IN. številka. t iMtta ■ ■*. a. Minil m». XLVII. Ido. .Slovenski Narod* velja ¥ fc|m*l}aml na dom dostavljen: v upravništvu prejemaš: edo leto naprej .... K 24— celo leto naprej • # . . K 22-— pol leta „ . . . . • 12*— pol leta m . • , . 9 11*— »četrt leta . . . „ . . 6*— četrt leta m .....550 toa mesec » • • • t • 2*— na mesec „ ■ ■ • . • 1*90 Dopisi na} se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Stnallovs allca it. 9 (v prMBčlu levo,) toMaan iL M. laserati veljajo: peterostopna petit vrste za eakrat po 16 viau, aa dvakrat p» 14 vin., za trikrat ali večkratno 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insertijah po dogovora. Upnvaiftvu naj ae pošiljajo naročnine, reklamacija, uitenflf L t d, to je administrativne stvari —— >■■■■■■■■ številka Toli« M vlauulcv. —— Na aaasHBa osfočna bntz istodobne vposlatve aarnfaaac aa M oaam. •Slovenski Narod* veli« po posili m Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto skupaj naprej . K 25-* celo leto naprej . . . K 30--4 četrt^lfta Z 2 ' .' p ^50 M Ameriko in vse druge dežele: na mesec . m . . . 2*30 celo leto naprej .... K 35.-. Vatasanjem glede Snotratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. lp ■■■*•! m (spodaj, dvortace le*©). Iiaflan mllca *t I, tolntai it taV Svetovna vojna. Velika zmaga avstrijskih čet nad Rusi pri Krasniku. — Avstrija se pridruži Nemčiji v boju proti Japonski. — Francija preide iz ofenzive v defenzivo. — Nemške čete zasedle deloma veliko belgijsko trdnjavo Namur. Sijajna naša zmaga nad Rusi. Dunaj, 25. avgusa. (Kor. urad.) Iz vojnega poročevalskega stana poročajo uradno: »Kakor se je sedaj dognalo, so nase čete v bitki pri Krasniku zajele 1200 Rusov. Vjeti ruski častniki, ki so se udeleži!« vojne proti Japonski, izjavljajo soglasno, da so bi!? napadi naše armade mnogo ljutejši. kakor navali Japoncev. Dunaj, 25. avgusa. (Kor. urad.) Iz vojnega poročevalskega stana poročajo uradno: Po zadnjih vesteh, smo v boju pri Krasniku vjeli 3000 Rusov in uplenili 3 zastave, 20 topov in 7 napetih strojnih pušk. Dunaj, 26. avgusta ob 9. uri 30 minut. (Ker. urad.) Iz vojnega poročevalskega stana uradno poročajo: Tridnevna bitka pri Krasnik»u je včeraj končala s popolno zmago naših čet. Rusi so bili na celi okrog 70 kilometrov široki fronti potisneni nazaj in so se kakor v begu umaknili prot: Lublinu. # Namur. Berolln, 25. avgusta. (Kor. urad.) TVolffov urad nriobčuie: Generalni štab javlja: Od trdnjave Namur ie pet fortov in mesto v naših rokah. Štiri forte še obstreljujemo; pričakovati je, da padejo v kratkem. Generalni kvartlrni mejster p!. Stein. Japonska in Avstrija. Dunaj, 25. avgusta. (Kor. urad.) Cesarskemu japonskemu poslaniku na c. in kr. dvoru, gospodu FJmaro Sato, so biii danes dopoldne dostavljeni potni listi. C. in kr. poslanik na cesarskem japonskem dvoru, baron Miiller, je odpoklican. Zvestoba za zvestobo. BeroHn, 25. avgusta. (Kor. urad.) VVoIftov urad poroča: Avstro-ogrsko veleposlaništvo je danes izročilo ministrstvu zunanjih del to - le obvestilo : »Na Najvišji ukaz je bilo odposlano na poveljstvo Ni. Vel. ladjo >. Cesarica Elizabeta« v Čingtavu brzojavno povelje, naj se Ni. Vel. ladja »Cesarica Elizabeta« v Čingtavu bori ramo ob rami z nemško zaveznico.« Berolin, 25. avgusta. (Kor. urad.) »Norddeutsche Allgemeine Zeitung« piše k skupni akciji nemškega bro-dovja pred Čmgtavom z avstro-ogrsko vojno ladjo -Cesarica Elizabeta^ : »Odločitev cesarja Frana Jožefa v dejanju uveljaviti bratstvo orožja med obema cesarstvoma tudi na Daljnem Vzhodu, se povsodi v Nemčiji pozdravna s pre?rčntm zadošče-n:em. Ta odločitev izpričuje iznova trdno zavezništvo, ki spaja Nemčijo z Avstro - Ogrsko. Naš: verni mornarici v vzhodnoazijskih vod^h bo v ponos in veselje, boriti se ramo ob ram? z nositeliico avstro - odrske voine zastave, ki je že od nekdaj ovenčana s s?avo in ki jo zz kratkih tednov te vojne znova posvedočila to slavo.« Francija priznava svoj p raz in izjavlja, da opušča ofenzivo! Pariz, 25. avgusra. (K->r. urad.) Dne 24. avgusta ob 11. poi. JČi izdan uradni komunike izjavlja, da je bila armada zapadno od reke Mas od Nemcev napadena in da je napad na občudovanja vreden način vzdržala. Dva francuska armadna kora sta prešia v ofenzivo in sta b'!a sprejeta z naravnost uničujočim ognjem. Ker pa je prti ka garda naj mviia protinapad, sta se morala umaknili, pree pa sca povzroči.a sovražniku cgromne izgube. Zapadno od rvk^ Mas so bile francoske čete, ki so prodirale preko zcio težavnega terena, ljuro napadene tn so se morale po živahnem boju umakniti. Južno od Simoisa so se angleške in francoske č-ete nasianile v zaščitenih pozicijah Ostale so nedotaknjene. Naša konjenica ni nič trpela. Francoska armada bo sedaj ostala v defenzivi, a bo v primernem treuot-ku zopet prešla v ofenzive. Naše izgube so znatne, vendar se jih še ne da natanko dognati. Tudi Nemci so imeli težke izgube. Francoska armada je napravila, predno se je morala zateči v nove pozicije v Lotaringiji, štiri protinapade, pri čemer je povzročila soviažniku prav resne izgube. Na drugi strani se je posrečilo Rusom prodreti v osrčje vzhodnie Prusiie. V komunikeju se izjavlja, da je treba obžalovati, da načrt ofenzive ni dosegel svojega cilja, nato pa se pripominja, da ostane francoska armada v svoji defenzivi vzpričo oslabljenega sovražnika neomajna. Nemške konjeniške čete neke neodvisne divizije, ki operira na skrajnem desnem krilu, so vdrle v okolico Roubax - Tourcoing, ki jo baniio samo teritorijalne čete. Italija pojasnjuje. Rim, 24. avgusta. (Kor. urad.) > Agcnzia Stephani« prijavlja naslednjo noto: Nekateri švicarski listi, zlasti list »Gazctte de Lausanne«, so tekom zadnjih dni priobčili poročila, v katerih opozarjajo na to, da je 800 tisoč mož v Benečiji in da se italijanska armada pripravila na pohod. Te vesti, katere same bi bilo pač nepotrebno dementirati, so mogle nastati vsled ustanovitve malin taborišč, katerih naprava v oklicih vseh utrjenih krajev ie bila zaukazana po javljenem vpoklicanju posameznih razredov rezervistov, in sicer delo- ma zaradi nezadostnih ublkacij, deloma iz ozirov na potrebe izvežbanja, deloma iz higijeničnih vzrokov. Te odredbe pa veljajo za celo ozemlje kraljestva. Videti jih ie tam bolj, kjer so normalni utrjeni kraji številnejši, kakor v dolini Po-a in ravno na Beneškem, dognati je pa lahko, da so na celem polotoku in celo na Siciliji in v Sardiniji. To dokazuje popolno neutemeljenost omenjene vesti, ki je v očitnem nasprotju z nevtralnostjo, ki jo je v sedanjem konfliktu zavzela Italija. Kako sodijo o položaju v srbskem glavnem taborišču. Preko Rimo prihaja poročilo italijanskega trgovca Robianija, ki pravi, da vlada v glavnem taborišču v Nišu poparjenost zaradi vojnega položaja Srbfje. Vojaki trpe pomanjkanje in bi najrajši zbežali. Iz Makedonije se ni zglasil skoraj nobeden izmed vpoklicanih. Rezervisti svoje zlovoljenosti ne prikrivajo. Srbska vojska šteje komaj 200.000 mož,. V največjih skrbeh pa so zaradi slabe letine, zlasti ker je bila tudi v Rusiji in na Romunskem slaba letina in ker je Bolgarska zaprla izvoz živil. Podrobnosti o bojih naših čet proti Rusiji. Iz graške »Tagespost« posnamemo sledeče poročilo vojnega poročevalca tega lista iz glavnega vojnega tiskovnega stana. Poročilo je oddano dne 24. avgusta ob 11. dopoldne. Poročilo pravi sledeče: Pri Kamionki - Strumilovi je napadel v petek neki ruski kavalerij-ski polk transport raniencev. Tisoč trenskih vojakov in 70 črnovojnikov pod poveljništvom stotnika Gebauer-ja je zadržalo ruska konjenico celih šest ur. Bitka je bila krvava. Na naši strani je padla tretjina moštva, ki je bila v ognju. Sovražnik pa je imel mnogo težje izgube. Na sovražni strani ni padlo nič manj kakor osem častnikov. Opoldne se je prikazal drug ruski konjeniški polk. Istočasno pa so dobile tudi naše čete ojačenja. Posrečilo se je hrabrosti naših čet, ki so posegle v boj, da so sovražnika premagale. Pri Turvnski so naše čete porazile Še drugo sovražno brigado, pri čemer sta ostala oba sovražna brigadirja, med njima general Vano\vski, mrtva na bojišču. — Sin vojnega ministra je bil v Lvovu operiran, ni se pa posrečilo, rešiti mu življenje. — Avtomobilist prostovoljec grof Erdody je pripeljal tri ranjene častnike iz ognja, dasiravno je bil že sam tudi ranjen. — Na avstrijske vojaške letalce so pri poletih proti vzhodu streljali. — Kavalerija je izvrševala prave čudeže. Smelo je jemala sovražnikove okope in sovražnika pogosto atakirala. — Tudi črna vojska se je opetovano odlikovala. — Preskrba in sanitetne razmere so izborne. — Po avtentičnih poročilih je padel poveljnik dunajskega domačega polka baron Holzhausen v sprednjih vrstah med bojem v nekem gozdu, zadet od strela z nekega drevesa. Zadet je bil v grlo. — Nemški vojaški balon Schiitte-Lanz se je včeraj vrnil. Isti poročevalec poroča z istega dne ob 4. popoldne sledeče: Nemški vojaški balon Schiitte-Lanz se je dvignil v Šleziji v soboto ob 6. zjutraj. V 13urni vožnji je preplul rusko Poljsko ter srečno dospel v naše glavno taborišče. Dolgost vožnje znaša pri najvišji višini 2000 m 600 kilometrov. Trikrat je prišel balon v sovražni ogenj, pri Ivangorodu v ogenj pehote in enako južno od Lublina. Južnovzhodno od Lubli-na so streljali na balon iz pušk in iz topov. Tam je bil zadet od 25 strelov, pri čemer so bile prestreljene zadnje celice. Seveda je pri tem uhajal plin. Spredaj in ob gondoli so bili streli brezuspešni. Krogle topov so se razletele precej daleč od balona, kljub temu je padlo več kosov v gondolo. Dotični, ki so bili v gondoli, so ostali nepoškodovani. Opazovanja so bila skrajno dragocena! Škoda je bila popravljena med vožnjo. Ob prihodu balona v glavni stan je vladalo veliko veselje. Včeraj popoldne se je balon vrnil. Schiitte-Lanz je mogočen balon in le nekoliko manjši od Zeppelina. — V junaškem boju pri Kamionki - Strumilo\vi v bližini Lvo-va, je bilo ubitih 13 vojakov od trena in 13 črnovojnikov. ranjenih je bilo pa 28 mož. Nasproti jim je stala cela divizija kozakov, približno 4000 jezdecev. Bil je pač junaški čin ranjenega stotnika Gebauerja, da je z moštvom, ki je štelo 170 mož in kateri so bili deloma črnovojniki, ostali pa prideljeni trenu, mogel odbiti vse napade cd 6. ure zjutraj pa do opoldne. Tudi sovražnik je imel precejšnjo izgubo, med njimi 8 častnikov, tako, da LISTEK. Za bolezen so toplice, za ljubezen jih pa ni! Slike iz topliškega življenja. Spisal B. P. (Dalje.) Kako smo se vozili, ne vprašaj, ker Ti bom tako povedal. Ustavljali smo se v vsaki gostilni in povsod je Kozlič zaigral kako poskočnico. Do konca svojega cilja pa nismo prišli. Nekateri so bili od različnega vina nekam disgustirani, Cebin in Kocina sta se sprla, ker je Cebin trdil, da Kocina tako žalostno trobi, kot bi mrtve budil iz grobov, zato smo zasukali voz in se vrnili v Jelovino. Na travniku poleg gostilne Vesele vdove se je bil med tem vzdignil velik šotor. Bil je kinematograf. Ljudje so se čudili, kje so kinemato-grafarji, kot "so jih označili, vzeli toliko teh reči, ko preje ni bilo vse skupaj nikjer nič videti. Ker je podjetje napravilo velikansko reklamo, se je pred začetkom napovedane predstave vse rinilo k blagajni, da vidi najnovejša čudesa kinematografske umetnosti. Tudi midva z Anico sva prišla h kinematografu, kot sva se zjutraj zmenila. Prišli so večinoma tudi vsi naši znanci. Predstava se je začela pol ure po napovedanem času. A kakšna je bila ta predstava? Res so se podile svetlobne in senčne ploskve po platnu, nekaj jezdecev je skakalo čez visok plot, razjarjen tiger je lovil svojo žrtev in končno mesaril mlado dekle, Most vzdihljajev v Benetkah je bil že v razpadu — take slike smo videli v tem kinematografu. Pri predstavi je igral jetičen in nadušljiv gramofon, ki je dajal od sebe glasove kot žaga, kadar zaide v grčo trde bukovine. S temi rečmi nismo bili zadovoljni, zato smo pričeli godrnjati in zabavljati. Večji sitneži so zahtevali denar nazaj. Nevolja je postala splošna, ko so pa ljudje videli, da nič ne dosežejo kljub vsem zbadljivkam, odšli so na prosto s primernimi izrazi ogorčenja. Seveda sva tudi midva z Anico odšla. Drugi so jo ubrali po gostilnah, naju je pa vleklo v naravo. Zavila sva na cesto, ki vodi iz vasi na plan, kjer se v ozadju razprostira črn smrekov gozd, pred teboj se pa razgrinja prostrana ravnina jelovinske-ga polja« Mračne sence so se jele spuščati na zemljo. Kot plašne ptice so priplule nad nas in med nas in njih plahost je objela ljudstvo. Komaj pa je stopila malodušnost v srce, zaža-relo je na vzhodu nebo in temno-rdeča je vsplavala lunina obla kot mogočna masa razbeljene lave. Z deklico sva dospela ob smrekovem gozdu na majhno višino in obstala. Kot fina svilena tančica se je razgrnila mesečina po poljani. Blaži-len mir je vladal vsenaokrog. Nepremično sva stala na višini. Oko je omamilo morje čarobne svetlobe, v dušo je pa legla mehka otožnost. Objela sva se in poljubila. Objem in poljub je bil silen kot ob slovesu. Srce je stisnilo nekaj kot železna pest. Pot je vodila v gozd. Goste smreke so zakrile mesečino, da je le tu in tam kak žarek prodrl temo. Tudi pot se je stemnila, ker ni negovana kot pota v parkih. Vsedla sva se na prvo klopico, do katere sva dospela. Stisnila sva se drug k drugemu, kot bi naju bilo strah. Ko sem znova poljubil ljubi obrazek, začutil sem na svojem licu solzo, priteklo iz očesa AniČinega. »Kaj ti je, dušica?« vprašal sem, »zakaj ti je solzno oko?« Privila se je k meni, kot bi se stezale hudobne moči po njej. »Srce me boli, ker te ljubim,« rekla je, in cul se je njen glas, kot bi ga ji stiskalo v grlu. »Zato ti je srce težko?« vprašal sem in tudi name se je navalila teža kot od skale. Deklica mi je pa govorila: »Tako silno sem se navezala na te, moj dragi, da mi brez tebe ni živeti. Vedno mislim le na te, najrajša bi bila vedno pri tebi. A kaj, ko vem, da je vsa najina ljubezen le iluzija! Nekaj dni smo še tu, potem se raz-ideva, morda se ne vidiva več, par pisem si bova še pisala, in s tem bo vsega konec. Ti boš videl in imel druge obraze pred seboj, prijaznejše, prijetnejše, in kdo bi ti zameril, da ti otemni spomin na me, dasi sem prepričana, da je zdaj resnična tvoja ljubezen do mene. Jaz pa bom samevala v zapuščenosti in neusmiljena grenkost me bo morila in uničila. Ko vse to premišljujem, me boli srce in tem hujše mi je, čim bolj sem si v svesti, kako mogočna je zdaj najina ljubezen.« Naslonila je glavico na mojo ramo, njena roka se je krčevito oklepala moje. Da je bilo tudi meni neizrečeno hudo, kdo bi tega ne mogel verjeti! Tako goreče ljubim to dekle, s tako strastjo — ne misli pri tem na kaj slabega! — da bi zanjo dal vse, kar imam in kar bom kdaj imel, a če pomislim na kruto življenje, v katero sem okevan, se mi zvrti v glavi in misli mi prevzame omotica. Nimam izhoda iz svojih razmer! Z Anico se ljubiva, tako močna je najina ljubezen, da mi je prevzela ves um in razum, a ne morem ji pogledati v oči s tisto zavestjo kot svoboden fant, kot prost Človek, ki mu je življenje veselje in užitek, ne pa trpljenje in jeza. To mi je neznosno. Pred dnevi sem upal, da se ta ljubezen začne in neha z najinim prebivanjem v Jelovini. Menil sem. da se bom teh lepih ur v toplicah spominjal z radostjo, da sem užil v njih nekaj fantovske brezskrbnosti. Danes sodim drugače. Ljubezen do Anice se ne da kratkomalo zamoriti z ločitvijo. V zrelih letih sem, ko stopi na mesto nestalne vihravosti razsodna in trezna misel, ko človek svojih sklepov ne pozabi, ampak jim ostane zvest. Anice ne bom nikoli nehal ljubiti, to čutim zdaj, a ker jo ljubim brezupno zato, ker sem oženjen in ker se bo ona, čim zve za ta moj zadržek, brez dvoma obrnila od mene, to je najbridkejše spoznanje. Kdo naj deklici zameri to? Katera ženska ni toliko praktična? Cilj njen je, da se omoži, da postane odvisna od moža in tega cilja ji jaz v danih razmerah ne morem uresničiti. A dekletu nfcem hotel in tudi ne mogel delati še težjega srca. Rekel sem ji na njeno tožbo; Stran 2. .SLOVENSKI NAROD', dne 26. avgusta 1914. 199. štev« je moral priti na pomoč drugi polk kozakov. Naši so bili sedaj v veliki zadregi. V tem trenotku Je prišla na pomoč naša inianterija in kavalerija. S predrznimi naskoki in hudim ognjem so razbili naši hrabri vojaki rusko brigado in ubili brigadirja. Med tem je bila naznanjena iz Turvnka druga brigada kozakov. Naši so začeli takoj prodirati. Cela brigada je bila poražena. Brigadir je mrtev. General Wanowski je bil ranjen ter \ jet in so ga prepeljali v Lvov, toda kljub operaciji ga niso mogli rešiti smrti. Zdravstveno stanje naših čet je jako dobro, prehrana deluje brezhibno, splošno razpoloženje je izborno. — Naša kavalerija je imela neverjetne uspehe. Neštevilni predrzni napadi proti močnim premočem se ponavljajo vsak dan. Pravo občudovanje vzbujajo predrzni napadi na okope, tako, da je bilo že treba omejevati napadalno strast. — Naši letalci so se zelo trudili. Opetovano so bili obstreljevani. Nekdo izmed njih je prinesel s ponosom s seboj del granate, ki mu je prebila letalo. Ruskih letalcev ni nikjer videti. Posebno se je odlikovala črna vojska. Nadvojvoda Friderik je mnogo črnovoj-nikov odlikoval. Zaradi tega vlada splošno veselje in zadovoljnost. Posebno požrtvovalno je delovanje av-tomobilnega kora, dokaz že orne-njeni nastop grofa Hrdodvja, ki se je pripeljal večkrat v ogenj, ne glede na to, da je bil težko ranjen vsled strela v ramo. • . ■ Nemške zmage. Dunaj, 25. avgusta. (Kor. urad.) Punajsko prebivalstvo je včeraj pred nemškim poslaništvom v večtisoč-glavi množici slavilo zmage nemške armade. Poslanik se je pokazal na balkonu in se je zahvalil za nagovore in manifestacije, ki so končali v gromovitih slava-kicih na cesarja Frana Josipa, cesarja Viljema, na prestolonaslednike in ostale nemške vladarje. Zlomljena ofenziva Francozov, Na drugem mestu prijavljamo priznanje francoske vojne uprave, da so nemške zmage zlomile francosko ofenzivo in da se oprimeio Francozi defenzive. Nemški maršal Goltz je — kakor je bilo čitati v »Neue Fr. Pr.« — priznal, da so Francozi spretno računali, ko so poskusili vdreti v Alzacijo, a njihov račun se je izjalovil. Francozi so bili premagani v Lo-taringiji, na meji Luksemburga in v Belgiji — uvodni de! vojne so torej Francozi izgubili, kajti onemogočeno jim je bilo prodreti do Rena. Sedaj so Francozi vrženi nazaj na svojo obrambno linijo, ki jo tvori dolga vrsta velikih trdnjav* od Bel-forta. do Lillea. Ta obramba linije pa je ogrožena med Epinalom in Tou-lom in lahko je mogoče, da jo nemška armada zmagovito prebije in potem prodre v notranjost Francije. — Ozemlje, na katerem operira nemška armada se da razdeliti na šest skupin: 1. Desno nemško krilo je, za-vzemši Luttich, prodrlo v Bruselj in je glavno belgijsko armado odrinilo na trdnjavo Antvverpen. 2. Večji del iste nemške armade, ki se je vrgel na Namur, je tudi že zavzel nekaj iortov te trdnjave in poskuša zavojevati pota, vodeča v Laon in St. Ouentin, ker to niso samo najkrajša pota, vodeča v Pariz, am- pak je tam tudi najmanj trdnjav ki m je še tem lahko umakniti. Tod postavljeni francoski armadi se Je pridružita tudi angleška operacij** armada. Med tem, ko se acarfka mada že bliža fraacoski obtnejai trdnjavi Manbcrgc, pa je francoek»-an-gleška armada a svojo glavno silo prišla šele do folije Charlcrot - Di-nant. 3. V smeri proti. Sedam kloča nemška armada, ki jo vodi vojvoda WurtemberŠki, je vrgla Čez reko Semois prisedšo armado in ima pred seboj prosto pot, 4. Nemški prestolonaslednik 'e prodrl čez Luksemburg in Longwy in se po porazu bliža veliki trdnjavi Verdun. 5. Med Metzom in med Voge-zami so, kakor povedano, Nemci zlomili francosko ofenzivo in pod vodstvom bavarskega prestolonaslednika prebili francosko linijo med Tou-lom in Epinalom 6. V Zgornjem Elzasu je nemška armada odbila glavni naval Franzo-zov, a kar je še tod francoske armade, se bo morala umakniti, da ne bo odrinjena od svojih zvez. Tako je torej prišla Francija v defenzivo, Nemčija pa v ofenzivo. Nemci pred Namurjem. — Na potu v Pariz. Od petka stoje nemške čete pred belgijsko trdnjavo Namur. Nemški topovi obstreljujejo trdnjavo, ki mora kmalu pasti. Namur leži 83 metrov visoko in šteje 32.000 prebivalcev. Edini pomen tega mesta so njegove utrdbe in pa strategična važnost prostora. V Namurju se nahajajo: križišča treh važnih železnic in osmih cest, kakor tudi Številni prehodi čez dve reki. Na vzhodnji strani mesta teče mimo precej široka reka Maas. v katero se ob južnem delu mesta izliva Sambre. Cez Maas vodita dva mosta, eden od teh je železniški most z dvema tiroma; čez skromno Sambre vodijo trije mostovi v mesto. V koničastem kotu, ki ga tvorita obe se združujoči reki, se nahaja na parkiranem griču glavna utrdba, citadela. pred katero se nahaja več manjših predutrdb. Venec devetih močnih fortov obdaja mesto v širokem krogu. Najmočnejši je fort Samson, ki zapira državno cesto, ki vodi ob desnem bregu reke Maas in veže Luttich in Namur in ki obvladuje tudi železnico, ki se nahaja na levem bregu reke Maas. Mesto samo ima široke ceste, več trgov in mestni park. V mestu se nahajajoče solidno zidane vojašnice so zelo velike in stoje ob železniškem tiru blizu obširnega kolodvora. Velika vojašnica se nahaja še v ci-tadeli. Kar je za položaj Namurja posebno važno, je to. da leži francoska meja le 37 kilometrov daleč od Namurja in da je na tem mestu čudno oblikovana. Severna francoska meja sega tukaj kakih 25 kilometrov na dolgo in le 10 kilometrov na široko v Belgije. Ta del Francije je zelo strm in je podoben trnu, katerega konico tvori francoska trdnjava Oi-vet. Francozi so nameravali od tu vpasti v Belgijo ter prodirati Čez Namur in Luttich v nemško ozemlie, vendar pa so jih Nemci prehitel ter so večinoma zasedli to pot za t an-coski vpad. Druga najbližja pot iz Nan irja k francoski meji vodi čez Char roi, mesto z 28.000 prebivalci, središče MMriHfa prtmofovaga revir*. Na mejo vodi 30 kilometrov dolga cesta v Beaumont m pa 44 kilometrov dolga cesta v Mmliagi. Oba ta #v* kraja st —fcnjafa m fraocosU mjL Zadnji kraf je 229 fclcfrtfcih Uome-trov oddaljen od Partn. Cesta is Namur)* v Charlerai vodi ok reki Sambre, Id zelo počasi teče. Železnica gre čez reko na dvanajstih mestih, talni da je cela proga pravsa-prav le dolga serija mostov. V Char-leroi sta dve veliki vojašnici; v okolici je več utrdb, ki so kile zgrajene v zadnjem času. Zmaga nemške armade pod poveljstvom bavarskega prestolonaslednika je zlomila francoski poskus, prodreti proti Strassburgu. Nemška armada je, preganjajoč Francoze, zavzela Luneville in je prišla tako pred utrjeni trikot Nancy - Fronard-Toul. Ta trikot obstoji iz naravnih ovir in iz umetnih utrdb, katere hvalijo Francozi kot velikanske, Nancv je pa odprto mesto, kakor sta odprti mesti Luneville in Blatnom. Luneville ima 24.300 prebivalcev, Bla-mont pa 3000. V Luneville-u je bil leta 1801. sklenjen mir med Avstrijo in Francijo. Vsled tega miru je postal levi breg Rena vzhodna meja Francije. ■ Slike iz trdnjave Luttich. Berolin, 25. Avgusta. (Kor. urad.) \Volffov urad javlja: Berolinski listi priobčujejo z dovoljenjem generalnega štaba slike iz oklopnih forov trdnjave Liittich, ki nazorno kažejo strahoviti učinek nemške težke arti-lerije. Prvič izve javnost, da obstoje 42centimetrski oblegovalni topovi, katerih en sam strel zadostuje, da razbiie celo najmočnejše betonske oklopne plošče. To*so bili očividno oni topovi, o katerih je javil generalni kvartirmojster, da jih sovražnik ni poznal. Dejstvo, da je bilo mogoče v miru izgotoviti topove takšnega učinka popolnoma neopaženo od inozemstva, to je naisijajnejši dokaz za dolžnosti polno pripravo vojne. Belgijski predor zaprt s 17 lokomotivami. Iz Berolina poroča »Niederrhei-nisehe Volkszeitung« iz Krefelda: Šestintrideset delavcev tukajšnje glavne delavnice se je 8. avgusta odpeljalo s posebnim vlakom čez Aachen v Belgijo. V nekem predoru med Basgrouljem in Vervieresom so Belgijci pustili trčiti 17 najtežjih lokomotiv, to pa le za to, da so Nemcem zaprli pot skozi predor. Zastonj so poskušali Belgijci 400 m dolgi predor pognati v zrak. V minah so našli okrog 186 zabojev dinamita. Pod vojaško zaščito se je peljal v nedeljo ponoči vojaški vlak čez mejo, na lokomotivi in na vsakem vagonu je bilo po 6 vojakov. V nedeljo okoli 4. zjutraj je prispel ta vlak pred predor. Tu se je nudil strahovit prizor. Od 17 lokomotiv jih je ostalo še 7 na tiru v popolnem neredu in popolnoma razbitih. Do torka popoldne so odstranili 5 lokomotiv in spravili vsaj en tir v red, tako, da so se vlaki lahko peljali. V sredo dopoldne se je okoli 9. ure peljal prvi transport vojakov v Luttich. Na drugem vlaku so bili topovi. Vlak, ki je prvi pasiral predor, je imel napis: »leh bin ein Prusse.« (Jaz sem Prus.) (avarski prestolonaslednik MoMkovot 25. avgusta. (Kor. urad.) Korespondenca Hoffmann javlja: Cesar VMem te podelil bavarske-me prestolonasledniku, princa R a p-r e h t u. železni križ II. hi L razreda. * t Vkiaotarškl krali m bojišč«. StMtfeart, 25. avgusta. (Kor. urad.) Kralj Viljem se Je danes ponoči odpeljal s svojim adjutantom za nekaj časa na bojftice. Pri odhodu Je kralja navdušeno pozdravljala tisoč-glava množica. m m Odlikovanje nemških čet pri ViSe-gradu. Dunaj, 25. avgusta. (Kor. urad.) Kakor poročajo večerni listi, je cesar odlikoval poveljnika nemškega detachementa iz Skadra, ki se je s svojo četo udeležil boja pri Višegra-du, majorja Schneiderja, z redom železne krone III. razreda z vojno dekoracijo s hrastovim listjem. Stališče Italije v svetovni vojni. Rim, 25. avgusta. (Kor. urad.) »Agenzia Stephani« poroča: Ministrski predsednik Salandra je izdal kot odgovor na pismeno zahtevo republikanskih poslancev pismo, v katerem pravi: Jaz morem samo kon-formno svojemu včerajšnjemu odgovoru parlamentaričnemu zastopstvu socijalnih demokratov odgovoriti, da se po naziranju vlade ni zgodilo nič, kar bi zahtevalo sklicanje zbornice. Rim, 25. avgusta. (Kor. urad.) >Agenzia Stephani« piše: Kakor je razvideti iz nekaterih listov, obstoja mnenje, da vzdržuje vlada nevtralnost zaradi konklava, ali pa, da se zadržuje mobilizacija zaradi konklava, dasiravno je pričakovati mobilizacijo v najkrajšem času. Da se ta hipoteza dementira, zadostuje premisliti, da je sklenila vlada, ostati pozorno nevtralna v času, ko ni bilo mogoče misliti na nenadno smrt papeža. Tudi ni mogla in ne more vlada podrediti svojih sklepov, ki zadevajo najvišje interese naroda, kalkulacijam, ki so, dasiravno same ob sebi važne, v primeri z najvišjimi interesi naroda, manj važne. Res pa je, da se ne more in ne sme skaliti jasna in gotova skrb vlade za resnične interese Italije vsled kateregakoli gibanja javnega mnenja, ki se več ali manj umetno vzdržuje in da mora ostati vlada na svojem dosedanjem stališču, pri čemer jo podpira večina dežele. Italijanski veleposlanik v Berolinu. Rim, 25. avgusta. (Kor. urad.) Veleposlanik Bollati se je danes zjutraj odpeljal v Berolin. Poročila iz Petrograda. »Berliner Tageblatt« prinaša iz Petrograda sledeče poročilo: Zdaj stojita pri VVilni dva milijona vojakov. Na Finsko so odposlali velike vojaške voje, ker Finci sami ne smejo služiti. Nemci, stari 20 do 45 let, so bili vsi aretirani ter poslani v Orenburg, VVologdo in Wiatko. — Vjetniki pa morajo za prehranitev plačati dnevno 40 kopejk in če ne morejo sami te diference plačati, tedaj morajo vsak dan delati, za kar dobe 22 kopejk. Rodbina vsakega Rusa, ki je šel v vojsko, dobi pet rubljev na mesec. Par dni potem, ko so porušilf nemško poslaništvo« so začeli zopet popravljati poslopje* Bronaste podobe, ki so stale na strehi in ki so jih zmetali v Moiko, so zopet ven polo-vili in bronaste konje, ki so bili tudi na strehi in ki so jih s silo razbili, so tudi začeli popravljati. Pri plenitvi hiše so vrgli skozi okno truplo dra-gomana Kattnerja in orle, ki so držali drog zastave. Svilene tapete v sobah so bile iztrgane ter sežgane z akti vred, ki so jih zmetali na cesto. Požar v Kališu. — Vojni davek 25.000 rubljev. »Slovo Polskie« poroča: Na mestu Kališu na ruskem Poljskem, ki so ga Nemci začetkoma avgusta zasedli, je izbruhnil požar. Da se energično napravi konec zahrbtnim napadom na nemško garnizijo — to so storili v mestu ostali in v okolici se nahajajoči Rusi — so se oddali na hiše, iz katerih se je streljalo na Nemce, streli, tako da je postalo mnogo poslopij žrtev požara, med drugimi tudi občinska hiša. Mestu je bil naložen vojni davek v znesku 25.000 rubljev. Zupana in več uglednih meščanov so aretirali ter odposlali na Poznanjsko. To prisilno odredbo so razglasili po vsej guberniji, tako da dela prebivalstvo zdaj na to, da podpira nemške oblasti pri zasledovanju sumljivih elementov. Enaki dogodki so se dogodili tudi v Čen-stohovu. To mesto je bilo tudi kaznovano z občutljivim vojnim davkom. Vse ozemlje so očistili roparjev. Ruska barbarstva. Kakor poroča »SIowo Polskie«, so Rusi v Kielcih, ko so poljski mladi strelci odšli proti vzhodu, pet teh strelcev vjeli ter jih po nagli sodbi ustrelili. Tudi privatne osebe, ki so pogostili strelce, je doletela ista usoda, med drugim nekega hotelirja, brata kielškega župana. To postopanje s Poljaki, ki so kot sobojevniki proti Rusiji podvrženi avstrijskemu vojnemu poveljništvu, kot z rebeli, je odkrita kršitev določil haaške kon-ierence. Proti tej nasilni kršitvi mednarodnega prava se bo Avstro-Ogrska brezdvomno pritožila. Angleži v Belgiji. Listi poročajo, da je angleško vojaštvo dospelo v Waesland v Belgiji. Waesland je pokrajina na vzhod-njem Flanderskem nad mestom Gent Glavni mesti sta Lokeren in Sv- Nikolaj. * Angleški moratorij. London, 25. avgusta (preko Berolina). (Kor. urad.) Rok za vsa plačila se po moratoriju podaljša do 4. oktobra. V Belgiji nemški časopisi. Berolin, 25. avgusta. (Kor. urad.) Vse časopisje Belgije, izvzemši ono v Antwerpenu, izhaja v nemškem jeziku. * * Kakšna Je angleška nadomestna armada? »Pester Llovd« poroča: Kakor znano, je angleška vlada zahtevala po napovedbi vojne Nemčiji od državne zbornice, naj ji votira stroške, Ne misli tako, Anica, o meni! Spoznaš, da je moja ljubezen do tebe prava, kot je tvoja do mene resnična. Kot te ljubim danes, tako te bom ljubil vedno. Ako ne bova vsak dan skupaj, se ne bo zmanjšala najina iskrenost; tem večje bo hrepenenje po ljubezni, če se bova videla le od časa do časa. Če se ljubiva zdaj, ljubila se bova tudi kasneje srčno in gorko in gotovo.« Goropečnica je bila že v skrbeh za Anico, ko sva se vrnila, kajti zamudila sva se res dolgo. Vendar moj pošten obraz je razkadil vse skrbi. Vrnil sem se v sobo. Nisem bil namenjen spat, sploh mi ni bilo nič do spanja. Naslonil sem se na odprto okno in gledal v megleno daljavo. Videl sem pota, kjer sva hodila z Anico od prvega trenutka najinega znanja, čul sem vse besede, ki mi jih je govorila, občutil slast vseh poljubov zadnjih dni. In ko sem premišljal vse to, zdelo se mi je, kot bi me nevidna moč z jekleno silo pritisnila na tilnik in kot bi mi zauka-zal mogočen glas: Ni ti dovoljeno! Kar si storil, je prepovedana ljubezen, pa naj bi vsebovala samo en pogled v dekličje oči! Pod težo krutega pritiska in še krutejšega ukaza. Omahnil sem na bližnji stol, roke so mi padle ob straneh kot mrtvaku. Oblast postave me je napravila brezčutnega in ne imel bi moči, da bi segel po samokresu, če bi ga imel poleg sebe. Nikdar ne neham te ljubiti!« Nikdar, nikdar! vpila mi je duša. Skočil sem pokonci, divjal po sobi gori in doli, končno sem se vrgel na obraz na posteljo, iz oči so mi pa tekle solze bridkosti in obupa. Vso noč nisem zaspal. Vstal sem ob treh, se vsedel k mizi in jel pisati to pismo. Končano je ravno, da poj-de s prvo pošto od tod. Pozdravlja Te Tvoj prijatelj Tone. VIII. V Topolovcu, 17. avgusta. Preljubi moj Blaž! Doma sem spet, v Topolovcu, na strani svoje žene. Zakaj Ti nisem dal iz Jelovine nobenega glasu več od sebe? Stvar je bila taka-le: Ko sem oddal zadnje pismo na Tebe, sem bil utrujen in ubit, da sem šel počivat. Posrečilo se mi Je, da sem zaspal m se nekoliko umiril. Ko sem vstal, sem premislil še enkrat ves svoj stan. Da se bom tako hudo zaljubil, nisem bil pričakoval Kaj b6 iz tega, nisem hotel misliti. Pred mislijo me Je bilo nekam čudno strah, zato sem jo podil od sebe kot sovražnico svojo in Aničico. Z ljubico sva bila tisto dopoldne na sprehodu. Setala sva se ob deroči Močici, kjer sva bila ves čas sama in ni bilo nobenega nepoklicane*, da bi naju motil. Mlad bližnjega gozdiča je kaj prijetno vplival na razgreta lica. Vrnila sva se proti poldnevu domov. Zaradi jezikov nisva prišla skupno v Jelovino, ampak vsak po drugi poti. Jaz sem napravil ovinek in stopil še v park, kjer sem se kmalu sešel s Kosmačko in Tilko. Deklica je bila tiha in pobita. Ko sem pozdravil, mi je sicer prijazno odzdravila, vendar neka posebna žalost se ji je brala na obrazu, da je vzbudila v meni sočutje. Zato sem jo prijel za roko in vprašal: »Kaj ti je, Tilka, da si tako otožna? Ali te boli glavica, ali se ti trga srce?« »Razvedrite jo nekoliko! c velela je Kosmačka, »tako kislo se drži od snoči in nobene vesele besede ni spraviti iz nje.« »Naberiva si šopek cvetlic,« rekla je Tika proti meni, »pojdi z menoj!« Stekla je na bližnji travnik in Jela trgati cvetke vsevprek. Sprva sem jo hotel pustiti samo, ko me je pa znova poklicala, stopil sem za njo in k njej. »Nekaj ti moram povedati, nekaj groznega!« dejala Je, ko sva bila toliko oddaljena od njene matere, da se ni čula najina govorica do nje. »Kaj Je tako strašnega?« vprašal sem na pol v šali. »Pomisli, mola mati Je poslala inserat v »Narod«, da sva tt midva zaročila! — Kaj bo rdkel zdaj moj Zvonko!« Obstal sem, kot bi treščilo v me. Inserat o moji zaroki s Tilko! Vrag naj vzame Kosmačko! Kaj poreče moja žena, ko to izve! Res strašno, grozno! »In ti, Tilka, si to vedela?« vprašal sem razdražen. »Snoči mi je mama povedala. Prejokala sem noč, danes zjutraj sem pa poslala Zvonku ekspresno pismo, da na vsej stvari ni nič resnice in da sem njegova slej kot prej. Oh, kako je naša mama neumna!« »Da res!« pritrdil sem, »In kdaj je poslala gospa tisti inserat?« »Včeraj mora biti v »Narodu«. Na ta način, rekla mi je mama, te hoče trdneje zagotoviti, da se čim goto vejše poročiš z meno].« Moja misel je bHa zdaj, da jo kar najhitreje pobrišem od tod. »Narod« pride vsak čas v Jelovino m nesrečni inserat bo učinkoval kot bomba. Sklenil sem napraviti takojšen konec svojemu jelovhiskemu prebivanju. Kaj bo potem, to sem prepustil bogovom. Šopek Je bil nabran, a zmašila sva ga tako, da nama Je delal sramoto. Zato ga Je Tilka na prvem ovinku vrgla v grmovje, češ da cvetlice smrde m da ne more prenašati te zopernosti. »Danes si pa res sitna, TitkaU pokregala jo Je mati. »morate Jo po- poldne peljati na razvedrilo, gospod Zvitek.« »Bom!« odvrnil sem, mislil pa drugače. Prišli smo v tem do vasi. Na mostu, ki pelje čez Močico, srečamo Karabidajdika. Bil je videti upehan in razburjen. Komaj me je zagledal, skočil je k meni, potegnil me na stran in rekel: »Madonca, gospod Zvitek, strašne reči!« »Kaj je?« vprašam. »Za vas grozovite!« »Povejte, kaj je!« »V »Narodu« je inserat, da ste se zaročili s to-le gospodično!* »No in kaj potem?« »Z omnibusom se Je ravnokar pripeljala neka gospa, ki vas išče že po vsej Jelovini in pravi, da ste njen mož. Vsa Je iz sebe in vsakega človeka sprašuje, s kom in kaj ste imeli opraviti tu. Babe so pa v elementu, pa so ji dopovedale vsega hudiča.« Zopet sem obstal, kot bi treščilo v me. »Zdaj bo cirkus!« dejal sem pri sebi. »Gospod Zvitek, ali greste?« klicala me je Kosmačka. »Oprostite, gospa!« odvrnil sem, »posetim vas pozneje, pozdravljeni!« KosmačU sta odšli naprej. Kaj storiti? Karabidajdika sem vpraša? ta-svet« 1 aš. štet. .SLOVENSKI NAKUP', flnc 26. avgusta 1914. Stran 3. da sestav? nadomestno armado 500 tisoč mož. Parlament je izpolnil to željo z velikim patrijotičnim navdušenjem. Preostal je novemu vojnemu ministru Kitchenerju le še drugi del naloge: teh 500.000 mož v deželi, ki ne pozna splošne vojaške dolžnosti, tudi faktično dobiti ter izvežbati. Ze sedaj se more po angleških virih konstatirati, da se je popolnoma izjalovil trud lorda Kitchenerja, nabrati to nadomestno armado. Posedaj se je, čeprav venomer vabijo in nabirajo, kakor je razvidno iz zanesljivih poročil, prijavilo samo 2000 mož za vojaško službo. Čudno je, da se največji del teh ljudi rekrutira iz trgovskih potnikov, ki so vsled vojne zgubili svoj kruh ter si hočejo sedaj v armadi poiskati nadomestila. Ta okolščina tudi kaie, za kako resno smemo smatrati od angleške strani naznanjeno frazo, da bo Anglija trgovsko plovstvo v Atlantskem Oceanu tudi vnaprej brezpogojno vzdrževala, ker se ne boji nemškega vojnega brodovja. Dejstvo, da so trgovski potniki na Angleškem postali brezposelni, dokazuje, da se je mednarodni trgovski in pomorski promet vendarle iz strahu pred nemškimi vojnimi ladjami zmanjšal do najmanjše mere. Značilna je okolščina, da tudi delavstvo na Angleškem noče ničesar vedeti cd vojne službe. Niti en delavec se ni priglasil. Da se odteguje angleško delavstvo, ki, kakor znano, nikakor ne simpatizira s to vojno, bi moglo dovesti, če bi svetovna vojna še dalj časa trajala, če bi brezposelnost in draginja živil še bolj naraščala, do resnih socialnih preobratov. Angleško vojno povelj-ništvo zagotavlja, da vendarle upa obrati v par tednih kakih stotisoč mož. To pa je le — seveda že na eno etino zmanjšano — upanje. In če tudi se izpolni ta nada, bo trajalo še ^ar tednov, da se ti trgovski potniki zvežbajo za vojake. Kje pa ostaja irmada 500.000 vojakov, ki jih je -podnia zbornica tako velikodušno dovolila? Seznam zaplenjenih ladij. Angleški tednik »Fairplav* ob- nvlja seznam nemških, avstrijskih in mgieških ladij, ki so bile do konca •reteklega tedna zaplenjene. Te lad- e so sledeče: 1. nemške ladje; parnik George Harper, 1612 ton, v Grvmsbvju; ribiški Čoln Elze Kunkel. 218 ton, v \berdeenu: parnik Emma Minlos, 1286 ton, v Middlesbroughu: parnik \ronprinzessin Cacilie, S6S4 ton, v ralmouthu; parnik Prinz Adalfcert, 630 ton, v Falmouthu: ribiški čoln Berlin v \Vycku; parnik Ervmathos, 2934 ton, na Malti; jadrnica Altege, 52 ton, v Hullu: parnik Kari Chile v Cardiffu; Citv of Bremen v Cardiffu; Schwarzenbeck, 1577 ton, v Cardiffu; parnik Minotaur v Middelsbroug-iu; parnik Providemia, 2970 ton, v manchestrskem kanalu za ladje; jadrnica Gardhana južno od Bermudas •tokov; parnik 4463 ton (imena list ne navaja) v Atlantskem oceanu. 2. avstrijske ladje: parnik Zichy z 1877 tonami, pri Malti; parnik z _ 23 tonami (ime ni povedano; najbrže »Zora«) v Ant\verpnu. 3. angleške ladje: parnik Cogent, 2<"»51 ton; President, 1945 ton, May Scott, 1465 ton; Castro, 1228 ton; \icoya, 3011 ton; Treglisson, 4265 ton; Trevider. 4260 ton; Juno, 1302 *^n; vsi v Hamburgu, kakor tudi rarnik Victorian Transport, 4432 ton, v Danzigu. Vseh skupaj je 118 ladij zapletenih z 285.665 registrskimi tonami. Treba je še pripomniti, da so ime-li štirje potopljeni parniki: Konigin Luise, San WiIfredo, Craigforth in Tysla skupaj 16.197 registrskih ton. * * * Izjeme od podaljšanja roka za plačevanje. Dunaj, 25. avgusta. (Kor. urad.) Današnja AViener Zeitung« priob-čuje mnisterijalno naredbo glede na-ualjnih izjem od podaljšanja roka za plačevanje zasebnopravnih denarnih terjatev. Glasom te naredbe se § 1. ^esarske naredbe z dne 13. avgusta ;e uporablja za denarne terjatve iz rodaje stvari in dobave blaga na rodlagi pogodb, ki so bile sklenjene i red 1. avgustom, če se je oddalo ali moralo oddati po 31. juliju 1914, razen da bi se bila morala oddaja izvršiti pred 1. avgustom. Obveznosti za dobave na podlagi pogodb, ki so bile sklenjene pred 1. avgustom, so presojati na podlagi splošnih pravnih zakonov. Kako je junaško padel polkovnik Holzhausen? Junaško smrt polkovnika plem. Holzhausna opisuje eden izmed ranjencev, ki so jih prepeljali na Dunaj, Kakor poroča »Die Zeit«, tako-le: Bilo je preteklo soboto. Nahajali *mo se na sovražnih tleh in dobili smo poročilo, da preži na nas močan sovražnik. Dva bataljona sla prodirala preko ravnega terena, ki ga je mestoma pokrival tudi gozd. Pri teh dveh bataljonih je bil tudi polkovnik pl. Holzhausen. On Je spoznal nevarnost položaja, za to je hotel biti na mestu. Ravno smo stopili iz gozda, ko smo dobili ukaz, naj se vkopljemo. Jedva smo bili s tem gotovi, že je nas jela obstreljevati artiljerija. Istočasno so jele na nas padati kroglje iz pušk. Spoznali smo, da stojimo nasproti močni kombinirani četi Ker so puške neprestano pokale, smo sodili, da imamo opraviti z mnogo močnejšim sovražnikom. Kroglje so žvižgale v veliki množici preko naših glav. Sreča, da so Rusi tako slabo streljali. Polkovnik Holzhausen je bil takoj početka v prvih okopih. Nastopal je kakor junak. Ko so prvi streli padli, je stal ravno kakor sveča, da bi dobil pregled preko terena. Na to je sam dirigiral streljanje. Nesreča je hotela, da je naš polkovnik padel kot prva žrtev. Kroglja ga je zadela v glavo. Za okrog stoječe je bilo strašno, ko so videli polkovnika pasti. Stotnik C 1 a u s je s pravim preziranjem smrti rešil situacijo. Sovražne puške so pokale vedno močneje, končno pa smo v daljavi zagledali tudi kozake. Stotnik Claus je v tem težfkem tre-notku sredi sovražne kroglne toče spravil pred našo fronto eno strojno puško in jo nameril na naskakujoče kozake Ta strojna puška je kozake takorekoč pokosila. Videli smo, da so kakor hruške cepali na tla. Jeli so takoi bežati. Odbiti napad je močno ukrepi! našo samozavest. Na sovražnika je beg kozaške čete učinkoval naravnost uničujoče. Njegov ogenj je postajal vedno slabeji. Boj je trajal do večera, pričel pa se je ob 9. zjutraj. Zvečer smo dobili ojačenja in prepodili sovražnika. Proti neresničnim govoricam, Dunaj, 25. avgusta. (Kor. urad.) Nastale nesramne govorice, ki se na najnižji in najsovražnejsi način razširjajo o visokostoječih oficirjih ter ponižujejo na neodgovoren način njihovo vojaško in osebno čast, in ki jih žal gospodje najboljše družbe brez vsakega preudarka pridno kolporti-rajo, ne potrebujejo same na sebi seveda nobenega kakršnegakoli de-mentija. Navzlic temu pa se mora končno vendarle nastopiti proti temu nesramnemu razširjevanju, ker se zdaj že predolgo in neoslabl]eno vzdrži v javnosti ter se tiče oseb, ki so prišle navzlic svoji nad vsaki mogoči očitek vzvišeni integriteti vsled slučajnih, od njihove individualitete neodvisnih okoliščin v nemilost svojih sodržavljanov, ki je brez vsake kritike. Že navadna in na zdravi človeški pameti bazirana preudarnost mora k evidenci dokazan, da se vesti o četah ali generalštabnih častniki napram najširši javnosti ne dajo zamolčati ali prikriti in da vsled tega faktične pcdlage za govorice.ki so v tej smeri cirkulirale, ni bilo in je tudi ni. Pri razširjevanju takih govoric gre za hudobnost, ki se mora v svoji časovni posledici sama ožigosati in jo je treba torej kar najbolj obsojati. Vsled tega je nepobitna dr žnost vsakega lojalnega patrijotd, la ne nastopi samo kar najostrejše proti takim nesramnim obrekovanjem, marveč da se tudi dejansko uo ležu-je zasledovanja povzročiteljev teh brezvestnih govoric, da dobe zasluženo, najostrejso kazen. * • * Prvotni namen Francoske. »Kolnische Zeitung« prinaša poročilo svojega poročevalca, ki pravi: Število vjetih Francozov presega najbrže 10.OOO. Razpoloženje v glavnem stanu je čudovito. Dela se tam z občudovanja vredno mirnostjo in jasnostjo. Francozi so hoteli z odločilnim udarcem vdreti v Nemčijo. Boji z nemškimi četami so se pričeli že 17. avgusta in 20. avgusta so bili Francozi že povsod premagani. • Turki na Francoskem. Carigrad, 25. avgusta. (Kor. ur.) »Tasvir i Eskiar« poroča, da se godi turškim podanikom v Franciji kakor sovražnikom. V Marseillu so baje turške žene insultirali in pognali nage na cesto. Turški poslanik v Parizu je storil potrebne korake, da zasi-gura Turkom mirno vožnjo v domovino. Skoraj vsi turški dijaki so zapustili Francijo. • » Danska. Kodanjski dopisnik »Berliner Borsen - Courierja« popisuje situva-cijo Danske v evropskem konfliktu tako - le: Prebivalstvo glavnega mesta Danske je silno razburjeno, ker je v strahu, da bi mogel eksponirani položaj dežele in strategični pomen vodne ceste med velikim Deltom in Sjaellandem. Nevtralnost Danske se da ohraniti samo toliko časa, dokler je glavno mesto Kodanj v njihovih rokah. Z ozirom na to, so konservativne stranke napele vse sile, naj bi vlada preskrbela za varnost Koda-nja, a vlada noče danske armade mobilizirati, češ, da bi s tem velesile začele posvečati Danski neljubo pozornost. * Vojne v 19. stoletju. Marsikdo vprašuje, kako dolgo zna vojna trajati. Na to vprašanje danes seveda ne more nihče dati odgovora. Trajanje vojn je jako različno, to kaže že pregled na minulo stoletje. »Rekord < ima Angleška. Njena vojna proti Franciji je trajala od 1. februarja 1793 do 27. marca 1802., torej devet let, en mesec in 27 dni. A takrat sklenjeni mir je bil že čez par tednov končan in začela se je med Anglijo in Francijo nova vojna, ki je trajala 11 let in 13 dni, namreč od 18. maja 1802. do 30. maja 1614. Ti dve vojni sta zategadelj trajali tako dolgo, ker Angleške ni bilo mogoče prisiliti, da bi sklenila mir. Bojevala se je večinoma* na morju, uničila svoje trgovske konkurente in šele na koncu poslala svojo armado tudi na kopno. Dolga je bila vojna, ki so jo vodili Spanci in Portugalci z angleško pomočjo proti Franciji. Trajala je pet let in 11 mesecev (od junija 1808 do aprila 1814). Rusko-turška vojska je trajala dve leti, štiri mesece in tri dni fod 26. oktobra 1853 do 29. februarja *56). Vojna med AvsTijo in Francijo v začetku 19. sto'etja je trajala_dve leti in 11 dni (od 2. januarja 1799 do 16. januarja 1801). Vojna Rusije z Angleško in Francijo (krimska vojna) je trajala eno leto, 11 mesecev in tri dni (od 27. marca 1854 do 29. februarja 1856). Velika vojna Francije proti Rusiji pod Napoleonom I. je trajala eno leto. 9 mesecev in 17 dni (od 24. junija 1812 do 11. aprila 1814). Vojna Rusiie proti Turčiji od 28. aprila 1828 do 1 ! septembra 1829 je trajala eno leto, štiri mesece in 14 dni. Pruska vojska proti Franciji od 27. marca 1813 do 11. aprila 1814 je trajala eno leto in 15 dni. Zadnja rusko-turška vojska od 24. aprila 1877 do 3. avgusta 1878 je trajala 10 mesecev in 9 dni. Rusko-poljska vojna od 29. novembra 1830 do 5. oktobra 1831 je trajala 10 mesecev in šest dni. Av-strijsko-fr^ncoska vojska proti Napoleonu I. od 12. avgusta 1813 do 11. aprila 1814 je trajala 8 mesecev. Av-strijsko-pruska vojna proti Danski je trajala šest mesecev in 12 dni (od 18. januarja do 1. avgusta 1864). Nem-ško-francoska vojna je trajala od 19. julija 1870 do 28. januarja 1871, torej šest mesecev in devet dni. vojna Avstrije proti Pijemontu je trajala od 18. marca do 9. avgusta 1848, torej 4 mesece in 20 dni. Vojna Avstrije, Pruske in Rusije proti Franciji je trajala od 25. marca do 3. julija 1815, torej tri mesece in 9 dni. Vojna Avstrije proti Franciji in Italiji je trajala od 26. aprila do 11. julija 1859, torej dva meseca in 14 dni. Vojna Avstrije proti Italiji je trajala od 2S. junija do 12. avgusta 1866, torej en mesec in 22 dni. Vojna Srbije in Bolgarije je trajala od 14. novembra do 21. decembra 1885. torej en mesec 17 dni. Vojna Pruske proti Avstirji je trainla od 16. junija Ć3 22. julija 1866, torej en mesec in 6 dni. Najkrajša vojna je bila med Avstrijo in Pije-montom leta 1849., trajala je namreč le šest dni, od 20. do 26. marca. Dnevne vesti. — Kako je na Dunaju? Druga mobilizacija ni napravila na Dunaju tiste senzacije, kakor prva. Dunaj se je na vojno takorekoč navauil, je zanio navdušen in ves prevzet velikih nsrehov na srbskih, rancoskih ;n ruskih bojiščih. Poročila, da se v sovražnih deželah grdo dela z avstrijskimi državljani, je provzročilo na Dunaju močno bojno gibanje proti francoskim in angleškim izdelkom. Izginili so francoski, angleški in ruski napisi pri raznih trgovinah, izginila so francoska imenovanja z jedilnih listov, ne dobi se več ne angleškega rostbeafa, ne francoske salate, ne ruskega kavijarja. Celo v »Wurstel-pratru« je viden vpliv vojne. Takozvani »Watschamanni* so dobili ruske, francoske ali srbske uniforme in prejemajo klofute, da so lastniki lahko zadovoljni. Tudi proti japonskim izdelkom se je začel bojkot. Še pred dobrim tednom so Dunajčani na »Ko-benzlu« priredili Japoncem velike ovacije — zdaj je mišljenje ravno nasprotno. Dunaj se pripravlja na sprejetje ranjencev. Tudi parlament postane bolnica. Dne 20. t m. je prišel v parlament, ki je sicer ves zapuščen, poljski poslanec grof Lasocki v poljskem sokolskem kroju. Uradniki ga niso takoj spoznali in so ga hoteli segnati Zmota se je kmalu pojasnila. na kar je grof Lasocki povedal mnogo zanimivih stvari o boju poljskih strelcev na ruski meji. — O naši armadi se uradno poroča, da je njeno delovanje v vojni nad vsako pohvalo vzvišeno, da je za hrano vojaštva brezhibno preskrbljeno in da je zdravstveno stanje povsod skozinskoz ugodno. — Bolniške strežnice pri Rdečem križu. Vsak dan se oglašajo pri deželnem in gospejnem pomočnem društvu Rdečega križa za Kranjsko osebe obeh spolov, ki žele biti porabljene kot bolniški strežniki, oziroma strežnice v deželi ali na bojišču. Ker društvu ni mogoče vsakemu posebej odgovarjati, zato opozarjamo, da ne moremo rabiti oseb brez strokovne naobrazbe, to se pravi, brez tečaja za bolniško strežbo. Kdor ima resno voljo pomagati, se mu bo že priložnost nudila, ker deželno in gospejno društvo Rdečega križa bo gotovo pravočasno prosilo požrtvovalno občinstvo pomoči, posebno kar se tiče bolniške strežbe. — Znaki Rdečega križa. Začetkom vojnih dogodkov se ravna na obžalovanja vreden način s postavno varstveno znamko Rdečega križa, ker nosi velika množina oseb, ki niso upravičene nositi znaka te družbe in ker tudi imejitelji trgovin svoje blago po izložbah označujejo z Rdečim križem. Opozarja se torej, da so samo funkcijonarji avstrijske družbe Rdečega križa, njih glavnih društev in podružnic, nadalje od teh družb k službi Rdečega križa postavljeni zavodi in v vojski služeče osebe upravičene nositi Ženevski križ. Da se izključi zloraba, bodo funkcijonarji družbe Rdečega križa, deželne in ženske pomožne družbe Rdečega križa za Kranjsko podelili obramni-ce, opremljene s pečatom te družbe. Razun tega dobe upravičenci do teh obramnic na njih ime se glasečo legitimacijo. Tako so postopali tudi v drugih deželah. Osebe, ki nosijo ob-ramnice brez štampilij ter se ne morejo izkazati z na njih ime se glasečo legitimacijo, se bodo morale zaradi tega zagovarjati. — Rdeči križ.Za prevoz ranjencev in bolnih vojakov s kolodvora v zavode Rdečega križa rabili se bodo vozovi. Naproša se posestnike privatnih vczov omnibusov, lovskih vozov in brekov, da prepuste te na vsak način Rdečemu križu v slučaju potrebe na razpolago. Tozadevne ponudbe naj se pošljejo na predsjedništvo družbe Rdečega križa.Stross-majerjeva ulica št. 3. Ker so vsestransko cd raznih korporacij, privatnih posestnikov poslopja, deli poslopij, vile in stanovanja Rdečemu križu blagohotno na razpolago dane. usoja se Rdeči križ vljudno opozarjati v ter: vprašanju v svrho vsestranske zadovoljnosti, preizkusiti predložene ponudbe glede njih vpo-rabnosti. Tudi se bode istočasno rešilo vprašanje glede prehranjevanja in oskrbovanja. Med tem, ko se Rdeči križ vsem oferentom za njihovo velikodušnost najtoplejše zahvaljuje, jih prosi za dobrohotno potrpljenje, dokler se tozadevne rešitve ne izvrše, v slučaju potrebe se bodo potem ponuđeni objekti po njihovi vporab-nosti in določbi hvaležno prevzeli. — Enoletni prostovoljci se na to opozarjajo, da more po § 142 8. br. predp. I., biti njihova uvrstitev še spremenjena. Da ne bodo prizadeti s tem, da si nabavijo predčasno uniformo, gmotno oškodovani, se dovoljuje tudi enoletnim prostovoljcem na lastne stroške, da pridejo k vojakom v civilnih oblekah. — Za družine v vojsko vpoklicanih vojakov so vprizorili otroci: Pirnat, Ahčin, Weibl in Franchetti v nedeljo na vrtu hotela Ilirije igro Pe-pelka ter nabrali tem povodom 10 K. — Živijo mladim igralcem in darovalcem! — izplačevanje nastanitvenih pristojbin za vojaštvo (častniki, moštvo, konji i dr.) se prične v soboto, dne 5. septembra 1914 v mestnem nastavljalneni uradu. Podrobnosti se objavijo prihodnji teden v dnevnem časopisju. — Vodstvo L mestne šoie v Ko-menskega ulici vabi tem potom vse tiste učence, katerih očetje so bili poklicani k vojakom, da se zglase ta teden med 11. in 12. uro dopoldne v voditeljevi pisarni. Poleg teh se vabijo tudi vsi tisti učenci, kateri zaradi nastalih vojnih razmer nimajo doma zadostnega nadzorstva in oskrbe. — Vožnja po železnici. C. kr. železniško ministrstvo je izdalo sledečo odločbo: Vsi pred razglašen jem mobilizacije nabavljeni letni vozni listi kakor tudi vsakovrst drugi izkazi za vožnjo po železnicah, ki se vsled prenehanja civilnega prometa niso mogli popolno izrabiti, porabljajo se lahko zopet, ko se civilni promet zopet otvori. Da se doseže veljavnost podaljšanja za ta čas, dokler je bil promet vstavljen, predložiti se morajo izkazi železniškim ravnatelj- stvom ali postajnim predstojništvom. Onim, ki so kupili od 1. junija dalje vozne izkaznice, pa so bili poklicani v vojaško službo, se pod gotovimi pogoji denar povrne. — Blagovni promet na železnici. Obratni inspektorat c. kr. priv. južne železnice v Trstu naznanja trgovski in obrtniški zbornici, da je na avstrijskih progah Južne železnice odprt celotni promet in sicer tako za kosovno blago, kakor za vagonske po-šiljatve. — »Slovenska Matica«. Seja Matičinega odbora bo v petek 28. t. m. ob šesti uri zvečer. — Avstrijsko državljanstvo in domovinstvo je dobil g. F. L u k i č , trgovec Pred škofijo v Ljubljani. — Iz ljudskošolske službe. C. kr. okrajni šolski svet v Krškem je imenoval absolviranega učiteljiščnika Antona Brodnika iz Vidma za provizoričnega učitelja na štiriraz-redni ljudski šoli v Tržiču in bivšo suplentinjo v Čatežu, Hermino S t i e n e, za provizorično učiteljico na dvorazredni ljudski šoli v Kalu. — C. kr. deželni šolski svet je imenoval bivšo suplentinjo v Št. Jurju, Alojzijo V e r b i č, za definitivno učiteljico na ljudski šoli v Škocijanu pri Turjaku. — Umrla je v Ljubljani gospa Josipina S m i e 1 o w s k y rojena Pok, soproga mestnega stavbnika gesp. Smielouskega. — V deželni bolninici je umrl gosp. Andrej Golob, čevljarski mojster v Gradišču št. 12. V Šmartnem pri Litiji je umrl Sletni Radko, sinček, gosp. štabnega stražmojstra gosp. Frana Kmeta v Ljubljani. Naše sožalje! Sv. Duh pri Lučanah. Pri Sv. Duhu je razpisana učiteljska služba. Šola je v prvem plačilnem razredu in je trirazredna. Učitelj oziroma učiteljica ima na razpolago popolnoma mebiirano sobo, malo kuhinjo in klet. Od krajnega šolskega sveta dobi na leto dva sežnja bukovih drv. Prošnja se mora vložiti do 15. septembra. Ako ravno je okr. šol. svet v nemških časopisih službo razpisal le za gosp. učiteljice, bode se kr. šol. svet oziral tudi na moško moč. Kum pri Ormožu. V proslavo cesarjevega rojstnega dne bila je tukajšnja šola na predvečer z mnogimi lampijoni razsvetljena. Enako hiša načelnika bojnega društva tik cerkve. Vžgal se je med cerkvijo in šolo lep kres. Popevali so cesarsko pesem. V torek bila je ob 10. uri v župnijski cerkvi v Ormožu slavnostna maša, kateri so prisostvovali meščani in župljani v zelo obilnem številu, bojno društvo iz Huma, gasilna društva iz Ormoža. Hardeka in Lo-perčic z dvema godbama. Vojaštvo je bilo zastopano pod poveljstvom službenega vodnika M. Mastena. Na kolodvoru so se z godbo hardeško pozdravili vojaki, katerim pridno strežejo gospe in gospodične obeh narodnosti iz Ormoža. Prevzetie zapuščin in odškodnin iz Amerike. Kakor je trgovinsko ministrstvo dognalo, se nahaja v Zjedi-njenih državah Severne Amerike mnogo agentov, ki se pečajo z uravnavo zapuščin in odškodninskih zadev, in ki skušajo v roko dobiti od v Avstriji stanujočih ljudi pooblastila, da dvigne v imenu upravičenih, zapuščinske zneske, posmrtnino, zavarovalnino itd. Upravičeni prejemniki opozarjajo se v lastnem interesu na to, da ti agentje, ako se jim je podelilo pooblastilo, dotične zneske pogo-stoma popolnoma poneverijo, ali pa samo deloma izročijo, odtegnivši polovico ali še večji del zneska za se kot provizijo. Ker so c. in kr. konzulski uradi pri kasiranju takih zneskov vsled svojega uradnega značaja v položaju, pripomoči obstoječim pravicam z vso odločnostjo do veljave in isti razun tega odtegnejo po sedaj veljavnem tarifu le 1/4% cele vsote, n. pr. od 100 K, le 25 v, katero kasi-rajo, kot konzulsko pristojbino, se nujno priporoča, v vseh dedinskih zadevah, kakor tudi v zadevah odškodninskih terjatev posluževati se edino le pomoči c. in kr. konzulskih uradov ter v omenjeno svrho edino le c. in kr. konzulskim uradom podeliti pooblastila. Najdene in izgubljene stvari. C. kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani sporoča, da so bile najdene sledeče stvari v času od 17. dio 24. avgusta 1914: velika denarnica za natakarice, očala, rjava ruta za na glavo, zeleno barvani ročni voziček, staro kolo z magistratno št. 35, rdeča torbica za otroke, srebrni zaslužni krijec (1849), najden dne 6. avgusta 1914, konjske vajeti, poročni prstan. — Izgubljene pa sledeče stvari: zelena denarnica z 28 K, zlat uhan s perlo, črna denarnica z 4 K in 3 majhnimi ključki, zlato držalo za pero, otročja bela suknja. Stran 4. .SLOVENSKI NAROD«, dne 26. avgusta 1914. 199. štev. Izpred SfNDBfiL Izpred tukajšnjega porotnega sodišča. Ni ga še srečala pamet. V tajni razpravi se je imel zagovarjati 44 let star Karel Dimic, samski dninar v Podgorici, zaradi hudodelstva posilne nečistosti in oskrunbe neke še ne 10 let stare deklice. — Na krivdorek porotnikov ga je sodišče obsodilo na eno leto težke ječe. Sila ni nikoli dobra, pravi star pregovor, in če bi bil imel Janez Ter-pinc, 20 let star čevljarski pomočnik v Ljubljani, to pred očmi, ne bi mu bilo treba sedeti na porotniški klopi in se zagovarjati zaradi hudodelstva poskušene posilnosti neke mlade romarice na bližnjem griču Rakovnika, katero je pa rešil na njeno vpitje došli stražnik iz krempljev jastreba. Porotniki se niso mogli prepričati o krivdi obdolženca, zato ga je moralo sodišče oprostiti. « * Uboj. Ze 1 Škrat zaradi raznih hudodelstev kaznovani 37 let stari samski dninar T r e l c na Rakeku je sedel dne 11. julija t. L zvečer v Str-žarjevi gostilni na Rakeku v družbi več moških gostov in je razvijal prav anarlusiične nazore o Avstriji. Gostje, vsi patrijotičnega mišljenja, m se zgražali nad tem govorjenjem in ker Trelc vzlic vsern opominom le ni odnehal, ga je železniški delavce Anton Milavee vrgel ob tla in mu priložil par zaušnic. Obdolženec ;e na to odšel iz gostilne. Čez nekaj časa je šel pogledat, kje da je Trelc in ga je videl v veži. ko je ravno vzel nož iz žepa. Milavee je naglo zaprl vrata in goste posvaril pred Trelcem. Tedaj je vstal izza mize baletni gostač Andrej Petro\-čie ter šel proti vratom. držeč stol pred seboj. Hc r T je Trden pregnati ter je dregnil venkaj s stolom. Trelc pa je zamahnil proti Petrovčiču ter mu zadri nož naravnost v osrčje. Petrovčie \t na licu mesta umrl. Sodišče je ugodilo predlogu zagovornika, naj se preišče duševno stanje obdolženca in je obravnavo preložilo. — S to razpravo je tretja porotniška doba končana. Mm stvori. * Varaždin za časa vojne. V Varaždinu so z največjim navdušenjem slišali, kako junaško se je boril varaždinski polk pri £ahcu. Zdaj so se pa tudi varaždinske žene odliko', ale. Izkaz porodov mesta Varaždina, ki šteje 14.000 prebivalcev, izkazuj, da je bilo od časa vojne napo cedi porojenih 38 zdravih dečkov in le ena deklica, ki pa je bila mrtva porojena. * Najmlajši bortlec Nemčije. Pred kratkim se je javil v Kukshav-nu v Nemčiji najmlajši vojak cesarske nemške mornarice, oziroma nemške oborožene moči same. 15-letni Herman Braker. Je iz okraja Finken\varder in je tudi njegov oče pri mornarici. Iz tega okraja dobiva Nemčija svoj najzanesljivejši materijal za svojo vojno in trgovsko mornarico. Kjer ''e treba izpolniti kako posebno težko nalogo, ali kjer je treba napraviti in vzdržati red, tam se postavi zanesljive ljudi iz tega okra-?a. Upa se, da bo tudi ta najmlajši branilec domovine storil svojo dolžnost in s tem povišal slavo svoje domovine. * Blazni v Parizu. > Cri de Pariš« je ogorčen nad velikim številom duševno bolnih, pred vsem napol blaznih, ki se prosto gibljejo po Parizu. V letu 1912 je bilo 14.344 oseb, ki so se s kako duševno boleznijo zatekli v kliniko za brezplačno zdravljenje. Od teh 15.000 slaboumnih in več ali manj blaznih, je, kakor je dognal dr. Dagonet, 7000 živčno bolnih, ostali so zreli za blaznico. Odkod tako število biaznikov? V prvi vrsti je temu pojavu podlaga alkoholizem m pitje absinta. Istotako je go:ovo, da ti nevarni elementi pariške družbe igrajo med ljudstvom precejšnjo vlogo. Će se zasleduje zgodovino zadnjih dni v Parizu, se mora le konstatirati, da zaostajajo te oficijelne številke daleko za resničnim številom blaznežev v Parizu. * Belgijski zmagoslavni zvon utihnil. Na gentski mestni hiši visi znamenit star zvon, ki je sedaj utihnil. Ima ime »Roelandt« in je dobil v zadnjem času 55 cm veliko razpoko. Sedaj je utihnil. Domneva se, da je vzrok tej razpoki velika vročina zadnjih tednov in novi kembel, ki so ga šele pred kratkim namestili v starem zvonu. Strokovnjaki preiskujejo sedaj zvon, če se bo dal še enkrat preliti. Zvon je bil nameščen na mestni hiši leta 1314., leta 1659. pa so ga prvič prelili. Na zvonu je napis v flamskem jeziku, in sicer ima sledečo vsebino: »Moje ime je Roe-landt; če zvonim zamolklo, naznanjam ogenj, če pa zvonim glasno in svečanostno, naznanjam zmago v Flandriji.« Ker sedaj ne more zvonili glasno in svečanostno, mislijo prebivalci Oenta, da se bližajo za Flandri-jo hudi časi. * Kako Ugleda v Lntiim? Iz Nymwegna na Holandskem poroča neki z drugimi begunci tjakaj dospeli so t rudnik »Koln. Ztg.« poleg notice, ki jo je prinesel tamkaj izhajajoči list »Piovinciais en Geldersche Cou-rant* sledeče: Vise je sicer močno poškodovan, a ne razrušen. Vas Ar-genteau, čigar prebivalstvo se je mirno zadržalo, je ostala popolnoma nepoškodovana, medtem ko je vas Berneau, čigar prebivalstvo se je vedlo silno predrzno in surovo, bila popolnoma razrušena. V od Nemcev zasedenemu Lutihu je življenje zopet popolnoma v starem tiru. Cestna železnica v Lutihu s pomočjo Nemcev zopet redno delu.-e. Tudi delujejo redno zopet štiri tovarne. Opustošenja so mnogo manjša, kakor se je javilo. Danes, v nedeljo, so obiskali holandski člani rdečega križa, prijateljske oblasti in dame iz okolice Lu- iha mesto na povabilo nemškega poveljnika mesta. Občudovanja vredna je skrb, ki jo obrača nemško vojaštvo do holandskih oddelkov, čijih uspehe visoko čisla. Zaupanje nemških vojakov v moč svoje armade je neomajno. Celo umirajoči v tm-zaretih v Maast*chtu izjavljajo; »V štirinajstih dnevih smo v Parizu.« * Svetovna vojna v literaturi. Davno pred tem, predno je izbruhnila sedanja svetovna vojna, se ie z njo pečala fantazija romanopiscev. Leta 1906. je izšel v Nemčiji roman »Morska ivezda«. Avtor ni bil označen, toda knjiga je vzbudila veliko umacijo. Trdilo se je celo, da je iu ela knjiga zelo velik vpliv na najvišja mesta. Roman ima za glavni predmet vojro trozveze s trojnim sporazumom. Ostale države se tudi zapletejo v vojno. Naposled ostaneta nevtralni le Japonska in Amerika. Medtem se upro domačini v francoskih kolonijah in iPogin nemške države-. V tem slika, kako vpadejo Francozi skozi Belgiio v Nemčijo, izvojuiejo na Vestfalskem velikansko bitko ter uničijo nemško vojno moč s pomočio velikega števila zrakoplovov in Črne armade iz Afrike. — Takih in podobnih romanov in novel je še nepregledna vrsta. Navedli smo le one, ki imajo gotovo literarno vrednost. Ostali so le fantazije, katerih stvarna vsebina je popolnoma nestrokovnjaška. BrzojiiH poročila. Na Dunalu živeči Angleži. Dunaf, 26. avgusta. (Kor. urad.) »Neue Freie Prcsse prinaša od na Dunaju živečih Angležev z dne 21. t. m. datirano izjavo, v kateri se ti zahvaljujejo avstrijskim oblastim za olik postopanje in živahno obžaJute- jo, d* se njih domovin« vmešava v sedanjo vojno. Simpatije na Dunaju živečih Angležev se na strani Av-stro-Ogrske in da izrazijo te simpatije, so na Punaju živeči Angleži napravili zbirko, katere uspeh 700 K se ho oddal avstrijskemu Rdečemu križu. Promet na državnih železnicah. Dunaj, 25. avgusta. V zadnjem času so bili na raznih državno-želez-niških progah, ki prihajajo na Dunaj, vpeljani prehodni vlaki. Njih vožnja z ozirom na vojaške interese, ki jih je v prvi vrsti varovati, sicer ni hitra, vendar omogoča neprekinjeno vožnjo po daijših progah. Take zveze obstojajo sedaj v obeh smereh v sledečih relacijah: Dunaj-Ljubno-Celevec-Trst. Odhod z Dunaja ob 7. uri 40 minut, prihod na i >unaj ob 8. uri 6 minut. Na stranskiu progah bo promet tako urejen, da bodo imele te proge zveze z glavnimi progami. \ se navedeno vlake je mogoče vpo-rabliati brez legitimacij, predpisanih za poštne vlake vojnega prometa. Princ Friderik Meiningenski. Meiuingeii. 25. avgusta. (Kor. urad.) \Yolffov urad poroča: Kakor poroča dvorni maršalski urad, je bii princ Friderik, brat vojvode Saeh-sen-Meiningenskega, in oče nadvof-vodinje ?aške dne 23. t. m. pred Na-muricin zadet od granate. Princ Friderik je mrtev. Nemški upravni sef Belgije. Kom. 25. avgusta. (Kor. urad.) Kakor poročajo večerni listi iz \achena, je bil vladni predsednik pl. Sandt v Aachenu imenovan za upravnega šefa Belgije, kakor daleč sega nemška posest. Mesto vladnega predsednika ostane začasno nezasedeno. Avstrijski veleposlanik v Londonu. Dunaj, 25. avgusta. (Kor. urad.) Kakor poročajo listi, je dospel včeraj zvečer avstro-ogrski veleposlanik v Londonu grof Mensdorff z osobjem veleposlaništva in 200 avstro-ogr-skimi podaniki na Dunaj. Ranjeni častniki srbskih bojišč. Dunaj. 2f>. avgusta. (Kor. urad.) Kakor poroča »Neuc Frcie Presse«, je dospelo včeraj zvečer z vlakom .Južne železnice 10 častnikov, ki so bili pri prodiranju naših čet onstran Drine ranjeni. Papež Pij X. t. Dunaj, 25. avgusta. (Kor. urad.) V s'efanski cerkvi se je vršil danes v prisotnosti ministrov in državnih dostojanstvenikov ob priliki smrti papeža Pija X. od škofa Tschokkeja darovan rekvijem in libera. Osemdeset infanteristov 4. pešpolka ^je tvorilo špalir. Rim, 25. avgusta. (Kor. urad.) Sveti kolegij je sprejel danes dopoldne v prestoini dvorani pri sveti stolici akreditirani diplomatični zbor. Bili so navzoči vsi v Rimu se nahajajoči italijanski in inozemski kardinali. Avstro-ogrski poslanik je kot doven diplomatičnega zbora imel nagovor v francoskem jeziku, kjer je izrazi! sožalje diplomatičnega kora ob priliki smrti papeža Pija X. Kardinal Vincento Vanutelli je prebral nato v zastopstvu dovena svetega kolegija Serafina Vanutellija, ki zaradi slabega vida ne more brati, odgovor v francoskem jeziku. Sprejem je bil okoli pol 12. končan. Rim, 25. avgusta. (Kor. urad.) Pri prvi pogrebni slavnosti po papežu Piju X. se bo pela velika maša in rekvijem, ki jo je Perosi komponira! povodom smrti papeža Leona XIII. Listi poročajo, da so se izrekli pravni zastopniki Vatikana za^ nc-skrajšano objavo oporoke papeža Pija X. Končno odloča o tem kongre-gaciia kardinalov. Rim, 25. avgusta. (Kor. urad.) Sprejem diplomatinčnega zbora pri sveti stolici se je vršil z največjo slovesnostjo. Vsi diplomati so prišli v galauniformah z odlikovanji. Splošno se je opažalo hladno razmerje med zastopniki vojskujočih se držav. Pričakujoč sprejem, so se napravile majhne gruče, v katerih eni je bilo opaziti avstro-ogrskega veleposlanika s pruskim in bavarskim poslanikom, v drugi pa ruskega poslanika v razgovoru z belgijskim. Kot doven diplomatičnega zbora le izrazil avstro-ogrski veleposlanik sožalje povodom smrti papeža Pija X. V imenu svete stolice je odgovoril kardinal Vanutelli v nagovoru, pri Čemer je prosil za božje razsvetljenje, da doti cerkev kmalu novega papeža. Rim, 25. avgusta. (Kor. urad.) »Agenzia Štefani« poroča, da Je avstrijski veleposlanik v svojem nagovoru na sveti koleg izjavil, da je smrt papeža Pija X. posebno užalo-stila diplomatični zbor, kateremu je bilo dano biti priča te resnično apostolske vlade, ki je stremila vedno za tem, da spravi dobro cerkve v sklad z iutencttami zastopanih &uve» rentov in vlad. Borili „Rdečima križu". Deželno in žensko pomočno društvo Rdečega križa za Kranjsko, zbirka za Rdeči križ: Podružnica mornariškega društva v Ktiežaku 10 K; Jan Pianecki, Kozaršče, 2 K; Frančiška Palčič 1 K; po gospici Marjeti pl. Schollmaver-Lichtenberg, zbirko gospodične Ide Petsche, Stari trg, 107 K 60 vin. (in sicer: Janez Klemenčič, kaplan, 3 K; Jurij Klančar 50 vin.; Neimenovan 1 K; Marija Žnidaršič 1 K; Jakob Žnidaršič 1 K; Frank Baraga 1 K: Cimiotti 2 K; Marija Weber 3 K: Viki Bovkovv 2 K; Julija Boyko\v 2 kroni; Jakob Skrbeč 1 K ; Frančiška Škrbec 1 K; Neimenovan 1 K; Neimenovan 1 K; Kozamernik 2 kroni; Janja Bencina 3 K; Andrej Sezon 1 krono; Sagmeister 1 K; Tomec 1 K; Valentin Vrhovee 1 K; I. Blažič 1 K; Marija Žnidaršič 1 K; Jernej Žnidaršič 40 vin.; Janez Mlakar 40 vin.; Uršula Zabukovee 20 vin.; Fran De-bevc 1 K; Jakob Znideršič 20 v; Fani Wazaničnik 2 K: Aiozjij Modic 50 v; Petsche 2 K; Medica 2 K; Jože Svi-gelj 1 K; Posekat 40 vin.; Mici Žagar 40 vin.; Marija Onušič 20 vin.; Terezija Patečin 20 vin.; Jernej Ku-kec 40 vin.; Marija Škrbec 1 K; Alojzija Lavrič 1 K; Ivan Sterle 50 vin.; Artur Mecehia 1 K; Iv. Oimic 1 K; Kandare 2 K; Andrej Krapenc 40 v: Ludvik Tischler 40 vin.; Neimenovan 40 vin.; Neimenovan 4 Ovin.; Andrej Telič 20 vin.: Anton Kandare 20 vin.; Le/rene Turjak 1 K: LavriČ .SO vin.; hran Ronko t K; Viktor Krištof 1 K; Jakob Semič 60 vin.; posojilnica za Stari trg. Lož in sosedstvo 50 K); zbirka gospoda trgovca Vilaria. Pu-dob, 31 K 60 vin. (in sicer: Janez Muk. Pudob. 2 K; Tomaž Rifeij 1 K; Marija Vilar 2 K; Fr. Palčič 1 K; Tomaž Nujer 1 K: Jakob Mlakar, Vrh, 40 vin; Anton Sterle, Iška vas, 20 vin.; Janez Baraga, Pudob, l^K; Josip Kodeia 1 K; John Spech, Šmarta, 10 K; Anton Tome, Kozaršče. 1 K; Jurij Mlakar, Polica. 1 K; Jakob Truden, Kozaršče, 40 v; Matija Marko-vič. Ravne, 1 K: Anton Kandare, T>ane, 40 vin.; Valentin Comhr l K; Anton Lekan. Pudob, 1 K; Anton Sackmajster 20 vin.; Jernej Bavec, Pudob, 2 K; Janez Sepec, Dane, 1 krono; Jakob Sepec 1 K; Fran Mule, Pudob, 40 vin.); zbirka Jere Bavec H) K 38 vin. (in sicer: Marija Kibic, Snežnik, 20 vin., Marija GerI 30 v, Marjeta Gerli L) vin.: Reza OerI 10 vin.; Ivana Bavec 20 vin.; Marjeta Bavec, Kozaršče. 20 vin.; Marička Speh 20 vin.; Jakob Špeli 10 v; Marija Oerlj 20 vin.; Marija Krašovec 20 vin.; Marija Baraga 8 vin.; Marjeta Turk 20 vin.; Marija Biti 10 v; Janez Sumrada 10 vin.; Frančiška Mule 20 vin.; Janez Šumrade 20 v; Neža Janežič 10 vin.; Uršula Bavec 20 vin.; Uršula Truden 10 v: Frančiška Slane 10 vin.; Terezija Mlakar 30 vin.; Franca Mlakar 20 vin.; Marija Sterle 10 vin.; Tereza Avsec 10 vin.; Marjeta Žnidaršič 10 vin.; Terezija Truden^40 vin.; Adoif Zurga 4 vin.; Ivana Sumrada 30 vin.; Frančiška Mihelčič 6 vin.; Janez Sterle 10 vin.: Ivana^Kočevar 20 vin.; Neža Žnidaršič, Šmarta, 20 vin.: Ivana Sterle 20 vin.; Ernesta Peteani 1 K; Matc\ž Bavec 30 vin.; Marija Žnidaršič l K; Marija Stane 10 vin.; Blaž Bavec 10 vin.; Terezija Koče-var 10 vin.; Anton Baveri 10 vin.; Ana Baraga 10 vin.; Neža Žnidaršič 20 vin.: Marija Špeh 20 vin.; Valentin Špeh 40 vin.; Marija Vesel 20 v; Julka Sterle 10 vin.; Marija Sterle 20 vin.; Marija Kcržič 10 vin.; Janez Kandare 20 vin.); zbirka gospoda Trohe, Markovec. 7 K 70 vin. (in sicer: Trona 1 K: Ivan Pirnat 20 vin.; Jurij Krašovec 20 vin.; Janez Sterle 20 vin.; Janez Sterle 20 vin.: Janez Fortuna 70 vin.; Angela Šetina 20 v; Jernei Razdrih 20 vin.; Janez Mlakar 1 K; Andrej Golič 1 K; Olga Faj-diga 20 vin.; Mirko Preveč 40 vin.; Jože Šetina 20 vin.; Janez Truden 40 vin.; John Krašovec 20 vin.; Jakob Mlakar 1 K: Alojzij Palčič 20 v; Anton Fortuna 20 vin.); zbirka gospoda Intiharja, Vrhnika, 5 K 86 vin. (in sicer: Fran Intihar, Vrhnika, 2 K 50 vin.: Marija Zabukovee 40 vin.; Jakob Ausec 50 vin.; Marija Mlakar, Poljane, 20 vin.; Reza Zabukovee 50 vin.; Jarez Palčič 26 vin.; Jože Zgonc, Uševek, 1 K); zbirka gospoda Tomšiča, Iška vas, 12 K 24 vin. (in sicer: Tomšič 5 K; Mlakar 20 vin.; Neimenovan 20 vin.; Neimenovan 40 vin.; Neimenovan 40 vin.; Gerle 20 vin.; Ivan Šumrada 20 vin.; Fran Mlakar 10 vin.; Jože Antončič 10 v; Neimenovan 4 vinarje; Sagmeister 10 vin.; L. Tomšič 10 vin.; Jernej Telic 10 vin.; Anton Telic 10 vin.; Frančiška Žigmond 10 vin.; Frančiška Žnidaršič 30 vi«.; Anica Žnidaršič 10 vin.; FrančiSka Mlakar 20 v; Janez Mlakar 10 vin.; Frančiška Semič 20 vin.; Jera Mlakar 20 vin.; Josip Oroše 20 vin.; Janei Melc 40 vin.; Ivana Palčič 10 vin.; Anton Žnidarlič. 10 vin.; Helen* Truden 20 & vin.; Marija Rom 2Q vio-i Jote Ere- vec 20 vin.; Matevž Palčič 10 vin.; Frančiška Krašovec 20 vin.; Neža Sterle 10 vin.; Marija Žnidaršič 10 vin.); gospica Marjeta pl. ScholU maver - Lichtenberg zbirko, za družine vpoklicanih 4 K 40 vin. (in sicer: Andrej Golič, Markovec, 1 K; Fran Intihar, Vrhnika 2 K 50 vin.; Marija Zabukovee 40 vin.; Jakob Ausec 50 vin.). * Podporno in pravovarstveno društvo državnih uslužbencev za Kranisko, 20 K: stavbenik Viljem Trco 100 K (50 K za Rdeči križ in 50 kron za družine); gospa Friderika dr. Scemann 100 K (50 K za Rdeči križ in 50 K za družine); po okrajnem glavarstvu v Ljubljani, občinski urad St Jurij zbirko 199 K 40 vin., in občinski urad Z&ornja Šiška 62 K 50 v (in sicer: dvorni svetnik Jožef pl. RaČic 2 K; Žan Krisper 50 K; Andrej Jebacin 2 K; Franc Pavšič, župnik, 2 K; Ivana Pavšič 2 K 50 vin.; Janez Zakotnik članarino za 1934. I. 4 K; Ferdinand Neu\virth (po gospe Renati dr. Bock) 200 K (100 K za Rdeči križ in 100 K za rodbine); V. K. 12 K: trgovec Sajovic v Medvodah po gospodu dvornemu svetniku grofu Chorinskem 10 K: uprava »Slovenca« zbirko 43 K: A. K., mesto venca na grob ?ospe Lujize Schener v Krškem, 10 K: Neimenovani 1 K: gospica Luckmann 10 K; gospica Fani Stuklej 6 K: Neimenovani 20 vin.: uprava »Laibacher Zeitung« 224 K 50 vin. (in sicer: I. Kapsch, Ljubljana, 98 K; Justina Modic, Lahovo, 2 kroni: Fr. Hauntmann pl. Mallasz, Ljubljana, 15 K: gospica Marjeta Terdina, Ljubljana, 10 K; Melanija Luckmann. Bled, 50 K; avstrijsko bralno društvo, Ljubljana. 10 K: eks-cel. Thekla Oertscher, Felixdorf, 5 kron; Klara Žagar pl. Sanaval 5 K: M. J. Borovskv, Tržič, 2 K 50 vin.; Anton Ulm. grad Klincrentels, 50 K; M. Hladnik, gozdarski oskrbnik, Ljubljana, 10 K: Ernest knez Win-dischgrratz. Bled. 10 K; Franc Zupančič. Rakovnik, 5 K); Helga pl. Kočevar, hranilnik 2 K: Klun, posestnik. 20 K; čebelarska podružnica kamniškega okraja po blagajniku g. Virijentu. 20 K: gosna Marija dr. Hočevar. Domžale, 10 K; podružnica Metlika 507 K On sicer: zbirka mestne občine Metlika 150 K; mesto Metlika 150 K; prva dolenjska posojilnica 200 K: Ferdinand Habjan 1 K in članarino 6 K). mestnemu magistratu dosJih darov za rodbine vpoklicanih vojakov: Bricelj Tomaž, pleskar, 5 K; Zveza absolv. srednješolcev južne železnice podružnica Ljubljana, mesto venca svojemu podpredsedniku Franu Schusterschitzu, postaienačel-niku, Ljubljana, glavni kolodvor, 10 kron; dr. Aleš Ošeničnik, profesor bogoslovja. 20 K; uradniško društvo 30 K: Rostan Fran, c. kr. računski revident, 5 K; c. kr. računski svetnik Pestator 4 K: frančiškanska župnija 50 K: Crček Ivan, c. kr. zemlj. knjigovodja v p.. 4 K: Semič Marija, po~ sestnica, 5 K; zbirka »Laibacher Zeitung•: Modic Justina. Lahovo, 2 kroni; Seemann Pavel, Ljubljana, 50 kron; Terdina Orete, Ljubljana, 10 kron: ekscelenca Gertscher Tekla 5 kron; Žagar pl. Sanaval Klara 5 K; M. J. Borovskv, Tržič. 2 K 50 vin.; Ulm Anton, grad Klingenfels, 30 K; M. Hladnik, gozdar. Ljubljana, 10 K; Fr. knez Windischgratz. Bled, 10 K: Zupančič Fran. Rakovnik. 5 K. — Gospod P. Majdič, Jarše - Mengeš je daroval za zapuščene rodbine v vojsko vpoklicanih vojakov 2 vreči moke in eno vrečo kaše. Blagosrčnemu darovalcu srčna hvala! Darila. Upravništvu naših listov so poslali : Za Rdeči križ: J. Žirovnik, nadučitelj v Borovnici. 22 K (i. s. so darovali udeleženci domačega praznika v Fr. Petrovčičevi hiši 10 K in igralno omizje v restavraciji gosp. Antona Drašlerja 12 K). P Živeli nabiralci in darovalci! Današnji lisi obsega 6 strani. Izdajate!) In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Meteorolosično porofllo. ViilM nad morje« 306-2 Srednji zračni tlak 710 mm IkbtSSJ h Vetiovi N«bo ž *"J* [j mm ČS__________________ 25. a.pop.1 737-8 j 33 3 j si jug jasno „ 9. #*. J 736-1 : 17*1 j al. sever lasno 36. T.sj 737 5J 11;t sl.jnkh. megla Sredii}* včerajšnja tempeTatcrra 17*2*, norm. 17-8*. Padavina v 94 1111» mm • vaaisaae sataMtelee keake v Ppafl« ••- - •'• Pe eeluLaeti sVsss vsajessa zevefevalaacs sete sdsve s w"ssssssi aia^raBaSa^eaVaene apceve» ser aeoln anenii illA'SSs^ii fes« Si is tt. -nn Zavaruje poslopja In premičnine profl požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjnje takoj In najtouantneje. UJNe oaJbefS sloves, koder posluje; Psesri Spre jama tnal iavarowM proti viotnskl tatvini pod stle ogeoV nlaai aaaaJL — TnlaallSUl ptOOBakteC ^^^^^aa ■r^^m^^a^aa ^^^ aaa^aaa^aavv^asj^^ pa^^F^^p^^^^^»^^g ••si Stran 6. .SLOVENSKI NARPD«, dac 26. avgusta 1914. 199. štev. Priporočamo našim z gospodinjam s KOLINSKO CIKORIJO iz edine slovenske» tovarne v Ljubljani Modna trgovina v Ljubljani Stritarjeva ulica št. 7. Solidno blago. Nizke cene. Vzorci poštnine prosto rasni :: Konfekcija :: za dame in deklice bluze9 modno blago, sakno, platno, garniture, preproge, šerpe, rate, pletl. ■ __ 11 ••• #v I • liaip rokavite zmr pravi raznovrstni parfumi in vsi v to stroko spadajoči predmeti v najfinejši kakovosti. Za obila naroČila se priporoča 895 Oiilija Bračko Ljubljana. Dunajska cesta 12, v Mathianovi hiši. J. Zamljeiš tevlfaraki mojster v LJubljani, Gradišče 4 izvršuje vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo storjenih čevljev. Izdelnfe tudi prave oorske ta telovadske ćcvlfe. Za naročila z dežele zadostuje kot mera priposlan čeveli. 128 P I 239/3/234. 308g OKLIC. C kr okrajno »odišče v Ljubljani naznanja, da se bo vršila dne 18. septembra 1914 ob 9* uri dopoldne ¥ LjnbHani, Tržaška cesta it. Z, prostovoljna favna dražba premičnin karaoda Josipa Sireharja, obstoječih povečini iz sobne oprave. Posamezni predmeti ali skupine istih se bodo izročili najvišjemu ponudnika proti takojšnjemu plačilu. C. Kr, okrajno sodišče v L ubijan!, odd. L, dne 21. avgusta 1914. Sprotna strojepiska vešča nemške in slovenske stenografije, išče Slutbe proti zmerni plači. Ponudbe pod l(A- A. 307711 na upravn. »Slov. Naroda«. 3C77 Ako se hočete zabavati in užiti par veselih ur, naročite si krafkočasne zgodbe- Spisal B!až Pohlin. Broširano K 1 50, vezano K 2 40 D. biva se v US5 Jtarodni knjigarni v £jub!]sni. Produktivna zadruga HubllansKlh mlzarp registrovana zadri ga z omejeno zavezo. == Tovarna na Glincah pri Ljubljani. == Priporoča se slavnemu občinstvu za izvrševanje Prevzema kompletne oprave za — Izdeluje se v laetni najmodernejše opremljeni tovarni na Glincah in se jamči za solidno delo. — ! Proračune se doposlje na zahtevo brezplačno in v najkrajšem času. j Gospodična za špecerijsko in železno trgovino, ki je dobra prodajalka in zna navadno knjigovodstvo voditi v nemškem jeziku, Se tako] sprejme. Začetna plača 40 K in vsa oskrba v hiši. 3076 Lastnoročno rem^ko pisane ponudbe na Kunsimtihle Weiss Bela, Belatincs, Ogrsko. Miioljše sorske in Uske salame. fino, sočno šunko fgnjat), kranjsko klobase, prekajeno meso, slanino s papriko, najboljši pristni emendolski sir ter sladko čajno surovo maslo priporoča tvrdka J. BUZZOLINI delikatesna trgovina v Lingarjevi ulici i Vsakdanje pošiljatve od najmanjše do j največje množine po najnižji ceni. 1056 wm ■ i&OJOd)Hl ———• mi !J9(]Z; pJ!|0A A Uj I|VIM;S1!J LjSfaAOllhlU A mOfe- *fco>|(iinMi-|s i|isf Muojioiuhu ebo|uz t?1!|9il -*W' Na prvi pogled , spoznal na Hnl Izdelfavi, da }e blago * od prve ljubljanske trgovine z arami, zlatnino, srebrnino, koder kapii najceneje In si najbolje postreien. Predmeti poletne sezije so iepne budilke, nre v zapestnicah, maaietnl gumbi, mod. zapone itd. Prva eksportna tvrdka Tovarniška znamka F. ČUDEN S"U",0H"■, ■■ ■ ^S***7 ^a?aW aalefav' aaaaaae afal vi Tvrdka F. Čuden samo Prešernova in že 10 let nima na Mestnem trgu podružnice. £jubljana 81 — Prešernova ulica 1. zahtevajte n0v cenik ***. pater f. t. Zeitner provincijal in zdravnik - voditelj v bolnišnici usmiljenih bratov v* Gradcu je uporabljal tinkturo za želodec lekarnarja Piccolija v Cjubljani, Dunajska cesta z dobrim uspehom pri prehla-1 jenju želodca in Črevesja, kakor tudi pri obolenju jeter. Steklenica 20 vinarjev« Stavbeno podjetje: Pr&:zamem javne in zasebne stavbe, ielezobetonske mostove, strojne itd. — Popravila iz-ivšujem po najnižjih cenah. Izdelujem načrte in dajem strokovna navodila. Parketna tovarna: Velika zaloga hrastovih in bukovih deščic, katere dobavim z ali brez polaganja; prevzamem tudi popravila in polagam deščice na stara Že 06-stoječa tla. Strojno mizarstvo: Izdelujem vsa stavbeno-mizar-stvo tičoda se dela} pohištvo te proti naročilu. Izvršujem tudi vsakovrstna popravila točno, povoljno in po nizkih cenah. Tesarstvo: Prevzamem vsa v to stroko spadajoča dela, kakor: stresne stole, strope, verande, barake odre i. U d. — Popravila izvršujem točno in solidno. 11 —■ Parna žaga: Kupujem hrastov, bukov in smrekov les in žagam hlode tudi proti plačilu. — Po železnici poslan les se dostavi na žago po lastnem industrijskem tiru iz državnega kolodvora* Ustanovljeno L 1900. V. Scagnetti, Ljubljana. Tehniina pisarna: za skladiščem državnega kolodvora. Telefon štev. 299. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani .. D.mitk. ,i..,io. «,(><*■»»•«—. ■ 2S» Stritarjeva ulica stav. 2. »——i ««■■«■ «kr»,i« 1,000.000 fcr.,. Poslovalnica I. c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnico v Spljetu, Celovcu. Trstu, Sarajevu, Gorici In Celju. Sprejema vloge aa kajtt.ee la aa tokoel raeaa Jg t]_0|_ asaaje ta preaaja srečko la vreaaostae papirje s ter |lh obrastate o* amo vlago po olsam s *T |2 |0 a a s vsak vrst po amevaem kana. s a a