IZ MARKOV C
ISSN 1580-3554
Domoznanski oddelek
35
LIST iz Markovcev 2005
'#V;
•?h
*k
\ 'iz&f ’ j ji'' , m
(It ■ . ■
%i%L
v*
x v
Vsem občanom želim vesel božič in srečno v letu 2006.
Župan Franc Kekec
Občni zbor Društva podeželskih žena
AKTIVNE VSE LETO
Članice Društva podeželskih žena občine Markovci so tudi letos pohitele in na občnem zboru že opravile »obračun« dela za letošnje leto. Za glasbeni utrinek so poskrbeli mladi glasbeniki iz Nove vasi, vsaka izmed udeleženk pa je prejela tudi spominek - angelčke, ki so jih izdelale članice aktiva iz Nove vasi.
Kot je na občnem zboru poudarila predsednica Slavica Vincek, so bile članice društva v letošnjem letu precej aktivne. Že v zimskem času so pričele tečaj ročnih del, nato so pripravile 4. tradicionalno ocenjevanje pustnih krofov in kmečko tržnico, z Društvom mladih občine Markovci pa so organizirale tudi predavanje o odnosih med mladostniki in starši. V prostorih župnijske dvorane je društvo pripravilo razstavo velikonočnih pisanic, stekle pa so tudi priprave na krompirjev dan, ki so ga v jesenskih dneh pripravile v Stojncih. Krompirjev dan v Stojncih je postregel z razstavo krompirjevih jedi, krompirji posebnih oblik, razstavo poznih sort krompirja ter degustacijo kuhanega in ocvrtega krompirja. V sklopu tega projekta so bila tudi predavanja (predstavitev poskusov krompirja, predstavitev
nekaterih sort krompirja in krompir v prehrani). Ekskurzije na Gorenjsko, ki je bila avgusta, se je udeležilo 70 članic, zadovoljivo pa je bilo tudi število udeleženk izleta na Ptuj.
Ker je jesen čas spravila poljskih pridelkov, je bilo za društvene aktivnosti nekoliko manj časa. Zdaj, pozimi, pa ga je zagotovo več, zato članice svoje druženje že nadaljujejo na tečaju ročnih del, januarja bodo pripravile tudi tečaj priprave ocvrtega peciva. 28. januarja bo tradicionalno 5. tradicionalno ocenjevanje krofov s kmečko tržnico, še v zimskem času pa naj bi ponovno razpisale prijave za tečaj računalništva. Februarja bodo članice društva nadaljevale tečaj ročnih del, izvedle pa bodo tudi tečaj priprave zelenjavnih jedi v voku. Ker nova davčna zakonodaja prinaša veliko novosti tudi za kmetije, bodo v marcu organizirale predavanje o tej temi, srečale pa se bodo tudi na tečaju
izdelave velikonočnih aranžmajev. Aprila bodo imele tečaj peke peciva, v poletnem času pa se bodo ponovno odpravile na strokovno ekskurzijo. Pot jih bo tokrat vodila v Goriška brda na praznik češenj, konec junija pa naj bi ponovile ekskurzijo na Ptuj. Jeseni jih ponovno čaka priprava krompirjevega dne, v zimskem času pa se bodo znova začele sestajati na tečaju ročnih del.
Besedilo: MZ Foto: TM
Obletnici generacij 1955 in 1960
PO 30. IN 35. LETIH OSNOVNE ŠOLE ZOPET SKUPAJ
3. decembra smo se po tridesetih letih zaključka osnovne šole srečali sošolci, ki smo bili rojeni leta 1960. Takšna srečanja so že običajna, saj se srečujejo generacije po vsakih desetih letih.
U /od oz. zbiranje je dokaj nenavadno, saj se po tolikih letih tisti, ki se ne srečujemo pogosto, sploh ne poznamo. Sele po predstavitvi in brskanju po spominu smo se ponovno spoznali.
Dobrodošlico nam je zaželela zadnja
predsednica 8. razreda Silva Kostanjevec (Pilinger), ki je spomine obujala dokaj sveže, kot bi se zgodili včeraj. Žal je morala ugotoviti, da vsem usoda ni bila srečno naklonjena, saj nekaterih ni več med nami.
Po večerji smo živahno kramljali, se ponovno spominjali lepih pa tudi težkih trenutkov iz šolskih časov, ogledovali slike izpred 38 let (prvega razreda), poslušali drug drugega, kdo je in kje živi, in se v
ranih jutranjih urah dogovorili, da se čez deset let ponovno srečamo.
Po 35. letih, odkar so zapustili šolske klopi, pa se je zbrala tudi generacija sošolcev, rojenih leta 1955, se pravi generacija letošnjih abrahamovcev. Tudi njihovo druženje je bilo veselo, minilo je v znamenju obujanja spominov, in tudi ta generacija se bo po petih letih verjetno ponovno srečala.
JL
Kje je tisti pravi božič?
Bliža se praznični čas, čas obdarovanj. Ampak, ali so prazniki res namenjeni temu, s čimer nas posiljuje televizija? Ali je božični čas res čas daril? Kje pa! Postali smo sužnji potrošniške družbe. Podvrženi smo trgovskim prijemom, katerih cilj je ustvariti čim večji dobiček. Na tisti čisto pravi čar božiča smo pa pozabili. Namesto jaslic pod smreko postavimo darila, čar smrečice pa je ostal le še v tem, dajo čim lepše okrasimo in da se čim bolj sklada z dizajnom našega stanovanja. Dišeče smrečice, na katerih so viseli pravkar pečeni piškoti in suho sadje, so le še spomin naših dedkov in babic. Kot je v svojem prispevku zapisala Danica Tement, so spomini na božični čas najlepši. Na božič so se nekoč pričeli pripravljati že v novembru. Preden je zapadel sneg, so iz gozda prinesli zvrhano košaro gozdnega maha. Adventnih vencev tedaj še ni bilo. Ker je bila vsaka naslednja noč daljša od prejšnje, so ob večerih posedali v toplih kuhinjah. Največ so se pogovarjali o jaslicah in pripravljali okraske, da bi bilo božično drevesce zares lepo. In na predbožični večer so bile jaslice tisto, česar so se otroci zares veselili. Previdno so nameščali figurice vsako na svoje mesto, posebej nežno pa jasli in v njih novorojeno dete. Ko je bilo okrašeno tudi božično drevo, so vso hišo pokropili z blagoslovljeno vodo. Peli so božične pesmi, iz kuhinje pa seje vil vonj po svežih piškotih. In kot se še spominja Tementova, nobena hiša ni blestela v soju električnih lučk in počila ni niti ena petarda. Tudi pri polnočnici ne.
V božično jutro jih je zbudil zvon domače cerkve. Pohiteli so k maši. V cerkvi so se otroci zgnetli okrog jaslic, ki so bile seveda večje od domačih, občudovali hlevček in sveto družino. Otroci cerkvene jaslice sicer še dandanes občudujejo, vendar je čar Božiča povsem drugačen. Se vam ne zdi?
Današnje generacije otrok se bodo božiča verjetno spominjale le še po tem, kakšno darilo jih je čakalo pod smrečico. Ali punčka ali avto ali pa kakšna bolj moderna tehnična reč. Pa še to je pomembno - koliko ta reč stane. Za pravo občutenje prazničnih decembrskih dni pa smo današnje generacije žal prikrajšane. In to je še eno bogastvo, ki ga dedki in babice imajo, mi pa smo ga žal izgubili.
Mojca Zemljarič, odgovorna urednica
Miren božič, v novem letu pa veliko zdravja, sreče, uspehov in medsebojnega razumevanja.
Uredniški odbor
LIST IZ MARKOVCEV je glasilo občine Markovci, ki glasilo tudi izdaja. Uredniški odbor: Marinka B. Kolenko, Natalija Plohl, Ivan Liponik, Jože Bezjak, Ivan Golob. Odgovorna urednica: Mojca Zemljarič. Slika na naslovnici: Marijan Petek. Oblikovanje in priprava za tisk: VEJICA, Rado Škrjanec s. p.. Tisk: Grafis Rače. Natisnjeno 1250 brezplačnih izvodov. Naslov uredništva: Markovci 43, 2281 Markovci. Telefon: 788 88 80 Strani na internetu: www.markovci.si
Praznični pogovor
DVORANA IN VEŽICA DOKONČANI V 2006
V predprazničnih dneh smo poklepetali z županom Francem Kekcem.
Drugi mandat se počasi izteka. Kako bi sami ocenili, kaj je zaznamovalo Vaših osem let županovanja?
»Leto se izteka, pred nami so že decembrski prazniki, ki naj bodo za vse praznični in polni lepih pričakovanj za leto 2006, ki prihaja. Prihodnje leto bo tudi zadnje v drugem mandatu naše občine. Priznati moram, da je teh sedem let hitro minilo. V tem obdobju sam sebe ne bi rad ocenjeval. To naj storijo drugi. Napredek in razvoj občine pa ocenjujem izredno uspešno na vseh področjih. Glede na primestno četrt Markovci v občini Ptuj je bil v samostojni občini razvoj izreden in škoda, da se ni začel že štiri leta prej, vendar, kot radi rečemo, nikoli ni prepozno.
Za najpomembnejše uspehe tega obdobja štejem obrtno cono Novi Jork, ureditev centra Markovcev z občinsko stavbo, športno dvorano Markovci in začetek gradnje kanalizacije, ki nas bo v naslednjih letih zelo zaposlovala. Veliko smo vlagali tudi v družbene dejavnosti za dvig družbenega standarda. Sam pa sem v teh letih županovanja spoznal naše občane v dobrem in tudi nekatere v slabem, kar si štejem kot obogatitev lastnih spoznanj.«
Katere naložbe občine Markovci bi veljalo izpostaviti v letu 2005?
»V odhajajočem letu imamo dve pomembni investiciji: dvorana Markovci
in mrliška vežica. Obe investiciji bomo zaključili v letu 2006. Tudi ureditev ceste s kanalizacijo od Špica do centra smo želeli v letošnjem letu, pa ni šlo zaradi pridobivanja služnosti. Prepričan sem, da bomo v prihodnjem letu zaključili vse investicije, ki sem jih omenil. Med te štejem tudi gasilski dom z dvorano v Novi vasi. Mogoče bo končan tudi gasilski dom v Markovcih. Veliko očitkov dobivamo na račun gasilcev in gasilskih domov z dvoranami. Na število občanov v primerjavi z drugimi občinami imamo vsega preveč (gasilskih društev in dvoran), vendar se okrog gasilcev odvijajo široke družbene dejavnosti, ki prav tako potrebujejo svojo infrastrukturo - da le ne bi bile spomenik za prihodnost.
Za leto 2006 si želim predvsem, da zaključimo vse investicije, ki so v teku, brez zadolžitve ali obremenitve za prihodnji mandat. Tudi cerkev bomo pomagali opremiti z novimi orglami.«
Ena izmed večjih investicij minulega obdobja je bila gradnja obrtne cone Novi Jork. Obrtna cona je sicer v zadnjem času dvigala tudi precej prahu. Katere dejavnosti ste umestili v obrtno cono in koliko delovnih mest se je na novo odprlo?
»Obrtna cona je za gospodarski razvoj naše občine izrednega pomena, pa še prva
je med novimi občinami. Pomembna je iz več vidikov. V občino prihaja nov kapital s podjetniki izven občine. Na njih so vezane nove zaposlitve, ki prinašajo zadovoljstvo za brezposelne (to se bo dogajalo postopoma) in tudi dohodek v občinski proračun. V obrtni coni je zaposlenih že nekaj naših občanov (odvisno od poklicne izobrazbe naših brezposelnih).
Pri umeščanju Eko-lesa v obrtno cono je po moji presoji občinski svet naredil veliko napako, daje popustil vplivu civilne iniciative. Želim, da te napake ne bi kdaj obžalovali. Civilna iniciativa namreč ni imela strokovnih argumentov proti. Eko-les bi zaposloval najmanj kvalificirane delavce, s svojo dejavnostjo bi vplival na ekologijo v občini, brezplačni odvoz smeti v občini, občinski center za odpadke ne bi bil potreben, graditi bi pomagal čistilno napravo v Markovcih, na katero bi se tudi sam priključil.
Sicer pa so v obrtni coni s svojo dejavnostjo že začela naslednja podjetja: Vidva (ekstrakcija naravnih antioksidantov - rožmarina in izdelava biodiesla iz rastlinskih olj), Eco energetika - Regeneracija (skladiščna dejavnost za potrebe kanalizacijske dejavnosti), ključavničarstvi Hanželič in Zemljarič ter MCK Janžekovič (trgovina in gradbena dejavnost). Delovna mesta se odpirajo z rastjo njihovih dejavnosti. Prostor v obrtni coni je v celoti prodan, zato razmišljamo o tretji fazi.«
Markovčani so v teh dneh zaskrbljeni
Dvorana pri OŠ Markovci že ima fasado.
Stara vežica bo kmalu porušena, saj je nova v osnovi že končana.
tudi zaradi meje z občino Videm in agresivnega nastopanja videmskih občanov. Kako bo občina Markovcih na sodišču zagovarjala svoja stališča? S čim boste podkrepili svoje argumente?
»Meja z občino Videm je v zadnjem mesecu res razburila videmske in predvsem naše občane. Občina Videm, treba je omeniti Andreja Rožmana kot vodjo teh aktivnosti, zganja demagoške akcije za spremembo meje. Nima pa nobenih uradnih podlag, da bi opravičila to početje. Geografsko tolmačenje iz knjige Enciklopedija Banovine Štajerske iz leta 1836 je neuradno za tolmačenje meje. V občinski upravi smo že pripravili vso dokumentacijo za nasprotno trditev, da bi morala meja biti na mejah KO Zabovci in Markovci, to je na Studenčnici v Šturmovcih. Sedanjo občinsko mejo zagovarjamo in jo tudi spoštujemo, saj smo jo Markovčani in pred nami že Videmčani sprejeli z ustanovitvijo občine. Občina Videm pa išče svojo mejo na sodišču. Mi bomo sodišču predložili naslednje dokumente: sklepe in odločbe katastra, ki edini lahko spreminja mejo KO, zemljevide KO danes in pred Ptujskim jezerom, občinske elaborate ob ustanovitvi občine, kroniko župnijskega urada Markovci o zgodovinskih dejstvih, podatke o lastništvu naših občanov v Šturmovcih in nekdanjem lastništvu na jezeru ter dva sklepa državnega zbora o potrditvi občin z mejami. Upam, da bo sodišče imelo dovolj argumentov za presojo. Takšen način zagovora za mejo v Šturmovcih povzemam tudi z zborov občanov v Markovcih in Novi vasi.«
Na minuli seji občinskega sveta ste potr-
dili proračun za leto 2006. Lahko pojasnite, za kaj ste namenili večino proračunskih sredstev.
»Vesel sem, da smo proračun za leto 2006 sprejeli in da lahko nadaljujemo investicije ter začnemo razne razpise za družbene dejavnosti. Proračunski dohodki za leto 2006 znašajo okrog 550 milijonov, prenosa za nedokončane investicije iz leta 2005 je 380 milijonov, vračil kreditov pa 41 milijonov tolarjev. Skupni prihodki občine Markovci bodo znašali okrog 971 milijonov tolarjev. Prihodki so usklajeni z odhodki. Investicijski odhodki (dvorana, vežica, kanalizacija, gasilska domova) znašajo okrog 600 milijonov, za obvezne dejavnosti občine (družbene dejavnosti) bo
treba odšteti okrog 220, za ostale občinske dejavnosti in upravo pa 151 milijonov tolarjev. Velikokrat se premalo zavedamo, daje delo naj večja dobrina, ki je v evoluciji ustvarila človeka in današnjo civilizacijo ter standard, ki ga imamo.«
Kakšna pa naj bo čestitka občanom ob novem letu?
»Vsem ljudem, predvsem pa našim občanom, želim zdravja, da se bodo mladi lahko učili, vsi dela zmožni lahko delali in resnični brezposelni delo dobili. To je Že del sreče, ki jo tudi želim vsem v letu 2006.«
Besedilo: MZ Foto: Martin Ozmec, MZ
ŠE O GRADNJI MRLIŠKE VEŽICE ...
Izgradnja mrliške vežice je razdeljena na dve fazi, in sicer: prva faza zajema kompletno izvedbo vežice, v kateri se lahko izvajajo poslovilne slovesnosti. V celoti se zaključi mrliška vežica, notranji poslovilni prostor, sanitarije, prostor za duhovnika, prostor za orodje in priročna kuhinja. Druga faza zajema rušenje obstoječe vežice in izgradnjo zunanjega poslovilnega prostora z ureditvijo okolice. Aktivnosti pri izgradnji prve faze mrliške vežice so v zaključni fazi, saj se izvajajo zaključna obrtniška dela, in sicer: vgrajena so vsa zunanja alu in lesena vrata, v vežici je položen naravni kamen, izvajajo se slikopleskarska dela, polagajo se keramične ploščice, končana je groba instalacija strojnih in elektro insta-
lacij. Po 20. 12. 2005 se prične montaža sanitarne opreme, luči, stikal ... Prva faza mrliške vežice bo zaključena do 25. 12. 2005. V zadnjem tednu decembra 2005 se izvede izpraznitev obstoječe vežice in se jo pripravi za rušenje. Z 9. 1. 2006 se poruši obstoječa vežica in se do 31. 1. 2006 izvede zunanji pokriti poslovilni prostor z ureditvijo okolice. Sama izvedba fasade na objektu se izvede konec meseca marca oziroma v prvem tednu meseca aprila 2006.
...in večnamenske dvorane v Markovcih
Na objektu večnamenske dvorane Markovci so zaključena gradbena dela in se intenzivno izvajajo zaključna obrtniška
dela v samem objektu. Objekt je v celoti pokrit in zaprt. V notranjosti se izvajajo naslednja obrtniška dela: montaža podkon-strukcije za spuščeni fibroakustik strop, montaža podkonstrukcije za leseno stensko oblogo, montaža seval, montaža sider za športno opremo, polaganje talnega gretja, izdelava razvodov strojnih in elektro instalacij. Na zunanji ureditvi se izvaja oporni AB-zid, v celoti so položeni betonski robniki, in v kolikor bo prišlo do otoplitve, se izvede fina izravnava zgornjega ustroja parkirišča. Končani rok izvedbe vseh del, vključno z opremo na večnamenski dvorani Markovci, je predviden konec meseca februarja 2006.
Zdenka Pauko
Občinska uprava poroča o ...
TREH SEJAH OBČINSKEGA SVETA
Od zadnjega poročanja s sej občinskega sveta Občine Markovci so bile kar tri seje: oktobra, novembra in slednja decembra letošnjega leta.
Oktobrska seja občinskega sveta je bila v četrtek, 20. 10. Osrednja točka dnevnega reda je bil odlok o rebalansu proračuna za letošnje leto, s katerim so svetniki potrdili posamezne prerazporeditve proračunskih postavk in na novo razdelili 105 milijonov tolarjev, za kolikor se je z rebalansom letošnji proračun tudi povečal. Soglasno so sprejeli tudi Odlok o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine Markovci. Na podlagi sprejetega odloka so sprejeli tudi Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun cen storitev obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine Markovci. Pravilnik določa način obračunavanja cen storitev zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov. Tako odlok kot pravilnik sta priložena decembrski številki Markovskega lista.
Novembrska seja
Novembrska seja občinskega sveta je bila 17. 11. Kar 15 točk dnevnega reda je bilo obravnavanih, med njimi pa osrednjega pomena sprejem osnutka Odloka o proračunu za prihodnje leto. Taje predvideval 550 milijonov tolarjev prihodkov in odhodkov. K temu je potrebno dodati še 380 privarčevanih milijonov iz preteklih let, ki so namenjeni plačilu izgradnje večnamenske dvorane v Markovcih. Posamezni svetniki so želeli spremeniti osnutek proračuna predvsem z dodatnim financiranjem investicij, ki so že v teku po posameznih vaseh oziroma novih, toda na koncu so svetniki na predlog župana sprejeli osnutek proračuna za leto 2006 v predloženi vsebini.
Sklenili so tudi, da se poveča število točk za nezazidana stavbna zemljišča za poslovni namen, predvsem iz razloga, da podjetniki v obrtni coni, ki so lastniki zemljišč, čim prej pričnejo gradnjo oziroma samo dejavnost. Niso pa se strinjali z dodatnim številom točk za nezazidana stavbna zemljišča za počitniški in stanovanjski namen. V ta namen so sprejeli osnutek Odloka o spremembah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Za inflacijski
faktor 2,3 so povišali tudi plačilo zastavonoši in govornikom na pogrebih, priključ-nino na KTV-sistem, komunalno takso ter najemnino za najete grobove. V nadaljevanju so obravnavali vlogo Knjižnice Ptuj za soglasje h kandidatu za direktorja. Soglasja niso podali, temveč so sklenili, da bodo o zadevi odločili, ko bo inšpektorat za delo iz Ljubljane izvedel inšpekcijski nadzor nad postopkom imenovanja direktorja javnega zavoda Knjižnica Ivana Potrča Ptuj.
Svetniki so bili seznanjeni tudi s sklepom Računskega sodišča o izvedbi revizije za področje protipožarne varnosti. Zupan je svetnike seznanil tudi o odstopu Gorenjskih elektrarn od namere izgradnje sončne elektrarne na strehi nove telovadnice v Markovcih.
Županje svetnike seznanil tudi z dopisom odvetniške pisarne, ki zastopa Eko-les in ki svetnikom predlaga, da ponovno odločajo o umestitvi Eko-lesa v obrtno cono Novi Jork, seznanja pa jih tudi z višino škode, ki je nastala Eko-lesu zaradi zavrnitve sprememb zazidalnega načrta. Svetniki so sklenili, da ostanejo pri prvotnem sklepu in da ne bodo spremenili zazidalnega načrta po predlogu Eko-lesa.
Na koncu so se seznanili tudi z dogodki ob postavitvi table na občinski cesti Markovci-Videm. Verjamem, da je problematika okrog postavitve table vsem dobro poznana, saj mediji tedensko poročajo. Občinski svet se je odločno zavzel, da brani obstoječo občinsko mejo in nikakor ne priznava meje, ki jo hočejo Videmčani. Svoje bo seveda na koncu reklo Upravno sodišče, o čemer bomo sprotno obveščali.
Decembrska seja
Zadnja seja je bila 15. decembra. Po začetnih formalnostih so občinski svetniki sprejeli spremembe Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Markovci. Z zadnjimi spremembami odloka se povečuje plačilo za nezazidana stavbna zemljišča v obrtni coni Novi Jork, predvsem z namenom, da bi podjetniki čim prej začeli pozidavati zemljišča oziroma opravljati dejavnosti. Povečane so tudi točke za namen proizvodnje in pridobivanja električne in toplotne energije. Nespremenjeno ostaja plačilo za zazidana stavbna zemljišča za stanovanjski namen ter za ostali poslovni namen. Ko je bil predlog proračuna za prihodnje leto obravnavan že na dveh predhodnih sejah, je bil tokrat sprejet, skupaj z devetimi županovimi
amandmaji.
V nadaljevanju seje so svetniki sprejeli še osnutek koncesijskega akta za zbiranje, prevoz in odlaganje komunalnih odpadkov. Sledila je potrditev dokumenta identifikacije programa za kanalizacijo Markovci-Zabovci, pri čemer se svetniki niso mogli sprijazniti z dejstvom, da lastniki zemljišč ob cesti v Markovcih ne dovolijo odkupa potrebnega zemljišča za pločnik, tako še naprej ostaja »enonogi« pločnik, saj ceste na nasprotni strani ni mogoče širiti.
Seznanili so se z vsebino ponovnega dopisa odvetnika Eko-lesa in ponovno sklenili, da občinski svet ne sprejema sprememb zazidalnega načrta za obrtno cono Novi Jork po predlogu Eko-lesa, kar pomeni, da ostaja v veljavi obstoječi zazidalni načrt.
Kot že na nekaj sejah tudi tokrat ni šlo brez obravnave problematike meje s sosednjo občino Videm. Markovski občinski svetniki so tokrat zahtevali, da se ne glede na to, da teče uradni postopek na sodišču, tablo, ki označuje območje občine Markovci in ki jo Videmčani vneto odstranjujejo, postavi nazaj na njeno mesto. Prav tako so se seznanili s postopkom, ki ga pelje občinska uprava glede zavajajočega zemljevida na fasadi videmske osnovne šole. Občinska uprava je svetnike seznanila tudi s poročili o dodeljenih občinskih pomočeh, namenjenih za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter za ohranjanje in razvoj malega gospodarstva. Prav tako so bili seznanjeni z razdelitvijo sredstev upravičencem po toči v letu 2005. Župan je za blažitev posledic toče razdelil 2 milijona tolarjev rezerve, predvsem za 100-odstotno uničenje vrtnin - paprike 17 občanom s prizadetega območja Prvencev, Bukovcev in Stojncev. Seznanili so se tudi s poročilom Inšpekcije za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano o pregledu govedoreje v farmah v Sobetincih, ki ne izkazuje nepravilnosti.
Občinski svetniki so leto 2005 zaključili delovno in uspešno, česar z obilico zdravja želim za prihajajoče leto 2006 tudi Vam, spoštovani občani občine Markovci v svojem imenu in v imenu celotne občinske uprave.
MBK

Meja z občino Videm
ZEMLJEPIS IZ PONAREJENE KARTE
Da videmsko stavbo osnovne šole krasi ogromen zemljevid domače občine, smo verjetno že vsi opazili■ Malokdo pa je opazil, da je zemljevid napačen, zavajajoč. Mejo svoje občine so namreč zarisali globoko v notranjost markovske občine. Morda je le pleskarju zaneslo roko s čopičem preveč na desno. Mogoče je pihal močan veter ali pa je preveč potegnil magnet na markovskem jezeru.
Da bi dobili odgovore na zastavljena vprašanja, smo videmsko občino prijazno zaprosili, da nam povedo, kateri uradni dokument je bil podlaga za izris takšne napačne oziroma zavajajoče karte na njihovi stavbi osnovne šole. Odgovorili so nam, da bi razkritje teh podatkov škodovalo javnemu interesu. Glej ga zlomka - kako si nekateri razlagajo javne interese! Težko namreč razumemo, da bi lahko bila laž v javnem interesu, še težje, če z njo postreže lokalna oblast. Zemljevid je že od »pamtiveka« pomemben dokument, ne glede na to, če je narisan v votlini, na skali, papirusu, tabli ali na fasadi osnovne šole. Po njem so se in se še ravnajo popotniki, mornarji in celo piloti v zraku, da ne zaidejo. Seveda pa morajo biti resnični.
Zemljevid na videmski osnovni šoli zavaja vsakogar, ki se po njem orientira, razen če seveda ni namen Videmčanov posnemati Columba, kije po pomoti odkril markovsko jezero - pardon - Ameriko! Zanašajoč se na javni zemljevid so zavedeni radovedni popotniki, turisti, naključni mimoidoči, predvsem pa domači prebivalci, saj bi lahko kdo še utonil v markovskem jezeru, misleč, da se nahaja na varnem domačem
KOMEMORIACIJA OB DNEVU MRTVIH
Osrednja občinska komemoracija ob dnevu mrtvih v občini Markovci je bila 1. novembra. Zupan Franc Kekec, podžupan Franc Kostanjevec in svetnik Karl Majcen so pred spomenik žrtvam vojn na pokopališču položili cvetje, pripravili pa so tudi krajšo proslavo. Na komemoraciji so nastopili učenci osnovne šole, godba na pihala in moški pevski zbor.
MZ
terenu.
Če bi bila ponarejena karta izrisana na občinski stavbi, bi morda to opravičeval rek, da je politika pač umazana, toda da je umazana tudi hiša učenosti - s tem se mnogi pač ne moremo sprijazniti. Vsaj osnovnošolski mladini bi morali postreči z resničnimi in verodostojnimi podatki. Od otrok vendar zahtevamo, da govorijo resnico, hkrati pa jih učimo zemljepisa iz lažnih zemljevidov, tako da še domač-
ih krajev ne morejo poznati. Če pravega oziroma resničnega zemljevida ni mogoče kupiti v vaški trgovini, se ga pa zagotovo dobi na ptujski geodetski upravi ali na občinski upravi sosednje občine. Le iz takega zemljevida bi se otroci smeli učiti zemljepisa, če je že za odrasle občane to nepomembno.
MBK Foto: MZ
ZADNJA POT, pogrebne storitve
Markovci 33 2281 Markovci Tek: 031/ 730-829 (24ur)
In ko pride konec, smo tisti, ki ostanemo, postavljeni pred dejstvo - poti nazaj
več ni.
Hudo nam je, izgubili smo ljubljeno osebo, na nas pa je, da se od nje dostojno
poslovimo.
Ob boleči izgubi najdražjih nas lahko pokličete na telefon: 031/730-829 (24 ur na dan), najdete pa nas lahko tudi v Markovcih 33.
Kompleten pogreb že za 100.000 tolarjev.

Pazljivo z odpadki!
Opravljanje obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja in prevoza ter odstranjevanje komunalnih odpadkov se izvaja za celotno območje občine Markovci. Način, predmet in pogoje pa določa Odlok o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju mestne občine Ptuj (Uradni list RS, št. 97/05). Nadzor nad izvajanjem določil navedenega odloka izvaja pristojni občinski pre-krškovni inšpekcijski organ ter občinska uprava občine Markovci. Za zagotavljanje kakovostne javne službe je na celotnem območju občine Markovci uvedeno ločeno zbiranje komunalnih odpadkov, ki je obvezno za vse povzročitelje komunalnih odpadkov.
Komunalna inšpekcija Skupne občinske uprave in izvajalec javne službe Cisto mesto Ptuj ugotavljata, da nekateri občani in občanke občine Markovci na nameščene zbiralnice ločenih frakcij odlagajo komunalne odpadke ob posodah, oziroma tudi takšne odpadke, ki ne spadajo na zbiralnico ločenih frakcij. Nepravilno ločevanje odpadkov predstavlja velik problem, ki se kaže v onesnaževanju okolice in njenem izgledu. Neodgovorno odlaganje odpadkov ob posodah pomeni kazenje okolice, dodatno delo za izvajalca, težave v tehnološkem procesu ločevanja odpadkov v čiste frakcije na CERO Gajke, posledično pa tudi zvišuje stroške javne službe.
Uporabnike storitve javne službe OPOZARJAMO, da je dovoljeno odlagati odpadke izključno v namenske posode, ki so nameščene NA ZBIRALNICAH LOČENIH FRAKCIJ in opremljene z napisom:
-	PAPIR: odlagamo časopise, revije, prospekte, zvezke, »knjige«, brošure, pisarniški in računalniški papir, embalažni papir in kartonske škatle vseh vrst in velikosti - ki jih je pred odlaganjem potrebno raztrgati, druge izdelke iz papirja in kartona,
-	STEKLO: odlagamo vse vrste steklenic, kozarcev za vlaganje in druge steklene posode, s katerih odstranimo vse nestekle-ne dele; ne sme biti umazano,
-	PLASTIČNA EMBALAŽA: odlagamo plastenke brezalkoholnih in alkoholnih pijač,
-	PLOČEVINKE: odlagamo odpadke
OPOZORILO
iz pločevink vseh vrst pijač in hrane, če so čiste.
Kmetovalci, ki se ukvarjajo s pridelavo vrtnin, tisti, ki imajo seno v balah in PVC-folijah, jih morajo dostaviti sami na zbirni center, ne pa odlagati na zbiralnicah ločenih frakcij.
Biološko razgradljive in kuhinjske odpadke, kjer je to možno, kompostiramo na domačem kompostniku, če povzročitelji odpadkov izpolnjujejo pogoje za kompostiranje teh odpadkov, sicer pa jih smemo odlagati edino in le v dodatno posodo BIOLOŠKI ODPADKI, ki jo lahko naročite na Čistem mestu (mednje sodijo suhi organski odpadki: ostanki hrane, kruh; ostanki hrane iz pločevink in kozarcev za vlaganje brez tekočin, ostanki od priprave hrane: zelenjava, sadje, olupki, lupine orehov, lešnikov ...; jajčne lupine, ostanki mlečnih izdelkov ter pokvarjeni mlečni in mokasti prehrambeni proizvodi, kavna gošča in kavni filtri, čaj in čajne vrečke, volneni in bombažni ostanki, lasje, perje, higienski papir: serviete, papirnati robčki; odmrle rastline, stara zemlja za rože, pokošena trava, plevel, listje in drugi vrtni odpadki, obrezano grmičevje, žive meje, drevesni ostanki, žagovina. Pozor! v posodo za biološke odpadke ni dovoljeno odlagati pepela, vseh vrst tekočin, olj in masti, sanitarnih izdelkov, kosti, plenic, vsebine sesalnikov, drugih sestavljenih bioloških odpadkov.
V posodo z nalepko »ostali odpadki«, ki jo mora imeti vsako individualno gospodinjstvo, pa odlagamo OSTALE ali mešane odpadke (to so odpadki, ki jih ni mogoče odložiti v nobeno posodo za ločeno zbiranje, ki ne sodijo med nevarne, kosovne ali gradbene odpadke in jih ni mogoče izločiti kot »koristni« odpadek, polivinilaste vrečke in sestavljivi materiali: tetrapaki vseh vrst, kovinska embalaža, ohlajen pepel, odpadna trda plastika in druga odpadna plastična embalaža) in končajo na odlagališču.
Na zbirni center Gajke pa je lastni dovoz odpadkov za občane, vključene v redni odvoz komunalnih odpadkov, brezplačen. V kolikor pa ni možen lastni prevoz, ga lahko posebej naročite na Čistem mestu. V tem primeru je seveda potrebno poravnati le stroške prevoza.
Obratovalni čas zbirnega centra Gajke je letni in zimski. Letni je vsak delovnik od 8. do 20. ure, zimski vsak delovnik od
8. do 19. ure. V soboto pa od 8. do 14. ure. Torej je dovoz odpadkov izven določnega obratovalnega časa prepovedan in se povzročitelja, ki ne spoštuje določil materialnega predpisa in ravna v nasprotju z njimi in nadzorom nepravilnega ravnanja z ukrepom prekrškovnega organa, kaznuje.
Za skupine odpadkov, kot so: NEVARNI GOSPODINJSKI ODPADKI (odpadna olja, škropiva, zdravila, barve, lepila, hladilne tekočine, kozmetični izdelki, akumulatorji, živosrebmi termometri, baterijski vložki, zaoljene krpe, filtri, zaščitna sredstva ...), KOSOVNI ODPADKI (bela tehnika, pohištvo, talne obloge, žimnice, električni aparati, kolesa OBLAČILA in OBUTEV, za katerih odstranitev poskrbi Čisto mesto Ptuj na poseben način, v posebej pripravljenih zbiralnih akcijah, o katerih so gospodinjstva pravočasno obveščena.
V kolikor se pojavi potreba po oddaji tovrstnih odpadkov ali ločenih frakcij večjih količin med letom izven termina posamezne akcije, lahko krajani tudi sami pripeljete odpadke na zbirni center na CERO Gajke.
Po dikciji določila navedenega odloka je PREPOVEDANO SEŽIGANJE komunalnih odpadkov, vključno s sežiganjem odpadkov z vrtov (trava, listje, vejevje), na prostem, na mestu nastanka, v gospodinjskih kuriščih, v kotlovnicah in podobno.
Vsem povzročiteljem komunalnih odpadkov, ki opustijo pravilno uporabo odlaganja naštetih skupin odpadkov po navedenem odloku kot posledica sledi kazen, in sicer z globo 350.000,00 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, z globo 100.000,00 tolarjev samostojni podjetnik posameznik, odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ter fizična oseba.
Majda Murko, komunalna inšpektorica
Policija svetuje
LEPŠE BREZ PETARD
Policisti se vsako leto v času praznovanja božičnih in novoletnih praznikov srečujemo s pojavi množičnega metanja petard in uporabe drugih pirotehničnih sredstev in izdelkov. Pri tem je takšno početje določenim posameznikom in skupinam v zabavo, za večino pa neprijetno in predstavlja svojevrstno nasilje nad ljudmi.
Nepremišljena, predvsem pa neprevidna in objestna uporaba pirotehničnih izdelkov pogosto povzroča nezaželene posledice, telesne poškodbe, vznemirja ljudi in živali in tudi onesnažuje okolje. Naj pogostejše poškodbe so opekline, raztrganine rok, poškodbe oči itd.
Kljub prizadevanju policije se moramo zavedati, da je nepremišljena uporaba pirotehničnih izdelkov problem vseh. Zato prosimo vse, predvsem pa starše in skrbnike, da z opozarjanjem na nevarnosti in možne posledice takega početja ter s svojim lastnim
zgledom pripomorejo k preprečevanju in zmanjševanju posledic takih ravnanj. S skupnimi prizadevanji se je mogoče izogniti marsikateri nevarnosti in usodni posledici.
Če se pa petardam ne moreš upreti, bodi previden pri uporabi in
-	upoštevaj navodila proizvajalca,
-	ne ogrožaj drugih,
-	ob aktiviranju takoj odvrzi,
-	ne pobiraj odvrženih petard.
Spoštujmo pravico sosedov, otrok in starejših, da v miru praznujejo praznike, zato ne mečimo petard v njihovo bližino in pred njihove domove in se vprašajmo, ali so oslepitve, opečeni prsti, prestrašeni sosedi in materialna škoda VREDNI POKA PETARDE.
Marjan Vrbnjak, vodja policijskega okoliša
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
POHVALA PROJEKTU PASOVČEK
Občina Markovci je pred nedavnim gostila posvet predsednikov občinskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu z območja upravne enote Ptuj.
Posveta se je udeležil tudi predsednik republiškega sveta Bojan Žlender, ki je ugotavljal, da se število prometnih nesreč v Sloveniji zmanjšuje. »Čeprav je žrtev prometnih nesreč manj, pa ciljev nacionalnega programa varnosti še nismo uspeli doseči. Ta predvideva, da na naših cestah ne bi umrlo več kot 210 udeležencev in noben otrok, oziroma oseba stara do 19 let.« Žlender je prometno varnostne razmere na območju UE Ptuj ocenil ugodno, pri tem pa je poudaril, da imajo pomemben prispevek pri tem poleg policije predvsem občinski sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Pomočnik komandirja ptujske policijske
postaje Boris Kozen-burger je pojasnil, da je v letošnjem letu število prometnih nesreč na območju UE Ptuj v upadanju, manj pa je tudi smrtnih žrtev prometnih nesreč in hudo poškodovanih udeležencev.
Pohvalo pa so zbrani na posvetu namenili tudi projektu Pasovč-ek, ki so ga letos spomladi izvedli v vrtcu Markovci. Gre za evropski projekt EUCHIRES, ki daje poudarek promociji pravilne uporabe otroških varnostnih sedežev. V projekt so bili vključeni otroci stari od 4 do 6 let. Cilj projekta je bilo seznanjenje in osvešč-
anje otrok in staršev z varnim in nevarnim ravnanjem v prometu. Projekt v vrtcu Markovci sta vodili vzgojiteljici Sonja Ambrož in Helena Vogrinec.
Besedilo: MZ Foto: Martin Ozmec
w
Snežinke tiho prekrijejo sledi, a čas naj ne zabriše dragocenih človeških vezi, ki stkali smo jih do soljudi. Vesele božične praznike in srečno 2006 Vam želi
Marjan VRBNJAK vodja policijskega okoliša
JUNIJA 2006 BO DEL KANALIZACIJE V MARKOVCIH ZGRAJEN
V dokumentu identifikacije investicijskega programa za kanalizacijo Markovci-Zabovci, ki ga je sprejel občinski svet v decembru 2005, je priložen terminski načrt izgradnje kanalizacije v Markovcih. Gre za kanal od številke 19 do 26 (od Špica do župnišča), ki mora biti predvidoma končan v mesecu juniju 2006.
Istočasno se bo obnovil vodovodni sistem, v zemljo bodo položeni vsi vodniki, obnovljena bo javna razsvetljava in položen nov asfalt. Žal pa bo zaradi subjektivnih razlogov ostal nespremenjen »enonogi pločnik«. Odbor za okolje in prostor se ni strinjal s takim načinom dela.
JL
Nova Slovenija Markovci
LETO PRAZNOVANJ IN VOLITEV
V letošnjem poletju je Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka praznovala svojih prvih pet let obstoja. Nastala je na pobudo dr. Andreja Bajuka ter tistih članov bivše SKD in drugih državljanov RS, ki se niso strinjali z odločitvami vodstva takratne SLS-SKD. Nova Slovenija želi povezovati v javnosti vse državljanke in državljane Republike Slovenije, ki sprejemajo slovenske in evropske kulturne, demokratične, domovinske, moralne in socialne vrednote.
Stranka je ob tem jubileju organizirala več okroglih miz in javnih tribun po vsej Sloveniji ter sklepno slavnostno akademijo v Ljubljani, v septembru pa še tabor ob Zbiljskem jezeru v občini Medvode.
Konec leta je v Novi Gorici potekal 2. redni kongres Nove Slovenije pod geslom Nove možnosti Sloveniji. Na kongresu so bile sprejete nekatere spremembe statuta in programa N.Si (več na www.nsi.si).
Hkrati so bile na kongresu izvedene volitve v vse organe stranke. Kot je bilo že v medijih večkrat objavljeno, vodi stranko še naprej dr. Andrej Bajuk. Za naš občinski odbor je zelo pomembno, da je bil v svet stranke izvoljen Stanislav Toplak.
V začetku decembra je na Ptuju potekal tudi kongres Mlade Slovenije - podmladka N.Si. Pri Mladi Sloveniji se zavedajo, da so gonilna sila N.Si, ki bo v prihodnje še bolj prispevala k rezultatu in razvoju stranke. Tudi ta kongres je bil volilni. Mlada Slovenija je dobila novega predsednika Roberta Ilca. Naša ptujsko-ormoška regija je močno zastopana v vseh organih podmladka. Imamo podpredsednika Alena Salihoviča, predsednika sveta Marka Zihra in še nekaj članov v svetu in izvršilnem odboru podmladka.
Tako kot “na vrhu” smo imeli tudi v občinskem odboru N.Si Markovci zelo delovno leto. V mesecu marcu so člani N.Si izvolili novo vodstvo občinskega odbora in s tem novega predsednika Franca Rožanca. Predsednik je na prvi seji predlagal plan dela za leto 2005, ki temelji na odprtosti stranke do članov in simpatizerjev. Na zadnjih lokalnih volitvah je Nova Slovenija dobila štiri mandate v občinskem svetu in s tem veliko odgovornost do volivk in volivcev. Več o delu svetniške skupine v posebnem članku vodje svetniške skupine Janez Liponik.
Zavedamo se, da smo kot stranka dolžni komunicirati z ljudmi in tako prenašati informacije svetnikov in drugega aktualnega političnega dogajanja v Sloveniji. V ta namen v okviru svetniške skupine izdajamo interno glasilo InfoNSi, ki ga dobijo vsi člani in simpatizerji v naši občini. Da bi se še bolj neposredno povezah s članstvom in simpatizerji, smo julija orga-
nizirali strokovno ekskurzijo v Ljubljano (članek v prejšnji izdaji Lista iz Markovcev). Udeleženci izleta so bili zadovoljni s takšnim pristopom in si v prihodnje želijo še podobnih srečanj.
Za člane in širšo javnost želimo organizirati še več srečanj in strokovnih posvetov. Tako za prihodnje pripravljamo skupaj s svetniško skupino in v povezavi s strokovnimi službami tajništva N.Si in predstavniki ministrstev okroglo mizo. Želimo povabiti ministra za delo, družino in socialne zadeve mag. Janeza Drobniča ter vodjo poslanske skupine Alojza Soka, ki v državnem zboru vodi odbor za kmetijstvo. Z njima bi se pogovorih o aktualnih predlaganih vladnih reformah in vplivih le-teh na socialno politiko ter o ukrepih kmetijske politike v letih 2007 do 2013.
Seveda nas v naslednjem letu čaka še več dela in izzivov. Čakajo nas lokalne volitve, ki predstavljajo za nas veliko odgovornost do samega sebe in do volivcev. Želimo aktivno sodelovati pri delovanju in razvoju naše občine, zato je še kako pomembna izbira pravih kandidatov, ki so vredni našega zaupanja in hkrati sprejemajo naše vrednote, ki so zapisane v programu N.Si. Imamo kandidata za župana, iščemo še kandidate za svetnike. Sprejmite izziv - lahko ste to tudi Vi. Zelo smo veseli vsakega novega člana, saj nam prinašate nove ideje in novo energijo.
Ker so pred nami najlepši prazniki v letu, Vam želimo, da jih praznujte v družbi Vaših najbližjih v miru, sreči, z veliko božičnega blagoslova in naj Vam bo novo leto 2006 uspešno.
Besedilo: Darko Meznarič Foto: Janez Liponik
Svetniška skupina N.Si Markovci z gosti
DELOVANJE SVETNIŠKE SKUPINE N.SI
Svetniška skupina N.Si šteje štiri svetnike, ki se praviloma sestajamo pred vsako pomembno sejo občinskega sveta. Na sestankih obravnavamo dnevni red, ki ga predlaga župan in proučujemo gradivo k posameznim točkam dnevnega reda.
Posebej smo še pozorni pri sprejemanju odlokov, ki naše občane silijo k nekemu določenemu redu ah pa plačevanju dajatev, ki zadnje čase niso male. Seveda imamo na vse to različne poglede, vendar je treba sprejeti skupni kompromis, ki pa ga je še treba uskladiti z ostalimi svetniškimi skupinami.
Svetniška skupina N.Si daje skupaj s člani stranke pobude županu o imenovanju posameznikov v razne svete zavodov in druge organe ter mu svetuje, kako naj sestavi proračun občine za posamezna obdobja. V proračunu se morajo videti vsi porabniki proračuna, videti pa se mora tudi strategija razvoja naših posameznih krajev v občini in same občine. V kolikor tega ne zasledimo, poskušamo z amandmaji (dopolnili) vplivati na že omenjene postavke. Stališča svetniške skupine na seji sveta predstavi vodja svetniške skupine, v razpravo pa se vključujejo vsi svetniki Nove Slovenije.
LJ
Gasilstvo v občini Markovci
GASILSKA ZVEZA SE PRIPRAVLJA NA 3. MANDAT
DELOVANJA
9. decembra so se še zadnjič na skupni seji zbrali vsi člani organov Območne gasilske zveze Ptuj, ki so bili izvoljeni leta 2000. V skladu s Statutom zveze se izteka 2. mandat in pričele so se priprave na volitve, ki bodo marca drugo leto.
Občino Markovci v organih zveze zastopa
12 članov iz vseh osmih gasilskih društev. Naša občina je imela poveljnika zveze vse od leta 1996 do 2003, ko je Janez Liponik postal član poveljstva gasilske zveze Slovenije in regijski poveljnik. Pomembno vlogo v zvezi imajo Branko Kostanjevec, Marjan Hameršak in Franc Panikvar, ki so člani predsedstva, poveljstvo pa dopolnjujejo Marjan Meglič, ki je drugi podpoveljnik zveze, Marjan Mislovič kot občinski poveljnik ter člana poveljstva Ivan Golob in Zlatka Knez. Ostali člani so še v častnem razsodišču in nadzornem odboru.
Vsi omenjeni so še z ostalimi kolegi na skupni seji pregledali opravlje-
no delo v mandatu, ki se izteka. Izrečenih je bilo veliko pohval, še posebej tistim, ki so opravili pomembno delo za obstoj prostovoljnega gasilstva. Ugotovljeno je bilo, da se je gasilstvo v zadnjih desetih letih začelo dobro razvijati s pomočjo občin in da je bilo sprejete kar nekaj zakonodaje v prid gasilstva. Obnovljeni so vsi gasilski domovi, dva sta se zgradila na novo, eden pa se dograjuje. Oprema se nabavlja v skladu s srednjeročnim načrtom in do leta 2009 morajo biti društva opremljena v skladu z Uredbo, ki je bila izdana leta 1999.
In kako razmišljajo sedanji člani organov o sodelovanju v novem mandatu? Prav gotovo bomo videli nekaj novih obrazov, od katerih se pričakuje nov svež zagon in tako bo gasilska organizacija nadaljevala z zastavljenimi cilji.
Besedilo in foto: Janez Liponik

m »
! sp
'»■iz« :y
. 't :	7	■
Ig *: s
hie,.
• ‘KČ*

PREGLED GASILSKIH DRUŠTEV
Letošnji pregled pripravljenosti gasilskih društev je opravil občinski poveljnik s svojimi pomočniki v nedeljo, 6 novembra, v vseh osmih društvih.
Preverjal je številčnost operativnih članov, stanje opreme in obvladovanje taktike v različnih primerih nesreč. Društva so kategorizirana in od kategorije društva je bila tudi zahteva pokazanega različna.
Pregled je bil izveden v dopoldanskem času, v popoldanskem času pa je bila še skupna vaja za PGD Markovci, Bukovci in Novo vas v Gasilskem domu Markovci. Simuliral se
je požar v zaprtem prostoru v prvem nadstropju, v katerem je bila starejša oseba. V vaji so gasilci morali pokazati znanje uporabe dihalnih aparatov, odstranjevanja kuhinjske plinske posode, reševanja ponesrečenega in gašenje s Turbo matic ročnikom.
Vajo si je ogledal župan Franc Kekec, predsednik komisije za zaščito in reševanje Milan Majer in po obrazih sodeč in izrečenih besedah so bili prisotni zadovoljni s prikazano vajo.
Besedilo in foto: Janez Liponik
Plan občnih zborov PGD v občini Markovci. Vsi se pričnejo ob 18.00.
	PGD	Datum	Delagat
1	Prvenci-Strelci	07. 01.2006	Franc Prelog- PGD Markovci
2	Bukovci	14. 01.2006	Martin Zamuda- PGD Borovci
3	Nova vas	21. 01. 2006	Marjan Ambrož- PGD Stojnci
4	Sobetinci	28. 01. 2006	Igor Ambrož- PGD Zabovci
5	Stojnci	04. 02. 2006	Franc Bezjak- PGD Prvenci-Strelci
6	Zabovci	11.02. 2006	Slavko Horvat- PGD Bukovci
7	Borovci	18. 02. 2006	Aleš Bezjak- PGD Nova vas
8	Markovci	11.03. 2006	Marjan Bezjak- PGD Sobetinci
9	Zavrč	18. 03. 2006	Konrad Šmigoc- PGD Nova vas
Gasilstvo v občini Markovci
ZBRALI SO SE GASILSKI VETERANI
Stanko Veselič je za svoje veliko delo v gasilski organizaciji požel velik aplavz, iz rok člana predsedstva OGZ Ptuj Janeza Markoviča pa je prejel simbolično darilo.
V soboto, 29. oktobra, so se že devetič zbrali gasilski veterani na rednem srečanju, ki ga organizira Območna gasilska zveza Ptuj.
Organizatorje z udeležbo zadovoljen, saj se jih je zbralo 142, kar sicer ni največ, je pa to dober znak, da si naši naj starejši člani takih srečanj želijo. Gasilski veterani so tisti, ki so dopolnili 63 let starosti, in gasilske veteranke so tiste, ki so dopolnile 55 let.
Gasilski veterani se zberejo na povabilo predsednika zveze enkrat letno. Takrat se srečajo s svojimi stanovskimi kolegi širšega ptujskega območja (nekoč velike gasilske zveze) in se radi spominjajo težkih, a lepih časov. Iz njihovih ustje slišati marsikatero lepo zgodbo, ki se je ohranila zaradi lepe vsebine ali geste takratnih gasilcev, pa tudi katero žalostno, ki pa je zaradi časovne oddaljenosti že skoraj zbledela.
Srečanja se prav tako radi udeležijo povabljeni župani in podžupani vseh štirih občin, ki sestavljajo gasilsko zvezo. V nagovorih županov je opaziti delček zmede ali rahlo tresoč se glas, kajti veterani poslušajo pozorno in na koncu nič ne rečejo, le z rahlim ploskanjem potrdijo povedane besede le-teh.
Po pozdravnem nagovoru predsednika zveze Francija Vogrinca so spregovorili zbranim veteranom še predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eory,
Janez Markovič, član predsedstva, odgovoren za delo gasilskih veteranov. Janez Liponik, član poveljstva GZS, in Janez Merc, član predsedstva GZS, pa sta govorila o razvoju in načrtih gasilstva v Sloveniji v naslednjih nekaj letih.
V imenu županov je spregovoril župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan, ki jih je naprej pozdravil, nato pa govoril o pomembnosti prostovoljnega dela v današnjem času.
Predsednik zveze Franci Vogrinec in član predsedstva zveze Janez Markovič sta ob zaključku srečanja izpostavila tri veterane, ki so se s svojim delom globoko zapisali v gasilski organizaciji. To so Marjan Berlič iz Ptuja, Janez Lipavšek iz Hajdoš in Stan-
ko Veselič iz Bukovcev.
Stanko Veselič je opravljal številne gasilske funkcije, od predsednika društva do sektorskega poveljnika, prav gotovo pa brez njega ne bi bilo v Bukovcih takega gasilskega doma, kot je sedaj. Prisotni veterani in gostje so ob prebiranju zapiskov o njegovih delih prisrčno zaploskali, zato mu tudi mi izražamo globoko spoštovanje in zahvalo.
Besedilo in foto: Janez Liponik
STROKOVNA GASILSKA EKSKURZIJA ČLANIC OBČINSKEGA
POVELJSTVA MARKOVCI
Občinsko poveljstvo (OP) Markovci je v tem letu organiziralo v sklopu dela s članicami zraven posveta tudi strokovno ekskurzijo.
Ogledali smo si, kako delujejo članice na drugem koncu naše prelepe domovine.
Vodja članic v OP Markovci Marija Janžel je skupaj s poveljnikom OP Marjanom Mislovičem pripravila program in relacijo ekskurzije. Po društvih se je zbralo skupno 52 članic. Ob napovedanem datumu lepo sončno soboto so se odpravile proti Šoštanju, najprej so si ogledale termoelektrarno, nato pa še gasilski dom. Po obilni malici je sledil ogled toplic v Topolšici. Sprejela nas je predstavnica toplic, ki je preko filma prikazala - opisala, kaj vse ponujajo toplice in kakšno zdravilno moč imajo. Dobri dve uri je bilo kopanja po želji. Tiste, ki se niso odločile za kopanje, pa so si lahko ogledale multivizijo o podpisu
kapitulacije Nemčije, ki sta jo podpisala naš in nemški oficir prav v tem kraju.
Pika na i je bil ogled Kavčnikove domačije - dimnice v Zavodjah, visoko v hribih, ki je pravi biser slovenske kmečke arhitekture. Njen pomen ima celo evropske razsežnosti, saj je do danes obveljala za najjužnejši ohranjeni primerek dimnice v evropskem alpskem prostoru. Najstarejši del domačije je dimnica, ki je nastala po nekaterih ocenah pred skoraj štiristo leti. Dimnična celica je bila edini bivalni prostor Kavčnikove domačije, njen osrednji del pa sta bila ognjišče in peč. Tudi sam sem doživel svoj čar, saj sem lahko zaigral na frajtonarico, ki je stara krepko čez sto let.
Po večernem razvedrilu so se članice polne doživetij z živahnim petjem v poznih urah vrnile domov.
Besedilo: Ivan Golob Foto: Martina Zamuda
Prostovoljno gasilsko društvo Borovci
OPRAVLJENO DELO V LETU 2005
Članice in člani PGD Borovci ob pregledu društva
6. 11. 2005
Prostovoljno gasilsko društvo Borovci si je na letošnjem občnem zboru zastavilo naloge na operativnem in gospodarskem področju.
Na operativnem področju so planirane in tudi izvedene vaje vsako četrto nedeljo v mesecu. V mesecu februarju smo nabavili dva nova dihalna aparata. Za uporabo dihalnih aparatov pa sta se usposobila dva naša člana. Sodelovali smo na paradi ob florjanovi nedelji v Stojncih in na Ptuju. Pričele so se priprave in vaje za pregled operativne sposobnosti, ki smo se ga udeležili s člansko in pionirsko desetino. Člani so se udeležili tekmovanja OGZ Ptuj v Hajdošah. V hidrantni ligi so članice sodelovale sedemkrat in dosegle lepe rezultate, v skupni uvrstitvi so dosegle peto mesto. Članice so se udeležile tudi tekmovanja v hidrantni vaji v Velovleku in v Pacinju. Člani smo se udeležili tudi mednarodnega tekmovanja v Bukovcih in v Dornavi. Dan gasilcev smo praznovali v Podvincih. Naši
člani so si tudi ogledali olimpijado v Varaždinu. Organizirali smo tudi tekmovanje za pokal Borovec, kjer je sodelovalo sedem desetin. Pregledali smo tudi hidrantno omrežje in dostavili zapisnik o uporabnosti le-teh na Občino Markovci. Sodelovali smo na vaji Polje 2005, ki jo vsako leto organiziramo PGD Borovci, PGD Sobetinci, PGD Prvenci-Strelci. Letos se nam je pridružilo še PGD Zabovci.
Tudi na naše veterane nismo pozabili, saj so se udeležili srečanja v gasilskem domu na Ptuju. Na gospodarskem področju pa posvečamo veliko pozornost urejenosti gasilskega doma in okolice. Letos smo dobili tudi priznanje za naj lepše urejen gasilski dom. Izdelani pa so že tudi načrti za izdelavo novih pisarn v mansardi, kijih nujno potrebujemo. Orodje in opremo dobro vzdržujemo. Nabaviti pa bomo morali še nekaj osebne zaščitne opreme za gasilce. Upamo, da bomo
s pomočjo Občine Markovci in vaščanov uspeli še lepše urediti naš gasilski dom, ki je ponos naše vasi.
Vsem našim članom in članicam želi upravni in nadzorni odbor PGD Borovci doživete božične praznike, v novem letu pa predvsem zdravja in poguma.
Martin Zamuda, poveljnik PGD Borovci Foto: arhiv PDG Borovci
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO PRVENCI-STRELCI
Gasilci smo prav tako obrnili zadnji list na koledarju. Skozi vse leto se je marsikaj dogajalo, tako na operativnem kot tudi tekmovalnem in organizacijskem področju, bodisi doma, v občinskem poveljstvu ali na Območni gasilski zvezi v Ptuju.
Domači poveljnik Franc Bezjak nas vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. uri postroji pred gasilskim domom, da izvedemo vaje po planu, ki smo si jih zastavili na občnem zboru. Vsako spomlad konec aprila imamo gasilci obvezen pregled operativne sposobnosti za vsa društva v našem občinskem poveljstvu. Tokrat je to bilo v Sobetincih, naslednjo leto pa bo pri nas v Prvencih, saj imamo tudi mi svoj športni park. Do sedaj tega namreč nismo mogli izvajati, ker ni bilo primernega prostora. Gasilci se lahko v teh novih časih spet z uniformami udeležujemo bogoslužja, ki ga imamo v Stojncih na praznik sv. Florjana, kije naš zaščitnik. V čast sv. Florjanu smo se udeležili prve velike gasilske parade na Ptuju. Veliko uniformiranih gasilcev je s strumnim korakom zakorakalo po mestnih ulicah, dobili smo velik aplavz. Gasilci imamo vsako leto tudi svoj praznik, in sicer dan gasilca. Lansko leto je bila ta slavnost v naši vasi, ko smo slavili tudi 20-letnico delovanja. To leto pa smo se udeležili enake slavnosti v Podvincih.
Na področju operative je v našem društvu
čez celo leto pestro. Izvajati se morajo vsi programi usposabljanja, ki jih imamo po programu izobraževanja in vaje, ki so potrebne za dobre rezultate na raznih tekmovanjih. Naša članska ekipa vloži veliko treninga v vajo iz hidranta, ki poteka na nivoju medobčinske lige treh zvez: Ptuja, Dornave in Gorišnice. V tej tekmovalni sezoni, ki je bila zaključena v Nova vasi, smo se uvrstili med prvih pet.
S poveljnikom sva se letos udeležila strokovne ekskurzije - sejma v Hanovru. Vodja članic Dragica Vrbančič se je v spremstvu devetih članic udeležila skupne strokovne in razvedrilne ekskurzije po Velenjski kotlini. Organizator je bilo Občinsko poveljstvo Markovci. Zelo pohvalno je, da se je organiziralo tudi nekaj za naše doma čakajoče, ko smo mi moški v raznih akcijah in ...
V mesecu oktobru je potekala skupna vaja Polje 2005: »Požar na hangerju kluba Lastovka«, ki ima vzletno in pristajalno stezo v naši vasi. Vaja je zahtevala zelo strokoven pristop vseh enot. Vodja intervencije je bil poveljnik Franc Bezjak. Na vaji je bil prisoten poveljnik občinskega poveljstva Marjan Mislovič ter poveljnik OGZ Ptuj Zvonko Glažar s svojimi pomočniki, ki smo na koncu naredili temeljito analizo o izvajanju vaje. Prav v istem mesecu smo imeli svojo društveno vajo
»dimniški požar«. Kraj in temo vaje je določil poveljnik OGZ Ptuj ob prihodu v naše društvo skupaj z inštruktorji. Sledila je tudi temeljita analiza same vaje z manjšimi popravki. Dimniški požar je zelo zapletena nesreča, kajti na podstrešju in okrog dimnikov je marsikaj, vratca so lahko dotrajana, tramovi so lahko ob dimniku, ponekod so speljani celo skozi zid dimnika ...
Predsednik PGD Prvenci-Strelci Matej Bezjak skrbi za organizacijski del v našem društvu. Gasilci vsako leto postavimo majsko drevo, in sicer s skupnim srečanjem članov in vaščanov ob kresu, ki ga pripravijo mladi. V začetku tega meseca je organiziral prvo srečanje ob zaključku leta za vse člane in vaščane, povabil je tudi oba vaška odbora, vse predstavnike društev, aktivov in predstavnikov občinskih društev, ki delujejo v vaseh Prvenci in Strelci.
Predsednik in poveljnik PGD Prvenci-Strelci se iskreno zahvaljujeta vsem, ki na kakršen koli način podpirate to humano organizacijo. Vsem članom, vaščanom in občanom pa veliko družinskega veselja in blagoslova ob božičnih praznikih. V novem letu 2006 veliko zdravja, osebne sreče in prijateljstva.
Ivan Golob
Zmajcirski klub Lastovka
ČE SI KDAJ OKUSIL LETETI, BOŠ VEDNO HODIL Z OČMI OBRNJENIMI V NEBO.
OD TUKAJ SI IN TJA SE BOŠ VEDNO VRAČAL. (Jonathan Livingston)
Zmajarski klub Lastovka je bil ustanovljen leta 1989. Samo ime kluba pove, da je ime dobil po ptici, ki je v naših krajih poznana kot ptica lastovica.
Klub se ukvarja z letenjem z motornimi zmaji, ultralahkimi letali in motorno-jadralnimi padali. Sama zgodovina kluba sega še precej let nazaj. Nekateri člani so bili med prvimi letalci, ki so zaznamovali rojstvo letenja z motornimi zmaji v takratni Jugoslaviji in Sloveniji. Tukaj lahko omenimo Janka Bezjaka, ki je bil pionir med zmajarji in še danes svoje dolgoletne izkušnje in znanje prenaša na mlajše pilote kot inštruktor. Klub je doživel naj večji razcvet v 90. letih, ko so se pojavila prva plovila, ki jih je bilo moč kupiti. Do tega časa so se plovila izdelovala doma, vse eksperimente pa je človek preizkušal na lastni koži. Že takrat je veljalo tako kot velja še danes, da pilot naredi napako samo enkrat, prvič in zadnjič. Zanimanje je iz leta v leto naraščalo in danes klub šteje preko štirideset članov.
Večina članov ima licence in izpite in so piloti ultralahkega plovila. V klubu premoremo osem motornih zmajev, štiri motorna padala in devet jadralnih padal. Vsa plovila so v zasebni lasti, saj klub ne zmore finančno, da bi kupil kakšno plovilo v klubske potrebe. Po dolgem iskanju primerne lokacije za našo dejavnost smo
LETENJE ...
»Lastovke« v zraku
uspeli najti lokacijo v vaši in sedaj tudi naši občini Markovci. V vasi Prvenci smo pred štirimi leti uredili vzletno-pristajalno stezo. Zemljišče smo morali preurediti in urediti z zemeljskimi deli, da je ustrezalo vsem pogojem, ki jih predpisujejo zakoni. Po zaključku vseh del smo pridobili vsa dovoljenja s strani Ministrstva za promet in zveze službe za civilno letalstvo, da je naše vzletišče uradno registrirano za vsa plovila, ki jim dolžina steze omogoča varen pristanek in vzlet. Tako smo že gostili na vzletišču letala sosednjega Aerokluba Ptuj, helikopter Slovenske vojske, letala in motorne zmaje iz drugih klubov in držav.
V preteklih letih kakor tudi v letošnjem smo organizirali več tekmovanj in srečanj. Letos smo organizirali veliko mednarodno srečanje pilotov ultralahkih plovil, dan odprtih vrat in klubska tekmovanja. Udeležujemo se tudi tekmovanj na državnem in mednarodnem nivoju. Imamo nekaj lovorik državnih prvakov in mednarodnih uspehov.
V klubu dajemo poudarek predvsem varnosti pri letenju, zato se tudi skozi celo leto izobražujemo na raznih seminarjih.
Upamo, da ste nas vsaj malo spoznali in nas boste tudi kdaj obiskali in dobili še več informacij o delovanju kluba ter z nami okusili čar letenja.
Na koncu kratke predstavitve našega kluba bi se radi zahvalili Občini Markovci, ki nas je letos podprla pri naših projektih in upamo, da bo tako tudi v prihodnje. Zahvala velja tudi Vaškemu odboru Prvenci, Gasilskemu društvu Prvenci in vsem vaščanom za sodelovanje. V prihodnjem letu si želimo sodelovanje tudi z drugimi društvi in klubi v občini kakor tudi z Občino pri projektih turizma in raznih prireditvah.
Ob koncu leta želimo vsem občanom vesel božič in srečno novo leto 2006.
Besedilo: Danijel Planec Foto: arhiv društva
DELO VO BOROVCI V LETU 2005
V odhajajočem letu 2005 je VO Borovci opravil kar nekaj aktivnosti. Meseca marca smo pripravili materinski dan. V aprilu smo spet izdelali presmec, ki smo ga vaški »fantje« odnesli v Markovce pred farno cerkev sv. Marka. 1. maja smo z vaščani pripravili dobrodošlico budnici, ki jo je zaigrala godba na pihala iz Markovcev. Avgusta smo organizirali vaški piknik z ribiškim tekmovanjem za carja Borovcev. Zmagovalec ribiške tekme z največ ulovljenimi kilogrami ribje postal David Korošec, car za največjo ribo pa Ljubo Jurič.
VO in gasilci pa smo bili v mesecu avgustu in septembru tudi delovni. V avgustu smo okrog doma uredili prostor pod napu-ščem, navozili zemljo in uredili okolico doma. V septembru smo položili vodovod v športni park. Novembra smo prepleskali kuhinjo in dvorano v vaško gasilskem domu, nabavili pa smo tudi manjkajočo opremo za kuhinjo.
Vsem občanom občine Markovci želimo, da jim božični čas prinese veliko veselja in novo leto veliko sreče.
Vsak dan je nov čas za sanje,
za male in velike želje, za smeh in radost, za veselje, vsak dan pot naprej nas pelje.
Marjan Mislovič
Zlata poroka
ZLATOPOROČENCA MATILDA IN LOVRENC KURNIK
Zlatoporočenca Kurnik s svojo družino
Konec novembra sta 50 let zakona praznovala Matilda in Lovrenc Kurnik iz Nove vasi pri Markovcih.
Zlata nevesta Matilda Kurnik, rojena Ljubeč, je v Markovcih domačinka. Rojena je bila leta 1926, zlati ženin Lovrenc pa je rojen v Cogetincih pri Cerkvenjaku, in sicer leta 1932. Zakonca Kurnik sta se spoznala v Mariboru, v zakonski stan sta pa sta stopila 19. novembra 1955.
Oba - tako Lovrenc kot tudi Matilda - sta bila zaposlena. »15 let sem hodila delat na Ekonomijo. To je bila takrat kmetijska zadruga. Doma pa sem skrbela tudi za gospodinjstvo. Mož Lovrenc je bil najprej zaposlen v Avstriji, nato pa je vse do upokojitve služboval v Mercatorju,« je povedala zlata nevesta Matilda Kurnik, ki ji sosedje in znanci po domače rečejo kar Kurnikva Tila.
Zakonca Kurnik sta prva leta stanovala na Matildini domačiji v Markovcih, kasneje pa sta si v Novi vasi pri Markovcih ustvarila lasten dom.
V zakonu so se jima rodili trije otroci: Marija, Marjan in Sonja. Poti življenja so Marjana in Marijo ponesle daleč od doma. Marjan živi z družino v Kopru, Marija pa v Ljubljani.
Na domačiji v Novi vasi je s starši ostala Sonja z otrokoma Markom in Tadejo. Pri Kurnikovih pa je še posebej veselo takrat, ko se vrnejo njihovi »zdomci«: sin Marjan in hči Marija z družinama. Vnuki in vnukinje (Mateja, Janez, Sara in Petra) iz Kopra in Ljubljane ter pravnukinja Patricija iz Kopra zelo radi
prihajajo na obisk ali počitnice k dedku in babici, saj jih prav vsakič toplo sprejmeta medse.
Besedilo in foto: MZ
Moški pevski zbor Markovci
IZDALI PRVO SAMOSTOJNO ZGOŠČENKO
Pevci Moškega pevskega zbora kulturnega društva Alojz Strafela Markovci, ki ga vodi predsednik Janez Kukovec, so v začetku novembra izdali svojo prvo samostojno zgoščenko z naslovom Pesmi glas druži nas.
Snemanje zgoščenke je zahtevalo precej časa, znanja in požrtvovalnosti markovskih pevcev. Pesmi z zgoščenke so bile predstavljene tudi na promocijskem koncertu markovskega pevskega zbora, ki je bil v začetku novembra v telovadnici OŠ Markovci. Na koncertu so kot gostje zapele
tudi pevke vokalnih skupin Fortuna in Spominčice, program pa je vodila domačinka Milka Liponik. Markovski moški pevski zbor vodi zborovodja Srečko Zavec.
Konec minulega meseca pa se je moški pevski zbor iz Markovcev, ki sicer nastopa tako v domači kot tudi sosednjih občinah in tujini, odpravil na gostovanje v Berlin. Več o tem pa poročamo v članku Milana Gabrovca.
Besedilo in foto: MZ
Društvo upokojencev Markovci
TUDI NJIM NIKOLI NI DOLGČAS
Delujemo na območju občine Markovci, ki zajema 9 vasi. V društvo je včlanjenih 732 upokojencev.
Naša dejavnost je pestra: od druženja na raznih srečanjih, proslavah, tekmovanjih, piknikih, pohodih, kolesarjenje na daljših relacijah, tudi po krajih sosednjih občin.
Organiziramo razne izlete in romanja. Dvakrat na leto si privoščimo skupinsko letovanje v upokojenskem Hotelu Delfin v Izoli (okrog 140 upokojencev). Precej pa jih v Izoli in drugih obmorskih letoviščih letuje tudi individualno. Tudi razne toplice so pogosto naš cilj.
Poleg tega organiziramo še razna zdrav-
stvena in druga predavanja, cepljenje proti gripi in pljučnici, nudimo razne nasvete in napotke, obiskujemo starejše in bolne doma in v domovih za starejše in jih tudi obdarujemo.
Zavedamo se, da je življenje starejše populacije odsev razmer v državi, v občini in društvu. Odgovornost vseh je, da skrbimo za svoje sovrstnike. Zato smo se lotili tudi državnega projekta, ki nosi naslov Za boljšo kakovost življenja starejših na domu. Pravkar smo zaključili anketiranje vseh, ki so starejši od 69 let.
Te ankete nam bodo povedale, kako naši ljudje v teh letih živijo. Ali so sposobni
sami živeti, se lahko sami preživljajo, jim pomagajo otroci ali drugi. Tistim, ki pomoč potrebujejo že danes ali pa jo bodo potrebovali kdaj pozneje, bomo skušali pomagati preko socialne službe, zdravstva, patronaže, sosedske pomoči in prostovoljcev. Anketa je tajna, zato nobenega strahu pred dajanjem podatkov, ki so splošni.
V PRIHAJAJOČEM LETU 2006 ŽELIMO VSEM OBČANOM OBČINE MARKOVCI VELIKO MIRU, OSEBNE SREČE, ZDRAVJA IN ZADOVOLJSTVA.
Anica Kostanjevec
Ljudski pevci in godci iz Bukovcev pravijo:
ZAKAJ BI VESELI NE B’LI
V soboto, 3. decembra, je KD Bukovci - sekcija vaških pevcev in godcev priredila 2. srečanje ljudskih pevcev in godcev pod naslovom Zakaj bi veseli ne b’U. Srečanje je bilo v kulturno-športni dvorani v Bukovcih.
Letos je bila to že druga takšna prireditev, saj je bilo prvo srečanje ljudskih pevcev in godcev že v mesecu februarju. Na sobotni prireditvi se je zbralo veliko nastopajočih, ki so se prijavili na srečanje z namenom, da bi sebi in vsem zbranim predstavili domačo pesem in glasbo ter s tem polepšali trenutke decembrskega večera.
Srečanje je pričela domača skupina pod vodstvom Janeza Zmazka, ki je tudi vodja sekcije vaških pevcev in godcev in glavni organizator prireditve. Domači skupini so sledile Ljudske pevke KUD Dr. Antona Slodnjaka iz Juršincev, Prešmentani faloti iz KPD Stoperce, Tamburaši iz Cirkulan, Ljudske pevke FD Markovci - Sedem mladih, Klavdija Pleteršek iz Dobrove s harmoniko, Ljudski pevci izpod Boča - KUD Janko Živko iz Poljčan, Ljudski godci KD Alojz Žuran iz Podgorcev, skupina Mlade
pevke iz OŠ Markovci in ljudske pevke KD Rogatec. Žal se nastopa zaradi bolezni ni mogla udeležiti skupina Jurov-skih fantov - KPD France Prešeren iz Vidma.
Nastopajoči so se zelo potrudili, saj so izbrali različni repertoar domačih pesmi, ki jih ne moremo slišati vsak dan ter tako poskrbeli za prijetno in nadvse veselo vzdušje v dvorani. Njihovi skupni zaključni pesmi Mi se imamo radi so pridali svoje glasove tudi obiskovalci v dvorani.
Prireditev je ob strani dvorane spremljala tudi skupina petih žena iz Bukovec, ki so prikazovale stari običaj luščenja koščic - bučnic. Glede na to, da jih je cel večer spremljala vesela pesem in glasba, jim je delo šlo še posebej dobro od rok.
Samo izvedbo prireditve pa so poleg številnih donatorjev omogočili še drugi, ki so pri pripravi prireditve sodelovali na kakršen koli način. Tako se je še pose-
bej izkazala skupina kmečkih žena, ki je pripravila čudovito okrašeno in obloženo mizo za vse nastopajoče, da pa ni manjkalo niti cvetja, sta poskrbeli cvetličarna Rožmarin in Majda Čuš.
Srečanje seje zaključilo v veselem vzdušju, s toplimi željami in pričakovanji, da se ga bo naslednjič morda udeležilo le več ljudi.
Besedilo: Mira Horvat Foto: MZ
Moški pevski zbor in folkloristi gostovali v Nemčiji
GOSTOVANJE V BERLINU
V četrtek, 17. 11., ob 17.45 uri so pričeli prihajati prvi udeleženci skupnega gostovanja pred zadružni dom v Markovce, od koder se je začela dolga pot v Berlin.
Po skoraj enournem nalaganju hrane,
pijače, narodnih noš, korantij, instrumentov in druge prtljage smo ob 18.45 uri začeli vožnjo proti Ptuju, Mariboru, Gradcu, Passau in naprej proti Dresdnu in Berlinu.
Po nekaj urah vožnje nas je presenetil sneg in nam prekrižal načrt o skorajšnji malici. Ker je prenehalo snežiti, smo se ob 23.15 uri zaustavili nekje pri Lienzu. Tam so nam dežurni, ki smo jih določili že pred odhodom iz Markovcev, pri nič stopinjah Celzija in močnih sunkih vetra pripravili malico. Na mizi, ki smo jo seveda vzeli s sabo, so se znašle dobrote od doma: ocvrto, pečeno, suhe salame, paprika, kumarice, žemlje, razno pecivo, slaniki in seveda deciliter ali pa nekaj več domačega. Ob 24.10 uri smo nadaljevali pot, ker je bilo pred nami še skoraj 900 km vožnje. Na avtobusu je ves čas odmevala pesem in glasba, zato smo z nekaj starejšimi pevci ugibali, do kdaj bodo vzdržali. Sam sem glede na izkušnje menil, da bo veselo nekje do tretje ali četr-
te ure zjutraj, drugi pa so bili prepričani, da bo vse mirno že nekaj po polnoči. No, imel sem prav, saj so zadnji zadremali šele ob 4.30 uri zjutraj.
Ob šestih zjutraj smo se ustavili tik pred Dresdnom, si privoščili jutranjo kavico in opravili toaleto ter pozajtrkovali, saj smo imeli s sabo toliko vsega, da bi morali biti zelo pridni pri tem opravilu.
Po telefonu sem se pogovoril z lokalno vodičko, s katero smo bili dogovorjeni, da nas bo vodila po Dresdnu. Kasneje smo jo na določenem mestu sprejeli na naš avtobus. Po dobri uri in pol panoramskega ogleda smo od Stefi (tako je bilo vodički ime) izvedeli veliko zanimivega o mestu, ki je bilo 13. februarja 1945 od Angležev in Američanov porušeno do tal, in to samo dva dni po srečanju Churchila, Roosevelta in Stalina. Po krajšem sprehodu po glavnih ulicah Dresdna smo se poslovili od simpatične vodičke in nadaljevali pot proti našemu cilju, Berlinu. Več o tem pa v naslednji številki Lista iz Markovcev.
Besedilo in foto: Milan Gabrovec
Športno društvo Markovci
USPEŠNI V JESENSKI TEKMOVALNI SEZONI
V Športnem društvu (ŠD) Markovci smo zadovoljni z doseženimi rezultati v jesenskem delu prvenstva MNZ, kjer letos sodelujemo s selekcijami članov, mlajših dečkov in veteranov.
Članska ekipa je postala jesenski prvak 2. MNL Ptuj in ima pet točk prednosti pred drugouvrščeno ekipo. Po izpadu iz 1. MNL smo ekipo v poletnih mesecih okrepili in dosegli zadani cilj, to je prvo mesto na lestvici.
Kljub težavam zaradi premajhnega števila igralcev j e ekipa mlajših dečkov zbrala lepo število točk in dokazala, da se lahko kosa z ostalimi ekipami. Sicer pa je prav delu z mlajšimi selekcijami potrebno v prihodnje posvetiti še več pozornosti in morda ustanoviti nogometno šolo v okviru občine, s katero bi odpravili težave zaradi premajhnega števila igralcev mlajših selekcij, s katerimi se ubadajo vsi trije klubi v občini.
Tudi veteransko moštvo se je do zadnje tekme borilo za prvo mesto v vzhodni skupini veteranske lige, nato pa nesrečno izgubilo odločilno tekmo z ekipo iz Dornave. Prav je, da omenimo tudi lestvico strelcev, na kateri v članski kategoriji vodi Robert Strafela z desetimi, sledi mu Simon Janžekovič s sedmimi zadetki, med veterani pa si drugo mesto s petimi zadetki delita Robi Lesjak in Miran Klajderič.
Nismo pa bili uspešni samo po tekmovalni plati. V letošnjem letu smo dogradili skladišče ob objektu, uredili klubsko sobo in kuhinjo, ki je v celoti opremljena, zamenjali vrata in na terasi uredili estrihe.
Do občinskega praznika oziroma otvoritve nove športne dvorane bomo uredili tribune ob travnatem igrišču, ob objektu ŠD Markovci pa dogradili nadstrešek in uredili fasado.
V	prihodnjem letu želimo še naprej uspešne nastope vseh selekcij in potrditi dobre rezultate, dosežene v jesenskem delu sezone. Upamo, da nam bo uspelo realizirati zadane cilje glede investicij in se bo objekt ŠD Markovci ob občinskem prazniku lahko postavil ob bok novozgrajeni športni dvorani.
V	imenu ŠD Markovci želimo vsem članom društva, simpatizerjem in navijačem srečno, zdravo in uspehov polno novo leto, enake želje pa so namenjene tudi vsem ostalim društvom, s katerimi se veselimo nadaljnjega sodelovanja.
Besedilo in foto: ŠD Markovci
NK Markovci: članska ekipa NK Markovci.
Športno društvo Bukovci se zahvaljuje vsem sponzorjem, pokroviteljem in seveda predvsem zvestim navijačem za vso podporo, ki so jo skozi sezono izražali klubu. Prav tako pa želimo vsem bralcem Lista iz Markovcev veselja, sreče in uspehov
polno leto, ki prihaja.
Namizni tenis
ODMEVNI TURNIR V BUKOVCIH
Mrzlega novembrskega večera (5. 11. 2005) je v večnamenski športni dvorani v Bukovcih potekal odprti turnir v namiznem tenisu v organizaciji namiznoteniške sekcije ŠD Bukovci.
Predsednik in vodja sekcije kot tudi aktivni igralec sekcije je ob uspelem turnirju povedal: »Kar malo pozitivno smo presenečeni nad veliko udeležbo. Prijavljenih je bilo 24 tekmovalcev, od tega celo dve dekleti.
Tekmovalci so prišli na naš turnir celo iz NTK Velika Nedelja, NTK Sveta Ana, NTK Lenart in NTK Polenšak. To ni bil zadnji letošnji turnir, ampak bomo pred iztekom letošnjega leta najbrž izpeljali še enega, udeležili pa se bomo tudi turnirja na Polenšaku, kamor smo povabljeni. Velik korak smo naredili od takrat, ko smo namizni tenis igrali še v starih vaških prostorih nad trgovino. V športni dvorani so pogoji skoraj odlični, le najemnina je
malo visoka. Praktično nimamo neodvisnega vira financiranja, sicer dobimo kašen tolar od našega ŠD, katerega del smo, a vendarle smo malo v senci nogometa, saj se ne pritožujemo, bomo že kako. Ponavadi ob koncu leta že govorimo o načrtih za naslednje leto. Tudi mi jih imamo, saj bomo poskušali oživiti ligo med vasmi naše občine, skoraj v vsaki vasi je več solidnih igralcev tenisa, ki bi jim kaj takega prav gotovo bilo po godu.«
Delovanje namiznoteniške sekcije ŠD Bukovci je od svoje ustanovitve pred petimi leti naredilo velik organizacijski in vsebinski korak naprej. V sekciji trenutno aktivno deluje in tekmuje 15 rednih in več občasnih članov. Ob tej priložnosti tudi vabijo vse, ki
bi jih veselilo rekreativno ukvarjanje s to športno panogo, da se jim pridružijo vsako sredo od 19. do 20.30 ure v športni dvorani v Bukovcih.
Besedilo in foto: Robert Bezjak
Utrinek z namiznoteniškega turnirja v Bukovcih
UST IZ MARKOVCEV
December 05
Športno ribiško društvo Markovci
RIBIŠKA SEZONA 2005
Memorialno tekmovanje za pokal Ludvika Vogrinca: 1. mesto je osvojil Ivan Lesjak, 2. mesto Janez Čuš in 3. mesto Zlatko Rajh.
Ribiška sezona 2005 se počasi končuje, kljub temu pa že pripravljamo plan za leto 2006. Ko potegnem črto in se vrnem na začetek leta, ugotovim, da tudi letos nismo bili slabi tako na športnem kot delovnem področju.
Društvo je organiziralo društvene, medobčinske in regijske tekme in poželo dobre rezultate od 1. do 3. mesta. Na že tradicionalni tekmi med občinami Ptuj, Dornava, Gorišnica, Ormož in Markovci, smo že petič zaporedoma osvojili prvo mesto. Kot smo že poročali, si je naš pionir Boštjan Strafela na državnem prvenstvu priboril rezultat, ki je bil potreben za udeležbo na svetovnem prvenstvu. Prireditelj svetovnega prvenstva je bilo mesto Novi sad, republika Srbija.
Če se spet vrnem v naše vode, moram poudariti, da so vse tekme, ki se jih udeležujemo, zelo napete. Tekmo ob občinskem prazniku občine Markovci vsi udeleženci vzamejo zelo resno in odgovorno.
V	društvu imamo tudi ekipo upokojencev, ki je bila v prejšnjih letih že dvakrat uvrščena na državno tekmovanje, letošnje leto pa je na regijskem tekmovanju osvojila 3. mesto. Ob tem moram poudariti, da zelo dobro sodelujemo z Društvom upokojencev Markovci, ki ima posluh za tovrsten šport. Z njihovo pomočjo in lastnim deležem pomagamo tekmovalcem, da se lahko udeležijo tekem, saj je vse povezano s stroški.
V	samem društvu je potekala LIGA 2005. Organiziranih je bilo 15 tekem, od katerih so se šteli najboljši rezultati 10 tekem. Povprečno seje tekem udeležilo 25 ribičev. Na koncu smo priredili piknik in podelili pokale.
Na 1. mesto se je uvrstil Jožef Majcenovič, doseženih 137 točk, ulovljenih 124 kg rib, na 2. mesto Zlatko Rajh, doseženih 117 točk, ulovljenih 98 kg rib, in na 3.
mesto Branko Kostanjevec, doseženih 115 točk, ulovljenih 94 kg rib.
Vsi tekmovalci so prejeli simbolno nagrado, medaljo z napisom LIGA 2005.
Zal tudi naše vrste zapuščajo dobri prijatelji - kolegi ribiči. Tako smo s pomočjo njegovih najdražjih priredili memorialno tekmovanje za pokal Ludvika Vogrinca in prehodni pokal. L mesto je osvojil Ivan Lesjak, 2. mesto Janez Čuš in 3. mesto Zlatko Rajh.
Ob tej priliki se še enkrat iskreno zahvaljujem svojcem pokojnega Ludvika za vse, kar so nam nudili na tem tekmovanju.
Močno pa nas je ribiče tudi prizadela novica, da je smrt nenadoma iztrgala iz naših vrst dobrega prijatelja, ribiča in ljubitelja narave Petra Kovačiča. In da spomin nanj ne bi zbledel, smo v sklopu vaške skupnosti Prvenci organizirali tekmo za pokal Prvenec in memorial Petra Kovačiča. Udeležba je bila številna in bili so podeljeni pokali, ki jih je prispevala vaška skupnost Prvenci, uvrstitev pa je bila sledeča: L mesto Stanko Rogina, 2. mesto Jožef Majcenovič, 3. mesto Davorin Horvat in 4. mesto Dušan Muršec.
Dolžnost nas ribičev je, da ohranjamo spomin na naše pokojne prijatelje in ne pozabimo nanje.
Delo v društvu je koordinirano in tako vse poteka po planu. Letošnje leto smo zaradi vodostaja morali dvigniti nabrežine v obeh ribnikih. Redno jih čistimo in po potrebi kosimo ter nadzorujemo stanje zaroda v vodi. V letošnjem letu smo kupili 1000 kg krapov in 80 kg amurov ter jih spustili v oba ribnika.
Pri napredovanju del pa nas najbolj ovira dolgotrajno urejanje dokumentacije za oba ribnika. Strategija društva je na dobri poti, kljub temu pa ima nekdo v društvu interes, da organizira društvo Borovci. Ne vem s kakšnimi apetiti, saj razlogov ni. Zavedam se, da je naše društvo tisto, v katerem so združeni člani iz vseh vasi naše občine, kar občane še bolj povezuje, krepi prijateljstvo in skupno skrb za naše okolje. Sicer pa statut našega društva, ki smo ga potrdili na občnem zboru, določa, da se v okviru društva ali znotraj njega ne more ustanoviti sorodno društvo. Moje mnenje je, da najbrž tudi občina ne bi podprla takšnih apetitov posameznika, saj bi bil to nesmisel, ker za to ni razlogov.
Toliko za tokrat in nasvidenje spet drugič.
V vsak dom pošiljam ribiški pozdrav - »dober prijem!«, obenem pa vam ob tej priliki zaželim vesele božične praznike ter veliko sreče, zdravja in zadovoljstva v prihajajočem letu!
Besedilo: Zlatko Rajh Foto: društveni arhiv
Odbojka
NASLOV MEOBČINSKIH PRVAKINJ PONOVNO V MARKOVCE
Tudi letošnja generacija pomlajene ekipe starejših deklic OŠ Markovci nadaljuje tradicijo dobrih rezultatov v ženski odbojki.
Nastopi v začetnih tekmah letošnjega prvenstva niso obetali tako dobrega končnega razpleta, vendar smo formo stopnjevali skozi tekmovanja in bili na koncu, ko
je bilo to najbolj potrebno, tudi z nekoliko športne sreče, najboljši. Dobri rezultati niso naključni, saj punce pridno vadijo tudi trikrat tedensko pod vodstvom trenerja Martina Kureža. Uvrstitev ekipe, v kateri nastopajo le tri učenke 9. razreda, vse ostale pa so mlajše, na področno tekmova-
nje, je zagotovilo, da enakih ali podobnih rezultatov naše šole tudi v bodoče ne bo kar tako zmanjkalo.
Besedilo: Robert Bezjak

Šolske strani v Listu iz Markovcev RECEPT ZA ZDRAVO IN SREČNO LETO
Ponovno pozdravljeni tudi na šolskih straneh našega občinskega časopisa. Za lepše praznične dni vam priporočam, da preberete naslednji recept:
SESTAVA: Vzemite 365 dni. Pozorni bodite na pravo razmerje med lepimi in oblačnimi dnevi, ker lahko pomanjkanje dežja izniči pozitivno moč sonca. Ne pozabite na koncentrat strpnosti in taktnosti, nikakor pa ne bo odveč tudi izvleček drobnih pozornosti in prava mera humorja.
(Vir: izbrskali učitelji razredne stopnje)
In naj natresem še nekaj misli ob zaključku koledarskega leta.
V letu 2006 vam želim dar za ljubezen,
Prirodoslovno društvo Slovenije je letos že drugič organiziralo tekmovanje iz znanja biologije za Proteusova priznanja na temo Ekološki pomen gozda. Šolsko tekmovanje je potekalo 20. 10. 2005 in se gaje udeležilo 31 učencev iz 8. in 9. razredov. Trije učenci Špela Bezjak, Žan Bezjak in Maja Kostanjevec so osvojili bronasta priznanja. Ti učenci so se udeležili tudi državnega
sočutje in pravičnost. Da bi čim manj govorili o politiki, ker bo mirnejši spanec in daljša pot do groba. Želim vam veliko majhnih stvari in kot pravi naš pesnik Tone Pavček: »Nad vsakim vrhom je še kak, pravi ali namišljen, vedno je še kak nov izziv.« Naj vas greje toplina nekdanjih doživetij in vtisov življenja. In vedno imejte v mislih - Življenje se ne meri s številom vdihov, ki jih naredimo, temveč s trenutki, ki nam vdih vzamejo. Pa srečno in uspešno tudi našim učencem in otrokom v vrtcu.
tekmovanja, ki je potekalo 22. 11. 2005 v Mariboru. Učenka Maja Kostanjevec je osvojila zlato Proteusovo priznanje.
Iskrene čestitke veljajo še enkrat Maji Kostanjevec, ki je osvojila kar dve zlati priznanji, kar doseže le peščica slovenskih osnovnošolcev.
Mentorica Danica Muršec
PLANINSKI IZLET NA POHORJE
Komaj smo se ponovno navadili na šolsko delo, že so naši planinci z mentorico učiteljico Darjo Sori uživali na planinskem izletu. Preberite nekaj iz spominov o doživetjih, ki so jih zapisali nekateri udeleženci.
Naš odhod na planinski izlet je bil izpred železniške postaje na Ptuju, in sicer prvi dan v oktobru. Z nami so na avtobusu uživali še učenci iz Dornave in Leskovca. Sedela sem s Kajo, nasproti nama je sedel Tadej. Kmalu smo prispeli in nadaljevali pot peš vse do našega cilja - koča Jezero. Med potjo nas je močno navduševala lepa narava. Opazili smo tudi štiri slapove. Ob majhnem jezeru smo pomalicali in kmalu prispeli do naše koče.
Eva Murko, 7. a
Bili smo utrujeni, saj smo se vzpenjali po kar naporni poti dobre štiri ure. Za naš trud in hojo smo bili poplačani s pečenimi kostanji. Svoje obraze smo nastavljali soncu, ki je kar močno pripekalo, nato pa je sledilo fotografiranje. Odpravili smo se tudi proti domu na Pesek. Vsi planinci smo poskrbeli za žige, ki jih skrbno zbiramo v svojih knjižicah. Sama imam že tri, torej sem bila na treh izletih.
Kaja Vrbnjak, 7. a
Dornavčani so v nas metali kamenje, zato so jih učiteljice skregale. Nam pa je to seveda godilo, kot da nismo sami nič krivi. S Kajo in Evo smo se ves dan smejali in skoraj sem padel v bližnje jezero. Takrat je šele bilo smešno in pri vožnji domov se nam je zdelo, da nas trebuh že pošteno boli od smejanja. Bil je lep in nepozaben dan.
Tadej Plohl, 7. a
ŽELJA, DELO IN NATO ZLATA PRIZNANJA
Letos je potekalo že 7. tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni z namenom seznaniti mlade o tej hudi in težki bolezni, kije vse bolj v porastu. Šolsko tekmovanje za bronasta priznanja je potekalo 14. 10. 2005 na šoli. Udeležilo se gaje 39 učencev iz 8. in 9. razredov. Bronasta priznanja je osvojilo 7 učencev, tri učenke, Špela Bezjak, Maja Kostanjevec in Patricija Zelenik, so se udeležile državnega tekmovanja v Trbovljah, in sicer 19. 11. 2005. Maja Kostanjevec je osvojila zlato priznanje, ostali dve pa srebrno. Vsem trem iskreno čestitamo.
Mentorica Danica Muršec
Od leve: Špela Bezjak, Žan Bezjak, Maja Kostanjevec in Patricija Zelenik.
TEKMUJEMO TUDI V ANGLEŠKEM JEZIKU
Šolsko tekmovanje iz znanja angleškega jezika smo izvedli 25. novembra 2005. Na njem je sodelovalo 10 učencev, državnega prvenstva v mesecu februarju 2006 pa se bodo udeležili trije učenci, in sicer Mateja Golob, Maja Zemljarič in Matej Strelec. Vsi ti so dokazali na šolskem tekmovanju nad 85 % svojega znanja. Državno tekmovanje bo potekalo na OŠ Kidričevo in držimo jim pesti do takrat in še posebej tisti dan.
Mentorica Sonja Pavlenič
Učiteljica Natalija Plohl
ZLATO PRIZNANJE TUDI IZ ZNANJA BIOLOGIJE

DROGE? NE, HVALA. FILM O DROGAH? JA, Z VESELJEM.
Na pobudo ministrstva za šolstvo in drugih državnih institucij smo učenci in učitelji z veseljem sprejeli povabilo na ogled filma z naslovom Slepilo. Priporočali so ga številni, zato smo se toliko bolj veselili ogleda. Film namreč govori o nevarnostih in posledicah odvisnosti drog, prav tako pa o njenih vzrokih. Odločili smo se, da si film ogledajo učenci 8. in 9. razredov, ne bi bilo pa nič narobe, če bi ga videli tudi šesto- ali sedmošolci.
Režiser in scenarist filma je Jan Bilod-jevič, glavna igralca pa Dejan Lendvaj in Kaja Bilodjevič. Film so posneli v Mariboru.
Zanimivost tega dne je bila tudi ta, da smo po končanem ogledu izmenjali besede z režiserjem, glavnim igralcem in pa z enim od ozdravljenih odvisnikov. Ta je med drugim poudaril naslednje: »V drogah ni svetlih in temnih trenutkov, so le temni in temnejši.«
Po mojem mnenju zasluži film čisto desetico.
Irena Muršec, učiteljica slovenščine
Preberite še mnenja nekaterih naših učencev
... in meni se je film vtisnil globoko v srce. Prepričan sem, da nikoli ne bom vzel droge.
Simon Slana
... nekaterim je tema o drogah tabu in se bojijo spregovoriti o njej. Morda sem eden izmed njih tudi jaz.
Blaž Verlak
... iz zgodbe sem se naučil, da preden zapadeš v napačno družbo, moraš vedeti reči NE. O teh temam bi se morali več pogovarjati doma kot v šoli. Problem je, da malo vemo o tem. Ta film bi moral videti vsak mladostnik.
David Rihtarič
... vsebina filma je name vplivala zelo
pozitivno. Film mi je natančneje prikazal vse, kar je povezano z drogo. Nikoli ne bom poskusila droge, čeprav me bodo morda imeli drugi za revo.
Monika Visenjak ... prepričana sem, da je zgodba fdma vsem segla do srca. Najboljša odločitev pri drogah je NE! Drugi mi sicer pravijo, kako zelo lepo je , če si zadet, a upam, da mene ne bo premagala skušnjava.
Maša Vajda
... fdm je bil pretresljiv, ne morem verjeti, da se to dogaja tudi pri nas.
Jure Majerič ... in življenje z drogami je kruto in težko. Šteta ti je vsaka sekunda, saj nikoli ne veš za svoj konec. Izgubljaš čas, denar in kar je najbolj pomembno - zdravje in mladost. Res škoda ... Zato uživajmo življenje na drugačne načine!
Urška Slamcršak
NARAVOSLOVNI DAN - POUČEN IN ZABAVEN
PLAVALNI TEČAJ OTROK IZ VRTCA MARKOVCI
Prvi četrtek v oktobru je bil za nas učence predmetne stopnje še posebej zanimiv dan. Imeli smo namreč prav poseben naravoslovni dan.
Sedmošolci smo najprej ustvarjali v šoli, kjer smo v učilnici za biologijo izdelovali zeliščne šopke, užitna darila ... Brskali smo po internetu in v knjigah iskali značilnosti zdravilnih zelišč. Izdelke smo razstavili v šolski avli. Po zasluženi malici in skrbnem delu smo se odpravili proti industrijski coni v bližini šole, kjer obratuje tudi t. i. Vitiva. Sprejela nas je prijazna gospa in nam pokazala
najprej skladišče, v katerem je prijetno dišalo po rožmarinu in tagetesu. Povedala nam je, da rožmarin uvažajo iz Tunizije in Maroka, saj pri nas ta rastlina ne uspeva tako dobro kot v južnih krajih. Nato smo si ogledali še laboratorij in proizvodnjo. Vonj po zdravilnih rastlinah nas je kar omamljal, dišalo je po čipsu. V laboratoriju smo vonjali različne ekstrakte, najbolj zanimiv se nam je zdel čebulni ekstrakt. Čeprav se vse to nahaja v naši bližini, večkrat tega sploh ne vemo. In mi smo izjema, ha ha.
Nika Rožanc, 7. a
Skupina Sončkov in nekaj otrok iz skupine Smeškotov iz vrtca Markovci so se udeležili plavalnega tečaja v Termah Ptuj. Sodelovalo nas je 22 otrok in 3 vzgojiteljice. Plavalni tečaj je potekal od osme do desete ure, cel teden od 14. 11. do 18. 11. 2005. Otroci so uživali v vožnji z avtobusom od vrtca do Term Ptuj, saj nas je voznik tudi za nagrado popeljal na ogled mesta Ptuj. V Termah Ptuj smo se vsako jutro oglasili na recepciji, kjer smo dobili ključ od garderob. Po dogovorjenih skupinah smo šli v svoje garderobe in si slekli oblačila. Pripravili smo si brisače in šli do bazenov. Tam smo vzgojiteljice otroke predale trem plavalnim učiteljem, ki so se ukvarjali z plavanjem v malem in velikem bazenu. Skakali so v bazen, se škropili ter igrali v vodi malega
PIKA NOGAVIČKA
bazena. Ob desetih, po tuširanju, smo vzgojiteljice prevzele vsaka svojo skupino otrok in šli do garderob. Obrisali smo se in pospravili mokre kopalke in brisače, si oblekli svoja zložena oblačila, posušili lase, ter s torbami počakali ostale otroke na klopci. V tem času, ko smo čakali na avtobus, smo pili sok, jedli čips, se pogovarjali... Najpomembnejši dan na plavalnem tečaju je bil petek. Otroci so plavali za diplomo plavalca, ki jo je kasneje tudi vsak dobil, vključno z nagrado enega prostega obiska v Termah Ptuj.
Za otroke je plavalni tečaj prehitro minil, saj so se proste vstopnice zelo razveselili in nekateri so komaj čakali, kdaj bodo s starši šli v Terme Ptuj.
Vzgojiteljice Erika Janžekovič, Zlatka Knez in Lidija Tement
Prišla je v čarovniško šolo. Želela se je naučiti čarati. Čarovnik ji je rekel, naj se podpiše. Podpisala seje tako, daje na robu table narisala piko in obesila nogavico. Čarala je s kartami. Naučila nas je veliko čarovnij. Predstava je zelo smešna in meni zelo všeč.
Lucija Gošnjak, 3. a
TEHNIŠKI DAN NA OŠ MARKOVCI
Učenci in učitelji predmetne stopnje smo v ponedeljek, 28. novembra, izvedli tehniški dan. To je dan, ki ga prinaša nova, devetletna osnovna šola, namenjen pa je predvsem preučevanju uporabe tehnike in tehnologije, ki se pojavlja v vsakdanjem življenju ter ugotavljanju njenega vpliva na okolje in vsakdanje življenje. Učenci ob različnih dejavnostih povezujejo teorijo s prakso, razširjajo znanja o tehniki, tehnologiji in ekonomiki dela, obenem pa se vzgajajo za kritičen in odgovoren odnos do narave, se navajajo na gospodarno izrabo energije, časa in gradiv.
Učenke in učenci so bili razdeljeni v 15 skupin, v katerih so se ukvarjali z naslednjimi vsebinami:
• učenci šestih razredov so raziskovali toplotno prevodnost različnih snovi, preučevali energijsko vrednost obrokov, ki jih dnevno zaužijejo, izdelovali izdelke iz kartona ter ročno izdelali papir z dodatki
t• v ■ 1	|*V v
različnih zelišč,
•	učenci sedmih razredov so raziskovali alternativne vire energije, izkoriščanje energije vode in izdelali tehniško dokumentacijo s pomočjo računalnika, po kateri so pozneje izdelali makete mlina na vodo iz lesa in umetnih mas,
•	učenci osmih razredov so obiskali Šolski center Ptuj, kjer so se v poklicni in tehniški strojni in elektro šoli udeležili delavnic, v katerih so izdelovali izdelke iz kovin ter sestavljali preprosta elektronska vezja in naprave,
•	učenci devetih razredov so se posvetili pohištvu ter so iz starih in dotrajanih šolskih stolov in mizic z različnimi dodatki
in barvami naredili omenjeno pohištvo lepše, zanimivejše in ponovno uporabno.
Učenke in učenci so v vseh dejavnostih z veseljem sodelovali, pridobili pa so gotovo precej novih znanj in izkušenj.
Boris Šegula
TEDEN OTROKA, PRAZNIČNI DECEMBER
V	četrtek, 6.10. 2005 smo z učenci 1. triade izvedli kulturni dan z naslovom Pikin dan. Najprej smo si v vaški dvorani ogledali nagajivo predstavo o znani Lindgrenov! junakinji Piki Nogavički. Smešna Pika in njen čarovnik sta nas nasmejala do solz. Polni vtisov smo nadaljevali z delom v šoli - z razgovorom o tej zabavni deklici, o filmih, knjigah ...
V	delavnici, ki je sledila, smo izdelali vsak svojo Piko iz blaga, volne in gumbov. Naučili smo se plesti kitke, v katere smo speli žičko, iz pisanih kosov blaga pa smo sešili oblekce in predpasnik. Oblekli smo ji otroške črtaste nogavičke, izdelali velike čevlje in na rdeča lička narisali nagajive
pegice. Nastale so krasne deklice Pike, ki nam krasijo razred. Ta dan nam bo ostal še dolgo v spominu.
In zabavna ter koristna ideja, ki se vsako leto spremeni v prakso in polepša vsakdan, je zagotovo praznična delavnica s starši. Tovrstno srečanje je le še ena od poti za ustvarjanje prijetne in vzpodbudne klime v razredu. Praznično vzdušje smo pričeli s pesmijo, nato pa smo se lotili izdelave darilnih škatlic in prazničnih svetilk. Iz bele tapete smo izdelali majhne škatlice, ki smo jih okrasili z biserčki in zvezdicami. Napolnili smo jih z bonbončki in lepo mislijo. Iz domačih kozarcev, žice in vate so nastajale srebrne in zlate lučke, napolnjene s sladkorjem in majhno svečko. Vmes smo se sladkali z domačimi piškoti, ki so jih spekle mamice in pili sok ter kavico. Še malo smo poklepa-tali, si voščili praznike in naredili nekaj fotografij za spomin.
učiteljici Darja Frangež in Vesna Strelec
OBČINSKE IN VAŠKE STAVBE IZ ŠKATEL IN ŠKATLIC
Tudi v 5. razredih smo se odločili za tehniški dan z naslovom Občinsko središče. V šolo so učenci prinesli različno embalažo (škatlice, škatle, plastenke, pločevinke, barvni papir ...).
Učenci so oblikovali svoje skupine in v 5. a-razredu smo izdelali občinsko stavbo, cerkev, šolo, zadružni dom, gasilski dom, ceste, pokopališče, vežico, križišče ... V 5. b-razredu pa so z razredničarko Natašo Lačen izdelali posamezne dele občinskega središča. Vse skupaj smo prilepili na primerno papirnato dno in razstavili v avli razredne stopnje.
Učitelj Milan Gabrovec
Spomini
NAJLEPŠI SO SPOMINI NA ADVENT, SVETI VEČER IN NA BOŽIČ
Včasih sem imela v življenju tudi srečo! Ena njih je bila ta, da mi je prišlo v roke pismo, ki ga je v času, ko je bila njena kariera na vrhuncu, pisala primadona ljubljanske Opere Vilma Bukovec svojemu prvemu glasbenemu učitelju, slovenskemu cerkvenemu skladatelju Francu Blažiču. Takole nekako je zaključila svoje pisanje:
»Po mnogih letih nastopanja v ljubljanski Operi in gostovanjih v največjih evropskih opernih hišah (tudi v milanski S c ali - op. a.) bi želela samo še enkrat ob Vaši spremljavi na koru zapeti Marijino V večnem žaru se blesteča in ob polnočnici Sveta noč, blažena noč!«
No, kolikor mi je znano, se Vilmi Bukovčevi ta želja ni nikdar izpolnila.
Morda tedaj, ko mi je bilo trinajst ali štirinajst let, nisem niti vedela, zakaj takšne želje tej odlični slovenski sopranistki. Danes predvidevam, da ji je, kot sedaj nam, ko jadramo v svoja šestdeseta ali sedemdeseta leta, spomin zaplaval v otroštvo in mladost. In najlepši spomini so spomini na advent, na sveti večer in na božič.
Res sem imela srečo! Splet okoliščin, bi rekli danes, je bil takšen, da bi tega časa pač ne mogla doživeti lepše in globlje, kot sem ga. Bilo je to najsrečnejše obdobje mojega življenja, otroško iskreno, zaradi družine, kjer sem bila rojena, zaradi sosedov Vrba-novih in zaradi božičnih pesmi. Predvsem pa je moje otroštvo zaznamovala Vrbanova Micka, naša soseda, moja najboljša pevska prijateljica iz otroških let, ki je izhajala iz družine, katere oče je bil organist, mati pa legenda markovskega kora.
Toda preden smo smeli doživeti sveti večer, smo v velikem pričakovanju opravili številna drobna dela, brez katerih bi božič pač ne bil to, kar je bil. Morda se ne bom mogla spomniti prav vseh podrobnosti, bilo pa je nekako takole:
Z Micko sva se pričeli pripravljati na božič že v novembru. Preden je zapadel sneg, sva iz gosposkega gaja, kjer danes seveda ne raste več, prinesli zvrhano košaro gozdnega maha. Adventnih vencev tedaj še ni bilo. Ker je bila vsaka naslednja noč daljša od prejšnje, pa tudi dan ni bil za nobeno rabo, smo posedali v toplih kuhinjah. Prebiranje Mohorjevih in drugih knjig je bilo skoraj tako obvezno kot šolsko čtivo. Največ pa smo se pogovarjali seveda o jaslicah. Ne samo pogovarjali, marsikaj
je bilo treba še postoriti. Od skromne ozimnice domačih jabolk so mame odbirale najlepše mošancike, s svetlikajočimi barvami smo barvali orehe, da bi bilo božično drevo res lepo. Jaslic in okraskov ni bilo moč kupiti, tega trgovine tedaj niso ponujale, pa tudi denarja ni bilo. V temnih, tihih večerih so nastajali zato naj lepši okraski in otroci smo kot začarani strmeli v na novo prebarvane ovčke in pastirje in kar je še jasličnih figuric. Nekateri so imeli to srečo, da so dobili jaslice iz tujine, tiste so bile še posebej cenjene, zlasti če so prispele iz Amerike. Doma smo imeli prelepe jaslice, dobila jih je moja sestra Štefka, ki pač praznuje okrog božiča in tudi te jaslice so bile poslane iz tujine.
Toda jaslice brez božične pesmi? Moj oče, dober pevec, je poskrbel, da smo doma tudi peli, toda moje prve pevske vaje sem opravila skupaj z Micko pri Vrba-novih. Mnogi v vasi so vedeli, da se najina glasova kar dobro ujemata: moj tenki sopran in njen izvrstni alt. Vrbanova mama je najbolje ocenila, katera od res številnih slovenskih božičnih pesmi je bila primerna za ta duet in pri najinih šestih, oziroma sedmih letih, sva dvoglasno zapeli večino najbolj znanih božičnih. Sedaj sva čakali le še na sveti večer.
Pri Vrbanovih so pričeli postavljati jaslice že dopoldan. Njihov oče, organist, je kmalu odšel k počitku, saj so ga naslednji dan čakale kar tri slovesne maše. Ko je pri Vrbanovih že prijetno dišalo po sveže pečenih piškotih in smrekovem zelenju, sva z Micko ob budnem ušesu Vrbanove mame ob jaslicah prvič zapeli Pastirček pase čredico. Prepevali sva ves popoldan, kajti repertoar slovenskih božičnih pesmi je izredno bogat.
Med tem je tudi naša mama že spekla potico in zamesila testo za piškote. Pustila je, da sva s sestro sami valjali in izrezovali najrazličnejše oblike: zvezde, gobice, rožice ali polmesece, ki smo jih pozneje obesili na božično drevo. Kmalu smo se vsi preselili v »hišo« in napočil je najlepši čas svetega večera. Previdno smo nameščali figurice vsako na svoje mesto, posebej nežno jasli in v njih novorojeno dete. Ko je bilo okrašeno tudi božično drevo, smo vso hišo pokropili z blagoslovljeno vodo. Medtem je prišla tudi Micka. Občudovala je naše jaslice in najin koncert božičnih
pesmi se je nadaljeval. Spominjam se, da sva proti večeru prepevali tudi pri Muhičevih znano Poslušajte vsi ljudje. Pri zadnji kitici: »Zdaj poglejmo vsi v nebo,« sva dvignili obrazke proti nebu, razprostrli roke in videli »kako zvezde sevajo in milosti nam trosijo«, kajti med tem je na vas legla noč, nenavadno mirna je bila, morda je sramežljivo za oknom na smrečici brlela drobna svečka in slišati je bilo le petje in tiho molitev.
Nobena hiša ni blestela v soju električnih lučk in ne boste verjeli, počila ni niti ena petarda. Tudi pri polnočnici ne.
V	božično jutro me je zbudil zvon domače cerkve. Z mamo sva pohiteli k maši, ki je bila že ob šestih zjutraj in ji niso zastonj rekli »rana maša«. Otroci smo se zgnetli okrog jaslic, ki so bile seveda večje od domačih, občudovali štalico in sveto družino. Ob začetku maše je s kora zadonela »Sveta noč, blažena noč ...« Vsi smo prepevali, menim, da ni bilo nikogar v cerkvi, ki bi ne pritegnil. Toda zame to ni bil vrhunec maše. Čakala sem na nekaj prav posebnega. Ko je duhovnik nehal z obhajanjem, ko se je vse nekako umirilo, se je nebo dotaknilo cerkve sv. Marka, kajti na koru je zapel angel. Nisem slišala, čutila sem naj lepši sopran vseh sopranov, zadonel je solo Vrbanove mame in zame najlepša Keglova:
»Naj slava bogu na mir višavi
na zemlji vam bratje pa mir ...«
V	cerkvi je bila popolna tišina. Skupaj z glasom, ki se je zlival s kora, smo slavili Boga v višavi in čutili mir, ki ga je na Zemljo prinesel sam Bog v podobi novorojenega.
Danes tudi vem, zakaj je Vilma Bukovčeva želela samo še enkrat zapeti »Sveta noč, blažena noč.« Zato, ker je gotovo njen sopran najlepše zvenel ob božični pesmi na koru ljubljanske stolnice.
Po maši smo zopet zapeli skupaj s pevci na koru: »Pastirci iz spanja vstanite nocoj.« Zame je bila to maša vseh maš in srečna sem pohitela domov, v objem naše tople hiše, pred jaslice. Vedela sem, da ta dan ne bo obiskov, da ne bom videla niti sosedove Micke, kajti bil je božič.
Ali mi sedaj verjamete, da sem včasih imela v življenju tudi srečo?
Danica Tement
KUD Markovski zvon
VAJE IN VAJE - VSE ZA TRADICIONALNI KONCERT
... in verjemite - radi si bomo odpočili ... Tako se je glasil zadnji stavek našega članka, ki smo ga brali v junijski številki. Res je. Člani Kulturno umetniškega društva Markovski zvon smo si po pretekli lanski sezoni med poletjem odpočili od vaj in nastopov ter se tako srečevali le pri sv. mašah, tudi na porokah, ki jih je sicer v naši občini malo, in skupnih aktivnostih. Meseca septembra smo se spočiti vrnili na vaje, povedali vsak svoje dogodivščine in s tem se je pričela še ena pevska sezona.
Po treh mesecih dela in vaj že lahko zabeležimo prve nastope nekaterih naših sekcij. Naša najštevilčnejša sekcija Mešani cerkveni pevski zbor sv. Marko trenutno vse moči posveča pripravam na božični koncert, ki predstavlja vrhunec našega celoletnega dela. Vaje imamo enkrat tedensko, po potrebi večkrat; izvedli smo tudi že celodnevne intenzivne vaje ob sobotah. Naš zagnani zborovodja Ernest Kokot je vedno pripravljen za delo, nikoli mu ne zmanjka novih idej, ki jih kasneje vključimo v pesmi. Ker je nemalokrat prezaposlen, ga na vajah nadomestijo naši mladi korepetitorji, ki so glasbeno dovolj izobraženi in kos zahtevni nalogi ter vadijo z vsakim glasom posebej. Ob naslednjih vajah Ernest doda le še “finese”, kot se radi izrazimo. Z našim organistom Andrejem Krambergerjem pa ob nedeljski maši zapojemo Bogu v čast in nam v veselje.
V težko pričakovanem adventu se pripravljamo na prihod Njega, poseben čar praznikov pa se bo začutil predvsem ob polnočnici in na božič, ko bomo z melodijami prijetnih božičnih pesmi dodali kanček veselja slovesnemu bogoslužju.
Prav tako smo pričeli vaditi tudi člani Vokalne skupine Kor. V začetku sezone se je skupina povečala, ponovno pa bomo pričeli sodelovati s svojim nekdanjim vodjem Danielom Tementom. Sredi oktobra smo bili izbrani za nastop na 1. regijskem tematskem koncertu odraslih zasedb Štajerske in Prekmurja. Tako smo se v soboto, 26. novembra, predstavili v Ljutomeru v tamkajšnjem kulturnem domu. Za tokratni nastop smo izbrali dela argentinskih avtorjev, saj smo peli že v vseh jezikih, španščine pa se še nismo dotaknili. Kot gostje smo zapeli tudi na miklavževem koncertu pihalne godbe iz Ljutomera pod taktirko našega vodje Bojana Zelenjaka.
Z našimi naj mlaj širni pevci Zvončki se prav tako z veliko vnemo pripravljamo
na božični koncert. Redne vaje potekajo ob nedeljah pred mašo, med mašo pa nato zapojemo. Sredi oktobra smo nastopili na Ptuju, kjer smo se udeležili srečanja pod naslovom Podaj mi roko. Skupaj z drugimi pevci iz ptujske in završke dekanije smo se sprehodili po ptujskih ulicah in trgih ter delili mir. Zapeli smo tudi v pozdrav sv. Miklavžu, ki je v farni cerkvi razveselil otroke v nedeljo, 4. decembra. Med drugim smo izvedli daljše sobotne vaje, ki so bile namenjene predvsem bližajočemu se koncertu.
Ostali sta nam še dve sekciji, fantovska skupina Sarki in Jutranja zarja. Prav slednji se, kakor vsi ostali, pridno pripravljajo na nastop, kjer nas bodo spet razveselili s katero od starejših pesmi. Ne smemo pozabiti, da nobena nedeljska jutranja maša ne bi bila peta, če ne bi bilo Jutranje zarje - v pravem in prenesenem pomenu besede.
Kot ste lahko opazili, se pevci KUD Markovski zvon resnično trudimo za izvedbo
že tradicionalnega 11. božičnega koncerta v naši farni cerkvi. Zadnje decembrske dni bi Vam radi popestrili z božičnimi melodijami, ki so nam domače in so v tem prazničnem času nepogrešljive. Zato Vas, kot že vsa leta do sedaj, vabimo, da nam prisluhnete in tako pokažete, da naš trud ni zaman. Koncert bo v petek, 30. decembra, s pričetkom ob 18. uri v farni cerkvi. Tako kot so na adventnem venčku zbrane štiri sveče, tako se Vam bomo predstavile tudi štiri skupine društva: Mešani cerkveni pevski zbor sv. Marko, Vokalna skupina Kor, pevci Jutranje zarje in Otroški zbor Zvonček.
Ob koncu naj Vam zaželimo resnično prijetno doživete prihajajoče praznike, v novem letu pa obilo zdravja in osebnega zadovoljstva z željo, da še naprej ostanete naši poslušalci.
Besedilo: Alenka Rožanc Foto: arhiv društva
POVABILO V KNJIŽNICO!
Že kar krepko smo zakorakali v zimske dni in kot vem sama po sebi, so včasih ti dnevi zelo dolgočasni. Pravijo, da ni hujšega, kot da se otroci, ki imajo igrač in vsega ostalega na pretek, enostavno dolgočasijo.
Za dolgočasne popoldneve smo pred kratkim odkrili zdravilo, imenuje se knjiga. Zato tudi pri nas v knjižnici v Bukovcih vsako soboto težko pričakujemo naše zveste bralce knjig. Od 14. do 15. ure si knjige lahko izposodijo, od 15. do 16. ure pa lahko prisluhnejo pravljicam. Vsi učenci od prvega do petega razreda devetletke so vabljeni na pravljične ure v knjižnico v Bukovce, ki se nahaja nad športno dvorano. Ostali pa pridite in si izposodite kakšno zanimivo knjigo. V knjižnici se bo za vas trudil Gorazd Mlinarič, pravljice pa bo z vami prebirala Anja Hameršak. In kakšen bo naš rezultat?
Bolezen (dolgčas) bo iz sobote v soboto izgubljala svoj teritorij, mi pa bomo prerasli prazne popoldneve in se zakopali v svet knjižnih moljev.
Vljudno vabljeni!
Anja Hameršak
UTRINKI S PRIREDITEV
... TRGANJE KORUZE IN MARTINOVANJE V PRVENCIH, MIKLAVŽEVANJE PRI ŠPICU, MIKLAVŽEV KONCERT GODBE NA PIHALA, RIBIŠKA TEKMA VO PRVENCI-STRELCI ZA MEMORIAL PETRA KOVAČIČA, PREDNOVOLETNA OBDARITEV OTROK.
Foto: MZ, VO Prvenci-Strelci in Milena Plohl
Sfera,«

r i