr
lja vsakovrstnim ........
eem, ki jih izrablja*, na v* * goče načine. Neananje m** je šiba tudi aa tiste, kiMltv<^ jo razmer in jih razumej0 kl jih valed prevelikega števila nT kih ljudi ne morejo spremit jim koriat ljudatvu, nego ^j t4ed njfh trpeti vse posledice atoma.
marsja
nedeljah ao na* vodili po tr.¥..ikib,as in krHilh tcr nam
l^predksi, 'J« Precej krep.
- ww —	mami, jc \ ^f
h ved«, veliko Ucvilo nerumi nih MH, ki jik «Mj. « ^
razkazovafli pozorišča nekd^Mctjib krutih bojev, ki ao divjali v naši domovini. Kazali ao <na!m akri-e in varna goedne tišine, kjer ao imeli prebivalci skrite avoje vrednosti m (kjer so ae možje in fantje vadili v orožju za boj proti sovražniku, ki je pttfal nanje oueh koncev ia kraljev. Poznam deda, kl nwn je kazal velik brUst, v čigar eenci spi večne spanje osem turških janičarjev. Vi-aoka trava aa Je majala valed piha juine taapioe nad njihovo gomilo in etoleitni hraat je šumel m pripogibal svoje veje, kot v prtrjevanja žalostnemu pripovedovanju našega doda iu delal senco ljudem, ki eo našli svoj grob v domovini svojih očetov kot najhujši narodovi sovražniki. llrast jim je odpuščal, ker ao ae borili nevede proti svojim bratom in očetom. Ko bi mogli takile hrasti govoriti, bi nam lahko mnogo povedali iz naše ža-loefcne zgodovin* polne krvi ln bojev proti etoterim sovražnikom. Zgodovina Slovencev ni drugega, kot ena dolga borba na življenje ks smrt, iti je pred nekaj leti prestala, menda zato, da aedaj divja a .toliko večjo silo.
Komu ao biti ti boji belj znani, kot našim atarkn dedom, ki so bili sami očividci in borci, lp ao nastopali v bojih po ladičiiih krajih vtare Evrope f Pripovedovali ao nam avoje povesti ter nam želeli boljših dni v naših poznejših IpUh.
Prišli amo v moška let* ia tiao-či izmed naa ao ae morali,podaU po avetu, kakor amo rekli, poaku-šati "srečo". Drugi, iki se oetali doma, ao poskušali. areČo • izboljševanje* gospodarskih .raamer; vae Je navdajal up v prihodnjoat.
Mnogi amo prlŠU čez morje v "novi svet" in ee raastresli po širnih pokrajinah kot jeaenako listje, ki ga raanašajo vetrovi na vae strani, tudi čez "fence" v eoue-dovo dvorišče ia ga zmeša s njegovim. In ooeed ae baha «n je vesel, ker mu listje koristi, mn veča in množi premoženje. Tako listje amo mi, iaselnlkl
Dve stvari ata, ki naa vežeta kljub naši raatreeenoeti ki to je čaaopiaje in organjnacije. To naa zbližuje in aeananja, da se poznamo, pa četudi ae nfamo v življenju niltdar poznali. Živimo v časih, ko niamo več odvisni od počasnih ustnih izročij, ali od županov, kl ao a pokopališkega zidu naznanjali važne dogodke. Ce so je v tistih Čaaih človek podal v
tista sile, ki ima ad teaa fe. ^.valjajo" nezua&t^
sta
-J
»	r--—prv	ju f n Mil m vpoiu vivv vst yv^jsii »
mero, kar ima še toliko slabše po- tujiQOf četudi ne ravno daleč, ee
mmšL M .......... . J JH
V kolikor eem se jaa navael au-rovoetl ee Imam aahvaliti pasažer-jem v clevplandskih vozovih po-Učne železnice. ^ F. B„ motorman, St. Clair Bara.
Hibbing, Minn. — Dne 19. a-prila je padal tu sneg ki pokril še krepko pognane kali a svojo belo odejo. Kali so dobro prenesle, to, letos morda zadnjo preizkušnjo, ter pričele aedaj ponovno s svojo rastjo.
Z upanjem zre človeštvo v bodočnost. Posamcsnfkl se le neradi ozirajo v preteklost, ki je navadno temna ln bdrna, polna trpkih spominov. Vea epomki na profil«*t ni drugega kot doba trdegs dela in napora.
Kljub temu, da mu je vae drago neprijetno, se a zadovoljstvom spominja na mladoetna leta, ko je ssčel aposnavatl ljudi, kl ao se gibali v ožjem krogu, rojetno vas ter njeno okolic«* v mre Heveka ee vglobe spomini na mlada leta, ko Je občudoval krasoto potokov, gričev ln dolin Nihče se atenda ne more oprostiti vplivov prvih življenjekik utiaov. Kdo je takrat vedel, da vihrajo v živgenju stra-
__ ________ _ II. I šnl boji, da Je na svetn toliko pre
dvajeet jik nI kotelo plsčatl voe- vare, sebičnosti in rasprtljt Kdo nlne. Ker ssi sprevodnik
je s tem popolnoma odtrgal od svojega kraja in svojih ljudi, ker so bile vea^taho nepopolne, da domačini niao imeli o njem nobenega aluha. Danes Je to drugače. Pridemo ki ee hfltrcamo ter ae razkropimo eni po prerijah, dru-fri po gorovju v rudnike, tretji iMpet po zakajenih industrljekih meatih. Va*<lo ae Je ustanovil tam, kjer se je ravno mogel Pri iskanju dela nismo bMi poei isbirčni; prijeli sme se navadno t istega dela, 'kaierefca ao nam potisnili v roKhkN ki so nauTga na-
^?x - - :■■ .;r
Kaka ao Wla~ta aačetnadela, se lahko še vaakdo ep*mkja. Pri je-I i smo se aa ki delali * vwcml našimi moM ter al a tem črpali na-Šo življensko silo, da M sl ns ts način priborili breaakrbnejši kos kruha v par letih napornega dels.
Tleti, ki ao prinesli a seboj znanje kake etroke, so a delom (u plačo (shajali nekoliko boljše, kot pa kmeftki fantje, ki jtg||l meli nobenega pojma a 4pk v rubklh in industrijah Vendar teh med nami ni mnogo. iSeer pa je med nami fe vuepolno ljudi, ki ao mnenja, da čim manj veš, telje khajaš To so ljudje etare sovražili knjifs,
prerezane vrvice nI mogel dajati signalov aa vstavljanje kare, eem i^ljal vaa drkal v eentrslo poulič-nik kar (etraet car bara) in jih
j liolf, kl aO mpiiaf.il i nn/if«, '
vsled Je slutil, da ae narodi v boju pro- plee ia vsak o jako vsfoje; videli
ti narodom brus njihove krivde f |
Kdo Je po,ual stvari, kal raared-lker------M -
nI in narodnoutai boj. boj pravi, tudi tatffe.
eo aad krivico f	1 Vaakdš, k^or ni na
gospodo, M je čkals knjige r ae aovraMi njo, di B
Wki ljudje žive iz "rok^. a", kot ae navadno iarai^S. ne briga iih, kai se godi po svet«, kaj bi bilo dobre za fcfejS njihovih in naših razmer V ui naselbini hodijo dan za dnem r rudnike in ravno take v drugih; delo je naporno m nevarno; črpa Jhn moči, da p*e*S<>dej ^taraje, Srečnim ae lahko štejejo tisti, ti ao še zdravi po desetletnem del« in so v tem času prihranili dovolj denarja za kos zemlje, na kak. rem ai lahko postavijo dom, o k*, terom bodo lahko rekli, da je nji. hov na njihovi aemlji Nekateri hranijo denar in ai pri tem vtej gujejo najpotrebnejše stvari r življenju, da bodo šli potem ? "stari kraj". Kaj jc za človeka tako življenje f Navadna js2| ako ne elabše. Ki amo na svafe zato, da živimo ves čaa tako kn ae za ljudi spodobi. Tfcti ljudje ki garajo, in pri tem upajo Živ« ti potem, ko bodo imeli nek« "prišparanega", ae navadno n rajo v evojih računih m pri In sami sabo ogoljufajo za življerii Ko so etori, ae domislijo, da (*, niti pričeli živ*i.
Med temi ljudmi pa raste no rod, rod evobodnih mož in ki ki ae.saveda pravice do Živi de življenje evobode in ena Vsepovsod po širnem svetn ja ta rod; med njimi se na atotieoče borcev, ki ao ie tem boju aa izboljšanj« «1 družbe. Silna je U borba avet jo je poln, kajti n« vrli .aamo na bojnih poljanah, nego vseh krajih, do katerih ims | stop človeštvo. Kadar dosefc borba stoletij evej <*lj, takrst kmetič obdeloval avoje polje t selejšlm nastopom, ker se bo vedal vafciostl svojega dela. lavcl bodo izvrševali dels t rist ljudske drulbe, Ina« korist denarne aristokrai ije. koriščenje in profltolovstv odpadlo. Nad človeštvom b« ladala drulbe evobodnih dov, ki bo predstavljala pravno* ljudstva. »Urin bodo morali umaknki novim derne človeške družbe
HibbinČaa.
Rovalton, m. - Z vem
rah valed pomanjkanja Ifk žkih voz in drugih neprHi^ naa ae v tem oriru»ne m" pritoževati, ker dela«ao dan; železniških voz ne kuje in tudi vozičkov v
mamo dovolj na raapol««® delo ee lahko dobi.
Slovenaklh društev tu nin ker nas je preaurio, nas»rw je pravi Slovenci in nk« strijak". Ker je na. v ae dobro razumemo mjljg se večkrat sksjamo
atrije as pa drli boij P«
način avstrijski evangeljl ^
ate tfudl je dobiti pe^ meriki in ti se, ki ae » najnevarnejši, ker orotl državi odprto, aege r
,.., »at proti
Enkrat eem Vklel v U*
š*tnikl vojaka; se Jkn, da eo Vovk In sedaj
N
shingtenu. Mojeiim
sele dopedlo, sst« - J tal k Iskanju erusegs ,
go Mšša, kjer be
še kvalill turško sv.tru-
r»
k" ▼ Nu pri VkUra-Breltii, ■	ako MH k«« Mgle
škim oklopuicauL
MAJI. »«»» 4. MX LAWNDALB A**. OBIOAOO, (LLUM UFBAVBI OSMi: Joto Vafriš, to« MO, U toto, I*. w.
J. InUofO, A r. a t, to H, QUmi< IM Iprotoatolk« JiM KutoU, MM Bata* Ata, to. Gkto««, A i. Joto Var4.rtot, trot to Lmtofc Av«h "Htm. ML > slkt Aatoa J. Tartovas, f. O. to 1, utaata, DI. "T-
toM Bw* f M - Ml to, U toto, UL t. ftoatov, 174 Atoaj Ava^ Baaksp*
Aatoa Braat, ka 1*0, Omatoto^^h!" JaM M.IUifc. toa U8, SaUtktoa, Pa. , Bašolf Ftotortok, m toa. BrK^riDa, f% Jatok MiklavAU, L. Baa I, WUiaak, to. M. Patra vlak, 14« 10 Bala Ava* 0oUUwoa4.
Društvo "Nanos" »t. 2(14 & N. P. J. *«li dobiti povovodja ki jo smolen podučovatl v petju.
Zraošni petetrtjo aaj «s obrnojo piamono, ali pa oeebno m m podrobnosti aa tajnika društva Naslov i Aatoa Slmdlč, MU Olark Avs., Oltvsland, 0,
Ali It imate obvunioo tretjega posojila svobodo f
OIIVKU - SPBOIAUUT 'J IA BLOVKJfOB
411—4th Avenue
(MA IPBOTI POftTB) r PITTSBUBOK, PA.
hajtt v Ukrajii prvo priznali,
Militi
IIIIIIIIHIHI
VELIKA VAS
roman
EDCAR MONTEIL PrnUmŠF.K.
rillllllllllllllllllMIllllMIHIMMi
Amerike
"Tu je manjkajo« snaaek," reče. "denar ni bil izdan ,temveč* jo ležal aamo v moji bank., I amor «eiU upal dobiti kmalu celo obč ineko blagajno. Ce je ležal denar pri Veranu ali prt mo- #
ni, je veeeno."
"Nimam vam dati pobotnice, goepod Cha-
nat," pravi Albert.
"Nekdanji župan zapusti brez bcaede zboro-valuico, na atopnicak pa eo Obrne in žuga a peet-jo: "Roparji, tatovi, repiAUkanaka aodrgal
Ko je kl Oaltier po končanem »aeedanju domu, sreča Allnrda.	......
"Vesele novice," pravi ta, "Pcluseln je zopet nastavljen, doaedanjl regtatrator mirovne ao J ti i je je dobU piamo, če hoče poetati mirovni m>d nlk v Itoyboni; na* euri poštni upravitelj pre. vzame aopet vodetvo pošte, goepa pL 8M odpotovala, bivši davkar ji bode takoj sledil, ka-kor hitro poapravi avoj ealon a HUjami in pode
bami kralja in popeial"
"Nasilni prevrat ae je v lloyboni posrečil, vzklikne Ooltier veael, "pridi z menoj domu. Pred hišo je atal Moneatrel ln čakal nanj. "Moj ljubi ain," pravi, "prišel aem, da dolo-clva poročni dan."
Ptioe izdelajo gneeda
"Ah, poročni dan," reče Oaltier in pelje Mo-ncstreU in AlUrda v aobo, "to je atvar. katere ne moreva eama ukreniti."
"Zakaj net"
"Lucija ima beaedo."
"Moja hči je pri Crlllonovih, ali naj gremo
tja t"
W "Z največjim veseljem. Ti greš z nama, Al-lard, moraš biti navzoč pri tako važnem poeve* tovanju ... Kaj pa privite vi, Moneatrel k dogodku f"
"Ah, ne vem, kej naj ei mielim, ljubi Albert, naš župnik ae Uko boji."
"Bojisct"
"Da, pravi, rdeči pridejo gotovo do popolne moči, potem pa bodo kakor za čaaa prve revo-linije morHl duhovnike."
"O, ne verujem, da bi šli Uko daleč," odvrne Albert.
"Ree net Ali če tudi ne pride do ekrajnosti, za naa ato ji stvar eelo aUbo, upem aamo, da Če ae zgodi v Hoyboni kaka neareČa, da ee bodeče potegnili za vašega ubogega taata.'^ *
"Hodite I »res *rbi, gospod Monestrel."
"Dobrodošli," pozdravi Crfflon goete.
"Lucija, prišli amo, da določijo poročni dan," reče Albert avoji neveeti.
"ltca, očeti"
"Da, ti sama Uhko določiš ta lepi dan."
"O Albert," vaklikne Lucijo in ae nasloni jo-kajoča na ramo zaročenca.
"Ti neuutnioa," pravi Ana, "kako ae moreš vendar jokati pri tako vcaeli novici."
> "Da, to ao živci . . menj go«pa'CriHon.
"O ne," šepeta Lucija Abertu, ki jo drži ob-jeto, "to je veselje."
< Posvetovali eo aa nekaj čaaa o dnevu. Ana bi imela rada poroko iati dan e prijateljico, iN to nl šlo, Pavel jo moral šo preje neatopitl
službo, f-
"To je rea grdo," ee jesi Ana ameje, "midva sva žo toliko Čaaa aaročena, pa morava čakati, pri vaju pa ee je vee leie pričelo . . ."
"Da, ali midva eva trda aamoljulmeža, te jemljeva nikeklh oalrov," ae ameje Albert.
"Hočeta kakor ptiči eealdati pomladi guez* do," pristavi Allard.
"Tako je," Potrdi Albert. ^ t f JTgK
"Irtnkošti ao enoindvajactega maja, reče Moneatrel, "vzemimo eredo, štiriindvajsetega ja, če vam je po godu."
"Zadovoljen," pravi Albfrt, "če nuna Lucija nič proti temu."
"Meni je tudi prav."	M
"Kdaj pa ae peljemo v Lyon, da imkupinioT
"To ae morate pa dogovoriti z mojo ženo, ona
vaju bo spremljala."
Potovanja aedaj niao dolgo odlašali, zaročen-ca je sprejela v Lyonu Lucijina teta s odprtima rokama.
Galtier ni našel oprjve in predmetov, kakršno
ji MiL -
"Peljeli se bomo v Pariz," pravi, "razven svile ni dobiti tu ničeear."
Teta se je vesela amehljala, goepa Moneatrel. pa je vzkliknila začudena: "O moj Bog, v to pregrešno gnezdo hočeta, in mene hočeta vleči e
seboj ."
"Pojdem pa jaz z otrokoma," reče teU.
"TiT!"
"De, upom, da mi jih zaupaš!"
"Gotovo . . .", odvrne goepa Moneetrel po daljšem premišljevanju, "eli proeim te. ne izgubi Lucije izpred oči." "Neekrbi"
"Prihodnji dan ao se odpeljali v Pariz, in ko ko prišli ter dobili v dobrem hotelu stanovanje, ro-če teU: "Nieem prišla z varaa, de bt hodila ze vama kakor orožnik. Pojdita otroka, oglejta si lepo raeuto z vsemi znamenitostmi, poskrbita, kar mialita nakupiti in zabavajte ae kakor vam veli srce; Albert pozna Pariz, torej ae ne bodeta izgubila. Dam vama čaaa cel mesec." «4.
Albert {n Lucija eta porabila dovoljenje, vesela ata hodila po meatu roko v roki; poatajala ata pred izložbami in nakupila celo množico ma-lenkoetl,
spokazubfl
in juooslovanl
Ženeva, Švica. Zadnji prijateljski odnošajo med Iulijani in goolovanekimi političarji, ki ži-
Ohioafo, OL — Živilska uprava določila dobiček za vložeu paradižnike in koruzo v iti jah.
Ko bo izvedeno lieenziranje, bo
„-----__ . MHI tovarnarjem dovoljenih 19 centov
ve izven mej hababurške raonar-|doM^ pri tucatu acnteij šUv. 2,
i boljših kvalitetah 22c, pri naj*
hi je, so našli avoj odmev tudi med Jugoalovani v Avstro -Ogra* l^iju pa 30c. ski	'<% v^ ^ J paradižniki so razdeljeni v šest
Dr. Ivan Bcnkovič, državni po-1 vrst profit pri tucatu škatclj je , i anec spodnješujerskega okra- fovoljenod I8c do $1.00. ja in član jugoalovanskega klu- živilska uprava je posvarila to-ba, je imel v parlamentu govor, 1 varnarje in jim rekla, da bodo v katerem se je jako pohvalno i* I kaznovani, če bodo jemali višji ražal o sporazumu med iulijani proflt, kot je doli in Jugoslovani ter napram pri-1 jaznoeti; italijanakega javnega
am, ce Doao jen kot je določen.
[0&ELEZNI&KA
t-------f----1	J |UipsTWiiriTrT-----------KOMPA-
mnepja za ta aporazum Na^ nje- jjj^ k06b ka LITO $5,000,-gOT govor ji odgovoril tikoj^ ojjlaimkamboa feo-nec dr. Degasperi, ki zastdpa e-| , mA nega iulijanakih okrajev na Primorskem	.	1 Ohioago, DI. - Ceatnoželczni -Dunajski nemški listi so dogo-1^. ^ Chicag0 8orface Ums
>k zamolčali, medtem ko sloven- j {n chfeag0 EteVated Bailway ata
dek
—T------r',''—. <„	lin unicago jcnevaieu iuuiway »ia
skih listov, ki ao imeli poročilo dložm mMtnenm 8vetu načrt,
licnkovičcvega govora, msc> pu- kftterem naj ,grRde podulične stili čez mejo Dobila se	šeleznice in vse mestne železnice
končno ena številka ^»^ adružijo v en sistem, ga dnevnika Slovenski Narod , Kompaniji predlagata, da jc iz katerega ee more v splošnem treba Ug 5 eentov pla^ti 2e, razvideti smisel Benkovičevega I da je pregtopni ligt€k veljaven govora v državnem zboru.	Ldi ^ nadullčne železnice.
"Mi smo poročali, piše to alo-| K<lko nMramen k Dredlo venako glaailo, da je v državno-zborekem proračnnakem odseku poročal dr. Bcnkovič v dolge« govoru o vprašanju naših narodnostnih mej na jugu drŽave 1 posebnim ozirom na Italljene na
davčni Škandal hi
Chicago, JXL Dokazi ki J ima državni pravdnik rokah, dokazujejo, da so v ■ zapleteni širši krogi v Cook. Državni pravdnik jal, da bo etkspendiraui ■HHpUik Morris ■ fer, ki je bil zadnjih pet leti stojnik darčnega departmeatal državnem pravdništvu, najbri I puščen. Wf.f; . ' ' "m "Prepričan sem, da je m, Schacffer zapleten v ikanddj imenoval aem llart E. HakcrL mr. 8chaefferjevo mesto," jej kel državni pravdnik. m
Mr. Hoyne je imenoval namestnika Charles Center! ja ml. in John posterja, da gledata davčne knjige M pet let.	^^
Preiskava se vrši tudi proti, cob Lindheimerju, »inu Ji Lindheimerja, namestnika oj nega blagajnika,' in Samueli terju, Zemljinemu trgoVeu.1 Graftarji so poskusili dobiti Frank U. Buwha $1,000, da znižajo davek od $2,500 na J Ta poizkus je povzročil, da je mr. Schaeffer suspendiran.■
KAJZER JE ODVRGEL KRINKO.
Washington, D. C. — Po čilih, ki jih, je dobil državnf
Kako nesramen je predlog že leznllkih kompanij, dokazuje *e	,
le določba v pogodbi, ki zahteva, pertment, so centralne aile vrl da se garantira profit. Walter L. proč "neosvojevalno" masko Pisher, pravni svetovalec, je pro- delajo odprto, da spremene | testiral proti garantlrancmu do-|j>»° v avstro-ogrsko \m>\ \
v—r ----- -Tjbičku. Dejal je: "Hočejo, da jo Poročila so prišla po zaupnih
Prbnorekem m splošno na obrež- gartntiran4 njih giavnica, poleg rih, toda ti viri ao zanesljivi 1 ju Jadranskega morja. Foelanec h .	oko)} $5,000,000 Poročita naznanjajo, da «1
i« nhi««nit več. načinov za rešitev 1 • 7 J ^ , .	u;1a	v«»t, n
- ----------- -- *	x. tega nooejo pa se oaon
jo objasnil več načinov za ™*ltev I garantiranega dobička na leto. Z	tralne aile polaatujejo vseh
| teritorijalnega in narodnootnoga *oj vidika ni to pravično. To	dov ukrajinske rade. Sli ho
vprašanja v Gorici, Twtu in Iatri. lomen^ dft dam<) delnigarjem,na	daleč, da odeUvljajo ukj
Z zadovoljstvom je omenjel I {IT^^n^oOO da obdržavajo let" I uradnike in nastavljajo neia zbliža nje Iulljanov in Jugoslo- n0 kovanje ln izvolijo ravnate-1 mu kajzerju in avatrijakemu vanov ter razumevanje KOlljon-1	11 -j-«- 1——
losti, na katere preje niti mlelila niata. ' "Hludno je,'I pravi Albert.	)
"Vsa sem Že premrta," odvrne Lucija. "Veš kaj, a čem bi lahko jezila Chanatove? Ce bi prišla e kožuhi domu."
"Da in med tem bi bilo nama gorko."
- "Pridi."..p ^	-'J* - -
"Vstopila*sU pri kranarju. 11 Ah, tu je kožuh, fopolnoma tak. kakor * min," pravi Luciji, "koiiko pa etane." .ffi
"To je alcer prava krzna, atane pa le petsto frankov," odvrne prodajalka.	j
"aoepajcrekla ^jc atal njen več."	,	da bo dalo to vpraša-1i odrezali l^ajbio od|
"Krzna in okraaki ne raorejo biti lepši kakor	unin0 med ^l^^^jtT D^rTi »veU. Ukrajincem je ne.
pri tem, milostljiva gospa," pravi prodaja ka. {> n[ ^ Jugoslovani.	^f^M^Hi vSt ^ ^ezo z drugimi deli M
O, pravi mi milostljlva gospa, airaisli Lucija, |	. dan je ^govirjal za*^fM^J,e M^užljopc«1^
Ul«bal je bil gospodom že zdavnaj vrnen^	^
,7m ™ t še Nemški in avstrijski mogo,
ur*flln r d«vki.l»vezniškega uradnika, ki m
d, dasiravno 101 da smejo za;
, podari njim m jim za	** M biW naC
I še'nekaj plača, ker so bili Uko|^nI-1 prijazni, da so dir sprejeli. Nova Ipogodha
'zborovanje ... -,IL«.^^, . ,, ,
|ye»t	j lu udane kreature. ^^^H
jakega javnega mnenja za jugo-1	fi7nišklh družb Da svet ne izve za nasilje
slovanske »piraclj. To ^h^JJg^J^JJI y	„
I menja, da se bo dalo to vpraša-1	*	« / ? lodeeiali Ckranjio odd«
moden."
"Mama mi ni hoteU drugega kupiti, noelm ge ie ve« let."
"Kupim ti ge jaz; Izbereš d lahko aami« otroka, pojdimo takoj, Albert, ali niai zapazil t0 klobučje zverine!"
"Tetka, vidim aamo, kar je pod njim." ,
dll ao in teta je Ubrala jako lep rujav klobuk, s peresi, ki je Ladji kreano pirietojal.
"Sedaj pa pojdita na izprehod, otroka, da bodo Parižani videli, kako lepe eo Dauphinej-čanke."
Albert je peljal evojo- neveato k zlatarju. Kupil jI je majhno, z brHjentl poeejeno uro z verižico, zapestnico, uhane, praUne ln drugo lcpo-tičje. ; , 3, j S f 'i
"Baj bodem žarela kakor eolnoe, če ae naliŠ-pam z vsemi temi briljenti," ae ameje Lucija.
"TI ai tudi bres tega moje eolnee," odvrne Albert. K;
"Ali najvažnejše al pa pozabil," pravi Lucija.
(Konec prihodnjič.)	Pljl
Kraljica Dagmar.
Zgodovinski
Spisal
(Nedaljevaajo.)
Valdemaru nl bilo mogoče do-med njegove družine tudi ni nik-tlo spregovoril, jezdeci ao ostali na obrežju čieto do aontraka. Valdemar je e počaanlm korakom prehajal alphie, neštetokrat sa nekaj trenotkov obetal ter vnovič in vnovič gledal ■ raajaanjenlm očesom po raorakl gladini.
V kraljevski grad ao ae vračali ftelc, ko nI Mlo videti nič več drugega kakor temno morako gladino ln iicfttevllne aveade, ogledujo-Če so z vUUne v valovih.
Vademarn nl bilo mogoče dočakati neveste.
Najrajšr bi ie bil eem napotil I»o njo. Toda nl mogel, kajti isti dan. ko je njegov brat Kunt in ko mu Jih J4 on sam
zaprl oči, satisnil a laatno roko, in ko ao Še I hi eoli danski aemlji svonlli zv> novi kralju mrtvaški pesem. «o )M>kas»vale( kakor Hi bile prišle le dna morahth globin, stre šne poeta ve, katerim M bilo naj-ljubše, da bi ae ao.Deemkem vnw n dfiavljanakl boji. Tekme e, v sa kralje veki prsato! U ne M lo meajkalo. . .
ftkofn VaMemani, kt je Uvel fte štirlnajeto leta v ječi, v Orinfs
burgu, se je baje ves U Čas sanjalo vaako noč o kraljevaki kfonl, o vladarskem žealu in o škrlataatcm •lašču, podšitem a hemolinom . . . tkof Valdemar ae je ie od nekdaj brigal mnogo bolj aa poevetno vlado, kakor oa svoj paetlreki po-eel. In ljudje ao ga videvali ne-iamerao pogostejše v lesketa jočem ae oklepu i'Blatim križem Čea cele pral, na glavi a čelado, katere perjanlea je bila napravljena ia najdragocenejših peres, katere ao brodniki dovaževaU la pokrajin, katerih' domorodci ao baje črni kot oglje, ob boku a mečem, katerega ročaj je bil posejan a najdragocenejšimi biseri, baje tudi ia pokrajin, kjer o ledu in enegu nimajo slutnje, na Črnem konju, k i mu je kraana odeja la najdražjega nUosemekega eukna eegale ekoro do kopit, kakor pa v Škofovskem o matu .na glavi i mltro in v desnici a pa »t irsko palico ... ftkof Valdemar aa je udeleževal tudi turnirjev in umol ravnati e k opjrm kakor najizUrjenejii bo-rllee.. lMlizljivlh jezikov je bilo tudi ie od nekdaj dovolj, in nl čudno, da ao mu
SRČNI OBLIŽ ZA $10,000.
New Tork, n. Y. - Gdč. Eva B. Gifford je nekčlo ^poljubil v Šiltmorovcm elevatorju in zdaj zahteva arčni obliž v visokosti deset tisoč doalrjcv.
Gospodična Eva pravi, da ne pozna človeka, kl jo je poljubil in zahteva odškodnino za poljub od laatnlka hotela. Giffordova pravi, da ae je dogodek odigral U-kole? ,
Bilo je dne S. septembra, ko je bila gost v hotelu. Zapustila je 0-bedovelno sobo in šla proti elevatorju, ko je neki mož, ki je govo-ril z dvema hotelskima uslužbencema, dejal:	, ,
"Tu prihaja dete, kaj jo Žn jim t" Eva pravi, da je pohitela v elevator ln mož za njo. Preden puetlla, priUaljivi jeziki eo umoHt- je zapusUla dvigalo, Jo je mož po-nll, podpihovalci ao ae razkropili »Jubll ln ji dejal: "Dajte ml poker najdalj je kdo mogel, in Val- ljub, nikar ne razmišljajte, naj demarueo odkaaaU bivališče na niste poročeni. • gradu Oringaburgu ...	Laatnlk hotela pravi, da n od
govoren, če je kdo drugI poljubil In če bi ee bR novi kralj po g<jg. gvo smrti avojega braU oddaljil ia do-1	iHHI
movine, bi ae bilo lahko zgodilo, KOMPANIJA gl VB EAVNA PO da bi ob povratku našel pristop |	SPORAZUMU
na kraljevaki preetol saprt... In
zato je iabral po neveeto odpraviti. ^mgo, IIL - Spor med orga aamo poalanatw. Seveda al je U- nixiranimi elektrlčerjl in Otls Ele-bral najsanealjlvajše može, ttoda ltor komp|mijo ^	pred.
pot . Ceškom na Danakc1 je^dolge lofan najv5^mu rM-odlWu v ^
7 !??	ln	maJ Unjcnih državah. -
do Bolta je akoro povaodi eovrai- 8 med orvanlueijo in kom
nlkov danakege Imena toliko ka- „0 • „tar več ^Hli . pri
kor v tek moreklh volovlh, alaaU \kMitrtm ^ „ B|)t>h|0 dolo.
iaaa onega čaaa, ko ae je dansko ^ ko||ko deU ilvrAi unlja ^ no.
g«Mpodatvo vtrdllo v bodmkl de- ^ ^^	iH(.rni
icli	ce. Unija je avoječaeno mlrediki
Kralj Valdemar je bil ie neetr- »Uvko in državai pogojevalnl ml pen v najvišji meri.	bor je Uravnal aUvko.
a 1 ^ ,m.M	„ it^j-	^»K <le se kompanija
todl jejpot najbližja tn tudi naj-1 ta dfUvol M varnejša ... Dan je mineval «o|delo	^
dne^, mamikdaj M ^pokazala p^ ^ ^ ^^ % aa daljnem onaorju oe.a soija J# Zlmmerman ^
oprem nega dc
V cirkulacijo so sprsvili
. .1 nemški in avstrijski denar. ----------cestnoželczrd-1 mr{ N gHiij0> da bo ukraj|
ških družb je Izzvala celo nevoljo rada raKpuičena in ds jo nsdj
pri občinskih svetovalcih, ki niso I ^ s parlttmenl0Ml po ,
naklonjeni, da posUnejo vae me- VJ6or(.u ki bo	..vJ
stne prOinetne in raasvetljavne I, ln Ber]jnil
... AkXin.tr. I.ulnln*	I	.	» .
naprave občinske lastnina. phtbova zmaga.
ni rVZTZl	ii il »1MI1I I*' Aimmrrraan 00 ©lomnega de-
mu pripada tudi kndjovaka krone ... Kdaj je jo moral o velikih praznikih on polagati kralju na glavo. In potaaa bi jo saorall nje mu polagati drugI ali po vaa j en aaaiemn sebi,.. In koje Intel en
krat to poskusiti, ga jo aroča ea-.
ŠZL* L ^ biSrSell aSP1^ 8 **]om	Kapitan
kaaaia, je ie UglniU Upred očlj.i favi y	^ ^^ ^
že ee Jim je hotel napotiti na-|u«pešno nadaljevanje vojne, proti i toda kako Uhka bi ae sere-i Organiairanl eiektrišarji bedo MM, in %do M potom ae^oeto spre- P^ilolill svoj spor nsjbri naj-K kdo M ja pozdravili	»nštanei. da priaiijo
■	I ni jo, da m ravna pe
(Dalje prihodnjih
spora tn mu,
ki «ta ga »prejeli obe etraakl
Tako se maščuje izdajitvo ukrajinski buržoazijl, ki je p' cala na pomoč nemške ln sv* ske mogotce, da ji pomnijo Ohioago, IU. — Henry Vecder, I gnati rdečo gardo
advokat velemesarjev, je dobil	-
torbo z važnimi dokumenti, o ka- PROTIKABARETNA ODI Urih trdijo, da razkrivajo, da so STOPI V VBUAVO B ™ velemeearji zakrivili hudodeletvo]	MAJEM
proti državi Veeder in' njegova
advokata trdita, da je zmaga naj Chicago, ni. — Kor ■
njih etrenl Kavno to trdi Charles pravdn|k Bttelaou in poi»
P. Clyne, zvezni distrlktni pravd- naselnik Alcock, naznanjstz,
nik.	bosUj>ozlla na to, ds nebo kf
Maurice Klein, zvezni pomožni I na protikabaretna odredba,^
maršal, je Uročil torbo z dokil - »topi v veljavo s prvnnm«W
menti ln lUtlnainl, drugI pomožni Salunar, ki krši odredb. ^
maršali so pa dobili nalog, de bi oblastveno dovoljenj« m ■
straži jo varnostno shrambo skosi nje opojnih pijač.	■
vsO noč. V zveznem poslopju so Mestni pisar Igor jc prej«
govorili, da zadeye ie ni končana m0 od mornariškega tajnt"
za državno pravdništvo in zvezni | nfeto, v katerem pripon..«,
distrlktni pravdnik Clyne je pri- prekliče za dobo vojne oa
pomnil:	za izdajanje posclmih oM*
"Vlada bo dobiU dokumente, dovoljenj ze točenje op j
če jih hoče."	Ječ.
Kakšne korake podvseme vla- ^'^^m JornutS da napram velemesarjem, ni zna- k b i pri njeni 1refenm^
no. Splošno pa krožijo govorice, j« bU v Chicegu.	. \
čo bo Vlada v drugič zahtevsla do- P** ^	Z**
kumente, jih bo tudi dobila, kajti J.če, tvor^ nogW _ državni pravdnik bo tako naUn- » mornarje tn v j
čno opisal dokumente, da sd ne1---— «*»wrr
l»o mogel mr. Veeder Ugovarjati, de ao premalo oznečeni.1

I KmV«H»• L 1( .pita 11 to
so aap»m»	- •'f
UMAZANO PULILO BURŽOAE fieirji smeriškega ps«^" sevat oauTIOABJIV PBBD I renče H." izgubljeni. ^^
SODlSOBM	j ničila ekaplosijs das^JI
ko se je nshapils ^, f Now Tork. v. T. — WillUm obrežju. Ameriški k^ % Ifamlln Childa, bivši državni ai- sto je brsojz^« ^ ^ nator, Joaiah T. Neoreomb in blv* vaeh, ki eo se rc.»u, ii tovarnar WilHam Sulzer so na mi imeni m imene -r-sodišču izje vili,, da ni rea, da H	fflf1^. ^tp
pri volitvah v jeseni hoteli ama- l*rnik je mci n „sti a denarjem^J^	»eetde^
iti a denarjem.	aestaene* "
Sodnik Ooff je zs vsakega ob* jo »P^^T^ L« m * toženca določil $1,000 poroštva ln tek jih	Z r b "
prvo aoeliionje ee vriH v aredo |aet. Dvanajst Jf Obtožba je posledica pttfekeve, in bnajo hude »pe ^ J ki jo je uvedel državni pravdnik lahko ep■ radi troikov odbora pri aadnjlh je pa brez peikodh veikvek. pri katerem je bil Chlld. Mogoče še m^ predsednik.	'teh, ki jih sedaj