PoStnlns vladana v eotovtaf
Spedizione in abbonament« postale
Prezzo - Cena Ur 0.50
Stev. 219.	F	Ljubljani, v soboto, 26. septembra 1942-XX	Leto	VII.
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega | Uredništvo in oprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. S Concessionaria esclusiva per la pubblicitS dl provinienza Italiana izvora: Dnione Pubbliciti Italiana S. A., Milano.	=	Redazione,	Amministrazione:	Kopitarjeva	6.	Lubiana.	=	ed	estera:	Unione	PubblicitS	Italiana	S.	A,	Milano.
Napredovanje na Kavkazu in srditi boji v Stalingradu
Uspešen nastop italijanskih čet ob Donu — Sovjetski napadi na srednjem in severnem odseku vsi odbiti
Skupen nastop pomorskih sil trojne zveze
Efficace aflacco alla base di fiibilterra
Attivita di artiglierie e di reparti esploranti sul fronte egiziano
II Quartier Generale delle Forze Armatc co-mtsnica in data di 25 settembre 1942-XX il se-guente bolletino di guerra n. 851:
In Egitto tiri di artiglierie e attivita esplora-tiva di reparti aerei.
Questa notte nostri bombardieri di grande autonomia hanno attaccato la base di Gibilterra: Incendi sono divampati sugli obietlivi.
Tutti i velivoli sono ritornati alla base.
Uspešen napad na gibraltarsko oporišče
Delovanje topništva in oglednih oddelkov na egiptskem bojišču
V Egiptu topniško streljanje in ogledniško delovanje letalskih oddelkov.
Preteklo noč so italijanski bombniki za velike razdalje napadli oporišče v Gibraltarju. Na ciljih so nastali požari. Vsa letala so se vrnila v oporišče.
Vojno področje, 26. sept. s. Po poročilu posebnega dopisnika agencije Stefani je italijanski iflaršal Bastico odletel v Džalo, da bi obiskal jursko italijansko posadko, ki so jo angleške sile oblegale šest dni, a je kljubovala vsem napdom. Podrobno si je ogledal vso zelenico in dobil poročilo o celotnem poteku boja. Maršal je nato odlikoval psadko ter brzo četo, ki je v naglem pohodu takoj prišla na pomoč oblegancem. Maršal .ie odlikovanje pripel na prsa junaškemu povelj-niku ter mu izrekel toplo pohvalo kakor tudi vsem branilcem zelenice.
Hitlerjev glavni stan. 26. septembra. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo:
V kavkaškem področju so nemške in zavezniške čete z napadi na srdito branjene postojanke zopet napredovale in odbile več protinapadov.
Pri napadih na ladje pred kavkaško obalo sta bili z bombami hudo poškodovani dve tovorni ladji.
V mestnem področju Stalingrada so napadalne čete v trdih bojih od hiše do hiše zavzele nove utrdbice. Razbremenilni napadi na severno krilo so bili v trdih bojih odvrnjeni, pri tem ie bilo uničenih 36 oklepnikov.
Podnevi in ponoči so bila bombardirana letališča vzhodno od Stalingrada. Nočni bombni napadi so zopet zažgali petrolejska skladišča pri Saratovu.
V ustju reke Volge in vzhodno od veletoka sta bili poškodovani dve petrolejski ladji, dva tovorna čolna poškodovana ter napaden vlak s strelivom, ki ie eksplodiral.
Na bojišču pri Donu so italijanske čete odbile boljševiški poskus priti čez reko.
Pri Voronežu so Sovjeti ponovili svoje brezuspešne napade.
Na srednjem in severnem odseku vzhodnega bojišča so se nadaljevali nemški napadi. Sovjetski protinapadi in krajevni napadi jugovzhodno od llmenskega jezera so bili odbiti z obrambnim ognjem.
Angleški bombniki so zadnjo noč izvedli vznemirievalne polete na Vzhodno in Severno morje. Nočni lovci so sestrelili eno letalo, mornariško topništvo in stražni čolni pa pet angleških letal.
Po učinkovitih nizkih dnevnih napadih lahkih bojnih letal na vojaške cilje na južni angleški obali je bilo preteklo noč bombardirano neko prometno križišče v jugozahodni Angliji.
Pri uspešni obrambi pred močnimi sovjetskimi razbremenilnimi napadi pri Stalingradu se je posebno odlikovala 76. brandenburška pehotna divizija.
Berlin. 26. septembra, s. V berlinskih vojaških krogih poudarjajo neprestane uspehe, ki so jih nemške čete dosegle v napadih na Stalingrad. Posrečilo se jim je prodreti do Volge na več točkah v mestu. Vojašnice GPU-ia, ki stoje na zahodnem bregu reke, upravna poslopja, šole, žitna skladišča, čeprav so jih zdaj letalske bombe spremenile v kup razvalin, vendar boli-ševikom še vedno dajejo možnost, da so na njih uredili naizagrizenejšo obrambo, ki mora počasi odnehavati spričo napadov pehote in nastopa ženi iških čet.
NoviCe iz vojaškega vira so snoči povedale, da ie bilo več utrjenih stanovanjskih hiš zavzetih. Boliševiške oklepne sile, ki so skušale
Berlin, 26. septembra, s. Nem?' o vrhovno poveljstvo je včeraj ob javilo tole poročilo: V okviru skupnega poveljstva v pomorski vojni sil trojne zveze, so japonske vojne ladje prišle v stik s pomorskimi silami Osi, ki delujejo na Atlantiku. Potem ko so nemške pomorske sile po vstopu Japonske v vojno sodelovale z japonskimi enotami v Indijskem oceanu, je z nastopom japonskih podmornic prišlo prvič do vojaškega sodelovanja na Atlantiku. Ta dogodek je največje važnosti za nadaljnje vojne nastope. Neka japonska podmornica, ki je bila poslana v nemško oporišče, je že odplula na svoje bojne postojanke.
Tokio. 26. septembra, s. Vsi listi objavljajo z velikim poudarkom in v uvodnikih objavo cesarskega glavnega stana, ki je naznanil soudeležbo Japonske v bitki na Atlantiku. Listi poudarjajo neizmeren pomen, ki ga to sodelovanje ima na predvečer obletnice podpisa trojnega pakta. Japonske vojne ladie. ki so si po deset mesecih vojaških nastopov priborile go-spodstvo nad Tihim in Indijskim oceanom, plujejo sedaj po Atlantiku, da bi se združile s pomorskimi silami Osi in skupaj nastopale proti skupnemu nasprotniku. To dokazuje, podčrtuje tisk, da ie pomorsko sodelovanje v okviru trojnega pakta postalo ponovno močnejše in tesnejše in da so vse vode vsega sveta pod nadzorstvom mornaric treh velikih zavezniških sil.
Fiihrer čestita danskemu kralju
Hitlerjev glavni stan, 26. sept. s Fiihrer je
poslal danskemu kralju ob priliki njegovega
rojstnega dneva, ki ga obhaja danes, prisrčno
brzojavno čestitko.
• Vesti 26. septembra
Švedska trgovska mornarica je izgubila od začetka vojne do sedaj 154 tovornih in potniških parnikov s skupno tonažo 291.550 br, reg. ton. Pri vseh teh izgubah je izgubilo življenje 982 mornarjev in potnikov.
Med četrtkom in petkom ponoči so bila zopet angleška letala nad Južno Švedsko. Protiletalsko topništvo je pregnalo letala, ki so verjetno hotela položiti mine v prelivu med Dansko in Švedsko
V Bagdad je prispel novo imenovani anglešij po-
veljnik brtanskh sil v novous*a?iovli«iiiem skupnem poveljništvu zavezniških sil za Irak in Iran, general IIenry Maitland.
Združene države so prepovedale dostop vsem argentinskim ladjam v luko San Francisco na zapadni ameriški obali.
V Siriji in Libanonu pripravljajo letalsko obrambo.
V Beyruthu in drugih mestih pa kopljejo zaščitne jarke in pozivajo ljudi, naj se priglasijo prostovoljci za protiletalsko obrambo. Izdane so bile tudi stroge določbe za zatemnitev.
Bolgarski kralj Boris je sprejel italijanske indu-strijce in se z njimi dalje časa razgovarjal.
V združenih državah bodo kmalu uvedli karte tudi
na mleko, presno maslo in sir.
Manevri irske vojske so bili zaključeni na južnem delu države. Pri vajah so sodelovale vse vrste orožja. Na povratku v Dublin so vojaki korakali mimo predsednika vlade De Valera, ki jih je navdušeno nagovoril.
Romunski parnik »Esmeralda« 3380 ton je kupila argentinska vlada. Ta ladja je bila dalj časa zasidrana v Pernambucu.
Ogromno zanimanje za japonščino se je pojavilo v francoski Indokini. Več kot 200 dijakov na univerzi obiskuje posebne japonske tečaje, (‘JOO dijakov srednjih šol pa je vložilo prošnje za odprtje novih tečajev, Tudi budistične verske šole so začele odpirati tečaje za japonščino.
Švedska in finska trgovska ladja sta druga za drugo v kratki časovni razdalji zleteli v zrak, ker sta zadeli na sovjetske mine blizu Trelleborga Posadiki sta. bili rešeni.
Britanska admiraliteta je priznala izgubo rušilca »Soniali«, ki je bil torpediran. Rušilec je imel 1870 ton, 12 topov, 4 strojnice in 4 torpedne cevi. Posadka je štela 190 mož.
2130 študentom je razdelil na tokijski univerzi diplome predsednik vlade general Tojo. Ko jim je čestital, je predsednik vlade poudaril, da jih čaka veliko delo pri gradnji novega reda v veliki Aziji.
| napasti nemške čete, so razpršila bojna letala in razdiralci. 23 oklepnih voz ie bilo razdejanih. Roji bojnih letal so uničili v boljševiškem zaledju 50 tovornih avtomobilov, ki so vozili razne potrebščine na bojišče. Nadaljnja huda škoda je bila prizadejana na železniških progah in postajah. Trije tovorni vlaki so bili močno zadeti. Nemška lovska letala so v spopadih v zraku zbila na tla nadaljnjih 16 sovjetskih lovskih letal. Premoč nemškega orožja se je znova pokazala pri zadnjih nad vse uspešnih nastopih na področju spodnje Volge, od Astrahana do Saratova in v sovražnikovem zaledju vzhodno od Volge. Skupine nemških letal so doprinesle tudi odločilen prispevek k bojem, ki se odigravajo po stalingraiskih ulicah. Nemške oborožene sile so kljub najsrditeišemu sovražnemu odporu dosegle nove uspehe tudi jugovzhodno od Novorosijska, na gorskih prehodih srednjega Kavkaza in pri Tereku.
Uvodnik lista »Japan Advertiser« nravi, da se danes japonske vojne ladie bijejo na Atlantiku, nemške pomorske sile pa v Indijskem oceanu, vsi skupaj pa v odločni volji, da pobijejo sovražnika. To pomeni silen udarec za nasprotnika in njegov pomorski promet, zlasti na Atlantiku. ki je najvažnejša pomorska cesta.
Berlin. 26. septembra, s. Poročilo o tem. da japonske podmornice sedaj nastopajo v Atlantskem oceanu v tesnem sodelovanju s silami Osi, zelo poudarjajo v berlinskih časnikarskih krogih. To pomeni dokaz za tesno povezanost med oboroženimi silami trojnega pakta, ki ie toliko značilnejše, ker prihaja do izraza prav na operacijskem področju, ki si ga je doslej lastila v celoti Anglija. Izgube, ki so jih doslej Japonci prizadejali Anglo-Amerikanceiji na drugih morjih, so izjemno visoke. S temi udarci, kateri številčni obseg in pomen ie cesarski glavni slan že zadosti pojasnil, se ie zamajala pomorska nadoblast angleškega in ameriškega imperija na Tihem in Indijskem oceanu. V devetih mesecih vojne so Japonci na prostrani morski ploskvi od Beringovega preliva pa do Indije dosegli celo vrsto zmag, katerih sleherna ie bila večja od poprejšnje. Nemško ljudstvo pozdravlja z radostjo japonske podmornice, ki se prvikrat na Atlantskem oceanu bijejo skupaj s podmornicami Italije in Nemčije. To daie upanje za čim prejšnjo dosego bliskovite zmage. Nemški listi poudarjajo, da so s tem trdne vojaške vezi med silami trojnega pakta dobile nov poudarek. Vse sile držav trojnega pakta so združene na vseh bojnih področjih, da bi se ob neomajni volji in pripravljenosti na žrtve dosegla zmaga v dobro in prospeh mladih narodov sveta.
Sv. oče sprejel vojvodinjo d’Aosta
Vatikansko mesto. 25. septembra, s. Nj. Svetost papež Pij XII. je sprejel včeraj dopoldne v slavnostno avdienco vojvodinjo d’Aosta — vdovo, ki so jo spremljale kneginje Margherita, Maria in Cri-stiana. V njenem spremstvu pa je bil tudi Ekec. Guariglda. italijanski veleposlanik pri Sveti stolici. Ko sta se kneginji ob 11.20 pripeljali z avtomobilom v Vatikan, so ju na dvorišču Sv. Damaska sprejeli tajnik kongregacije msgr. Nardone in drugi dostojanstveniki e papeževega dvora. V raznih dvoranah 60 izkazali vojaške časti tudi oddelki oboroženih sil, ki sta jim vzvišeni gostji odgovorili z rimskim pozdravom. V predsobi je kneginji sprejel msgr. Arborio di San Elia ter ju pospremil v papeževo zasebno knjižnico, kjer ju je potem zelo prisrčno sprejel sveti oče. Med razgovorom, ki je trajal štirideset minut, je vojvodinja d’Aoata poklonila papežu starinsko sliko, ki predstavlja sveto družino. Slika je iz XV. stoletja in jo je naredil slikar Francesco Ubertini. Papež pa se je oddolžil za ta dar s tem, da je vojvodinji poklonil Madono iz srebra in niklja, vsaki od kneginj pa je podaril lep rožni venec v srebrni Škatlici. Po razgovoru je vojvodinja d’Aosta predstavila sv. očetu člane svojega spremstva, nakar so se vzvišene osebnosti podale na obisk k vatikanskemu državnemu tajniku msgr. Maglioneju, ki se je z njimi dolgo časa razgovarjal. Slednjič se je vojvodinja s svojim spremstvom podala po notranjih hodnikih v baziliko svetega Petra, kjer sta jih sprejela dva kanonika in mojster ceremoniala. Molile so v kapelici, posvečeni sv. zakramentom, dalje pred Marijinim oltarjem ter na grobu sv. Petra Ko je vojvodinja d’Aosta e svojim spremstvom, v katerem je bil tudi msgr. Narbone z drugimi cerkvenimi dostojanstveniki, zapustila cerkev, je velika množica ljudstva, ki se je bila medtem zbrala na trgu pred cerkvijo svetega Petra, priredila navdušene manifestacije.
Popoldne se je vatikanski državni tajnik Ma-glione podal na Kvirinal, da vrne obisk. Sprejeli so ga tam z vsemi častmi.
Civilna mobilizacija v Ukrajini
Berlin, 26. septembra, s. Na podlagi posebne odredbe, ki jo je izdal nemški minister za vzhodno zasedeno ozemlje, se d6!oča za vso Ukrajino civilna mobilizacija. Vsi tisti, ki lahko delajo, morajo biti zaposleni pri javnih delih, zlasti pa še pri poljskem delu, pri graditvi javnih poslopij, železniških prog, vodovodov in cest. Ljudje l>od'o zaposleni pri takšnih delih, za katera «o sposobni. Izdana so bila poleg tega tudi določila, ki urejajo mezde.
Triletnioa podpisa pakta Rin—Berlin—Tokio
Bolj kot kdaj prej, je ta blok kat granit trden in v zagonu novih zmag
Rim, 26. septembra, s. Jutri ob 18.30 bodo postaje EIAR-ja oddajale poslanice grofa Galeazza In v“rugj“ zunanjih ministrov sil trojnega patka in držav članic za slovesno obletnico podpisa trojnega pakta. Minister za ljudsko kulturo bo jutri zbral dopisnike listov trojnega pakta in držav članic. V nedeljo ob 20.50 pa bo prenos s prireditve, na kateri bo govoril grof Ciano v navzočnosti političnih in diplomatskih osebnosti.
Berlin, 26. sept. s. Ob priliki tretje obletnice podpisa trojnega pakta, ki pade na 27. september je politični sotrudnik nemške poročevalske agencije napisal med drugim, da »so se težke in tvegane naloge, katere so si tri velike sile, podpisnice pakta ob času podpisa zastavile, med tem -časom spremenile v same zmage, ki dajejo trem stebrom močnega političnega vojaškega trikota Rim—Berlin—Tokio polno pravico, da se te obletnice spominjajo s svečanostmi in ponosom. Trije veliik narodi, nadaljuje pisec, ki so bili oropani svojih najsvetejših pravic in izključeni soudeležbe na dobrinah, ki jih daje zemlja, so se borili in
Veliko delo italijanskih kuratov v Egiptu
Operacijski pas, 26. septembra. AS. Posebni dopisnik agencije Stefani v Severni Afriki je poslal poročilo, v katerem popisuje delovanje vojaškega kurata v majhnih bolnišnicah po raznih taboriščih, ki so posajene vse od tunizijske meje Pa prav do ožine pri El Alameinu. Oblečen je v posebno vojaško suknjo, ki ga razlikuje od ostalih častnikov. Razlikuje se pa še posebej po mirnih kiatnjah, po stalni resnosti in še po rdečem križu, ki ga nosi na prsih. Kjer koli je, deli življenje z drugimi, z vsemi. Če ga v zaledju sprej-516 kak majhen šotor ali če se bliža bojnim črtam, kjer mu grozijo sovražne nakane, mora tudi on živeti v tesni luknji, kakor pač vsi bojevniki. Vsi napori, nevarnosti in veselje ostalih vojakov so tudi njemu bistveni v življenju.
Srečal sem jih .te naše kurate, vzdolž Bal-bijeve ceste, ki seka neskončno prazno puščavo, ter videl, kako so šli po hrano, kakor vsi drugi vojaki. Njihova prtljaga je neznatna: oltar, velik kakor vojaški zabojček in še majhen kovčeg z raznimi potrebščinami. Povsod jih vidiš ,celo v najbolj izpostavljenih točkah bojišča, včasih jih vidiš, kako so brez sredstev, tako ravnajo, kakor mnogi, ki žive na tej zemlji: zaupajo usodi in sreči. Videl sem tudi vojaške kurate na motornih vozilih, ki so jih kot goste sprejeli visoki častniki, videl sem J1" pa tudi na tovornih avtomobilih, v ambu-jancah in cetlo na motornih kolesih. Vsa zemlja, ki smo jo osvojili tja do ožine pri El Alameinu, Je brez cerkva. Zadnja, ki so vojaki nanjo naleteli na zmagoslavnem pohodu, je bila cerkev v Bardi ji. od katere se pa le dvoje kril dviguje Proti nebu. A zaradi tega našim vojakom ven-V'Y ne primanjkuje verskih znamenj. Naš vojak n« zahodu v ozkem šotori ali v tesni luknji živi med slikami svojih dragih in je kako? Majhen svetnik. Pred seboj pa ima svetnika *voje zemlje, ki mu ga je dala mati ob slo-e?u; Preprosta, toda vztrajna je vera našega 'O.jaka. Sovražniki nosijo v prtljagi krasno sv. pisino, ki ga je nalašč zanje dal tiskati angle-Kt dvor, seveda s propagandnim namenom. . asi vojaki pa nosijo s seboj svetnike svoje ^‘•mlje. Povečini so to kmečke matere, ki objedajo živega angelčka, šop klasja, sadeža živ-j zeml je. Ce se vera meri tudi po zuna-Jih dejanjih, lahko zatrjujemo, da prekašamo
se bore zmagovito, da bi uvedli na svetu končno-veljavno red in ravnatežje v skladu s pravico. Ta borba ni naperjena proti nobenemu narodu, temveč le proti predstavnikov narodne zarote, ki se ji je že enkrat v zgodovini posrečilo sprožiti krvavo svetovno vojno. Trojni pakt je postajal vedno močnejše orožje za novi red, ki jamči dolg mir sloneč na temeljih, ki jih je postavil pakt sam, da ima sleherni narod na svetu pravico dobiti vso lastninsko pravico do prostora, kjer živi. Nato polemizira člankar z nasprotno propagando in pravi med drugim, da ta temeljni sklep trojnega pakta nima nic skupnega z govoricami in lažnjivimi zavijanji tako imenovane »atlantske karte«, ki se je rodila iz politike ropa in izsesavanja sveta po Anglosaksonih. Člankar DNB-ja končuje z zatrdilom, da je granitni blok 250 milijonov ljudi, kolikor jih ima pod svojim okriljem trojni pakt, pokazal, da ,e se vedno strahotno orodje za ofenzivo in da so narodi, ki so tega pakta člani, bolj kot kdaj i prej prepričam, da bo beseda »Mir« sledila be-1 sedi »Zmaga«.
sovražnika tudi v tem.
Obširno je poslanstvo vojaškega kaplanu, ko je zgradil majhen oltar v senci šotora ali na kar na golem v puščavi in je odmaševal. Njegovo delo še ni končano. On ne spodbuja samo vere v vrstah tistih, ki so pripravljeni žrtvovati se za visoki ideal pravičnosti. On ne skrbi samo za ranjene in ne tolaži sama umirajočih, marveč opravlja v vsakem trenutku visoko moralno delo. Zadošča njegova umirjenost, ena sama njegova dobra beseda, da potolaži in opogumi žalostno srce. Tisti, ki žive pri borcih, postanejo sami borci. Bore se brez orožja, vodijo nekrvavo bitko, toda bore se. Njihova vera ima junaško vsebino in njegovi vojaki se napolnjeni z njo bližajo sovražniku. Vojaški kurati hodijo z oglednicami, da tešijo in takoj tolažijo ranjence. Pri nekem zadnjem nastopu na bojišču pri El Alameinu je neki naš vojaški kaplan v valovanju, ki je pri spopadih neizogibno, ostal pred bojno črto. Skrbel je za ranjence, dokler ni izpolnil svoje dolžnosti, potem pu se je podal na pot. Toda kam?
I roti našim postojankam, ko je bilo skrajno tvegano. Toda tam so bile duše, za katere je moral skrbeti. In med ognjem se je vrnil med maloštevilne vojake. Podobne dogodivščine so vedno v zvezi z njihovim vsakdanjim živije-njem. Prve junijske dni je bil vojaški kurat, ki je služil pri neki veliki enoti, ranjen. Njegovo stanje se je poslabšalo. Hoteli so ga odnesti na varno. On je to odklonil. Hotel je ostati med svojimi vojaki. In 9. junija je go-$ voril spodbudne besede tistim, ki so bili okrog njega, nato pa je izdihnil. 26. junija je bil neki drugi kaplan presenečen pri letalskem napadu in je umrl skujMio z generalom Baldas-sare in Piacenza. Drugi so bili ranjeni na bojišču. Nekatere je zopet odnesla bojna vihra in se niso več vrnili; so med pogrešanimi. Ponižni in dobri ter nad vše vdani svojemu poslanstvu prihajajo^ italijanski vojaški kaplani na vse strani afriške zemlje. Dvigajo križ z odločnostjo in vnemo, s kakršno naš vojak dviga orožje: kajti tudi oni so vojaki, vojaki Kristusa in domovine, najplemenitejši in najbolj vneti vojaki. In kot borci imajo tudi oni svoje mrtve, svoje ranjene in svoje pogrešane^
Japonske pomorske sile posegajo v boje na Atlantiku
Vse časopisje trojnega pakta slavi dogodek kot najboljšo napoved
za bliskovito zmago
Eksc. Visoki komisar na razstavi slikarja T. Gorjupa
Včeraj popoldne je Eksc. Visoki komisar obiskal razsiavo slikarja Tineta Gorjupa v Juko-pičevem paviljonu. Tam so ga sprejeli predsednik Narodne galerije dr. Windischer Kranc. predsednik Društva likovnih umetnikov g. Saša šan-telj kakor tudi slikar Gorjup.
Eksc. Grazioli se je iivo zanimal za vse različne razstavljene umetnine in kontno izrazil slikarju Gorjupu svoje zadovoljstvo.
Nato se je zadržal Ekse. Grazioli v razgovoru s predsednikom Narodne galerije in % njim razpravljal o zadevah, ki se tičejo galerije.
Ti:tli Ijsubljana js dostojno proslavila 150 letnico Rossinijevega rojstva
Ha £n2žn;;n? glasbenem koncertu smo imeli priliko občudovati veličino * Rossinijavega glasbenega genija
Te dni proslavlja ves kulturni svet 150 letnico rojstva enega .največjih glasbenikov, Gio-acchina Rossinija. Italijanski kulturni institut v Ljubljani si je nadel nalogo, čira častneje praznovati to obletnico ter je otvoril proslave s simfoničnim koncertom, sestoječim se izključno iz del, prediger slavnega glasbenika.
Med odličnim koncertnim občinstvom smo opazili tudi Eksc. Visokega Komisarja Emilija Graziolija s soprogo, Eksc. generala Primierija, ki je zastopal odsotnega generala Eksc. Robot-tija, zveznega tajnika Orlanda Orlandinija, kr. tiskovnega atašeja dr. De Cecca, predstavnika prosvetnega ministrstva ter podžupana dr. Tran-chida kot zastopnika obolelega župana, nato pa še mnogo odličnih predstavnikov državnih oblasti in ustanov. Operno gledališče je bilo do kraja zasedeno. Pred tako izbrano publiko je najprej stopil ravnatelj Italijanskega kulturnega instituta v našem mestu g. Budrowich, ki je v izčrpnih besedah orisal Rossinijevo glasbeno delavnost. Za njim je takoj spregovoril v slovenščini profesor in docent na Glasbeni akademiji g. Lipovšek, ki je dejal:
Rossini je prvi znanilec izrednega vzpona, ki eaie doživela italijanska opera 19 stoletja z njim, z Verdijem in Puccinijem. Operno ustvarjanje v Italiji, pa tudi drugod po Evropi, je bilo ob Rossinijevem nastopu ravno v dobi svojega naivečjega preokreta k romantiki in dramatiki. Od narave nenavadno darovit, odličen pianist ozir. čembalist, pevec, dirigent in korepetitor, je Rossini tudi kot skladatelj videl, kam vodijo lepše in boljše poti iz cenenosti in sentimentalnega ugodja. Njegov vzpon od lahke opere pa tja do vstopa v visoko dramatiko ie tista čini-tev, ki jo najbolj občudujemo. Kakor rojen na odru, med pevci in v orkestru, ob vsem svojem nedosegljivem znanju ni bil sužen uspeha, temveč se ie uspehov posluževal. On ie dobesedno prekvasil umetniško sodbo italijanskega in tudi večine evropskega občinstva.
Njegov edinstven vzpon pa si lahko razložimo tudi iz bivanja-v Parizu, takrat nastajajočem evropskem središču. Sicer se ie Rossinijeva glasba že v prvotni italijanski operi oprostila pretirane lahkotnosti. V Tankredu na pr. se že kaže njegova sladka, čudna melodika preprostega patosa. A njegov poseg v dramatiko v dveh velikih zadnjih delih, v Tellu in v Stabat Mater je oznanjal še vse več: oznanjal je novo dobo, ki je doživela kasneje svoj višek v velikem Verdiju.
Skladatelj, ki le tu dosegel višek v enem pravcu svojega ustvarjanja, se je kmalu nato obrnil k resni operi. Leta 1829 ie videlo prvo uprizoritev Tella, ki ie dokaz popolne preokre-nitve Rossinijevega sloga. Že Schillerjeva drama kot osnova za besedilo, je bila dovoli značilna za visoke namene umetnikove. Zlasti v prvih dveh dejanjih je nanizanih toliko lepot skoraj VVebrovskega. a sicer samoniklega značaja, da ne najdemo primere v nobenem od njegovih prejšnjih del. — To delo, katero so po vsej Evropi pozdravili kot pričetek novega razvoja Rossinijeve umetnosti, ie bilo njegovo zadnje operno delo.
Tudi na starost je nenehno ustvarjal. Okrog ISO njegovih komornih del poznamo, ki iih ie izvajal le v najožjem krogu, ne da bi dopustil njihovo javno izvedbo ali tisk.
Mož — slavljen po vsej Evropi kot eden naivečjih skladateljev in ki ie ob svojem času celo zatemnil Beethovna, ie bil skromen, ljubezniv in nesebičen. Nešteto ie del njegovih rivalov, ki jih ie izvajal z naivečjo skrbio. Na starost ie ostal, človek in umetnik iz druge dobe, opazovalec lastne slave ne da bi storil zanjo kaj drugega kakor svoje prekrasne stvaritve. Ril ie glasnik in prvi utemeljitelj opernega preporoda. V njem slavimo moža. ki je zapustil za seboj delo, kakor malo drugih njegove vrste.
Občinstvo je z zanimanjem poslušalo ob 3 izvajanji ter nagradilo oba predavatelja z odobravanjem. Predavanji sta seveda precej pripomogli k boljšemu razumevanju izvajanja skladateljevih skladb.
Kot prva točka sporeda je bila predigra k oratoriju Stabat Mater. Skladba je ljubljanske-
mu občinstvu dobro znana (izvajala jo je Glasbena Matica pred leti). Dirigent g. Drago Si-janec je s člani opernega in EIAR-jevega orkestra opravil svojo nalogo odlično ter je bila interpretacija Rossinijeve skladbe verna slika hotenj in stremljenj velika mojstra. Izredno nam je ugajalo, da je g. dirigent dirigiral vsa dela na pamet ter mu moramo k temu le čestitati. Čeprav je bila druga skladba — predigra k »Obsedanju Korinta« — dokaj neznana, jo je občinstvo sprejelo z velikim zanimanjem in nagradilo izvajalce in dirigenta, ki je izredno temperamentno in dovršeno vodil orkester. Viljem Telova predigra slovi razen predigre k »Seviljskemu brivcu« kot ena najboljših prediger, kar jih je uglasbil Rossini, ter tvori pri mnogih filharmoničnih in simfoničnih orkestrih del sooreda. V Ljubljani smo jo slišali v operi. Skladba, ki zahteva izredne sposobnosti tako dirigenta kakor vseh posameznih izvajalcev, ki ima nešteto solističnih vložkov za vsa mogoča godala, je bila podana tokrat res prvovrstno in gre odkrito priznanje za izvrstno izvajanje vsem sodelujočim. Občinstvo je nagradilo izvajalce z navdušenim odobravanjem, g. dirigenta pa s šopki cvetja. To delo je že nekak prehod od onega Rossinija z lahko glasbo do romantičnega. dramatičnega Verdija.
»Italijanka v Alžiru«, predigra razgibane glasbe, polne sončnega veselja, živahnih ritmov je doživela velik uspeh po zaslugi dirigenta in izvrstno razpoloženega orkestra, isto tako tudi »Tatinska sraka«. Obe sta bili podani izvrstno. »Semiramis« je bila kot sklepna točka koncerta predvajana prvovrstno. Šijančev temperament in izvrstna interpretacija sta imeli pri tem delu glavne zasluge. Tokrat so posebno ubrano stopila v dejstvo tudi tolkala in mnogo pripomogla k velikemu uspehu. Največje priznanje za doseženi uspeh moramo izreči g. dirigentu, posebno za dirigiranje na pamet, ki ni štedil s trudom, ter nadalje orkestru z virtuozom-koncertnim mojstrom Ruplom na čelu. Skladno in ubrano izvajanje je izredno zadovoljilo občinstvo in je bila naša želja, da se priredi to zimo še večje število sličnih koncertov. Celoten koncert so prenašali tudi po radiu.
S Hrvaškega
V Rim je prišel te dni intendant hrvaškega narodnega gledališča D. Žunko. Stopil je v stik z rimsko gledališko upravo in se začel pogajati z njo za ponovni nastop hrvaškega gledališča na italijanskih tleh. Pogajanja potekajo ugodno.
Kakor poročajo .posebne statistike obiskuje ljudsko šolo na Hrvaškem zdaj okrog 700.000 učencev in učenk. »Ljudska šola ni več samo ljudska, ampak tudi hrvaška in u6taška«, piše v eni zadnjih številk »Hrvaški na.rod«.
Poglavnik je pred dnevi sprejel v posebnem posetu skupino visokih hrvatskih častnikov, ki odhajajo v pokoj. Poglavnik se je od njih prisrčno poslovil in se jim zahvalil za njihovo vestno službo.
Varaždinska mestna garda bo prišla v bodočih dneh tudi na filmsko platno in jo bodo prikazovali vsi evropski kinematografi. Zanimivo snemanje bo oskrbela nemšk* filmska družba. To jo v zadnjem času že drugi posnetek s Hrvaške, ki so ga iposrieli nemški filmski operaterji. Prvi kratek film so prikazovali o hrvaškem baroku. Film so predvajali tudi Via Bienali v Veneziji.
Na zagrebški Savski cesti je prišla pod drveči tramvaj 75 letna Marija Mešiček. Voz ji je prizadejal tako hude poškodbe, da jim je podlegla na ft.nnem kraju nesreče.
Hrvaško-holgarsko društvo je sklenilo izdajati v bodoče časopis z naslovom Zagreb-Sofija. Časopis bo dvojezičen in bo imel namen poglabljati kulturne stike med obema narodoma.
V Zagrebu se je pred časom začel poseben tečaj za delavstvo, ki ima veselje do govorništva. V tečaj se ja vpisalo nad 80 delavcev.
Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu
Z odlokom št. VII1-2 št. 4191-22 Vis. Kom. za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka, 28. septembra 1942-XX zjutraj dalje do objave novega cenika.
Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje:
Zelnate glave na drobno 1.50 L; zelnate glave na debelo 1 L; kislo zleje 4 L; ohrovt
2 L; repa 0.75 L; kisla repa 2 L; buče 1 L; bučke 5.50 L; stročji fižol 4.80 L; glavnata solata 5.70 L; endivija 5 L; radič 5 L; mehka špinača 4 L; trda špinača 5 L: karfiola brez listov 5 L; rdeča pesa 5 L; rdeči korenček brez zelenja 5 L; peteršilj 4 L; zelena 4 L; šopek telenjave za juho 0.25 L; rumena koleraba
1.50 L: kolerabice 5 L; črna redkev 1.50 L; čebula 2 L; šalota 4 L; češenj 7 L: paradižniki
2.50 L; zelena paprika 5.50; osnaženi hren 4 L; namizna jabolka 4 L; jabolka za kuho 3 L; hruške I. vrste 5 L: hruške II. vrste 4 L: slive in češplje 4 L; liter svežih bezgovih jagod
3 L; kilogram suhega lipovega cvetja 18 lir; liter lisičk 3 L; jajca 2 L komad.
Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo samo za blago pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za iz drugih pokrajin uvoženo blago v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 21 na svetlo zelenem papirju. Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh cenah naprodaj vse blago zdravo, otrebljeno in v takem stanju, kakor je opisano v ceniku. Vsa povrtnina mora biti snažna in oprana, vendar pa ne več mokra, pač pa sveža.
.Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Pogačarjevem, temveč tudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču, na Sv, Jakoba trgu in v šiški, enako pa sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski.
Zanimanje za škod!ar]evo razstavo
Ljubljana, septembra. Med ljubljanskim občinstvom, ki ceni resnično umetnost, se je zadnje dni zanimanje za razstave Franceta Skodlarja v salonu Anton Kos v prehodu nebotičnika, močno povedalo. Moremo reči, da vidno raste število občudovalcev izvrstnih slik tega mojstra pokrajin, tihožitij in portretov. Samo še nekaj dni bo ta razstava javnosti na ogled in zato priporočamo, da si jo sleherni, kdor ima smisel za slikarsko umetnost, ogleda
Obvestila
+ Gospod Ivan Malqai. magistratni uradnik v Ljubljani, se ie preselil v večnost. Pogreb bo v nedeljci, 27. septembra ob 5 popoldne z Zal, iz kapelice sv. Andreja k Sv. Križu.
Gluhonemnica ho po odloku Visokega komisariata pričela z novim šolskim letom dne 1. oktobra t. 1. Zato poziva ravnateljstvo zavoda vse starše gluhonemih gojencev, da pripeliei0 svoje otroke dne 1. oktobra v zavod z vso PO; trebno obleko, zaznamovanim perilom, čevlii in copati. Gluhoneme otroke novince, ki se še niso poučevali v gluhonemnici, naj pripeljejo starši dne 2. oktobra v zavod k preizkušnji, s sehoi nai starši prinesejo na ravnateljstvo gluhonemnice naslovljeno prošnio, nekolkovano, dalje otrokov rojstni list. domovnico, izkaz o premožen i>i in če ie mogoče tudi zdravniško spričevalo.Za otroka nai starši prinesejo s seboj tudi vso potrebno obleko, posebno zimsko, zaznamovano perilo, čevlie in copate. Za one gojence, katere bi starši dne 2. oktobra ne mogli prtpoliati v gluhonemnico, nai iih pripeljeio gotovo do dne 10. oktobra, ko bo ponovna preizkušnja vseh naknadno došlih gluhonemih otrok. Vsa nadalina pojasnila bodo dobili starši pri ravnateljstvu gluhonemnice. Ravnateljstvo gluhonemnice.
Kniižnica Pokrajinske delavske zveze (prel Delavske zbornice) na Miklošičevi cesti v Ljubljani bo od I. oktobra dalie odprta za stranke vsak delavnik od 12—19. tako da lahko pridejo po knilge ob dela prostem času pripadniki prav vseh stanov in poklicev.
Na sporedu koncerta za dva klavirja ie med drugimi zastopan tudi skladatelj Rahmaninov, in sicer s svojo Romanco, ki ie zelo čustvena, romantična stvar, v kateri so krasno izrabljene vse možnosti obeh klavirjev. Poleg tega pa še skladba Tarantela z glavno temo, veselega značaja. ki je vzeta iz zaklada italijanskih melodij. Izredno efektna skladba pa je Reinbergerjev Koncert v treh stavkih. Skladba je bogata na najrazličnejših motivih in izredno lepo zveni na dveh klavirjih. Poleg tega so še na sporedu: Longo, Grieg in Matija Tomc s svojim haino-vejšim izvirnim delom Nizki rej. suito ljudskih plesov. Koncert bosta izvajala pianistki Silva Hrašovec in Marta Bizjak-Valjalo v ponedeljek, dne 28. t. m. ob pol 7 zvečer v mali filharmo-nični dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
K prijavi za gledališki abonma. Upravi Narodnega gledališča sporoča, da so stalni abonmaji Premierski, Sreda in Četrtek domala zasedeni, dobri sedeži so še na razpolago v abonmajih A in B, ki sta po cenah nižja od drugih. Prijave se sprejemajo v veži Drame vsak dan dopoldne in popoldne do vštevši nedelje dopoldne. Vse informacije, spored itd. so na razpolago istotam.
DRMOT0RI 01 PEŠCA
RMK0VATK , ILVOSTRO NAVIGLIO /
ILNUOVO C0NC0RS0 A PREMI BANDIT0 DAL C0MMISSARIA TO GENERALE PER LA
PEŠCA VE NE OfFRE fOCCASIONr
200 ^
MOTOPESCHERECCI
DA ADIBIRSI ALLA PEŠCA A STRASCICO CON DIVERGLiiil
LASTNIKI RIBIŠKIH LADIJ
OBNOVITE VASE BR0D0VJE!
NOVI NATEČAJ NA PREMIJE RAZGLAŠEN OD GLAVNEGA KOM IS ARI J ATA ZA RIBOLOV »AM NUDI PRILIKO
200
MuiU
MOTORNIH RIBIŠKIH ČOLNOV
ZA RIBOLOV Z VLEČENJEM MREŽ Z RAZDELJEVALCEM
La celebre artista	Slavna	lirižna
lirica	umetnica
Gianna Pederzlni
ha inciso per la	je	zape'a	v
”C. E T. R. A.“
aleune canzonl di gran successo — nekaj pesmi z velikim uspehom
Dl SCO AA 303 NINNA NANNA GRIGIOVERDE
PLOŠČA	(Militello - Mari) canzone — pesem
LILI MARlEEN
(Scbulze - Raatelli) canzone marcia — pesem koračnica Dl SCO A A 335 'O SUBDATO 'NNAMURATO
PLOŠČA	(Camino - Califano) canzone marcia — pesem koračnica
L’ADDIO DEL BERSAGLIERE
(Lama • Genise) canzone marc:a — pesem koračnica
PRODUTfR OCOSCESSIONARIAESCLUS VA IZKLJUČNOK0NCES10NIRANAPRO ZVtDNJA
"S, A. CaEaTaRiA/1 VIA tRSEMALE. 17 TORINO
' V breznu rdeče svobode
o
Strahoten obisk v Krimski jami med Begunjami in Rakitno — Grob živih in mrtvih žrtev 2. partizanskega
bataljona »Ljubo Šercer«
Na Menišiji, septembra.
»se je piostor v Krimski jami!« — ta grožnja mi je kakor udarec s kladivom ostala v spominu od vsega, s čimer so me partizanski komisarji mučili pri zasliševanju tri ure. »Se je prostor v Krimski jami!« je bila grožnja, ki so jo ponavljali pri vsakem mojem odgovoru *a.® smrekami v globeli Zale. Ko so prejšnji večer postavili strojnice okoli hiše, ko so me vso noč gonili po gozdovih in gmajnah, ko me je vsako toliko dregnila v hrbet trda cev partizanske puške, ko se je politkomisar zagrizenega obraza in redkih besedi pred mojim nosom igral z revolverjem — zmeraj sem se z grozo spominjal samo krimske jame. In z grozo so se je spominjali slednjo noč pozimi ■n spomladi po vseh vaseh od Pokojišča do Begunj, Svetega Vida do Blok, od Otav do Rakitne in Borovnice in Iga. Vsako noč je požrla koga iz naših krajev. Ljudje so si šepetali — samo šepetali, zakaj terenski odbor in »Obveščevalna služba« OF sta bila noč in dan na delu — da partizani svoje obsojence žive mečejo vanjo. Vsako noč se iz n je razlega tuljenje, kakor da poginjajo v njej volkovi, so pravili. Kakšni volkovi — bili so fantje iz hribovskih vasi, ki niso marali v rdečo svobodo, bili so »nezanesljivi« izmed partizanov samih, bilo je morda tistih osemdeset Sokolov partizanov, ki ** jih pobili kot morebitno belo gardo, bila so dekleta iz Begunj, bil je duhovnik ?z hribovske tare, bile ženske iz Cerknice, ki so jih zvabili, ceš da bodo videli odpeljanesra moža. Kdo ve, kdo ve! Kdo ve, če bomo kdaj vedeli! Krimska Jama je za nas postala znamenje komunizma, znamenje Antikrista, o katerem vedo povedati stari ljudje še dandanes.
Fant, ki to pripoveduje, si popravi puško m sname plavo baretko, znamenje meniševske vaške straže ter si obriše čelo. N jegov obraz je Ves zagorel od podnevnega garanja na polju Partizanskimi patrolami, brani z znojem osla-drugimi, sebi enakimi varuje vas pred steklimi Partizanskimi patrolami, brani z znojme osladne, skromne sadove te zemlje pred postopači, i 50 se vse leto šli »svobodo«. Obsvobojali so "boge ljudi po teh bornih vaseh živeža, osvobo-
AMARO "1918 *
jali so jih živine, veliko so jih osvobodili strehe in doma, še več pameti, in kdo ve, koliko so jih poslali v svobodo krimskega brezna! Ko so ljudstvo tod okoli hoteli tako ali tako osvoboditi še življenja, je z drugimi vred vstal in šel po puško, da obrani sebi in svojim življenje.
Kožljek — vas brez hiš
Pot na Kožljek je strma. Cilj poti ni vas, C'U ie danes, 9. septembra tega žalostnega leta, Krimska jama. Kožljek, prav za prav tisto, kar je bilo Kožljek, dokler ni partizanstvo poklicalo nanj ognja, je prazen, Edini domači prebivalci med njegovimi osmojenimi stenami so danes fantje, ki so vsi stopili v četo, ki zdaj stopa med praznimi hišami, edinim sadom, ki ga je dala slovenskemu ljudstvu »Osvobodilna fronta«.
Izprijeni in preobjedeni »blagovestniki«
»Danes nimajo več obešene rjuhe za belo zastavo,« pravi nekdo in pljune, ko pripelje pot do srede nekdanje vasi, kjer je bila Svigljeva gostilna. »Ta je kriv vse kožlješke nesreče, Lado Švigelj, sprijen študent «proletarec» iz bogate hiše. V grapi je hodil le na obiske, živel je doma in vohunil za nami. Bil je kakor obseden. Živa duša mu ne bi bila poprej prisodila hude misli, kje šele, da nam bo kdaj molil bombe pod zobe! Edini inteligent v vasi! Vsi smo ga spoštovali in čakali, kdaj bo postal velik gospod, saj je bil edini, ki je iz naše vasi videl univerzo od znotraj, potuhnjenec. Pozimi je planil vanj sam satan. Nihče ga ni več poznal. On in dr. Cunder, tudi iz univerze, ki je bil nekaj časa komandant, sta bila najhujša. Inteligenca! S komunizmom in krimsko jamo nam plačuje, da smo ju redili, spoštovali in se dali voditi od njega!«
»In kaj je zdaj z onim? Je živ, je padel v spopadih, ko se je začelo čiščenje? Najbrž se je do zadnjega bil, če je bil tako zagrizen.«
»To pa to! Saj veste, kakšni so vsi taki. Nas je vso zimo gonil v gozd, malo z besedo, malo s puško. Obljubljal je svobodo čez štiri-
GRENAK>1918 ’
7 A
• ; Y"A.
h ■	*•., « ’
VERMUT BIANCO
BELI VERMUT
Domani; a mezzanotte dido-mam domenica 27 scade l’ultimo termine per tentare di diventare milio-nnrio rischiando soltanto 12 Lire. Non dimenticare di acquistare subito lin biglietto. Dopodomani non potrai piu eoncorrere con questa somtna a circa 200 premi e a parecchi milioni! Fallo subito, appena hai letto questo giornale.
Jutri, v nedeljo 27. o polnoči, je zadnji termin poskušati z borimi 12 lirami postati milijonar. Ne pozabi takoj kupiti srečko! Pojutrišnjem ne boš več mogel tekmovati s tem zneskom na približno 200 nagrad in na mnogo milijonov. Stori to takoj, čim si čital pričujoči časopis!
Coterila di Merimo podari m Ujon
onemu, ki kupi srečko za 12 lir do 27. septembra o polnoč
Per 1 acquisto dei bjglietti rivolgersi alTIniendenza di Finanza, Tristo, rimettendo L 12'— per ogni biglietto, piu le spese postali Srečke lahko kupite pri: Intendenza di Finanza, Trieste, s tem, da nakažete tjakaj L 12’— za vsako srečko in poštne stroške
najst dni in nov red pojutrišnjem. Nikdar več ne bo stopil italijanski vojak na Kožljek, se je postavljal. Pobiti je treba vse izdajalce. Ko je spoisladi prišel kazenski pohod, se je skril z vso svojo armado. Ko se je začela ofenziva na partizane, smo vsi sklenili, da bomo obesili na hiše bele zastavice. On ni šel več v gozd, potajil se je in obesil - ne zastavico, rjuho. Potem se j^ sam javil in povedal vse, kar je kijo hotel in česar ni. In zdaj misli, da bo odnesel kožo, ko je naredil z vasjo, kar človek vidi zdaj. A naj pride nam v roko!«
Bridko je to, preprosto, pa tako resnično pričevanje zdelanega mladega slovenskega človeka o slovenskem inteligentu. Slovensko partizanstvo je revolucija filozofov, izgubljenih, zmešanih, razočaranih, zmeraj pa izkoreninjenih inteligentov. Pravi krivci zanjo so pa še bolj tisti, ki so to inteligenco, vzgajali. Švigelj in nešteti Šviglji — saj vemo, kakšne so jih na univerzi dobili v roke Kidriči, Klinci in drugi. Vemo o kakšnih kulturnih in političnih malikih so jim govorili razni Vidmarji. Kozaki. Kocbeki in celo od naroda ovenčani s slavo, denarjem in ugledom poplačani velmožje s slovesom očakov in prerokov. Vemo...
A zdaj ni časa za razglabljanje o vzrokih in o krivdi vzgojnih kulturnih in političnih zvodnikov, ki so učili Šviglje — švigati, dokler niso prišvigali sebe in ljudstva v nesrečo, kri in grozo. Ni časa zato. zakaj pot že drži po gozdu, puške so pripravljene in oči iščejo morebitne zasede ali sovjetske kape na smreki. Pot, nazadnie steza, drži vedno globl je v gozde, ki se vlečejo od Kožljeka proti Peklu in Krimu. — Tam nekje je današnji cilj, Krimska jama.
Kako lepa je bila včasih jesen v teh gozdovih! Kakor pravljica za vsakogar: za lovca s svojimi srnami, jeleni, divjimi prašiči; za izletnika s svojim menjavanjem goščav in senožeti, zaprtih globeli in čudovitih razgledišč: za iskalca nenavadnih ljudi in zgodb s svojimi oglarji in drvarji — in navsezadnie tudi za preprostega človeka iz teh vasic okoli, ki je hodil v gozd po svoj kruh. Zdaj človek ne utegne videti ničesar. C.ozd je preprežen z novimi stezami. Oko išče svežih sumljivih stopinj-Bojiš se nasloniti na parobek, zakaj utegne se osvaliti in izpod njega se ti bo zarežal okostnjak s prestreljeno lobanjo. Ne upaš si pogledati v brezno ali brezence. ki jih te tod toliko. Ni ga enega, da bi v njem ne bilo mrliča, ki so ga osvobodili partizani.
Strel nenadno prebije tišino in odmeva ure In ure daleč. Vse hoče planiti v kritje, toda steza drži po zajedi, kjer skoraj ni moči nikamor. A treba se je vsaj potajiti. Za grm. za krivo bukev, v blato. Še en strel! Poči od straže na desni.
»Kaj je, France?«	*
Mislil je, da je srnjak. Videl Je dva siva roglja, kakor pri živali, ki ji poganja novo rogovje. Počakal je, da bi ga bolje videl. Pa ni bila srnjakova glava, bila je rogljata čepica »Spanca«. Špan-nec, to je partizan, ki je v španski vojni rezal nosove »peti koloni«, ženskam in otrokom, polival z bencinom španske nune kje v Murciji ali Huelvi ter jih zažigal. Potem se je Šolal po francoskih taboriščih. Ko se je vrnil kot utrjen zločinec domov, so ga oblastniki pomilostili in pogostili kakor se spodobi za spokorjeno ovco. Zdaj je let dni osvobojal te gozdove v znamenju Krimske jame. Kdo ve, koliko ljudi je ujela njegova krogla do te minute, ko je svinec dohitel njega in njegovega tovariša? Kdo ve, ali je katera njuna žrtev umrla tako naglo in tako lahko?
Gozd, ki krije kosti toliko nedolžnih, vzame pod svoje korenine še dva kriva. Drugi so ob strelih zbežali iz tabora, ki je čisto blizu, ter pustili še kotel na ognju.
Partizansko taborišče
Trideset barak, ali nekaj barakam podobnega, razmetanih med skalami in starimi jelkami, v zaprti, skriti globeli — to je sloviti krimski la-ger, sedež 2. partizanskega bataljona »Ljubo Šercer«. Bataljona ni več v taboru, izginil je in se razkropil, ko se je približala prva senca nevarnosti in prva možnost pravega boja. Moral je bežati v vsej naglici, zakaj v taboru je oslalo nedotaknjeno vse: zaloge orožja, živež, arhivi, telefoni, pisalni stroji in zaboji s pravimi legitimacijami in pravimi izkaznicami živih, pobitih in v Krimski jami »likvidiranih« partizanov.
Barake so deloma iz lesa, pokradenega na koželjskih žagah, zbiti brlogi, deloma * deskami in hiodi pokrite luknje v zemlji ali v skalah. Povsod smrad, umazanost in najbrž uši. Vse je tako, ko da so šele pravkar odšli. Nekaj jih je res. A bila je samo ena od tistih roparskih skupinic, v katere je partizanstvo po 15, juliju razpadlo. Prikradla se je v zapuščeni tabor, da bi se najedla ...
V taboru bi lahko dobila še česa drugega, ne samo pečenega krompirja. Tu so radijski aparati, pokradeni v Begunjah in drugod, blizu 80 koles, še novih, naropanih najbrž za zvezno službo po teh divjih stezah; ondi so baterije za ra-
dio, spet tam zaboj obleke. Obleka tistih, ki so jih gole poslali v jamo! Potem zaboji z bombami, samokresi, puške, naboji, noži, telefonska žica — tako je v dobrih časih imel zvezo z bataljonskim poveljstvom v Rakitni in s slovito morilsko postojanko pri Sv. Vidu.
Ob visoki skali stoji majhna baraka, ki v tej zasvinjanosti pade v oči, ker je videti dostojna In ker vlada v rdeči svobodi enakost, ve vsakdo, da je utica ob prepadu komandantova. Ker vlada pri partizanih enakost, je v barakah in luknjah umazanost, smrad, uši, samota in dim, v poveljnikovi jazbini pa dobra postelja, porcelan, kožuhi, kava, ženska obleka, svilene nogavice in perilo, oprsniki.. Celo v tej zapuščeni krimski samoti se ponavlja tista banalna zgodba o rdečih komisarjih in njihovih ljubicah. Delavskim četam je pod smrtno kaznijo prepovedano občevati z ženskami, komisar in komandant pa sta morala dobiti vse nakradeno žensko blago in celo nogavice, ki so jih slekli ženskam, preden so šle na zadnjo pot v Krimsko ianio Sam slovenski Stalin. Spanec vseh Spancev, Baebler je na begu iz svojega vrhovnega poveljstva pustil I vse ter naložil v kovčeg le nekaj važnih, dragocenih in neobhodno j)otrebnih . ženskih frivolnih drobnarij- In za, to je šla umirat slovenska mladina.
Kakor v vsakem taboru, je tudi tu bil beg izveden po načrtu, vsakdo je odnesel le puško, ali še te ne, drugo je ostalo V baraki so trije nedotaknjeni zaboji letakov v italijanščini in slovenščini, seznami živeža in mrtvega taborskega inventarja, raporti posameznih poveljnikov, poročila terenskih odborov in nasveti, katerega belogardista v tej in tej vasi je treba ubiti — da si bo terenski odbor razdelil njegov košnjo, gozd in živino. Kajti geslo te revolucije je »Delili bomo!« Potem so tu še neštete fotografije, izkaznice in legitimacije vseh mogočih ljudi, med njimi nekega ministrovega sina in, nekega štipendista kralja Petra II. Oko bežno pregleduje sezname. Tu so študentovska imena kakor Vesenjak, Pičulin, Flis, Drole. Ribičec. Rotar, imena uradnikov, delavcev, poklicnih razbojnikov. A najzanimivejše je. ko človek dobi v roke lastno aretaeijsko povelje: »Komanda itd... Patrola, sestoječa iz partizanov teh in teh ima nalogo aretirati in pripeljati v lager belogardista tega m tega. Povelje velja do dneva tega in tega, te in te ure. Politkomisar Fric Novak.«
(Nadaljevanje na 4. strani)
Ljubljana
It
Danes, sobota 26. septembra: Kan muč.
Nedelja, 27. septembra: 18. pb. K. i. D.
Nočno službo imejo lekarne! dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 43; mr. Hočevar, Celovška cesta 62; mr. Gartus, Moste-Zaloška cesta.
Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mestni višji zdravnik dr. Ahčin Marjan, Koritkova ulira 16.
Seznami davčnih osnov za razna obrtna podjetja, starinarje, cvetličarne in vrtnarje, trgovine / barvam1 oljem, keramiko in bencinom, bo.io razrgnjeni de. 9 oktobra t. 1. med uradnimi urami v mestnem odpravništvu, soba št. 19 v lil. nadstropju na magistratu, Mestni trg št, 27.
Glasbena akademija in Srednja glasbena šola. Vpisovanje na Glasbeno akademijo traja od i .do 15. oktobra, vpisovanje na Srednji glasben' šoli na od 1. do 10 oktobra. Pouk individualnih predmetov začne takoj po vpisu, pouk skupinskih predmetov pa s 15. oktobrom. Podrobnejša navodila glede vpisovanja bodo objavljena na oglasnih deških zavoda.
Ravnateljstvo II. moške realne gimnazije v Ljubljani (Rakovnik* sporoča, da bodo popravni izpiti za učence, ki jih niso mogli prej opraviti, v srelo dne 'M), septembra t. 1. od 8.
Vpisovanje za III. deško ljudsko šolo (Vrtača) bo v vnanji uršulinski šoli v Nunski ulici za I razred 2o. 6eptembra; za ostale razrede pa 29. septembra ob 8 do 12. Za vpis v L razred je treba krstni list, potrdilo o cepljenju proti davici in proti kozam. Zdravniški pregled novovpisanih učencev bo 29. septembra ob II v vnanji uršulinski šoli.
No II. moški meščanski šoli v Ljubljani
(Bežigrad) bodo izpiti za učence, ki še niso dobili dovoljenja za prestop meje. v torek, dne 29. septembri, in v sredo, "50. septembra. Izpiti se začno ob 8 zjutraj. — Ravnateljstvo.
Ljubljanska gledališče
Drama:
27. septembra nedelja, ob 14:	»Mali lord«.
Mladinska predstava, (zven. Zelo znižane čepe od 10 lir navzdol-ob 17 30: »Vdova Rošlinka«. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol.
Opera:
26. sept., sobota, ob 17: »Seviljski brivec«. Izveu Cene od 24 lir navzdol
27. septemhra. nedelja, ob 17: »Seviljski brivec«. Izven, Zaključena predstava.
Prva vremenska hišica na Vodnikovem trga
Letošnji september dsževnejšl kot lanski
Ljubljana, 25. septembra.
September je bil letos, kar zgovorno in jasno pričajo vsi vremeiisni zapiski izredno topel, mnogo sončen, pa tudi vremensko nekam nenavaden, ko je odnašal vse mogoče vremenske rekorde.
V zanimivi razpravi, ki io je bil priobčil prof-dr. Ferd. Seidl pod naslovom »Podnebje Kranjske«, najdemo različne podatke glede deževno-sti in podatke, koliko je imel mesec september devežnih dni. Tako je september 1.1851 zaznamo-yal 12 deževnih dni, ko je padlo nad 1.0 mm dežja. Zelo reven na dežju in izredno topel je bil september leta 1870. ko so bili vsega le trije deževni dnevi z dežjem nad t.O mm. v letu 1880 jih je bilo 7, a leta 1890 samo 4. Vremenski zapiski so bili dokaj redno zapisovani od leta 1851 naprej. Od 1. 1852 so zapisovali in merili dež trikrat na dan in sicer: ob 6 zjutraj, 2 popoldne in ob ^10 ponoči. Od leta 1876 pa so opazovalno službo v Ljubljani tako preuredili, dn so zapisovali in merili dež v dežomeru le ob 7 zjutraj in se je doba računala od 7 zjutraj do 7 zjutraj prihodnjega dne.
Prva vremenska hišic« je stala od leta 1855 do leta 1866 na malem dvorišču licealnega po- | slopja (stare gimnazije) na Vodnikovem trgu, to J
je približno na prostoru, kjer je sedaj prvi živilski otok za razno zelenjavo in sadje, tako-le sredi tega otoka. Od tega leta naprej pa je bila na vrtu Desehmannovega stanovanja, pozneje 6e je zopet selila, bila je neka.i časa tudi v parku pred Narodnim domom okoli leta 189S. pozneje pa se je za stalno preselila v Zvezdo.
Kakor smo že uvodoma omenili, je letošnji september razmeroma deževnejšj kot lanski. Lani je bilo v septembru le 6 deževnih dni in 68.4 mm dežja, največ ga je bilo 9. septembra, ko je de-žomer nameril 18.2 mm. Letos v septembru smo imeli že 10 deževnih dni in 81.4 mm dežja. Največ dežja ie bilo v noči od 16. na 17. septembra, ko ga je padlo 33.9 mm.
Ponoči je spe* deževalo. Bil je hud naliv. Zjutraj pa je bilo nebo kaj čudovito Bilo je jutro brez barjanske megle, čisto ko ribje oko, samo na zapadu so se zgoščevali in kopičili nizki črni oblaki. Krim je imel veliko kapo. Na vzhodu *a Golovcem pa je bilo vse v jutranji zarji. In kuj pravijo stari ljudje? »Jutranja zarj« *labo vreme ustvarja,« pravijo Zjutraj je bilo tudi izredno toplo. Pihal je prav soparen južni veter, da ga je filovek čutil okoli obraza. Proti severu pa je bik) nebo ažurno ('isto, prepraženo tu iu tam z belkastosivimi oblački.
V breznu rdeče svobode
(Nadaljevanje s 3. strani)
Lager — zadnja postaja pred Krimsko jamo
Ker mora vsak urejen lager imeti svoje morišče, ga je imel tudi krimski. Iz tabora drži do njega shojena, gladka stena, kakor v mestnem parku. Deset minut je daleč do tja, ako je človek na mestu, skoro ničesar ne opazi. Steza izgine čez porobek, za katerim leži nametano smrečje in posekano mlado drevje. Šele ko oko pozorneje išče, vidi po smrekah in jelkah naokoli na gosto ljuknje od krogel, po lubju so zmršeni ženski lasje, tu pa tam je rjava pega, ki bi ji na pogled ne prisodil, da je od človeške krvi. Veter se poigrava z lasmi, kakor z drobno travo. Ko udari človeku v lice, se zave, da je tod neštetokrat taborila smrt.
Kraj je neprijeten. Veter giblje vrhove smrek. Med otožni jesenski šum zdaj pa zdaj zateglo zavzdihne veja, ki se drgne ob drugo, kakor da se v drevju love nesrečne duše. Sonce sem ne seže in izpod vejevja za porobkom vstaja ledeni hlad.
Katere noge so v smrtnem strahu gladile to stezo? Koliko jih je bilo? Zakaj so morale na to 6tezo? Ali jih niso sera poslali v imenu svobode, pravice in novega človeka? Enega, deset, sto, kdo ve koliko sto?
Roke, ki odmetavajo veje iznad brezna, malce drhte. Smrt nedolžnih je blizu, nekje tam sipodaj v temi. ki zdaj zareži v te mlade ljudi. Zdaj je videti, kam drži steza za pa-robkom: navzdol. In tudi potem je še steza, zglajena drča, ki s« si jo mrtva, polmrtva in živa, od groze poblaznela telesa utrla to zimo med grmičjem in kamenjem, ki moli 'vi 6ten Krimske jame.
Brž je privezana vrv ob smreko, vso raz-
fraskano po kroglah. Še druga vrv za varnost, lektrično svetilko v roiko, križ čez obraz in začne se pot živega ondi. koder je šlo dozdaj toliko mrtvih.
Koli? Ne, človeške noge!
Globoko je brezno, vedno gostejša je tema, vedno rezkejši hlad. Netopirji, zadnji spremljevalci tistih, ki leže spodaj, prhutajo iz mraka. Težko je šteti metre v globino. Do dna jih je trideset, če je brezno prazno. Pri dvajsetih metrih je nekaj vejevja, skozi katero se je treba prebiti, še tri metre, potem noga zadene ob kol, za njim ob drugega, tretjega. Sami koli. Sami koli, ko se hoče opreti ob nje, trhlo zahrestajo.
Nazadnje se noge ustavijo na nečem ne prav trdnem, roka drhteče prižge luč in še tisti irenute^ je človeku žal. da se je posvetilo. Tisto, kar ie hrestalo. niso bili koli, temveč človečke noge. Cel gozd jih je, krog in krog. Same izsušene, krčevito stegnjene noge ljudi, ki so jih vrgli na glavo v brezno. Prizor, ki ga v Dantejevem peklu ni grozotne jšega. Same uboge, brezimne, kvišku štrleče človeške noge.
»Brezno rdeče svobode!« šine misel skozi razburjene možgane. Srce nehote utriplje na-gleje. Uho nehote lovi, kdaj se bo iz te pošastne kostnice dvignil stokajoč, obtožujoč glas — eden za vse desetine in stotine teh, ki so jih vrgli v smrt, ne da bi bili mogli vsaj obraz obrniti v nebo. Kamor pade bič. se zdi, da rasto iz teme koščeni udje in silijo bliže, v prvo živo pričo te strahote.
Sedem metrov na debelo je trupel
Možgani se silijo, da bi delali malo računa. Brezno je trideset metrov globoko. Čez tri in dvajset metrov ni mogoče. Sedem metrov na debelo je v njem trupel. Prostora tu je v širino blizu štiri metre, v dolžino kakih sedem, koliko je trupel — naj računajo tisti, ki so govorili, da žrtve morajo biti in tisti, ki so Slovence osvobajali e tem, da so Slovence pobijali.
Vsa trupla so gola, samo v spodnji obleki, ali še to ne. Luč zadene nekam v kot. Tam napol sloni, napol leži velikan, moški kakor Peter Klepec. Obraz mm je spačen, da ga ni moči spoznati. Na nogah in rokah so napete izbokle mišice. Noge ima krčevito razklenjene ter s silo uprte predse, kot da se je še do zadnjega lomil groze, ki je rinila vanj od vseli strpni. Kajti velikan je treščil na dno živ. Ni mogoče, da bi bil padel tako. kaikor zdaj sedi. Napol mrtev se je po padcu zavedel, tipal okoli sebe. začel blazneti, ko je krog in krog čutil sama trupla, kosti in smrt. Bog ve kako s« je privlekel do stene, se s ^klepetajočimi zobmi naslonil obnjo, se v sili svojega zdravja in v zavesti, da je nedolžen, boril s smrtjo dan,
dva, tri. Tulil je noč in dan v grozi, dokler ga ni zlomilo. Kako je bilo ob njegovi mrtvaŠKi pesmi tistim v taboru?
Prvi partizan, ki ga je četa zajela
Vse noči je bilo slišati tuljenje, prvi partizan, ki ga je četa zajela ...
Pogled na tega mrliča je groznejši kakor pa na brezimno množico golih teles. Pred njega, pred njegov skrčeni obraz in pred njegove v grozi ugasle oči bi postavil vse tiste, ki so te brezimne smrti krivi. Tiste, ki so z vzgojo, peresom, propagando, politiko, popuščanjem, s političnim ljubimkanjem in užaljeno zmeša-nostjo vzgojili iz slovenske mladine tolpo morilcev, ki ubija ne zaradi ideje, -temveč na zapoved in brez premisleka, ki je plen vseh zločincev in vseh bedastih iluzij. Posadil bi predenj salonske leposlovce in ljubitelje človeških pravic, ki 60 vprezali v aikcije vse kulturne ustanove in politične veličine za rešitev komunista, ki so ga za mesec dni zaprli ali kar je levičarski listič izgubil predcenzuro. Posadil bi predenj očaka, ki je s svojo ostarelo slepoto in ugledom spravljal mlade ljudi v te gozde in na to krvavo pot rekoč: še jaz bi šel, če bi bil deset let mlajši.* Naj mu da ta, v blaznosti poginuli neznanec odvezo, če mu jo hoče. Posadil bi predenj gospodične iz Ljubljane, ki so vezle rdeči prapor, v čigar senci 90 umirali ti nedolžni bratje in sestre. Posadil bi jih in dejal: »Žrtve morajo biti.«
Luč posveti navzgor v smrečje, ki se je ustavilo nad mrliči. Iz njega visi dolga roka v rjavem rokavu v srajci z manšeti. Nad njo je videti^ moško telo in obraz, iz ikaterega štrle zobje, da ga ni mogoče spoznati. Obleka kaže, da utegne biti župnik od Sv. Vida, ki so ga odvedli nekaj dni pred ofenzivo ter ga ubili, preden so pobegnili. Niso ge utegnili niti vleči... kakor druge ter si razdeliti dediščine po njem, čeprav je bilo geslo »Delili bomo!«
Od zgoraj pride zapoved, da je treba katero izmed trupel privezati in ga poslati gor. Tu prav na vrhu je ženska še v nogavicah, s pasom, elastikami in nekaj cunjami. Mlada, najbrže ena izmed petih deklet iz Begunj. Toda izmučeno telo ne premore dolge poti. Na dan iz groba, pridejo le noge, s katerih vzamejo žive roke nekaj blaga, da ga bodo videli in morda spoznali starši...
Kosti, edine, ki jim je bilo dano priti iz Krimske jame, najdejo pod okrvavljeno smreko, morda pod tisto, kjer so poslednjič stale žive, zadnji pokoj in molitev bratov, ki so se sklenili braniti sami ter maščevati mrtve iz Krimske jame. Stisnjenih zob posluša »2. legija smrti« poročilo iz pošastnega groba, i7. brezna rdeče svobode in misli na brate tam spodaj ter na tiste, ki so krivi toliko umorov tod in po vsej naši zemlji.
Tisti, ki ste krivi — hrestajoče kosti ▼ Krimski jami vas obtožujejo,
2. legija smrti.
Poveljnik partizanskih tolp na Polici - Lado Potokar - prijet
Ljudstvo ▼ okolici Višnje gore se je snoči kar oddahnilo, ko je zvedelo, da so vojaki iz Višnje gore in oddelek vašike zaščite prijeli najkrvoločnejšega poveljnika partizanskih tolp na Polici Lado Potokarja. Ljudje so se tresli že ipred njegovim imenom, kajti kjer se je pojavil ta krvolok, je tekla kri in so padale številne žrtve po najstrašnejših mučenjih O njegovih zločinstvih smo že poročali, saj ljudje imenujejo okolico Police kraj groze.
23. septembra je prodiralo vojaštvo iz Višnje gore od Grosuplja proti Polici, kjer se je klatil zadnje dni s svojo tolpo Lado Potokar in izsiljeval od ljudi hrano iu denar. Ljudem je grozil s samokresom, češ, pa me dajte, če si upate. Ko so partizani zagledali bližajoče vojake, so se razkropili po gozdovih in bežali na vse strani proti Višnji gori. Vojaštvo je sledilo partizanom in skoraj vse polovilo. Pozno zvejer je vojaštvo in oddelek vaške zaščite iz Višnje gore zajelo poveljnika Lado Potokarja in ga odvedlo na zasliševanje v Višnjo goro. Pri morilcu so našli samokres in igralne karte.
I Važno opozorilo delodajalcem brivske in sorodnih strok
Predsednik Pokrajinskega sindikata delojemalcev brivske in sorodnih strok je izdal naslednjo okrožnico:
»Dne 24. VIL 1942 je bil med Pokrajinsko delavsko zvezo in Pokrajinsko zvezo deloidajal-
HENRIK SIENKIEWICZ
MJJJ.U!
ROAVAN V SLIKAH
I
i
I
S,
i/
m
Na vrtu sta se Aulov sin in ligija igrala z žogami, ki so jih jima pobirali sužnji. Vinicij se je mimogrede priklonil lepemu dekletu, nato sta s Petroni-jem šla pozdravit Aulovo ženo, Pomponijo Grecino, ki je sedela v vrtni lopi. Petronija, razuzdanca in brezbrižneža, je prevzela dostojanstvenost te čed-nostne žene, ki je zaradi kreposti slovela po vsem Rimu. Tudi njej se je zahvalil zaradi Vinicija.
12.
Zdaj je v lopo prišla tudi ligija. V senci bršljana je bila tako lepa, da se je še Petroniju zdelo, da je podobna božanskemu bitju. Priklonil se ji j g in jo pozdravit š ^stihi kakor Odisej kraljično Nauzikajo. Začudil se je, ko mu je dekle odgovorilo s stihom iz iste pesnitve in po grško. Potem je Liqija pobegnila spet k igri.
I
1
emt-
pogoctbe za Seno stroko LjuIl-
cev siklenjen sporazum, s katerim se izpr< nja člen 9. veljavne k^li^ivne pogodbe brivsko-frizersko in ko Ijanske pokrajine.
Novi sporazum je sestavni del te kolektivne pogodbe ter se sedanje plače brivsko-frizer-skega in kozmetičnega, pomožnega osebja od 1. Vlil. 1942 povišajo na teden za 30 lir za vsako kategorijo za mesto Ljubljana kakor tudi za podeželje. Urna plača iposamezne kategorije se izračuna tako, da se deli tedenska za 30 lir povišana mezda s 54.5.
Spodaj navajamo mezdno lestvico povišanih urnih in tedenskih plač v smislu novega sporazume veljavnih od 1. VIII. 1942.
Ljubljana	Podeželje
urna	tedenska	urna	tedenska
plača	v lirah
3.12	170	2.93	(60
2.75	150	2.56	140
kategorija
IL
III.
IV.
2,56
2.38
140
130
2.38
2.30
130
f25
Delodajalcf so dolžni tudi za nazaj od 1. VIII. 1942 dalje izplačati vso razliko, ki gre osebju iz naslova razlike po tej mezdni lestvici. Pozivamo vse člane, kakor tudi nečlane, zaposlene v brivsko-frizerskih in kozmetičnih obratovalnicah. da takoj urede in prilagode svoje mezde v smislu zgornje lestvice in da zahtevajo plačilo razlike tudi od 1. Vlil, 1942 dalje.
V katerih obratih se zgoraj navedeni sporazum ne bi izvajaj, se naproša osebje le-teh, da to takoj sporoči Trgovinskemu oddelku Pokrajinske delavske zveze, ali pa Pokrajinskemu sindikatu delojemalcev brivske in sorodnih strok PDZ v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22.«
Zahtevajte povsod naš list!
BELKA LAGERLOEFi
us
NA RAZPOTJIH SRCA
V
BOM A H
»Potem je bilo seveda lam mnogo takšnih, ki so se smejali in uživali nad tem,« je »pet povzela besedo služkinja, »toda to 90 bili le takSni, ki sploh nimajo soli v glavi. Vsi ostali so govor smatrali za zelo lep. In za zaključek je prosil, naj bi se vsi združili v molitvi za milostno	gospodično, ki	stopa sedaj	na	nevarno
pot. Milostna gospodična	misli poročiti	bogataša. In potem je
opozoril nas vse na Jezusovo besedo, kako je bogatašem težko priti v nebeško kraljestvo. Toda odkod je gospodična vendar prišla?«
Brez besed je Karlina odhitela. Kakor da bi jo kdo vzpod-bodel, je stekla v hišo skozi vežo in po stopnicah gor v svojo sobo. Naglo je zmetala s sebe svojo obleko, ne da bi prižgala luč, in potem negibno ležala in strmela v temo.
»Sedaj je končano,« j# mrmrala. »Karel Artur je to ljubezen pokončal.«	*
Doislej se mu to še ni posrečilo. Sicer je zadal težke rane ljubezni, jo opljuval in osmešil, jo oskrunil, toda navzlic temu je vendar živela naprej. Niti najmanjšega prijaznega pogleda se ni mogla veseliti, toda kljub	temu je vendar	še tlela.
Toda sedaj, po vsem	tem, je morala	ugasniti.
Karlina je samo sebe	spraševala, čemu naj bo to,	kar	je sedaj
storil. Koliko težje je bilo prenašati, kakor pa vse ostalo. Sama sebi ni mogla pojasniti, toda vedeta je, da je tako.
Karel Artur je gotovo mislil dobro. Hotel ji je spet priboriti čast. Govoril Je, da bi olajšal svojo vest. Toda na vsak način je njeni ljubezni zadal smrtni udarec.
Ah^ čutila se je čisto obubožano! Nikogar več ni imela, o katerem bi sanjala, po katerem bi lahko hrepenela. t:e bo kaj lepega brala, potem junak ne ho nič več sam po sebi nosil priljubljenih potezi Če bo poslušala glasbo, katero je žarko prevevalo hrepe-
nenje po ljubezni, ne bo mogla nič več razumeti, kajti v njenem srcu ne bo več odmeva.
Ali bo še mogla najti kaj lepega na cvetlicah, ptičkah ali otrocih, ko je usahnila njena ljubezen?
Ta zakon, v katerega je mislila stopiti, je stal pred njo kakor prostrana prazna puščava. Če bi imela še svojo ljubezen, potem bi njena duša vsaj ne bila oropana vse svoje vsebine. Sedaj pa naj bi bivala v tuji hiši, okrog sebe pa imela praznoto in praznoto tudi v sebi.
Pomislila je na gospo polkovnikovo. Sedaj je Karlina vedela, kaj je vzbudilo njen srd, čemu je bila videti tako stroga in grozeča. Tudi ta je morala venomer misliti, da je Karel Artur zamoril njeno ljubezen.	,
Tudi s Schagerstroemom so se bavile Karlinine misli. Vpraševala se je, kaj neki je našla na njem gospa polkovnikova, da mu je izrazila željo, da bi ga rada imela za sina. To ni bila nobena prazna vljudnost, njene besede so morale imeti globlji pomen.
Karlini ni bilo treba dolgo razmišljati, takoj je vedela, kaj je gospa polkovnikova odkrila na njem: Schagerstroemovo sposobnost znati ljubiti. In na to se Karl Artur ni spoznal. Prave ljubezni ni bil sposoben.
Karlina se je nekam neverjetno nasmehnila. Ali je Schagerstroem res znal lepše ljubiti kakor pa Karl Artur? Mar se ni izkazal kot vseskoz brezobziren, tako ob priliki svoje ženitne ponudbe, kakor ob priliki oklicev? Toda gospa polkovnikova je imela bistrejši pogled kakor pa ostali in je vedela, da Schagerstroem ne bo V srcu, ki ga ljubi, ubil ljubezni.
»Velik in težak greh je, ubijati ljubezen,« je šepetala Karlina tja v temo.
Naslednji hip se je vprašala, ali je ijiorda Karl Artur to zares namenoma in s premislekom storil. Ker je bil pet dolgih let njen zaročenec, bi pač moral vedeti, da ne more prav nobena stvar tako globoko užaliti človeka, kakor njegovo govoričenje o njej in njeni ljubezni pred trumo ljudi od vseh vetrov, kajti tem ljudem je postala ljubezen sedaj predmet posmeha in prisiljenega sočutja.
Ali pa je bila morebiti Thea Sundler tista, ki je dosegla pri njem, da je Karlino končno odstranil z bojnega polja? Se mar še vedno ni čutila varno? Mar se ji je zdelo za nujno potrebno, da ji zada tudi še la smrtni zasmeh navzlic temu, da je njo sedaj poročila in ji Karla Arturja popolnoma odtujila?
čigava krivda je prav za prav bila, ji je bilo konec koncev vseeno. Ta trenutek je čutila Karlina proti obema enak odpor.
še precej časa jo je pestil brezupen srd. Solza je pritekla iz njenih oči in orosila podzglavno blazino.
Toda v njenih žilah se je pretakala stara švedska plemiška kri in v njeno dušo je bila vsajena pristna švedska močna volja, Plemenita, ponosna volja, ki se ni ozirala na noben poraz, ampak je z nezlomljivo napetostjo vstajala k novim bojem.
Tedaj se je že vzpela na postelji, se zravnala ter udarila skupaj s pestmi, da je zadonelo.
>Eno pa vem zagotovo,« je rekla, »radosti jim ne bom naredila s tem, da bi bila v svojem zakonu nesrečna!«
In s tem dobrim sklepom, ki se je zakoreninil v njeno srce. £ je 6pet legla nazaj na blazino in zaspala. Zbudila se je šele, ko je ob osmih vstopila gospa proštova s kavnim pladnjem, okrašenim s cvetlicami, da bi s tem naredila primeren uvod v bližajoči se slavnostni dan.
Poročni dan.
I.
Schagerstroem se je bil, kakor je želela Karlina, v nedeljo ob dveh pojavil v proštiji. Bogati industrijei' se je pripeljal s svojo veliko kočijo. Konji in njih oprema so se lesketali, gtr^aj in kočijaž sta bila v svečani uniformi s šopki, zataknjenimi v gumbnico, in brez bičev, videle pa so se tudi bele usnjate hlače in bleščeči škornji, ki so segali prav do kolen. Eleganca gospodarja se ni na noben način dala primerjati z bleskom služabnikov, pa vendar je gospod prišel svečano oblečen s poškrohanim oprsnikom. zapestniki in z belo vestjo, z dobro se prilegajočim sivim (rakom in cvetličnim šopkom v gumbnici. Na kratko povedano, vsakdo, ki	videl	v	njegovi	opremi, bi moral reči: »To pa je nekaj
Ali ^^gati Schagerstroem pelje, da bo stopil v zakon?<
Za Ljutiko ti tkane * DiUjnli Joto (nuurii — Izdajatelji lil Sodja — Uredniki Mirk« Javornik - K»lmpi«n ar	rtom*	ob	oh U — M*
11 Ur, a kNNMtn 19 Ur » UradailtMl Kopitarjeva alka t/Ul — Uprava* EopllaiJr»a o liro k Ljubljana - Telefon tte» 10. ot do M-«9 - Podroinlrai Nor« meato