Političen list za slovenski narod. V« poŠti prejeman velja: Za oelo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 fld., za četrt leta 4 fld., za en mesec 1 fld. 10 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta I fld.. za en meseo 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice it. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniBtvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. I„ 17. Izhaja vaak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. i^tev. V. V Ljubljani, v torek 10. januvarija 1893. Letnik; XXI. Slovenski liberalci in loža. m. Ozirajoč se na to, lahko si mislimo, kako iz srca vsem svojim sobratom je govoril br. • . Helve-tins, ko je rekel: .Ker velja pohotna ljubezen sploh za veliko zabavo, moramo imeti čistost srca za uekaj škodljivega. Moderni adopcijski obred stavi pa čistost v krščanskem smislu naravnost v nasprotje z naturno postavo in pravi, da je nravnost le neki običaj, „delo nekega dogovora", ki se pa vsak čas lahko spremeni. „Drugi časi, drugi nravi". Že iz dosedaj povedanega spoznavamo, da je framasonstvo v boju zoper altar in prestol ost v prvi vrsti obrnilo zoper altar, t. j. zoper katoliško cerkev in njeno duhovščino, katero napada na življenje in ji hoče vzeti ves vpliv na ljudstvo ter ji spodkopati vso veljavo. Na to merijo napadi na papeža, na škofe, eerkvene redove, posebno še na Jezusovo družbo, za ta namen deluje brezverska šola in nemoralnost, katera se goji v časnikih itd. Toliko o framasonstvu v obče. Navel sem te črtice o bistvu, namenu in sredstvih družbe, da Sita telj spozna njeno pogubnost in nasprotje s krščanstvom in ker se hočem v nastopnem na ravnokar objavljeni načrt framasonskega delovanja sklicevati. Obrnimo se zdaj k slovenskim liberalcem in poglejmo, v kaki razmeri so do framasonstva. Poglejmo njihovo javno delovanje, oglejmo si njihove liste 1 Kaka načela se r njih zagovarjajo in širijo med ljudi! Primerjajmo ta načela s krščanskimi načeli,— kako nasprotje! Primerjajmo jih pa z nauki framasonskimi in — kolika sličnost, kaka enakost v naukih in sredstvih! Žalostna resnica je, da delujejo naši liberalci — mislimo in upamo, da neve-doma — popolnoma v smislu lože. Poglejmo si stvar bolj natanko. Framasoni in naši liberalci sovražniki katoliške vere. Vsa zgodovina in vsi obredi framasonstva kažejo smrtno sovraštvo do katoličanstva. Odveč je, o tem govoriti podrobneje, ker sovraštvo do cerkve je bistvo te družbe, torej morajo tudi posamezni pojavi biti napolnjeni s tem srdom. To dokaže jasno kot beli dan Leo Taksil v obeh zvezkih svojih .Tri-pičnih bratov". In škotski obred sam pravi: „Izmed treh sovražnikov (postava, imetje in vera) mora najprej biti vera predmet našim smrtonosnim napadom." (L. T., II., 881) in br. • . Fleury, višja glava francoskih lož, se je leta 1877 izrazil o veri: „Vera je vedno ključ sužujosti, zatiranje se bo vedno opiralo na njo." Načelnik neapoljske lože, Pestalozzi, piše pa v framasonskem listu „Bauhiitte" (28. marca 1874) e katoliški cerkvi: „0 protestantizmu, ki je popolnoma v sužnjosti črk in je v tem močvirju obtičal in se lazdrobil v razne verske ločine, ki nimajo nobene moči, govorimo še, kakor o statistični rubriki, a jezuitsko skupaj zvarjena organizacija katoliškega sveta je še moč, ki zelo zadržuje človeštvo na poti do humanitete. Tega ne smejo vneti b. . . prezreti, zato mora veljati boj v prvi vrsti katoličanstva" itd. Br. " . Findel pa meni: .Vsak framason, ki ni slep, lahko spozna, na kaj morajo meriti naši napori, namreč na to, da uničimo avtoritetno načelo cerkve, na katero načelo se ljudska vzgoja do zdaj še opira." (L. T., II., 382.) Naj ti citati zadostujejo. To sovraštvo lože do katoliške cerkve dokazuje tudi njeno geslo: „Boj altarju, boj prestolu z vsemi sredstvi". To pomeni obred kadošev z dvema mrtvaškima glavama, ki pomenila, kakor smo že rekli, cerkev in državo. V sovraštvu do katoliške cerkve posnemajo slovenski liberalci vedno bolj odločno in očitno framasonske brate. Bes je, da tega nikakor nočejo pripoznati, ampak da hočejo biti najboljši kristijanje in najboljši katoličanje, saj pravijo v „Rodoljubu" (19. septembra m. 1.), „da je vsak Slovenec dober kristijan", tedaj tudi liberalci, saj trdijo, da ne napadajo vere, in še celo, da so boljši katoličanje, kakor duhovniki in škofje. A to naj nas ne moti, to je le pesek v oči. Saj tudi framasonstvo v nekem navodu (L. T., II., 377) opominja brate: naj prikrivajo svoje prave namene, .ako je oblačno", t. j. ako še ni varno, uaj na videz orjaku, katerega hočejo uničiti, zažigajo kadilo in ga molijo, da tako bolj gotovo dosežejo svoj namen. Tu pač velja v polui meri: facta loquuntur, drevo se po sadu spozna. Katoliška cerkev jim je pravi kamen spodtike, ob kateri se zadevajo pri vsaki mogoči priliki. Ni je skoro naprave v katoliški cerkvi, nad katero bi naši liberalci še ne vihali nosa in ne metali kamenja na njo. Hirarhija katoliške cerkve jim je zoperna, treba je tudi lajikom dati vpliv „in sacra", katoliška vera jim ni več edino zveličavna, njihove želje jih vlečejo proč iz cerkve .latinizator-jev", cerkvene zapovedi so jim neznosno breme, pod katerim ječe in zdihujejo, kakor nekdaj judje v babilonski sužnjosti; duhovniki se jim pa zdd kakor kaki egiptovski tlačanski priganjači za časa Mojzesa, katerim polni gnjeva in srda kličejo: .Prej, ko se uniči ta klerikalni-jezuitski zmaj, boljše za nas." Da, še več! Našim liberalcem je ozir na vero, na Boga in njegove zapovedi nepotrebna stvar, oni poznajo le še enega gospoda, ki je državni absolutizem. Temu gospodu naj se vse pokori, še celo Bog v nebesih. (Primeri .Slovenski Narod" 25. aprila 1892.) Ali ni to početje po želji in receptu framasonskem? Ljubezen, ne vera. Znano je, kako slovenski liberalci rohne nad dogmatiko, nad dogmatizmom in priporočajo le ljubezen Ljubezen naj bo vez, ki združuje ljudi, pa ne ljubezen izvirajoča iz vere Kristusove, iz njegovih naukov, oprta na dogme, kaj še, ampak ljubezen v nasprotju z dogmami. Liberalci hočejo neko ljubezen vere in to ljubezen je opeval tudi dunajski prerok in jo priporočal sorojakom. Da ta ljubezen ni krščanska, ampak v nasprotju s krščansko ljubeznijo, — to je že zdavnej dokazano. Na mlado8lovenskem polju pa ni zrastla ta cvetka, LISTEK Gozdarjev sin. (Povest iz domačega življenja. — Spisal F. S. P.) (Dalje.) In uprav, ko je tako mrmral pred se ter koval hudobne namene, prisede k njemu nekdo izmed družbe. Bil je mož majhne postave, širokopleč, pa hudega pogleda, kakor bi bil živ ogenj gorel pod košatimi obrvi. Nerazčesana gosta brada mu je krila obraz. Imel je nekaj groznega na sebi. Bil je to Poc Hanza, razvpit tatinski lovec, kateremu je bila gosposka hudo na pete, toda ni ga mogla zasačiti. .No, kaj pa ti, ali se ne smejaš, ko se vsi drugi reže," popraša v slabi slovenščini Janeza. Ta odpre oči ter ga pogleda. Skoro ustraiil se ga je, tako hud obraz je naredil. .Kaj bom poslušal, ko ne razumem nič, kaj se menijo.* .No se bova pa midva kaj pomenila. Mene pa že umejež, ka-li? A ti je dolgčas, kaj ne? Tu ne boš lazil kakor tam na Kranjskem po noči v vas ter nagajal dečvam." .Kaj so meni mari ženske. Meniš, da sem res taka šleva. Pojdi kamor hočeš s tvojimi dečvami, ali kako si že rekel. Ko bi le puško imel in poštenega tovariša, da bi udarila na jelene, pa bi lahko pregnal dolgčas. Vam pa tako druzega ni mari, ko sekira, tobak pa žganje. Jelenjega mesa nalašč nočete jesti, ter se raji zadovoljite z žganci in odli-jalcem, ki včasih še osoljen ni dovolj, kaj še le za-beljen. O, da sem vedel, da bo tako . . ." .Kaj ti znaš streljati," popraša ga iznenaden Hanza, in čudovitega veselja mu zažare oči. „Ce je to res, potem sva midva koj prijatelja. Tu je moja desnica. Davno sem že iskal človeka, da bi skupaj hodila na lov. Veš, pa so vsi le mrcine lene, da se jim nič ne ljubi. Ce si mož zato, lahko greva ta teden malo pogledat. Puški imam dve, eno ti drage volje posodim." Janez se je sklonil na postelji. Videlo se mu je, kako strasten lovec je bil. Lica so mu zažarela in srce mu je bilo hitrejše. Hipno je pozabil vso nevoljo ter žuganje; ognjena strast mu je povžila domotožje, in vse druge dobre ter slabe misli in nakane so utonile v nadi: Zopet bom lovil. Ves vesel seže Hanzi v roko. .Ze velja! Toliko upam zmerom pobiti, da ne boš rekel, da sem strahopetec, ki se mu roke tresejo, Če zagleda zver." V tem je bila večerja kuhana. Po jedi so polegli po pogradih. Ogenj je pogasnil. Le žrjavica se je svetila z ognjišča. Zunaj se je slišalo žvižganje mrzlega vetra, in sova je jezno tulila na bližnji smreki. Drvarji so pospali. Le Janez je še čul. Mislil je na lov. Dregnil je celo"tovariša, vodnika svojega Surgo v rebra, da je nevoljno zarenčal ter se vzbudil. Povedal mu je svojo zvezo s Hanzo. .Saj sem ti pravil, da bo tako. To ga bova pila. Jaz vama bom pa meso prodajal", odgovoril mu je zaspano. Obrnil se je, in zopet ga je objelo trdno spanje. Nedeljo pred adventom je bil ples pri Miheljnu. Drvarji so prišli ter jedli okusno meso debele .krave", katero je menda Mihelj nekje na deželi kupil. Dva škripača sta sedela za mizo ter nategovala svoje mehove. Drvarji so pa plesali ter bili s težkimi čevlji ob tla, toliko, da niso pretolkli desk. Tudi Janez se je zavrtel z Reziko, ter vrgel toliko godcema, da so rekli Štajerci: .Lej ga Kranjca, ta se je pa odrezal." Poleg tega so pa nekateri mlajših tako ugibali, da ima Rezika eno oko za mladega Kranjca. Hiršev Pavle se je celo nekaj jezil, češ, še nikoli ni plesala ter vedno imela vse polno izgovorov, če sem jo vabil, z Janezom ima pa čas plesati. ampak na vrtu framasonskem. Ljubezen, katero naši liberalci ozuanujejo in vrb tega duhovnikom očitajo, da nimajo te ljubezni, ta ljubezen je plod framasonski. Kakor naši liberalci učd, du ni toliko ležeče na tem, „kaj da kdo veruje, ampak da ima le .ljubezen', pa je dobro", enako uči loža v stopinji .vitezov rožnjega križa": .ni na tem leteče, kaj da kdo veruje ali ne veruje, pač pa na tem, da pozna in spoluuje svojo dolžnost, ki obstoji v ljubezni, v verski strpnosti, t. j- * verskem indiferentizmu." (L. T. it 344.) Svetstva. povedovali nje razpad ali presrčna želja se liberalcem dozdaj še ni izpolnila in nadejamo se, da se ne bode. Liberalizem peSa. — Zato je vzlasti potrebno, da se v vseh državah konservativci posebno sedaj složni in pripravljeni za politično borbo. Povsod se kažejo slabi nasledki liberalnega vladanja. Ljudstvo začenja spoznavati, da mu liberalizem le izpodkopuje telesno in duševno srečo. Kakšna spridenost je v liberalnem taboru, nam dokazujejo razni dogodki poslednjega časa. V Franciji so bili podkupljeni vsi liberalni listi, da so pisali za panamsko podjetje, v Italiji zagovarjajo liberalni časniki za denar sleparije raznih bank, v Nemčiji je pa tudi zadnji čas berolinski socijalnodemokratski „Vorwiirts" nekaj objavil, koliko so nekateri listi dobili iz Welfskega zaklada. Vsi katoliški listi so takoj poživljali socijalnodemokratski list, da naj pove imena. Liberalni listi si tega neso upali. Jeden liberalnih listov je v svoji predrznosti trdil, da med podkupljenci ni nobenega katoliškega lista jedino zaradi tega, ker ga Bismarck potreboval ni. Kdor se spominja, koliko se je bivši kancelar poganjal za podporo katoliškega centra, bode pač vedel, da da bi bil podkupoval tudi katoliške liste, da so se mu dali. Kake pojme o časniški poštenosti imajo liberalni listi, nam je dobro razkrila „Nene Fortuna". Temu listu se čudno zdi, da je tak krik, ker so v panamski afšri dobili nekateri listi neke svote. Da se pri vseh podjetjih, posebno pri takih, pri katerih je treba precej denarja, nekaj d& raznim časopisom, to je že navada, odkar so časopisi na svetu. To, kar pove ta list, more pač veljati le za liberalne, zlasti židovske liste. Označljivo je pa, da je ta list kar priznal, kako se podkupujejo listi. Sedaj bo vsakdo pač vedel, koliko je verjeti židovsko-liberalnim časnikom, ako bodo proslavljali kako podjetje. Da bi bilo francosko prebivalstvo poprej bolje poznalo liberalno časopisje, bi gotovo v panamske papirje ne bilo vtaknilo toliko denarja, in sedaj bi panamska afera toliko ne razburjala dubov. Panamski škandal na Francoskem je vedno gorji. Nekateri listi so poživljali Delahaya, kateri je v francoski zbornici sprožil panamsko zadevo, da naj imenuje imena vseh podkupljencev. Sedaj je pa ta poslanec povedal, zakaj da tega storiti ne more. On nema dokazov. Njemu je bil nekdo pokazal fotografovane cheke, ali ti dokazi so se poslali nazaj v London, predno je on sprožil stvar v zbornici. Pri bankah, pri katerih je on priporočil, da naj se preiskuje, se je res našlo, kar je on rekel, da se najde. Da se vlada ni obotavljala, temveč bi se bila takoj vse stvari odločno poprijela, imela bi že danes vse dokaze v rokah, sedaj seveda to ni več mogoče. Nekateri poslanci so dobili večje svote v gotovini, za kar ni nobenih dokazov, ker ni nobenih aktov o tej stvari. Kakor se je pokazalo pri preiskavi, se je za podkupljenje poslancev izdalo 12 milijonov frankov. Če so tudi posredovalci izneverili polovico, so parlamentarci vendar le dobili šest milijonov. Ker so poslanci dobili le po kacih 20.000 do 25.000 frankov, si je lahko misliti, koliko je bilo podkupljenih. Francosko-ruski odnošaji so vsled panamske afere vedno bolj neugodni za Francoze. .Graždaniu" že piše proti vsaki zvezi z gnilo Francijo. Posebno pa mora žaliti carja in rusko vlado, da nekateri po sili hočejo zamotati ruske diplomate v panamški škandal. Sedaj 8e govori o tem sedaj o drugem ruskem diplomatu, da* je kaj dobil iz panamskih denarjev. Trdi se celo o ruskem veleoosla-niku Mohrenheimu, da je dobil 200.000 fr. Ljudje pa to verujejo, ker so nekaj časa francoski vladi bili denarji panamske družbe za vse namene na razpolago. Rabila jih je tudi za vnanjo politiko, če jih je hotela. Francozi se že dolgo poganjajo za zvezo z Rusijo in so v ta namen bili pripravljeni, marsikaj žrtvovati. Ker se dan na dan slišijo novice o samih podkupljenjih, ni čuda, če že francosko prebivalstvo nikomur ne veruje, da bi bil čist, kdor je imel kaj opraviti s francosko vlado. Oar pa gotovo ne more biti več naudušen za zvezo s Francijo, če njena vlada ruskih diplomatov ne more varovati pred takimi sumničenji. Govori se o osnovi nove panamske druibe. To bode pa težko šlo, ker prebivalstvo je zgubilo zaupanje v taka podjetja. Rothschild in Hirsch sta že obljubila, novo podjetje podpirati s 25 milijoni franki. Ta svota je pa preminimalna za vsak začetek. Za kako državno podporo bi se pa težko dobila večina v zbornici. Posebno je tem manj upati osnove nove družbe, ker se je sedaj izvedelo, da se je ob svojem času bil inžendr Rousseau, ki je bil od vlade poslan v Ameriko, da stvar ogleda na licu mesta, izrekel, da skoro ni mogoče, dodelati tega podjetja. Poleg tega se more v poštev jemati, da zgrajenju panamskega prekopa se s vsemi silami upirajo mnogi severnoameriški bogatini, ki se boje, da bi potem železnice, v katerih imajo svoj denar vložen, toliko ne nesle, kakor posedaj. Na Angleškem je še vedno na 'dnevnem redu irska avtonomija. Dne 6. februvarija predloži vlada nove predloge o irski avtonomiji že zbornici poslancev. Potem se bode kmalu pokazalo, če ima Gladstone toliko vpliva, da bo to težko stvar dognal pri neznatni večini^ ki jo ima v parlamentu. Mnogo je odvisno od radikalcev, če bodo podpirali irsko predlogo. Ako vlada ne dobi večine, bode najbrž razpustila parlament in pri novih volitvah bodo vo-lilci izrekli svoje mnenje o tej stvari. Ce zopet zmagajo liberalci, potem najbrž tudi gorenja zbornica ne bode več delala velikih ovir, videč, da ima narod proti sebi in bi z upiranjem le svoj obstanek spravljala v nevarnost. Iz mestnega zbora ljubljanskega. Vredba občinskih uradov pri mestnem magistratu ljubljanskemu. (Konec.J Dr. S t a r 6 poroča o vredbi občinskih uradov in dotičnih služeb. Poročilo slove: § 1. Pri mestni občini ljubljanski se ustanove sledeči nradi: 1 Konceptno osobje. 2. Redarstveni in zglasiini urad. 3. Zdravstveni urad. 4. Stavbinski urad. 5. Mestno knjigovodstvo. 6. Mestna blagajmca. 7. Pomočni uradi. § 2. Z ozirom na dokazano službeno potrebo se pri uprav omenjenih mestnih uradih ustanovljajo sledeče službe ter se tem uradom prideljeni uradnikom pridela v sledeče činovne razrede: a) Konceptno osobje: 1. I. magistralni sv&tnik v I. činovni razred. 2. II. magistratni svetnik v II. činovni razred. 3. Magistratni tajnik v III. činovni razred. 4. I. mestni komisar v III. činovni razred. 5. Konceptni pristav v IV. činovni razred. 6. II. mestni komisar v IV. činovni razred. 7. Magistratni uradnik v V. činovni razred. 8. Konceptni pr&kli-kant z adjutonom letnih 600 gld. b) Redarstveni in zglasiini urad: 1. Policijski komisar v III. činovnem razredu. 2. Oficijal s prejemki IV. činovnega razreda. 3. Oficijal s prejemki V. činovnega razreda. c) Zdravstveni urad: 1. Mestni fizik v II. činovnem razredu. 2. Policijski zdravnik v IV. činovnem razredu. 3. mestni zdravnik v V. Činovnem razredu. 4. mestni živinozdravnik v VI. činovnem razredu. d) Stavbinski urad: 1. Mestni višji inžener v II. činovnem razredu. 2. Mestni inžener v III. činovnem razredu. 3. Stavbenski asistent v V. činovnem razredu. e) Mestno knjigovodstvo: 1. Mestni knjigovodja v II. činovnem razredu. 2. Mestni knjigo-vodni revident v IV. činovnem razredu. 3. Mestni knjigovodni oficijal v V. činovnem razredu. 4. Mestni knjigovodni asistent v VI. činovnem razredu. f) Mestna blagajnica: 1. Mestni blagajnik v III. činovnem razredu. 2. Blagajnični kontrolor v IV. činovnem razredu. 3. Blagajnični asistent v VI. činovnem razredu. 4. Blagajnični praktikant z adjutunom letnih 480 gld. g) Pomočni uradi: 1. Oficijal s prejemki IV. činovnega razreda. 2. Oficijal s prejemki V. činovnega razreda. 3. Dva kancelista s prijemki VI. Činovnega razreda. 4."Praktikant z adjutumom lettiih 480 gldl § 3. Za dosego omenjenih službenih mest se zahtevajo sledeče potrebne sposobnosti: a) Pri konceptnem osobju iu policijskem komisarju : Na mesto I. in II. magistratnega svetnika, policijskega komisarja, magistratnega tajnika, L mestnega komisarja, kohceptnega pristava in magistratnega koncipista naj se nastavijo uradniki, kateri so juridično-politične študije na vseučilišču domače države dovršili, teoretične državne preskušnje z ugodnim vspehom dovršili in se skaiejo, da so prebili praktično preisknšnjo za politično upravništvo. V službeno mesto konceptnega praktikanta se more stalno sprejeti, kdor je dovršil juridično-politične študije na domačem vseučilišču in napravil teoretične državne preskuSnje za politično upravništvo. Znano je dalje, kako sodijo slovenci liberalci o . verskih .svetstvih". Ni še preteklo leto dni, ko so ti vrli .katoličani" duhovščini očitali zlorabo spovedi in tako indirektno ljudi odvračali od nje. S tem so liberalci zopet pokazali, da posnemajo ložo, kateri ] so sv. zakramenti, posebno spoved, v želodcu. Pri- j meri parodijo spovedi v 12. stopinji: .veliki mojster j arhitekt" (L. T. II., str. 178) in smešenje sv. ob- 1 hajila iu sv. maše v 17. stopinji (L. T. II., str.238). ! Pii tej priliki omenimo še, kako je .Slov. Narod" j zaničljivo pisal o sv. Ignaciju Lojoli in ga v eno . vrsto stavil z zloglasnim Machiavellijem, in mu i vnovič podtikal .to ne moralno in kruto načelo" : .uamen posvečuje sredstva". Tako naj tedaj govori dober kristijan o možu, katerega stavi sv. nezmotljiva cerkev vernikom v vzor in posnemo in ga je zato postavila kot svetnika na altarje. Ostudno je j tudi pisanje in smešenje sv. Trojice v „S1. Narodu" 11. maja 1. 1., ki spominja na preklinjevanje Boga ' v ložah (L. T. II., str. 312 in 296) in na zloglasno travestijo sv. Trojice v framasonskem .daviš sym- | bolorum secretorum". Politični pregled. V Ljubljani, 10. januvarija. Sestavo nove večine obtožuje vzlasti šclsko vprašanje. Ker pa se konservativci strinjajo v tem, da prva beseda o verski šoli gre škofom, je pričakovati, da bode vlada še škofe poprašala, kaj poreko na to, če se ta stvar za nekaj časa odloži, da se sestavi nova večina. Da škofje ostanejo pri svoji izjavi, ki so jo oddali o svojem času v gospodski zbornici, je gotovo in nikakor ne bodo pritrdili, da bi se verska šola postavljala z dnevnega reda. To vede tudi liberalci in zategadel se že hudujejo nad konservativci, da se dajo voditi od svojih škofov. Seveda vsa jeza liberalcev konservativne stranke ne izpravi z dosedanje poti, ker jim veleva vest, da osta- j nejo na strani svojih škofov. To stališče pojasni vladi gotovo tudi vodja konservativnega kluba. Grof Hohemvart vodja konservativne stranke praznuje drugi mesec svojo sedemdesetletnico. Kon- j servativci mu pokažejo in pri tej priliki z primer- ; nimi izjavami svoje spoštovanje. Grof Hohenwart ima veliko zaslug za konservativno stvar v Avstriji, i Posebno je s taktnim postopanjem in previdnostjo si znal obraniti jedinost mej konservativno stranko. Poslednja leta je bilo že moogo nevarnosti za konservativno stranko in liberalni listi so že večkrat na- j Precej dolgo v noč so rajali, potem pa odšli, — i malo po strani seveda — v svoje gozde in očrnele j bajte nazaj. Nekateri, ki so božjega daru le preveč zavžili, počepali so po klopeh ter čakali prihodnjega dne. Med njimi je bil tudi Surga. Privlačnost zemlje ga je menda spravila pod mizo, kjer je zaspal. Janez, hoteč oditi, klical ga je in budil. Toda Surga je le vlekel dreto in se ni menil za sodrugov klic. Zato ga je pa Janez dvignil — videč, da ne opravi ničesar — ter ga položil na klop pri peči, mrmrajoč pred se: .Presneti človek, da je le presit, pa je srečen." Sam se ni hotel vračati. Sklenil je pri Miheljnu prenočiti ter počakati Surge, da se prespi. Rezika mu je prinesla še en polič vina. .No, kaj ne, kako .kravo" sem pripravil," ogovori jo Janez. .Ali ni bilo okusno meso, kaj?" .Dobro je menda, ker so je tako radi jedli vsi." .No, kaj je ti nisi?" .Ne. Ukradena reč je ukradena. Za meso že tako ne maram dosti, kaj bi še ukradeno jedla." .Ne bodi no neumna; kaj ni zverina ravno tako moja, kakor bogatincev? Bog jo je za vse vstvaril in posebno še za reveže. Gospdda ima tako vsega preveč." Služba II. mestnega komisarja se pa more podeliti tudi takemu, kateri nima političuu-juridienih študij. b) Pri stavbinskem uradu: Da bode kdo sprejet za mestnega inženerja, mora dokazati, da je z ugodnim vspehom dovršil na tehnični visoki šoli domače države drugo državno ali diplomno pre-skušnjo iz stroke inzenerske ali strokovno-stavbene in da je vspešno opravil preskušnjo za državno-stavbeuo službo. Za stavbinskega asistenta se sprejme tudi prosilec, kateri ne more sicer skazati poprej povedane potrebnosti, vendar pa izkaže, da je praktičuo izurjen v stavbinski stroki. c) Pri mestnem knjigovodstvu in mestni bla-gajnici: Kdor hoče službeno mesto pri teh dveh uradih dobiti, se mora izkazati, da se je na višji gimnaziji ali višji realki, ali na tem jednakih zavodih izšolal, preizkušnjo iz državnega računstva in blagajnično preizkušnjo z ugodnim vspehom napravil. Blagajnični praktikaut mora v teku dveh let, od dneva, ko je v službo vstopil, napraviti omeujene praktične preiskušnje, sicer se odpusti iz službe. d) Pri pomočnih uradih: Kdor hoče pri teb uradih nastavljen biti, mora se izkazati, da je najmanj spodnjo gimnazijo, spodnjo realko ali tem jednako šolo obiskoval in da je izurjen v raanipu-lacijski službi. Tabela novih mestnih uradnikov kaže sledeče plače: V I. činu; 2000, 2200 in 2400 gld., aktivitetna priklada 400 gld.; v II. činu: 1500, 1650 in 1800 gld., aktivitetna priklada 300 gld,; v III. činu: 1200, 1300 in 1400 gld., aktivitetna priklada 240 gld.; v IV. činu: 1000, 1075 iu 1150 gld., aktivitetna priklada 200 gld.; v V. činu: 800, 875 in 950 gld., aktivitetna priklada 160 gld.; v VI. činu: 600, 675 in 750 gld., aktivitetna priklada 120 gld. Od praktikantov dobi jeden 600, drugi 480 gld. plače brez aktivitetnib pnklad. Potrebovalo se bo več denarja pri konceptnem »sobju: 3740 gld.; pri stavbinskem uradu: 1160 gld.; pri mestni blagaj-niči: 8520 gld.; pri mestnem računovodstvu: 4120 gld.; pri pisarničnem osobju: 140 gld.; pri redar-Btvenih uradnikih : 1480 gld.; za zdravstveno osobje: 540 gld. Potrebščina bode v petih letih tedaj iznašala na plačah in aktivitetnih dokladah za mestno uradniško csobje poslej: 36.480 gld., (s koncem I. 1892 iznašala je le 25.360 gld.), tedaj za 11.180 gld. več. Konečno stavi odsek za reorganizacijo občinskih uradov sledeče nasvete: 1. Vse v vredbi občinskih uradov ustanovljene službe naj se takoj razpišejo ; 2. ta reorganizacija občinskih uradov pride v moč 1. dn^ julija 1894. leta, s katerim dnem začno reorganizirani uradi poslovati; 3. dosedanjim uradnikom, kateri bodo zopet imenovani, se nakažejo dohodki do-tičnega službenega mesta po novem sistemu z dnevom 1. julija 1893, s katerim dnevom pa tudi ti uradniki nehajo prijemati vse dosedanje dohodke. V teh predlogih prične se občni razgovor. Mestni odbornik Hribar izraža željo, da bodo sedaj mestni uradniki, ko njim je preskrbel mestni zbor dobre plače, tudi izvrševali vestno svoje dolžnosti, da ne bode pritožeb iz mestnega zbora, ne pa tudi iz občinstva. Zeli pa govornik, da bi vlada dovolila prepotrebno posojilo 500.000 gld., katero je dovolil deželni zbor, in naj bi šla v tej zadevi deputaeija treh mestnih odbornikov, z županom na čelu, k vodji deželne vlade kranjske, da kmalu iz-posluje potrditev tega posojila, čemur mestni zbor pritrdi. Predlog mestnega odbornika S v e t k a , da bi se začela reorganizacija že s 1. aprilom, se odkloni. Predlog mestnega odbornika Hribarja, da bi se tudi vodovodni inženir g. H »n u š uvrstil s pritrjenjem vodovodnega odseka v II. činovni plačilni red, se po predlogu cesarskega svetnika Mur-nika odkloui in oddi se dotičnemu odseku v poročanje, na kar se seja sklene. Rešitev proračuna za leto 1893 preloži se na prihodnjo sejo. Socijalne stvari. Sladkor se tudi pri uas pripravila dražjim cenam. Pravilo, da ima letošnja pesa mnogo manj sladkorja v sebi iu da h krati v prekomorskih deželah niso pridelali več sladkorjeve rastline, nego pri nas. Zato se ne bo moglo toliko pridelati, kolikor je treba in sladkor — bo dražji. Letina v naši polovici cesarstva je bila vlani primeroma jako dobra, kar se lahko izprevidi iz sledeč h podatkov: ! Povprečno od 1. 1884—1891 1. 1891 1. 1892 | pšenice .... 121 10-7 127 rži...... 10 4 17 0 20-9 ječmena .... 120 124 137 ovsa.....164 175 172 turšice..... 4-6 5.0 4 8 Rusko žito se do sedaj z večine še neočiščeno j izvaža za mejo. Cesto se tedaj v jako slabem stanju prodaja; seveda imajo obilo dobička veliki trgovci; a s tem vendar trpi eela trgovina iu zato se je že velikrat čula želja, naj bi vlada uvela obvezno nadzorstvo za vse žito, ki se izvaža. Vzlasti poljedelci, katerim mora biti na tem, da v tujini njihovi pridelki ne izgube veljave, so to želeli. Zadnji čas je o tem vprašanju nastalo po časnikih celo slovstvo. Nekateri zagovarjajo za vse obvezno nadzorstvo; nekateri, vzlasti trgovci, so proti vsakemu nadzorstvu ; drugi zopet priporočajo neobvezno nadzorstvo, ka-keršno je n. pr. v Zjedinjenih državah. Tam so ' namreč zato nastavljeni uradi, kateri na prošnjo trgovčevo preiskujejo žito in če je vse v redu, potrdijo, da je žito res tako, kakeršuo je prodajalec kupcu poslal na ogled. Vsekakor je želeti, da se omeji goljufna špekulacija, katera sedaj žalibog marsikje vlada pri ruskih trgovc;h z žitom iu s tem škodujo ugledu ruskih pridelkov in ruske trgovine sploh. ( Dnevne novice. V Ljubljani, 10. januvarija. (Načelništvo katoliško - političnega društva v Ljubljani) Sinoči se je konstituiral odbor katoliško-političnega društva v Ljubljani. Izvoljeno je bilo staro načelništvo. Predsednik je kanonik gosp. Karol Klun, podpredsednika sta gg.: Fr. Povše in Lu-dovik Ravnikar, blagajnik je gosp. Ivan Peter ca, tajnik g. Andr. Kalan. Gg. člane katoliško-političnega društva prosi novi odbor, da vsa pisma, tikajoča se društva, pošiljajo gosp. tajniku, denarne doneske pa g. blagajniku. — K našemu poročilu z dnč 9. t. m. o rednem občnem zboru katoliško • političnega društva 8. t. m. dostavimo še k 4. točki dnevnega reda : »Volitev odbora in dveh računskih preglednikov", da sta bila za ta posel zopet izvoljena gg.: vpokojeni župnik Leopold Gestrin in umirovljeni c. kr. okrajni tajnik Jos. P i h I e r. (Umrl) je dne 6. t. m. zjutraj po dolgi bolezni č. g. Janez Schober, vpokojeni c. kr. katehet v Gorici. Pogreb bil je 8. t. m. ob V[3 uri popoldne. R. 1. P. (Slučaji, ki niso slučaji.) Z Reke se nam poroča: Pri nas se vedno god^ čudne reči. Vse, kar se slepo ne pokorava madjaronstvu, mora čutiti udarce grobokopov. Tak udarec je zadel tudi izvrstnega dr. Frankla, kateheta v Petrinju, in sicer zato, ker je zaveden Hrvat. Madjaronsko višje zagrebško svečenstvo je pritrdilo temu, in blagi, za narod svoj goreči katehet je moral te dni oditi na težavno župnijo Dubrovo. — Isto hunsko-azijatsko kopito je udarilo tndi župnika in poštene kmete v Mariji Bistrici. Nedolžne kmete je obsodil na večtedenski zapor Cuculic, prvosjednik »sudbenoga stola" v Zagrebu. Po obsodbi jim je rekel porogljivo: »Naj vam pomore Majka Božja!" In tretji dan po teh besedah je bil mrtev, zadet od mrtvouda. — Mi nočemo temu Bog ve kaj pripisovati, vendar pa rečemo: »Čudna so pota božja!" Jeden je nad nami, ki je marsikateremu zmešal račune, upamo, da jih bode tudi Madjarom in našim ostudnim madjaronom. (Umrl) je g. Teodor Doljak, svetovalec deželne vlade v Trstu. Pokojnik bil je brat znane pisateljice Pavline Pajkove in bil v 41. letu. Dne 29. decembra pr. 1. se je prehladi), na kar se je razvil tifus iu v soboto 7. t. m. je umrl. — Pred tremi leti bil je namestnik državnega pravdnika v Gorici Zapustil je mlado vdovo. Naj v miru počiva I (Iz Trebnjega) se nam poroča: Umrl je dne 9. januvarija ob uri z^čer gosp. Vinko Vrhovšek, trgovec v Trebniem, previden s svetimi zakrameuti za umirajoče. N. v m. p.! (Z Iga) se uam p še: Dne 19. decembra 1892 zapustil je našo faro č. g. Konrad Teiter odhajaje kot kurat no Ool pri Vipavi. V jedni mesečni seji dne 8. januvarija t. 1. sklenil je krajni šolski svet, zahvalo bivšemu g. katehetu za njegovo trudapolno, in ljubeznivo poučevanje naše šolske mladeži. Bog blagoslovi njegov trud. Janez Gams, predsednik kraj. šol. sveta. (Iz Bovca) se nam poroča: Naš gosp. poštar Alojzij Šorč je bil te dni skoraj v smrtni nevarnosti. Po nepaznosti si je odrezal preveč nohta na nogi, na kar mu je začela noga otekati. Bati, se je bilo zastrupljen^ krvi, ali vsled zdravniške pomoči se je otok zaprečil. (Tedenski izkaz) o zdravstvenem stanju v Ljubljani od 25. do 31. dne decembra 1892. Novorojencev je bilo 11, umrlo jih je pa 19, in sicer 1 za dušljivim kašljem, 2 za jetiko, 7 za vnetjem so-pilnih organov, 1 za mrtvoudom, 1 za ostarelostjo, 7 za različnimi boleznimi. Mej umrlimi je 5 tujcev in 10 v zavodih. Zbolel je 1 za osepnicami, 2 tujca prenesena v bolnico za tifuzom, 4 za oslovskim kašljem in 1 za bripo. (Izpod Nanosa.) dne 7. januvarija: Od neznosne letošnje burje bi Vam poročal, pa tb so storili pred menoj že drugi. Le to povem, da vkljnb ostremu mrazu in visokim zametom nas vročinska bolezen še zdaj noče zapustiti. V hrenoviški fari je bilo meseca decembra minulega leta 24 mrličev, ne vštevši kapelanij. Tudi v novem letu se ne kaže upanja, da bi se obrnilo na bolje. (Z Reke) se nam poroča: Burja še vedno silno rogovili; po noči ni mogoče radi nje spati. — Še-le 6. t. m. popoldne smo dobili prvo pošto iz Hrvatske. Zdaj prihajajo k nam od Karlovca vlaki, a samo brzo- in osebni vlaki; tovornih vlakov še ni. — 6. t. m. je volila reška čitalnica novi odbor. Nekateri so mislili voliti Nikolo Pol ca. delničarja pri ogersko-hrvatskem pomorskem društvu, drugi pa Vjekoslava Rinaldija, veletržca na Relp. Poliču niso zaupali, ker je pri omenjenem društvu, nosečemu tudi ime »ogersko". Izvoljen je bil g. V. Rinaldi. Ker pa ni bil v odbor voljen nobeden uradnik, niti profesor razven gimn. kateheta č. g. Marušiča, so bili člani nevoljni in vsled tega se je gosp. Rinaldi odpovedal predsedništvu. V kratkem bode voljen drugi predsednik. Mi želimo iz srca, naj bi se obe stranki — če jih smemo tako imenovati — zjedi-nili pred volitvijo in izbrali najsposobnejšega za predsednika toliko potrebni naši čitalnici v posiljenem madjarskem mestu. Bistvene razlike ni mej obema strankama; zakaj bi se tedaj delili pri vo-litvi predsednika? Jedina zanesljiva naša postojanka v tem mestu je čitalnica, katera ima krasno palačo na ul:ci »Corso". B dimo tedaj složni in ne izpo-stavljajmo sami te hiše v nevarnost in v posmeh madjaronov in »italianissimov", katerih tu kar mrgoli. — Te dni voli tudi trsatska čitalnica svoj novi odbor. Daj Bog, da bi vanj spravila ne le narodne, temveč tudi katoliške može. Teh mi krvavo potrebujemo. (Zanimiv ukaz.) L. 1878 je razglasil glavar izerskega departementa na Francoskem ta-le ukaz: »Vsi pivci, ki so ob nedeljah in praznikih, med sv. mašo ali pa med večernicami, v gostilnici ali kavarni, imajo pravico, oditi, ne da bi jim bilo treba plačevati, kar so pojedli ali pa popili." Menimo, zoper pijančevanja ob nedeljah bi bilo to-le temeljito zdravilo, pravcata: sanatio in radice. (V Novem Yorku) bodo zidali, kakor smo poročali, velikansko cerkev, ki bo prekosila po velikosti vse evropske. Ker se v mestu govori mnogo jezikov, bodo v cerkvi naredili sedem kapel, v katerih se bode v prav tolikih jezikih pridigalo; srednji prostor pa bo za angleško bo^očastje. Posebnost bo ta, da cerkev ne bo zidana v nobenem dosedanjem slogu, ampak čisto amerikanskim potrebam primerno. Stroški se računajo od 10—20 miliionov dolarjev. Društva. (Vzajemno podporno društvo v Ljubljani.) Ravnateljstvo novega podpornega društva v L|ub I jam, čegar poziv smo objavili v zadnjem listu, imenovalo je v seii dne 5. t. m. vod|o pisarn« gospoda Josipa Prosenca. — V dveh do treh dneh se vredi vse potrebno za pisarno in potem se prične redno poslovanje vzajemnega podpornega društva. Kdor se že sedaj zglasi kot udeleženec pri novem društvu, nai to stori pri kakem članu ravnateljstva, katerih imena so objavljena v zadnji številki našega lista. (Beseda v katoliški družbi.) V nedeljo so se bili zbrali društveiiiki »Katoliške družbi" k večernemu govoru. Sobe so bile napolnjene do zadnjega kotička, in mnogo j h uiti niti dobilo ui pro- štora. Govoril je Bemeniški prefekt Debevec o družbi: da je Bog človeku dal nagnjenje do družabnega življenja, da imajo ljudie v družbi veu<> moč, Ukor posamič, kazoč to z zgledi iz kitaiske^a družabnega živlienja, kjer vse mrgoli zadrug rokodelskih, kupčijskih in celo beraškib. Vse pa imaj> časen dobiček pred očmi; koliko bol) moramo mi skupaj držati, ko uam gre za — več^n dobiček. P>> govoru ie bila še prosta zabava. (Pri koroški deželui hranilnici) v Celovcu je leta 1892 vložilo 15.422 strank 4,104 434-14 gld. glavnice. 19.972 strauk ie vzdignilo 3 880.489-21 gld. glavnice iu 58.497 99 gld. obrestij. — 8943 strank je vrnilo glavnice 194.481-28 gld., plačalo obrestij 488.028-12, izposodilo se ie 441.587-46 gld. glavnice. (Stavka zagrebških tiskarjev) se še ni polegla; stavkujočim se slabo godi, ker sedaj lastniki tiskaru nočejo slišati ničesar o sporazum-Ijenju. Mestno poglavarstvo je kot obrtna oblast hotelo posredovati. Toda lastniki so se izjavili, da so dobili sedaj mnogo osobja od drugod in da zato ne morejo vsprejeti vseh stavkujočih. (Škofjeloška prostovoljna požarna b r a m b a) vabi naiuliudneje Vaše blagorodje k plesnemu veučku. kojega priredi v nedeljo dne 15. lanuvarija 1893 v prostorih „pri Kroni". Med počitkom bode srečkauje. čisti dohodek je namenjen društveni blagajnici. Vstopnina neudom 1 trld. Gospe m gospice proste. Udom požarne brambe 30 kft Začetek ob 7. uri. Odbor. Telegrami. Pariz, 10. januvarija. Ministerstvo dalo ostavko. Carnot naročil Ribotu, da preosnuje ministerstvo. Dunaj, 9. januvarija. Danes popoludne je bil daljši razgovor, katerega so se udeležili ministerski predsednik grof Taaffe, dr. pl. Plener, baron Chlumecky, dr. Heilsberg, ministri baron Gautsch, markiz Bactjuehem in dr. Steinbach. Budimpešta, 9. januvarija. V zbornici poslancev predložila je vlada načrt zakona, s katerim se prepoveduje narejanje umetnega vina in trgovina ž njim. — V specijalni budgetni debati je poslanec Pazmandy predlagal, da se vlada pozivlje, državnemu zboru naj predloži načrt zakona o osnovi posebnega ogerskega kraljevega dvora. Pariz, 9. januvarija. Bivšega ministra Baihaut-a so zaprli in odpeljali v Mazas. Pariz, 10. januvarija. Vsi listi mislijo, da današnji dan mirno mine. — Kakor je izvedel „Eclairu, je preiskovalni sodeč zasegel Charlesa Lessepsa beležnico, v kateri so imena novih kompromitiranih oseb. Vsled tega jih kmalu več zopet zapro. S1 989»*!? »«?• 5. januvarija. Stanislav Staat, dacarjev sin, 1 dan, Tržaška cesta 12 a, kap. 6. januvarjja. Ivana Černak, delavčeva žena, 27 let, Ko-njušoe ulice 1, jetika. — Marjeta Lampič, mestna uboga, 85 let, Karlovska cesta 7, ostarelost. — Fidelis Jagodic, računski praktikant, 25 let, Gospodske ulice 1, se je ustrelil. — Anton Bukovnik, brivcev sin, 1 leto, sv. Petra cesta 13, bron-chitis. 7. januvarija. Marija baroninja VVurzbach - Tannenberg, zasebnica, 72 let, Gradišče 1, kap. V bolnišnici: 3. januvarija. Marija Strmlan, gostija, 70 let, eiudat. pleurit. — Jurij Ciber, gostač, 72 let, griža. i u j c i. 3. januvarija. Pri Maliču: Ratzenbock ; Graude ; Fiirnberg ; Sasse ; Mayer in Eberstiidt, trgovca; Riihman in VVengraf, potovalca, z Dunaja. — Hertzka, potovalec, iz Vel. Varadina. — Ersi-viser iz Trsta. — Petrovih iz Aleksinca. — Petsche, zasebnik, s hčerjo, iz Starega Trga. — Bindleuhner, inžener, in grof Erdody iz Gradca. — Neža 1 helian, zasebnica, iz Ljubljane. — Linner, generalmajor, s soprogo, iz Lesec. Pri Slonu: Goldhamer, Berger, Walter, trgovci; Po-lenšek, dijak, in Schvvarz, z IJunaja. — Tedeschi, Valmerin in Eney, trgovec, iz Trsta. — Globočnig, trgovec, iz Kranja. — Ape, uradnikova soproga, s hčerjo ; Pokom, duhovnik, iz Škofje Loke. — Schreiber z Lundenburga. — Prossinag iz Hrastnika. — Kožuh iz Kopra. — Lindauer, inžener. iz Celja. Pri bavarskem dvoru: Lunaček iz Kranja. — Koy iz Travnika. VremenHko »porodilo. a * a i.a- S t a o j e Veter Vreme s t> „ O M E-c 1 opazovanja trft^omeri* t mm toplomera po Caliijn S a 9 7. u zjut. 2. u. pop. 9. vi. zveč. 737-3 735-0 733 4 -15-2^ -110 —118 si. vzh. si. sever si. szap. oblačno jasno oblačno 000 Srednja temperatura —12-7°, za 10-1* pod normalom Stanje avstro-ogerske banke dne 7. januvarija 1893. (Brzojavno poročilo.) Bankovcev 463.648.000 (—14,339.000) 289.153.000 (— 3.000) 163,642.000 (— 8 275.000) 27,276.000 (— 1,711.000) prometu gld. Kovinski zaklad „ Listnica „ Lombard , Davka prosta bančna rezerva gld. 33 669.000 (+14,938.000) Skupna dividenda avsiro-ogerske banke za leto 1S92 znaša 42 gld. 40 kr. od delnice. Pisalna omara (Socrotlir - Kas ton) pripravna se pisavo stoje in Bede proda se po oenl. Natančneje poizve se Poljanski nasip itev. 6, I. nadstropje. 20 3-3 Ravnateljstvo vzajemnega podpornega društva v Ljubljani, registrovane zadruge z omejenim jamstvom išče 26 3—2 praktikanta. Prošnje vložiti se imajo do I. februvarija t. I. v društvenem uradu, Kongresni trg št. 17. Ravno v novi izdaji izšel in se dobiva pri J. GlOirTIffl-Ju v Ljubljani: Anton Jancžičev ,Slovensko-nemški slovar'. Tretji natis. 24 3-2 Predelal in pomnožil Franc Ilubiid. Cena: Mehko vezan 3 gld., po pošti 3 gld. IS kr., vezan v polusnju 3 gld. 50 kr. Naročila na Wolf - Pleterinikov nemiki slovar" se sprejemajo. .Slovensko- Iščem Lekarna Trnkoczy-jeva, Dunaj, V. m > a a A <4 > O) '7* H O 'O M S H a a 4 M o J grenki konjak, okusno in najboljše sredstvo za želodec. I steklenica 50 kr., 12 steklenic 5 gld. prodaja Vbald pl. Trnkoezy, lekarnar v Ljubljani. Prodajalci na drobno dobe rabat. a < p b s M .p Lekarna Trnk6czy-jeva v Gradcu a koncipijenta. 18 3-3 «t> odvetnik v Radovljici. lzdelovaleo transparentnih steklenih 473 mozajik. 5-3 Nova Štifta pri Olomucu. Ti sv. grobi so se rd Njega svetosti papeža Leona XIII. s tem odlikovali, da je v vatikanski razstavi razstavljeni sv. grob št. 5 z grobnimi stražniki podaril katedrali v Kartagi. Tudi ^ gospod rektor katoliške bogoslovne akademije v Peterburgu se je o njih. posebno pri-znalno izrekel. Za mali prostor so tako praktično izdelani, da gredo v dva zaboja. — Ilustrovani c*nik pošlje se zastonj. Št. 2909. IV. 1892/144. C. kr. okrajno sodišče v Kranjski Gori naznanja, da se bode vršila (I116 21, januvarija 1893 dopoldne ob 9. uri kot edinemu roku pri tem sodišču prostovoljna dražba posameznih parcel (gozdov, niiv in travnikov) pripadajočih k v zapuščino dne 17. septembra 1892 v Pod Korenu zamrle Marije Arih upadajočimi pose.-tvi (,od vi. št. 5 7 in 8 katastr. občine Pid Korm v skupni vrednosti 8598 g'd.. in da se bodo te pare le oddale le za ali nad ceiiiltio vrednost. Zrimljektiilkni stan. cemluik in dražbeni pogoji so tusodno na upoglfd. Na tf-h posestvih eventualno še zavarovanim upnikom ostane njih zastavna pravica brez otira na > k ti p 11 o ueprikrai.&ana. C. kr. okrajno sodišče v Kranjski Gori, dne 29. drcemhra 1892. 4 3-2 IJ u n a j 8 k a borz a*. Ljubljanske srečke, 20 gld..............25 gld. 2„ kr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 18 . 25 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......25 . — „ Salmove srečke, 40 gld........66 . 60 „ Windischgraezove srečke, 20 gld.....65 „ — , Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 150 . 75 . Akcije Ferdinandove m>v želez. 1000 e 1. st. v 2825 . — . Akcije južne želfeinice. ŽO0 gld. ur. 91 „ 50 „ Papirni rubelj ..,.*.. ■ • 1 n 80'/», Laških lir 100.........— n — „ Dni 10. Januvarija. Papirna renta 5%, 16* davka .... 98 gld 30 Srebrna renta 5%, 16% davka .... 97 . 80 Zlata renta 4%, davka prosta.....116 „ 70 Papirna renta 5%, davka prosta .... 100 . 50 Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 994 „ — Kreditne akcije", 160 gld........316 . 50 London, 10 funtov stri.......120 „ 60 Napoleondor C20 fr.)..............9 „ 59 Cesarski cekini............5 ..69 Nemških mark 100 . . . 59 „ 20 Dni 9. januvarija. Ogerska zlata renta 4*.......114 gld. 30 Ogerska papirna renta 5%......100 „ 70 4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . — „ — 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 162 „ — Državne srečke 1. 1864.. 100 gld . 18S „ 50 Zastav na pisma»vstr.