Stev. 28
(C. C. con la Posta).
V Trstu, petek 31. avgusta 1923.
Leto
Izhaja vsak petek opoldne.
Naslov : Trst-Trieste Casella Centro 37 ali pa: via Geppa 17/111
Izdaja konsorci) Malega, lista
MALI LIST
Tednik za novice in pouk.
Male novice
žalostno.
Kakor je znano, obstoji med tržaško iin goriško organizacijo ter nied goriško organizacijo in dr jem VVilfa-norn, ki ga obdolžujejo največjeiga kršenja discipline, težek spor. Poslanec S če k je predložil, naj bi mešan odbor poravnal vser spore. Te dni smo •zvedeli, da so v Trstu odklonili ustanovitev takega odbora-
V postonjski jami
se bode vršila v nedeljo 2. septembra velika jesenska veselica. Vozilo bode osem posebnih vlakov. Vožnja bo znižana tudi za se druge vlake za 30%.
Štiridesetletnica.
21. avgusta 1923 je preteklo 40 let, odkar je slavni dr. Matko Laginja prvič spregovoril v istrskem deželnem zboru v hrvatskem jeziku. Začel je z besedami: «Pošlovana gospodo Latini !» Seveda je nato vse vpilo m žvižgalo. Danes nimamo v deželnem zboru sploh nobenega zastopnika.
V Abrucih je bil viharno sprejet Mussolini. 70.000 oseb je šlo v sprevodu, 9000 fašistov v uniformi. Prvi minister je imel govor, med katerem je izrekel tudi besede : «Jadransko morje je še grenko, ono muci Italijo že pet let, rodi trpljenje in stane Italijo na stotine in stotine milijonov. Italija je dokazala svojo ljube-zen do Reke, toda zamotala se je v vprašanje* ki ga še ni mogla rešiti. Italija se mora rešiti tega mučnega položaja. To je potrebno iz finančnih razlogov, zakaj- Reka nas strašno stane; to je potrebno iz gospodarskih razlogov, zakaj Reke trpi in tega mi ne moremo prenašati; to je potrebno iz političnih razlogov, kajti mi ne smemo trpeti, da je na naši meji država, s katero še nismo uredili mej». Množice so navdušeno pozdravljale predsednika in na njegova vprašanja «Ce bi bilo potrebno, ali boste obnovili revolucijo« — «Ce bo Potrebno, ali boste korakali proti drugim ciljem?« je množica odgovorila: da!
Med državami.
Francoz je zahteval od Nemca odškodnino, ki gre na 120 tisoč milijonov in — ako bo mednarodna komisija ugotovila, da lahko plača — še 17 tisoč milijonov. Anglež računa obresti po 5%, tako da bi Nemec plačeval samo na obrestih 33o0 milijonov zlatih mark.
Francoz je znižal svojo zahtevo. Zadovolji se z odškodnino 26 tisoč milijonov od strani Nemca, zato pa mu morajo vse zavezniške države, zlasti Amerika in Angleška — brisati dolgove.
Belgija zahteva od Nemca 5000 milijonov, ravnotoliko Italija, vse druge državice skupaj bi bile s 4000 milijoni odpravljene.
Iz vatikana.
Nekateri člani papeževe straže, ki so bili v svetovni vojski ,so prosili sv. sto-lico, da bi smeli pripeti na prsi zaslužene znake vojaškega službovanja v laški Armadi. Kardinal Merry je prošnja odbil. Tako poroča «La Voce Repubbli-
Tržaško glasilo
stranke, kateri sta prisegla večno zve-siobo učitelja Bandelj in Toroš, ki izdajata z vladno podporo «Novo dobo«, je napisalo v številki od 25. avgusta besede : «šola, vojska, kolonizacija morajo Pomagati, da ob naših mejah izginejo Ya« narodne manjšine«.
Žalosten dogodek pri Ospu
OBEŠENEC NA HRASTU.
Dvanajstletni pastir Josip Sturman je videl 17. avgusta na meji med Ospom in Mačkovljami strašno prikazen:	z viso-
kega hrasta je visel človek, ki je bil v groznem stanu razpadanja. Neznosen smrad ga je skoro omamil. Ves preplašen je pastir hitel domov javit ljudem, kar je videl. Ljudstvo sc je zgrinjalo od vseh strani na lice mesta, toda nihče si ni upal blizu, tako strašen smrad se je širil vse naokrog.
OROŽNIKI PRIDEJO.
Q tem dogodku so bili takoj obveščeni orožniki, toda nobeden si ni upal v neposredno bližino. Konečno sta se dala pregovoriti dva kmeta, da sta proti plačilu skočila do hrasta, do obešenca, mu naglo prerezala žepe v nadi, da se morda dobi kakšen dokument, ki bi imel podatke o osebi nesrečneža. Zaman ! Im dva ključa sta izpadla iz žepa, dva ključa, ki sta pričala, da je moral biti obe-šcnec gospodar hiše.
Vse je ugibalo, kdo bi neki bil človek, ki mu je obraz že povsem razpadel. Pri-
šla je sodnijska komisija. Fotografirali so obešenca od treh strani, obenem pa je naročila ljudem, naj se novica raznese čimprej v vse okoliške vasi, kar se je zgodilo.
ODKRITJE IN POKOP.
Ta vest se je raznesla tudi v Plavje. Tam so že nad osem dni pogrešali Josipa Hrovatina iz hšt. 81, posestnika. Prišli so njegovi sorodniki in so ga takoj prepoznali.
Hrovatin je postal zadnje čase čudak-, ogibal se je ljudi. Zadnji so ga videli pastirji, ko je šel z dolgo žico proti osap-ski meji.
Kako pa spraviti nesrečneža v zemljo? Kdo bi se upal ? Nihče iz Istre! Niti za celo kmetijo, tako je strašno smrdelo. K sreči so prišli mimo štirje popotniki. Bili so brezposelni delavci, ki so šli proti Trstu. Za štiristo lir so izvršili dano jim nalogo. V teku ene ure je ležal obe-šenec v zemlji.
Pokojni Hrovatin je bil dober človek in prav sigurno je, da se je bil revežu um zmešal.
*tevilka ^0 stotink.
V Ur
Proti umazanemu denarju.
; Finančni minister dej Štefan ali kakor se piše — de Stefani, je sklenil, da sc poberejo vsi bankovci po 1 in 2 liri in da bo v rabi samo kovan denar. Pametna misel.
Kdaj je človek polnoleten?
Od o. februarja 1923 naprej mora: dovršiti 21 let, da si po postavi polno l o t e n.
Fant se sme oženiti brez očetovega dovoljenja le, ako je dosegel 25 let. Ako še nima 25 let, mora dobiti od očeta pismeno dovoljenje za poroko.
I) ek 1 e se pa sme oženiti brez očetovega dovoljenja, -čim je dovršila 21 leto,
V Nevjorku in pri nas.
Te dni se je mudila v Trstu neka gospa, ki je rodom z Goriškega, prebiva pa že dolgo let v Nevjorku. Pripovedovala je , da imajo tam v cerkvi vse slovenski, da smejo v procesiji nositi slovensko zastavo. Župnik da je z lece rekel: «Zahvalimo Boga, da se smemo posluževati tu svojega jezika, da smemo v procesiji nositi svojo narodno zastavo. Te sreče nimajo bratje na Primorskem«. Prav je govoril slovenski župnik v Ameriki.
Lire so zmanjkale.
Videmsko glavarstvo sporoča, da je vsled pomanjkanja denarja določeno, da se bo smelo samo 50 slovanskih učiteljev udeležiti laškega tečaja v Vidmu, ki bo trajal od 5. do 25. septembra. In sicer pojde v Videm 25 učiteljev iz go-riškega okraja, 6 iz gradiščanskega, G iz čedajskega, 6 il tolminskega in 7 iz idrijskega okraja. Ako bi vlada prihranila denar, ki ga razmetava za vzdrževanje «Nove dobe«, bi lahko šli vsi učitelji v Videm za dobo vsaj enega leta.
«Ljudski koledar«.
V Gorici , izda K. T. D. letos «Ljudski koledar«, ki bo po zagotovilih izdajateljev to, kar je bil v mirni dobi koledar družbe Sv. Mohorja.
Na Grškem
so pobili laško razmejitveno komisijo. Mussolini tirja od grč k e vlade obžalovanje, slovesno zadušnico v Atenah z udeležbo grške vlade in odškodnino 50 milijonov v teku 5 dni.
Evharistični kongres.
Vabimo na evharistični kongres v Vipavi in Logu pri Vipavi dne 11. in 12. septembra t. 1.
A. Prireditve v Vipavi dne 11. sep tembra popoldne:
Ob 2- uri poklicanje sv. Duha in blagoslov. Nato zborovanja v 4 odsekih (za duhovnike, organiste, cerkov. nike in splošno za ljudstvo s poseb nim ozirom na kršč. mladinske cer kvene in prosvetne organizacije. Od ^6 do l/:-l cerkvena pobožnost. Ob 8. uri skupno zborovanje z govori in petjem.
B. Prireditve v Logu dno 12. septembra:
Cerkveni govori ob 6., 9., 10., 1. in 2. uri. Ob G. uri skupno sv. obhajilo, ob 10, uri po pridigi pontifikalna sv. maša, po pridigi ob 2. uri popoldne slovesna procesija z Najsvetejšim.
Evharistični shod je namenjen za dekanije Črniče, Vipava, Postojna, Trnovo in Šent Peter pri Gorici Kdor želi prenočišče, naj se takoj oglasi pri župnem uradu v Vipavi; ravnotako radi prehrane. Splošno velja načelo, da naj udeleženci za 12. septembra hrano prinesejo s seboj.
Natančen spored se bo dobil pri župnih uradih zgoraj omenjenih dekanij.
Radi pomanjkanja stanovanj je že leti, da bi društva na zborovanja v Vipavi odposlala le omejeno število udeležencev, udeležba v Logu dne 12. sept. pa naj bo kolikor mogoče polnoštevilna.
Glavni odbor za prireditev evharističnega kongresa v Vipavi-
Za vzgojo naraščaja.
Včasi so dejali «Narod bez škole jest narod bez budučnosti«, mi pa lahko trdimo, da ie narod brez izobražencev obsojen k smrti. «Dijaška matica« ima namen, da omogoči štir diranje čim večjemu številu mladine. Podpirajmo torej «Dijaško matico« !
V neki zlatarnici
v Napoli je v eni noči zmanjkalo draguljev in zlatenine v vrednosti 400 tisoč lir. Tatovi so iz kanala, ki gre pod hišo, udrli v zlatarnico. Policija je tiče zasledila.
MIHEC’Dohotlka ni’zat° pa davkatud’ne bo JAKEC:
To pamet pravi in to mislil je vsakdo. Agenti davčni pa drugače so sklenili In kmetu davke grozne so prisil .
Korijera v Trstu
vozi s «Piazza della Borsa» do rocol-skiih( vojašnic. Vožnja stane 90 st. Rim in Milan imata goste mreže ko-rijerskih prog. Trst hoče posnemati.
Autokorijere na Primorskem.
Pred vojno smo imeli 11 prog javnih avtomobilskih korijer, sedaj jih jo na Primorskem s Furlanijo vred 74, in sicer 12 v Istri, 8 na Tržaškem, 54 v Furlaniji. Vse proge skupaj so dolge 2000 km in vse korijere napravijo letno pot kakih 2'/1 milijona km. Doslej podpira država samo 24 prog.
Iz petega nadstropja
je padla v Rimu 15 mesečna deklica na ulico 1’ianellari 10. Prepeljali so jo nemudoma v bolnico, kjer so ji našli čis.to neznatno rano, ki je nastala, ker je bila Za tleh drobna žica. Deklica je imela majihien izbruh, nakar je zaspala. Ko se je čez uro vzbudila, je začela igrati kakor po navadi. Rimsko časopije brez razlike opisuje dogodek kot čudežen. Nad hišnim vhodom bodo vzidali spominsko ploščo.
Čez reko Tilment, ki veže furlanski mesti Spilimbergo in Dignaino, so zgradili nov most, ki je dolg 1 kilometer in dva metra. Most ima 35 obokov. Porabili so 90.000 kv. cementa. Stroški znašajo* skoro 8 milijonov lir.
Pasjan.
V notranjosti Furlanije, kjer ni več sledu po nekdanjih Slovencih, ki so ondi bivali, leži občina z želez, postajo «Pasian Schiavonesco«, ki je brez dvoma slovenskega izvora. Te dni je kralj dovolil občini, da se prekrsti v «Rasiliano».
Pokrajinski evharistični shod za spodnji Kras
se bo vršil dne 8. sept. t. 1. v Komnu. Prišle bodo vse duhovnije dekanatov Komen-Devin. Prihiteli bodo tudi verniki iz našega Trsta in sosednih dekanij. Pontiflkalno sv. mašo bo daroval knezo-nadškof goriški dr. Sedej. Zborovale bodo žene in dekleta v starodavnih cerkvah sv. Tilha v Svetem in Device Marije Oberšljanske, fantje in možje pa v Komnu v dveh dvoranah, oziroma na prostem. Pri popoldanski slovesni procesiji z najsvetejšim bodo sodelovali cerkveni zbori posameznih duhovnij in godbeni krožek iz Gorice.
Slovenska ljudska stranka, ki ima okrog štiri petine slovenskega naroda za sabo, a pomeni v Beogradu le malo, ker nima zastopnikov v ministrstvu, stopi jeseni v ospredje. Vlada je povabila ljudsko stranko, naj se pogodi z njo. Ljudska stranka je ponudbo sprejela. Govori se, da dobijo ljudovci tri ministrstva.
Stare ta nove primorske ceste
*
Združeni primorski inženirji so izvolili odsek za ceste, ki obstoji iz 8 inženirjev Ta odsek je, kakor izvedli, sila vpliven pri vladi, zato objavljamo tu nekatera naCela, ki veljajo v odseku in načrte, ki so se vladi predložili.
Stare ceste.
Na Primorskem imamo okrog 900 km e rarskih cest, 2000 km deželnih oest in veli ko mrežo občinskih cest in poti. Kcarske ceste je vzdrževala država, druge cestni odbori, ki pa bodo v kratkem izginili, tretje vrste poti vzdržujejo občine.
Novo razredovanje cest
je zelo potrebno, bo nujno po vpeljavi lat; škega zakona. Drugič pa imamo vse polni) novih poti. ki jih je med vojno vojaštvi|' zgradilo. Čigave bodo, kdo jih bo vzdržel val? Zato je nova klasifikacija zelo notj trebna.
Pa tudi laški zakon je zastarel, ker je iz leta 1805. Ta ,za,kon pravi, da so .državne ceste tiste, ki 1. vežejo direktno , velika mesta v , državi, ,2. < ki vežejo , poglavitna mesta z velikimi obmorskimi pristanišči, 3. ki vodijo čez poglavitna pogorja Alp in A-peninov, 4.ki imajo izključno vojaški namen. Toda pristavljeno je takoj, da ne more biti državna cesta tista, ki reže mesta, ki so spojena z železnico. Kje pa najdeš danes taka mesta? Zakon je pač 58 let star! Zato bo treba ceste nanovo razre-dovati.
Vzdrževanje cest.
Po laškem 'zakonu gradi* in vzdržuje državne ceste država. Deželne ceste pa vzdr-f žuje dežela (torej ne več cestni odbor!). De-! želne ceste, ki so zelo velike važnosti, pa zgradi dežela s pomočjo države. Po za-< konih 27. jim. 1.809. (št. 5147), 30. maj n. 1875.j (št. 2521) in 23. jul. 1881 (št. 333) prispeva1 država pri zgradbi zelo važne deželne ceste z eno do dve tretjini vseh stroškov. Država prispeva za zgradbo občinskih cest in poti samo tedaj, ako vodi pot k železniški postaji.
.Rimska vlada po 1. juh še ni odobrila proračuna za vzdrževanja primorskih cestjl
in to v pričakovanju , na novo razredova nje cest.
Marsikatera naših državnih cest bo po stala v smislu ital. zakona deželna, to ali dingo pa bo država prevzela. Kaj pa poti ki so skupne več občinam? V stari Furlaniji (Videm) je natančno določeno, kaj spada k tej, kaj k sosedni občini. Več občin skupaj se združi v konsorcij, ki imenuje cestnega ravnatelja.
Ta cestni ravnatelj je ponavadi in žen ir, geometer, ki obenem vrši svojo zasebno službo. Ima pa za nalogo od občin, da ceste nadzira in da da vsake 3 mesece pisano poročilo konsorciju. Ravnatelj naročuje in nadzoruje dobave cestnega gramoza in. dela, proračune za vzdrževanji cest. Vse te načrte pa mora seveda pregle-. dati in odobriti prefektura in civilni ženi j.
Nove ceste.
Med drugimi cestami, ki so še v načrtu ali se gradijo ali so že dograjene, so te-le: Buzet-Draguč, Roč-Hum, Dplenje-Boljttn; herovlje-Borut, Pazin-Li.ndar. Urediti treba tudi cesto ob rižanski dolini. Tržaška cesta na Reko se koregira in uravna na Podgrada do Šapjan. Prave ceste bodo tudi:	Podgrad -Mune - Uanišče-Lupoglava,
Ciška cesta: Crnikal-Podpeč-Mune-.Tordani; koregira se pot Oreh-Osp-Čmikal; zveza rižanske doline Truške-Topolovac-Kaštel, ob Dragonji, Trst-Grljan-Sesljan, Postojna-Godovič, Postojna do križanje ceste I-an-dol-St.udeno. Nove ceste so tudi v-načrtu: Vipava-Vrhpolje- (ob Beli) - pod Colom in Podkrajem- združitev pri Bukovju z novo cesto, ki bo peljala iz Postojne v Godovič. Sistematizirala se bo pot, Col-C.rni v-rli-Go-dovič p temeljito korekturo ovinkov pr.. Črnem vrhu. Obnovi se cesta (gozdna u-prava) Solkan-Grgar-Tmovo-Banjšica.
Vojaških cest in poti
je na Primorskem približno 500 km, ki soj bile zgrajene v letih 1915-1917 v vojnem pasu. Od teh se večina poti opustijo, nekatere se bodo vzdržale. Katere, to je še neznano.
(Fr. Tomažič)
Spor, ki je nastal med Edinostjo j.n Stražo zastran vprašanja, ali so politični umori moralno dovoljeni ali ne, ali se smejo politični morilci proslavljati ali ne, pri čemer je dnevnik rekel «da». dvotednik «ne», ta spor, ki je bil v prvem trenutku političnega značaja, je postal načelen spor in celd verski spor. To je razvidno iz dejstva, da so vzvalovile proti trditvi «Edinosti» ne le vrste katoliških izobražencev, ampak tudi vsi oni, ki priznavajo temeljne točke krščanstva. Kot zanimivost, in da bodo naši čitatelji vsestranko informirani, sporočamo le par vrst iz javnega protesta, ki ga je sklenil «Zbor svečenikov«, v katerem so organizirani vsi lirvatski in slovenski duhovniki v Italiji. Ero-i test v bistvu pravi: «Edinost odobrujej nekatere atentate, ki ,pa jih krščanska; morala vse brez razlike obsoja. Edinost; trdi, da sta dve vrsti atentatorjev na človeško življenje in premoženje: idealisti, ki vrše svoja dejanja iz idealizma (narodna ideja, verska misel) in taki, ki vrše atentate iz sebičnih namenov (rop. sovraštvo). Prve treba hvaliti in slaviti, drugi pa so le zločinci. Krščanska morala ,pa pravi: dve vrsti ljudi imamo : hudodelce in pravične. Hudodelca sme kaznovati samo javno priznano obla-glvo. In to pod 3 pogoji, da je dot.ičnik zločin zares izvršil, da je bil zločin za-j res težak in da je zločin uradno, sodnij sko ugotovljen. Vsako drugo kaznovanje zločinca je zopet zločin. Pravičnega pa direktno umoriti ni nikdar dovoljeno.
Protest in mazač.
Nato konča «Zornik» z besedami:	•	Edi-
nost je s temi izvajanji kršila pakt iz leta 1920 in piše odprto protjkršfcansko. Edinost imenuje pisca Straže zakotnega mazača, dočim je dejstvo, da je dotični
pisec eden najbolj delavnih kulturnih delavcev v Istri in dosedaj upoštevan dopisnik Edinosti. Edinost piše torej proti temeljem krščanske morale in j imenuje zagovornike krščanske morale j zakotne mazače.« Slednjič poživlja zbor vse člane, naj izvajajo posledice.
Umik.
Edinost je nato vse preklicala, toda j na način, da mora vsak, ki ni o sporu poučen, misliti, da je imela prav. Posebno pa je zabavna posledica. Ker so začeli ponekod vračati dnevnik, je Edinost napisala dva zares pobožna člančiča o evharističnem shodu v Zagrebu in o katoliškem shodu v Ljubljani. Ta dva člančiča sta namenjena zlasti istrski duhovščini.
■■■■■■■■■■■
Velikostno junaštvo.
Neki parnik je prve -dni julija! odplul iz mesta Belice, ki je luka' angleškega Hondurja v Ameriki. Na parniku se je nalbiajalo 69 oseb, med temi 79 letni škof pater Hopkins in tri usmiljenke. Pomoči je dobili parnik razpoko, voda je udirala v; notranjščino; parnik je legal na enoj stran.. Pomorščaki so reševali potnike, spuščali rešilne čolne in rešilne; pasove, a teh je bilo le -premalo zaj vse potnike. Pomorščaki so hoteli1 rešiti Škota, ta pa je mirno dejal: «Rešite najprej žene in otroke.« Ko; se je parnik potapljal ugleda škof mladega Mehikanca, ki se v vodi ho-; ri z valovi. Vrže mu svoj rešilni pas z besedami: «Jaz sem pripravljen, stopiti pred večnega sodnika; vzemi ti pas in reši si telo in dušo«
Parnik je šel h koncu. Škof je bil; že do prsi v vodi. V zadnje je vzdignil svoje roke in je blagoslavljal potapljajoče, ki so se obupno borili z valovi, potem se je ozrl proti nej
je
bu, vzdignil roke k molitvi in utonil.
Od 69 oseb je umrlo 15, oseb. Vlada je hotela na poseben ijaein počastiti junaštvo škofa; priredila je slovesno
zadušnico, kakršne še ni videlo mesto Belice, toliko ljudstva je -prisostvovalo, da je počastilo spomin junaškega škofa in molilo za njegovo dušo.
Kal nam i dežele pišejo
BOBROPOLJE.
V Timovem in Bistrici ni dobiti žigi,c, niti žveplenk. Kmetje smo mo rali minole dni od hiše do hiše po ma lo ognja,, če smo si hoteli kosili skuhati. Pred enim tednom sem dobil škatlo žVeplenk, a plačati sem -moral 25 st- Kaj pa je to, ali jih ni ali jih trgovci skrivajo, da jih dražje prodajajo? Op. uredništva: Ne, trgovci nimajo krivde. Zigic res ni, ker prehajajo iz državnega v zasebno gospodarstvo in v teni prehodu sd tovarne počivale, (kitovo pa je, da je med gotovimi krogi v velikih mestih mnogo špekulacije pri tem.
IZ OKOLICE.
Članek v Malem listu o plesih je razburil naša dekleta, Pisal je, kako zapravljajo pri plesnih oblekah. To ni res! To je očitna laž! Besnica je, da so letos za bazovski ples zelo šparalo pri blagu. Porabile so malo, zelo malo blaga, ker so skrajšala krilo od vseh strani: od tal gor za 70 cm, od vratu doli pa dve celi pedi, rokavov sploh ni bilo treba. Tako pravi dopis.
IZ MATERIJE.
iGovori se, da v Hrušici ne-Meri konjski bogovi godrnjajo zqper sedanjo vodstvo mlekarne. Celo to se čuje, da so šli v Podgrad iskat zaveznikov. Menda so ,hoteli, da ibi: fašisti sklicali izreden občni zbor mle-: kame. Pa fašisti že vedo, da to Rfij' gre, posebno ne za korist takih fugani ož, kakršni so tisti Hrušičani. Mii; te konjske bogove pozivamo, naj bodo mirni. Mlekarne ne bodo dobiTi v roke taki skaza-mojstri, ki se povsod ponujajo za predsednike in župane. če jim pri vodstvu mlekarne ni vse povolji, naj se oglase k besedi tako kot določajo pravila. Izvoljeni bodo pa v starešinstvo, kadar jim iboj ljudstvo bolj zaupalo nego zaupa sedanjemu starešinstvu; to bo o svetem Nikoli popoldne po večernici.
ZAGON pri Postojni.
Pred 3 leti smp pogpreli do polovice vasi. Danes pa že stoji vas zopet cela, na novo pozidana in lepša ko prej. 16 hi,s novih. Poleg tega smo napravili znamenje sv. križa pod vasjo, oejkoder nosimo mrtve na farno pokopališč,o. G. Valentin Rudolf, nekdaj sam posestnik naše vasi, sedaj lesni trgovec v Gorici, je pa dal na svoje stroške postaviti lepo kapelico s kipom jurske Device, zakar smo mu vaščani prav hvaležni. Preteklo nedeljo 26. avg. smo pa imeli mal vaški praznik. Vas smo primerno okrasili. G. župnik iz Hrendvie je opravil zahvalno službo božjo. Nato je sled.il blagoslov sv. križa in Marijinega znamenja. Nazadnje so se blagoslovile vse hiše naše vasi. Bili smq prav veselo razpoloženi. Teže nas še dolgovi, pa iz najhujšega smo se le izkopali. Lepa hvala vsem, ki so nam
letnega -Franceta Faturja. Odtrgalo mu je roko, nogo in spodnjo čeljust. Roko še niso našli. Nevarno je ranila granata 8 letnega Franceta Sedmaka. Tega so prepieljali v tržaško bolnšnico. Za goriškimi nesrečami — naše- Pozor na granate ! Starši, poučujte otroke !
ŠKRBINA.
čl. g. Zorko Škrinjar d. J. bo imel novo sv. mašo pri nas 8. septembra. Častitamo mlademu rojaku!
KLANEC.
BORŠT.
pomagali v naši nesreči.
LANDOL.
V soboto 25. avgusta pomoči so neznani tatovi odnesli posestniku Ivanu Čuk-u štiri .kokoši in petelina-Odkod so ti ponočni obiskovalci in kam so odnesli kuretino, ni znano.
BAČ pri Knežaku.
V naši okolici se vršijo strelske vaje. Po polju in pašnikih se dobijo nerazpočene granate. Pastirji, ki me poznajo teki «igrač», se igrajo ž njimi im pe slutijo nevarnosti. Dne 23.- avgusta zvečer so eno takih igrač vrgli v ogenj in na mestu je usmrtila 11
Naš patrijarh Luka Sedmak, oziroma nostro arniko Luca Sedmacco je že davno znan po okolici zastran njegovega spreobrnjenja. Te dni smo izvedeli, da ga poznajjo, tudi na ribjem trgu v Parizu. V zadnjem Času izkazuje velikosrčno, dobrotljivo srce za naše izobražence, čuli smo že, kako’ so je zavzemal za našega slovenskega učitelja. Sedaj se «poteguje» za našega g. župnika, ki mu je fašistov-ska vlada odbila prošnjo, da sme tu ostati (je rodom Čeh). Dobrotljivi arniko Sedmak je svetoval gospodu.
župniku, naj gre z njim prosit..........
borštanskega štacjomarja, tistega, ki izdaja dovoljenja za plese, da bi mu dovolil bivati tu, oziroma da bi «po-trobno ukrenil«, da smo še naprej bivati v tej zemlji rajskomili iPruvijo, dla utvari Luca Sedmacco v Borštu urad za .podeljevanje italijanskega državljanstva za celo Istro. Vsi .Istrani, ki sp prosili za laško državljanstvo, bodo romali k Sedmaku, ki bo milosti delil. Toliko bo vsak dan .omarjev v Bprštu, da smo v .skrbeh zia prenočišča. Prav res se nam obetajo dobri časi. Neka zidarska tvrdka misli zato zgraditi trinadstropen hotel. Boršt skaka od veselja, ker pridejo vsi brezposelni do dela.
Tri vprašanja!
Ali pošiljate krajevne novice v Mali list? Ali nabirate naročnike za Mali list? Ali inserirate v Malem listu?
NAlA POŠTA.
Malidol. Prav gotovo ste v zmoti. Tržaška prefektom ne zna o zadevi prav nič. Vlada lani ni izmenjala niti stotinke.
22. t. m. j« pri mas birmal goriški knezonadškof, ekscelenca Sedej. Gi-nljiv je bil govor deklice Zorke Buir čeve, ki je v imenu vaščanov prosila prevzvišenega, da bi nam kaj kmalu poslal dušnega pastirja-
SEŽANA.
Tarejo nas nadloge vsake vrste. Letina je splošno slaba. Silna suša je naredila veliko škodo. Sena in žita smo precej pridelali,, vsi drugi pridelki pa so pičli. Naši pašniki so-suhi in zato gledamo s strahom na zimo, ker bo treba krm« dokupovati. — Drugače pa »e mam dobro godi; vse se nas spominja, zlasti naša vlada. Zelo pogosto nam pošilja pisemca z novimi pdlpki, novimi davki.. Pred kratkim- smo popisali dohodke naših kmetij, toda davkarija nam je vse podatke ovrgla In nam je pripisala mnogo več kot srno naznanili;: Tisoč do dva tisoč £n> celo več so naprtili čistega dohodka našim kmetijam- Resnica pa je ta, da o čistem dohodku pri nas raji govora, zakaj naše kmetije lezejo: celo v dolgove.
Ali bomo še kuhali iganje?
Zadnja ura je odbila.
Državni davek na žganje znaša po zadnjem povišanju 15 lir za 1 liter alkohola. Vzemimo, da ima naš tropinovec 50 stopinj alkohola. Koliko plačaš davka? 7% lir za liter. Ako ima tropinovec ali slivovka 25 stopinj, boš plačal 3H ljr davka za liter.
Ali bo mogoče pri nas še kuhati žganje? Ako bodo pivci in sploh kupci voljni plačevati za liter dvajset lir, ga bomo še kuhali. Toda takih kupcev bo vedno manj, zato bo pri nas žganjekuha vedno bolj omejena.
Drugič pa ne bomo mogli konkurirati ,:z visoko alkoholnimi pijačami iz starih pokrajin. Ta dva razloga govorite za to, da je domači žganjekuhi odzvonila zadnja ura. Bržkone se potem vzdigne pri nas velika tovarna za žganjekuho. Kdo bo to storil? Našinec ali priklatpnec?j
Kaj pa za letos?
Letos bodo naši kmetje skoro gotovo' še kuhali žganje, seveda samo za domačo rabo. Prodalo se ne ho, ker bo predrago;
Tržaška iinanca je izdala polo, na kateri je zaračunjen davek, ki ga mora plačati žganjekuhar za 24 ur kuhe. Kaj pravi ta pola? Dnev-na tnksa za žganjekuho se določi na poseben način. Pomnoži količino kilogramov, recimo tropin, ki gredo enkrat v kotel, s številom kotlov, ki jih moreš dnevno skuhati; potem pomnoži ta znesek s številom litrov alkohola, ki jih dobimo iz 100 kilov tropin. Nato pomnožimo novi znesek s 15, ki je davek na 1 liter alkohola. Na primer: v kotel gre 42 kg. tropin, brinja ali stisnjenih jabolk ali češpelj. Dnevno skuhaš 5 kotlov, Iz sto kg. tropin dobiš 3'A 1. alkohola. Za vsak liter alkohola se plača 15 1. davka.
Potemtakem je račun tale :
42 X 5 — . ,210
210 X 3.5 .= .735
735 X 15 = 11025 stotink, v lirah 110.25. Toliko , bi torej znašal davek v našem primeru.
Kotel in alkohol v Trstu.
Tržaška financa, trdi v omenjeni poli, da gre v naš kotel od 70 litrov 42.60 kg tropin, brinja ali stisnjenih jabolk ali hrušk, 49.70 kg češpelj, fig (smokev) ali drugega svežega sadja.
Tržaška financa trdi, da se skuha pri Ras po 5 ali 6 kotlov na dan.
Tržaška financa trdi, da dobimo jjistei ga alkohola (j.00%) iz 100 kg tropin 3.501 1.; trdi, da dobimo iz 100 kg fig 4 1, iz 100 kg brinja 2 1 čistega ati kohola.
Kotel in alkohol v Vidmu.
Videmska financa je drugega mnenja. Dna trdi, da gre v naš > kotel od 70 1 okoli 35 kg tropin, fig, brinja ali 52^2 kg sadja, najsi bo to stisnjeno ali ne.
Videmska financa trdi, da skuhamq Pri nas dan 23 kotlov pri tropinah, 19 kotlov pri češpljah, 15 kotlov fig ali brti Rja, 21 kotlov jabolk ali drugega sadja.
Videmska financa trdi, da dobimo iz 100 kg tropin 3.501 1 čistega alkohola (torej kakor tržaška), trdi pa, da dobimo iz 100 kg fig ali brinja 25 1 alkohola.
Tisti videmski uradnik, ki je te račune naredil, zasluži, da dobi patent pristnega osla.
Po računih videmskega uradnika bil moral plačevati naš žganjekuhar za vsak dan in za en kotel pri tropinah 422 lir, pri češpljah 747 lir, pri hruškah, ja-
bolkih 618 lir, pri figah in pri brinju pa 1968 lir !
Ali boš podpisal?
Omenjeno polo prinesejo finančni stražniki lastnikom kotlov na dom, da jo podpišejo. S podpisom pritrdiš, da je račun pravilen in da se strinjaš. Noben žganjekuhar, ki spada pod videmsko deželo, ne bo podpisal pole. Tržaška pola je vsaj srednje pravilna.
Rekurz ali utok.
Na poli je napisano, da je mogoče vložiti proti odmeri takse rekurz v teku 20 dni po vročitvi pole.
Usoda evropskih valut
Nekdaj mogočno- -gospodarstvo
nemške države se je podrlo. Ža sol-diaškim polomom je seve moral priti tudi gospodarski konkurz. Nekdaj tako zelo ugledna nemška marka je padla na vrednost sovjetskega rublja. Vse se računa v Nemčiji v stoti-; sočih, milijonih in miljardah mark.
S tem je dovršen gospodarski in valutni polom cele srednj'e in vzhodne Evrope! To pomeni zelo veliko, zakaj posledice tega gospodarskega razkroja večine ,Lvrope se bodo vidno prav pokazale šele po -daljšem čagu, morda šele po letih! Svetovne voj rje, kakor vidiriio, še ini konec.
Vsa ogromna Rusija je valutno na tleli. Doslej so ji sledile Poljska, Nemška Avstrija, Mažarska, ruske Obmejne državice, bolj polagoma Romunija, Bolgarija in tudi Jugoslavija. S tem morjem propadlih valut se je sedaj -zedinila še Nemčija z vso brzino! Njen denar je padel globoko, globoko.
Otočia sredi morja.
Iz tega morjA. se s francosko pomočjo vzdržuje na neki višini še češka krona kot samoten morski °b>k in poleg njega, čeprav precej nižji dinar. Od vseli strani buta morje propadlih valut, od Berlina do Moskve, v ta slaba otočka in ruje in grize v njuna bregova- Navadna človeška pamet da, da se tudi -ta dva slaba valutna otočka v velikem morju propadlega gospodarstva od Frankfurta pa tja do Vladivostoka v Aziji ne bosta mogla dolgo držati, zlasti ne ko nastopi drenpitek oslabitve umetne politične francoske pomoči. Francoska politična in finančna moč, pa, hitro peša. Ko se Anglež politično popolnoma loči o-d Francoza — in ta dan ni več tgko daleč! — takrat se tudi -češki in SHS valutni otoček pogrezneta v ostalo morje. Računi praktičnih trgovcev nas o tem mnenju le potrjujejo. Še lansko leto so vsi trgovci in fabrikanti iz Češke republike zahtevali plačilo za svoje, v Jugoslaviji prodano blago le v čeških kronah. Danes stoji češka krona v Gurihu prav tam, kjer je stal-a lansko leto, t-oda glej! Češki trgovec in fabrikant zaihlteuata danes
plačilo — že v švicarskih frankih. To se pravi z dingi mi besedami, da svoji lastni češki kroni ne verjameta več tako brezpogojno kot še lani osorej.
Posledice.
Če majhen trgovec napravi kon-kurz, zadene to ved-no nekaj ljudi, vsaj tiste, ki so ž njim imeli oprav ka. Če država napravi konkurz, zadene to milijone ljudi, pa ne samo onih, ki so njeni državljani, ampak tudi tuje. Ko so boljŠeviki v Rusijj napovedali in izvršili konkurz, je obubožalo -na tisoče ljudi na Francoskem, ki so imeli naloženo svoje premoženje v inskih fabrikah in podjetjih. Sedaj je šla ena najbolj obljudenih, trgovsko in industrijsko najbolj razvitih držav, v Evropi v konkurz — Nemčija. Tudi njen konkurz bo potegnil milijone in milijone ljudi seboj v propad- In še ni konca, še druge države pridejo za njo.
Kaj je potrebno?
Danes s-o države v Evropi medi seboj no strogo zapile po carinski h in policijsko-državnih mejah. Toda vse to ne pomaga nič, vse to ne more pomagati nobeni državi, da bi se ohranila prod potopom, če je potop takorekoč vesoljen. Državna politična im finančna ter finančno tehnična sredstva s-o preslabotna, da bi mogla preprečiti pot vodovju, ko nastopi.
V-se to, ki prinaša seboj neizmerno bedo, je posledica vojne. Kljub temu še vedno mislijo ljudje le na sabljo, puško in kanon.
Toda narodi potrebujejo miru in poleg njega ne sablje in kanona —- ampak produktivno delo !
Splošne cene v državi.
Vino v Piemontu gre 150—250 L v kleti z davkom vred. Na splošno ga je že pr°r danih 90%. Slabše je v Siciliji, kjer so občine, ki imajo še 1/3 in celo 1/2 vina v kleti. Srednje vrste gredo po 8 do 12 L za stopinjo brez davka. Paradižniki: Forli pd 50 do 60 L za. k v. Jajca: Forli 500—600 L zd tisoč; Legnago: 57 L za sto. Krma. Verona: majsko, seno 48 do. 50 1„ v balah.52 do 54. Medika 30 do 34, v balah 32 do 36. Slai ma 17 do 19, v balah 20 do 22 I, za kv. Sej-
mena. Verona: detelja 500 do 550 I,. Žito. Verona: najboljše 94 do 95, srednje 90 do 92, slabše 84 do 97. Rž. po 78 do 80, oves 70 do 74. Železo jeklo. Milan. Za kose in srpe 2.50 L.
Ljubljanski velesemenj se vrši letos od 1. — 10. septembra.
Ta prireditev bo po svojem sijaju prekosila vse dosedanje. Razstavijo najuglednejše domače in tuje firme v 21 skupinah na sejmišču, ogromnem, kjer je postavljenih 8 velikih in okrog 60 manjših paviljonov. Razstavi 750 tvrdk. V tem času bo ljubljanski velesemenj zbirališče vseh gospodarskih krogov in bo nudil najugodnejšo priliko za nakup vsakovrstnega blaga. Vele-sejmska legitimacija, katera se dobi pri Ljubljanski kreditni banki v Trstu za ceno Din 50,— upravičuje na 50% popust na železnicah za osebne in brze vlake od obmejne postaje do Ljubljane. Vizum-ska pristojbina na podlagi legitimacije samo 5.— L. Na ljubljanskem glavnem kolodvoru bo posloval stanovanjski odsek.
Nov semenj v Rančah.
Občeznani letni živinski in kramarski semenj v Renčah se je nanovo oživotvo-ril. Letos se bo vršil v pondeljek dne 3. septembra.
Sežana, 22. avgusta. Prignanih 350 glav govedine, 250 konjev, 80 prašičev. Cena goveje živine 4.50 do 5 L. Konji so šli po 1000—4000 L, prašiči po 150 do 200 L. Na stojnicah manj blaga ko 12. avgusta.
■ ■ ■ ■ ■ M ■
Kakor ringISpfl.
Dvakrat, trikrat, štirikrat, petkrat so zavrteli in prekršili imena železniških postaj. Najprej so dejali Rihemberg; potem Reifenberg, potem Monte cerchio, potem Rifenberga, zdaj pa Castel Rifen-bergo. Ni čudo, če je neki rihemberški posestnik vzkliknil: Bog jim daj pamet!
Le oglejmo najnovejša imena, ki so jih nabili na postajah v zadnjih tednih ali jih bodo v nekaj dnevih.
V Istri: Škofije so sedaj «Albara Ve-scova«, Žavlje so «Zaule Val Rosandra«, postaja državnega kolodvora v Trstu se kliče «Trieste Campomarzio Loco», Draga bo sedaj «S. Elia«, Boršt je*«S. Antonio Mocco«, Ricmanje so «S. Giuseppe della Chiusa», Rakitovec je «Acfiuaviva-Valmorasa«,, Lupoglava je «Castel Lupo-gliano», Podgorje je «Piedimonte del Taiano«, Prešnica je «Bresenza del Ta-iano».
Na Goriškem : Postaja Prvačina je odsedaj «Prevacina Gradiscutta», Dobravlje so «Dobraule di S. Croce«, Sv-Križ-Cesta bo «Santa Croce di Aidussi-na», goriška postaja državne železnice e «Gorizia Montesanto», Plave so «Pla-va Montecucco«, Grahovo je «Gracova Serravalle«, Hudajužna je «Oblocca Iu-sina», Podbrdo je «Piedicolle Transito«.
Na Koroškem : Lužnice so «Bagni di Lusnizza«, Ukve so «Ugovi^za», Žabnice so «Camporosso in Valcanale«, Belapeč je postala «Fusine in Valromana», Ovčja vas je «Valbruna».
Ker ni doslej še nobeno ime obveljalo 6 mesecev, marveč ga je vsak postaje-načelnik po svoje spremenil, sklepamo, da ta najnovejša sprememba ni zadnja.
PODLISTEK
Kako so župnika z vinom obdarovali.
(Anton Placer.)
Tam v Istri se je to zgodilo, v vinorodnih krajih. Kmetje so imeli sijajno letino. Sodi so bili polni. Takega blagoslova je kmet zares vreden, zakaj leto je dolgo, vročina je bila neznosna in delal je z veliko pridnostjo.
Bogata letina je rodila v kmetih, ki hh je sicer tarila skrb ^a življenje, ve-Bko samozavest. In ko so v kleti sedeli Bi so žvenketali z goldinarji v žepih, so ^e spomnili svojega župnika, ki v tisti Ahčini ni imel vinskega pobera niti po-
lja. In hvalili so ga in vsak je znal kaj povedati. Temu je bil sina ozdravil in sto dobrot je delil.
Pa so se domenili. Cene niso visoke, zato napolnimo župniku en sod, vsak gospodar naj prinese po premoženju en cel ali pa pol bokala najboljše črnine.
Kar človek sklene v slovesnem trenutku, to ga včasi kasneje skrbi. In marsikateri kmet se je še čez noč premislil in je študiral : «Kako bi naredil?« Zakaj po vsej bližnji in daljni okolini in po celi Istri je slovela tista vas za skopo.
Starešina je postavil v kleti sod. In kmetje so prihajali v mraku z bokalom in so polnili sod. Zdelo se je, da noče nobeden, prav nobeden odmanjkati.
In ko je bil starešina kot zadnji na
vrsti in je trkal ob posodo in je z bilko pomeril, je bil sod skoro poln. Pa se je premislil: «Samo da bi gospod ne trpel pri tem! On je sila trezen mož in ni vajen močnega vina. Ko bi dobil srčno hibo, kdo bi oskrboval faro? Nikdar več bi ne imeli tako dobrega gospoda!«
V svoji veliki skrbi za gospodovo zdravje je vzel vedro, ki je bilo ob vodnjaku in je napolnil sod s čisto vodo. Veho je zamašil in drugi dan je peljal sod v,župnišče; Zahvalil je župnika za vse dobrote in mu je želel vse dobro v imenu Občinarjev.
Zadeva pa se je slabo iztekla. Zakaj za isti popoldan jei bila sklicana seja za posvetovanje v župnikovo sobo. In ko so možje sedeli okrog mize in so končali
zbor, je vstal župnik, in je izrekel zahvalo vsemi darežljivim Občinarjem.
Zaprl je protokol in je naročil Cerkveniku, naj prinese vina, da ga, bodo pokusili. Cerkovnik je vstopil v temno . klet, pretočil iz soda v veliko pletenico in ko je kozarce nastavil, je začel pri starešini. Namesto božjega blagoslova pa se je vlila čista voda iz vodnjaka; zakaj v veliki skrbi za župnikovo zdravje in blagor občine so bili vsi možje tak0 storili kakor starešina.
Ge se komu kaj takega zgodi, bi.se od sramu najrajši zgrudil v globoko zemljo. Možem je šel _sti’hh po telesu. Dobri župnik pa se je nasmehnil in ker je,bil človekoljuben gospod, je zaključil sejo z dobrotljivo besedo. (Konec).
V dobi suženjstva
Iz iaveljske oljarne (Oleifici Trie slini) nam je poslal neki delavec to -poročilo s prošnjo, da ija priobčimo:
Čudno se ini zdi. da se iz tega. industrijskega podjetja, v katerem je zaposlenih okrog 400 delavcev in delavk, nihče he pritoži, kar tii pričalo, da se ubogim ■delavcem v tem podjetju godi dobro. Sledeče' poročilo naj priča, da ni res tako I Reklo se mi bo sč strani delavcev-sotiiii-tiov, da1 je poročilo nepopolno in pomanjkljivo: Upoštevajoč skromni prostor «Male-ga lista* se hočem omejiti in na kratko opisati samo glavne stvari.
Naporno delo.
Delavstvo je izpostavljeno najbolj napornemu delu pri stiskalnicah, takozva-nih »prešah*. Delo pri islih traja — izv-zemši nedelje — neprenehoma dan in noč. Delajo 3 turnusi in	sicer: od 6	do 14, od
14 do 22, od 22 do 6	i. t. d.
Pri tem moram omeniti,. da pri ponočnem delu ne plača tovarna nobenih odstotkov doklade.' ftaman bi mi	bilo	tu
omenjati podrobno	način' dela,	ker oni.
ki' hi še takega dela videl, bi itak rie razumel. Samo to moram omeniti, da tu n navadno delo kakor drugod, koder delaš ■S, ur, pa si naredil, kar si naredil; tu ti je delo odmerjeno.
. Seme prihaja neprenehoma, zato je delo nepretrgano in potiti se, moraš, da od-barviš svoj posel, dokler ti pride drugo. Ko greš na stran, pa mora drugi tvoj tovariš: opravljati poleg svojega tudi tvoje delo.
Iz početka smo delali 24 «preš» v osmih urah. To se je zdelo delovodjem vse pie-itnalo. Zato smo-na pritisk istih prišli polagoma do- .35. Da napravi: delavec 35 «preš»f' mora
krvavi pot potiti.
Odpiranje in zapiranje «preš» je tako naporno, da morajo to delo opravljati le zbrani in fizično močni ljudjč.
Da moramo delati kot živina mora biti delavstvo hvaležno edino le priganjaču: delovodji Kocijančiču iz Doline in «Roku iz Mačkovelj, ki mu je desna roka. Ome-, njeni Kocijančič je bil za časa, ko je še| obstojala komunistična notranja komisija, že določen, da se vrže iz tovarne. Na veliko prošnjo,mu je delavstvo takrat prizaneslo in sedaj je pod okriljem današnjega režima postal zopet priganjač in glo-bitelj.
Ker že govorimo o stiskalnicah, moram
omeniti, da delavstvo veliko bolj trpi, kadar dela z repnim semenjem. To . seme ima posebno moč. Nekaterim delavcem se pojavljajo po telesu mehurji, vsi pa trpe na očeh. V pčeh žge, da je groza Posebno še, ko je v prostorih v zimi ib poletju od 28	do 32 stopinj toplote. Vsled
vročine delajo delavci	na pol	nagi.	V
zimskem času so delavci, ki hočejo v stranišče (ki je na dvorišču),
izpostavljeni prehladu.
Onega Kocijančiča, ki je poskrbel, da mora delavec	narediti	v osmih	urah	35
«preš», bi bila	prokleta	dolžnost,	da bi	po-
skrbel tudi, da bi tovarna napravila stranišče na takem mestu, da ne bi bili delav ci izpostavljeni prehladu. Zaradi pre hlada V zimskem času jih več zboli in zato ni čudno, da je že
vee delavcev leglo v prezgodnji grob.
Kdor dela pri stiskalnicah deset let, izčrpa vse svoje fizične moči. Toda sila ko la lomi. Človek, ki je lačen, človek, ki mu doma stradajo otročiči, stori vse, da pride do zaslužka. Kocijančič ima dosti na vesti. Nekateri delavci mu hodijo kopati v njive za plačilo, da jih je sprejel na delo. Lahko vas, dragi Kocijančič, oblije rdeči ca sramu ! Ali vas ne peče vest sprejemati denar od ubogega delavca, ki krvavo slu ii te bore lirce in ki ima doma lačno dru žino ? In kako korajžo imate poslati delavca, ki je delal 8 ur v tovarni, kopati v vaš vinograd 1
Drugi priganjač.
Ko govorim o delovodjih, ne smem pozabiti na Viktorja Granduča. Ta mož je podedoval po svojem pok. očetu pri «Do-
miju» veliko hišo s trgovino in'’gostilno, ter nad 20.000 K. gotovini? v mirnem času. Dečko, še mlad in razvajen,'je’ v kratkem času spravil vse. svoje premoženje na «boben». Sedaj je nameščen kot delovodja v oljarni. To vam je preganjač 1. vrste. Pod njim je delavec vprežen ki>:, ži-: vina. Manjka mu še samo bič, da bi
bičal delavce.
Ako pojde tako naprej, bo tudi to dosegel. Noben delavec mu ne dela po volji. Pravi, da nobeden ni zanj.,,da nobeden n« zna nič, samo on zna vse. '
Ima pod sabo nezadostno število delavcev — imeti bi jih moral še enkrat toliko — zato jih preganja, da naredijo več ko zmorejo. Pa samo » preganjanjem »■ ne zadovolji, jih tudi žali. Ko tak’o delajo de lavci celi dan kot živina, jim reče -zvečer, da niso naredili nič. Ko gre kateri na stra nlšče, že sprašuje po njem in mu štej< minute.
(Konec prihodnjič).
RAZNO BLAGO samo na debelo za preprodajalce v Trstu, via S. Nicold 19.
Cene oglasov: za en~
*ine v eni koloni štiri lire. Popusti : :>r.i 5 krat,ni objavi 5 od sto, ^ pri 10 '<.rat.nl 10 od sto? pri 20 krat.nl 20 od do. pri 52 kratni 30 od sto nor*usta
Tisk. S. Spazzal v Trstu.
za pokrivanje streh se dobi v zalogi v Trstu, via Milano št, 12.
Po čem je lira?
Dne 30. avgusta si dal ali dobil: is. 100 dinarjev — 24.20 1. za 100 avstr, kron — 3'28 st. za 10000 mark — 4'5 stot. za 100 Č. kron — 67.80 1. za 100 fr. frankov 132.— 1. za ldolar — 23.10 1. za 1 funt —105.20 1.
MALI OGLASI
.■stanejo 20 stot. za besedo. Pri 5 kratni 10%, pri 26 kratni 15%, pri 52 kratni objavi 2oy popusta.
VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in izvoz na vse kraje. Po ugodnih cenah. Tvrdka C>astonc Dolinar Trst - via Ugo Po-lonio 5.
DIDAKTIČNA ŠOLA (ulica Gatter; 10. I. vogal Acquedotto). Vzgojeval-na, resna, moralna metoda. Pospešen pouk malih skupin : za 2—4 učencc. Pripavnica za izpite, maturo na tehnični šoli, gimnaziji, meščanskih Italijanskih šolah I. t. d. Pouk v jezikih, računstvu, knjigovodstvu, slikanju, risanju. Pomoč pri predelovanju šolskih predmetov. Vcronaul; Imena učiteljev jamčijo za uspeh. Nizka učnina.
ZALOGA DOMAČIH VIN : pristen vi-pavec, istrski refošk in kraiki teran. Na debelo in za družine vin Cunico!; 8, na drobno v gostilni via Giuliani 32 Cenjenemu občinstvu se priporoča Franc Strancar.
Krone in goldinarje plačujem ved no dve stotinki dražje nego drug kupci, Kupujem tudi zlato, srebro in platin. — Trst, Via Pondares 6, I.
PEČENKO FERD. Trst — Scala Belve-dere 1, priporoča svojo staroznano žganjarijo. Ima na razpolago najboljše likerje.
ZASTOPNIKI na deželi za nabavo drvi, oglja, meda, krompirja sena itd. in za prodajo senum, umetnih gnojil, kmetijskih strojev itd. se iščejo proti nagradi. Obrniti se pismeno ali ustmeno na Kmetijsko Trgovsko Društvo D. Bolo nič & Coinp. Trsi, Rafiineria 7 I.
TOMAŽEVA ŽLINDRA, zajamčena, vi sokoodstotna, se dobi po najnižjih cenah pri Kmetijskem Trgovskem Društvu D. Bolonič & Comp, Trst, Raifineria 7. Naročite, in prepričali se boste.
Najboljši
ETERNIT
Zdravnik
Dr. Fr. Jakončič
Gorica
Via Carducci (Gosposka ul.) 6-1 sprejema od 9-11 in od 3-4
Zob ^zdravniški ambulatorij
Egidij Schifflin
zobotehnik
Trst ■ Via Seltefgntaae šl. 6.1.
sprejema od 9*13 in od 15-18
ADRIA-CEVLJE
Izdelek Čevljarske zadruge v Mirnu
dobiš v prodajalnah:
Trst Via dei Rettori I Gorica, Corso Verdi 32
Trdni, elegantni čevlji, znani po vseh jadranskih deželah.
Dr. L. Borovička
Trst - via Genova 13, /.
Ordinira za kožne in spolne bolezni od 10-12 in od 3-6
D= R, Grusovin
v Gorici: Piatza Vittoria (Travnik) v hiši PaternoIH 21
Specijalist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcijoniran na dunajskih klinikah. Sprejema od 9-12 in od 3-7 pop.
Knjigarna in papirnica
J. STOKA - TRST
Via Milano 37
se priporoča sl. občinstvu v mestu in na’ deželi, župnim, občinskim im šolskim uradom, pisarnam, obrtnikom, trgovcem in zasebnikom.
— Lastna knjigoveznica. —
Založba Vedeža,Kleinmayerjeveital.-slov. slovnicp, slov.-italijanskega in ital,-slovenskega slovarja. — Ima v zalog-i vse najnovejše slov. knjige.
Največja Zaloga Pohištva m Goriškem
Anton Breča c
Sorica,Via Carducci 14. 'ViaC. Faveltl 3
SOLIDNA KOMPLETNA SPALNA SOBA ZA LIR 1000
V zalogi ima v veliki izberi železu© postelje z žimnicami vred po zelo nizki ceni — Prvovrstno blago BLAZINE (volne..e, žimnate in iz morske trave) od L. 60 dalje. Sloveča tvrdka — poštene cene. CENE BREZ KONKURENCE.
Zobozdra^niški
ambulatorij
via Genova št. 13, prvo nad.
TRST
Od 9-1, od 3-7 Govori se slovensko.
Octova kislina Laneno olje Jedka voda Sušilec
Povlaka In email Oljnate barve Barve v prahu Štuk Čopiči
Mazilo za vozove Kristalizirana soda Lug Milo
Navadna milnica Sveče Petrolej Nočne lučice Škrob
Mizarski lim
Ultramarin
Naftalina
Žveplo
Modra galica Železna galica Smirek
Steklati papir Spaga
Ovojni papir
Papirnate vrečice
Metle in krtače
Konoplja
Proso
Oves
Kava
Poper
Cimet
Piment
Paradižnikova kons Neapeljske testenine Mineralna voda „Corticella“ itd. Itd.
AtlTOH GOIABEL - TRST. Yia Coroneo 13
MILO FENDERL
ie najboljše
u, via Ghirlandaio it. 1 Tel. 430
TRI MILIJONE LIR imam na razpolago za posojila. Posojujem po 6%. Posredovanje pri g. Kavčiču v kavarni Central via Roma od 9 do 11 in od 2 do 7.
jjlllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMlIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliLh.
žili v Dobra
priporoča svojim prejšnjim in sedanjim cenj. odjemalcem, gostilničarjem in zasebnikom pristna vina svojih članov. — Prodaja od 56 1 naprej po zmernih vsakdanjih cenah.
( Kdor enkrat pri nas kupi, ostane naš stalni odjemalec. ]
^iliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiil^