34 številka.
Ljubljana, v soboto 11. februarja 1905.
XXXVIII. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje In praznike, ter veUa po pošti prejeman za avstro-ogrske dešele za vse leto 26 K, za pol leto 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano 8 pošiljanjem aa dem za tm eto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leto 11 K, za četrt leto 5 K 60 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Na aaročbe brez istodobne vpoSUjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačnje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Doptal saj se aml* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlatvo je v Knaflovih nlicah St. h, in sicer urednifitvo v I. nadstropju, npravaištvo pa v pritličja. — Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije,
oznanila, t J. administrativne stvari.
.Slovenski Narod" telefon št. 34.
Posamezne številke po 10 h.
Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Gleispach.
T okrožju graškega nadsodišča, kamor spadajo razen Primorskega vse slovenske zemlje, vlada že desetletja kot neomejen gospodar grof G 1 e i s-pacb, eden naizagrizenejših zatiralcev slovenskega uradnega jezika in neizprosen nasprotnik slovenskih uradnikov.
Ko je za Waserjem prišel na mesto predsednika graškega nadsodišča Gleispach, se je na Slovenskem pričakovalo, da napoči tudi za Slovence, ki tvorijo pretežno veČino prebivalstva v tem nadsodnijskem okrožju, nova doba, v kateri se bodo tudi napram slovenskemu narodu jeli izvrševati državni temeljni zakoni, zagotovljajoc vsem narodom avstrijske države popolno ravnopravnost v Šoli in v uradih, ali da bo vsaj prenehala ona persekucija slovenskega jezika, ono zatiranje in preganjanje slovenskih uradnikov, ki je bilo v navadi in ki se je udomačilo za časa, ko je sedel na predsedniškem stolcu praškega nadsodišča vitez Waser.
Toda te nade so bile zaman!
Grof Gleispach je stopal po isti poti kakor njegov prednik; 7 nasprotovanja proti vsemu, kar je slovenskega, pa ga je, ako je mogoče, še prekašal.
Ko je postal grof Badeni ministrski predsednik, je vstopil v njegov kabinet kot pravosodni minister tudi grof Gleispach.
In ironija usode je hotela, da je bil grof Gleispach, ta odrveneli privrženec nemškega uradnega jezika na Avstrijskem, pravosodni minister t kabineta, ki je hotel prvi dati Cehom mrvico ravnopravnosti s proglašenjem  takozvanih  jezikovnih naredb.
Kakšen vihar je ta korak izzval v nemškem taboru, je še vsakomur v ži vem spominu.
Nemški Mihel je bil ogorčen in njegova jeza se je v veliki meri obračala proti Gleispaehn, da ni preprečil jezikovnih naredb on, ki so ga preje smatrali za svojega in za neizprosnega sovražnika ravnopravnosti in pravičnosti.
Badenijevo ministrstvo je padlo.
Gleispachov predsedniški stolec, ki si ga je rezerviral, ko je prevzel portfelj pravosodnega ministra, je bil v nevarnosti.
In da bi si ga ohranil in zasigu-ral, je Šel v Kanoso, dosegel odpu-Ščenje in sklenil z nemško ljud-sko stranko pakt, s katerim seje brezpogojno vdinjalnjeni službi in postal zgolj izvršilni organ sklepov in želja te s t r a n k e.
VrnivŠi se v Gradec, je pričel proti slovenskemu jeziku in proti slovenskim nradnikom na sodiščih boj na življenje in smrt in zatirati vse, kar je slovenskega, kakor Še nikdo* pred njim.
Zaman so bili glasni protesti naroda proti temu nečuvenemu nasilstvn, zastonj so bile številne deputacije na vlado, da napravi konec Gleispachovemu gospodstvu.
Vse zaman in brezuspešno ?
Stari Gleispach je ostal na svojem stolu, niti las se mn ni skrivil in slej kakor prej se mu je pustilo, da gospodari svobodno in zada zadnji udarec slovenskemu uradnemu jeziku pri sodiščih.
Gleispach je pridno izrabljal dano mu priliko. Uničil in uduŠil je popolnoma slovensko nradovanje na Koroškem, pregnal, kolikor mu je bilo mogoče, slovenske uradnike s Štajerske in v zadnjem Času že sega njegova prešerna roka na Kranjsko.
Zadnji čas je že torej bil, da se mu že enkrat odločno in energičnu za-kliče na pravem mestu: Hands off!
To je storil v včerajšnji seji drž. zbora poslanec dr. Ivan Tavčar.
Po dolgih letih se je državni zbor to pot prvič vrnil k rednemu parlamentarnemu delu in prvič po dolgem času se je ponudila prilika, da se ta za nas Slovence pereča zadeva spravi pred forum parlamenta.
Da je to priliko takoj porabil poslanec dr. Tavčar, se mu mora šteti v
zaslugo, ki je tem večja, ko je vendar znano, da ni pričakovati, da bi spravili škandalozne razmere v graškem nadso-dišču pred drž. zbor dr. Šusteršič in njegovi prijatelji, o katerih se ve, da se nahajajo v tajni, a intimni zvezi z velikim „prijateljem" slovenskega naroda grofom Gleispachom.
Da bi se dr. SusteršiČ zavzel za slovenske sodnike, katere ima še od svoje kamniške afere vedno v želodcu, tega se pač ni nadejati!
Morda bo grof Gleispach zdaj u videl, da bi moral že zdavna iti tja, kamor edino spada, v — zaslnŽeni pokoj. Sicer pa je itak vse obsodbe vredno, da pušča jastiČna uprava Gleispacha ie vedno na svojem mestu, dasi so mu že zdavna potekla službena leta, in 8 tem zabranjuje, da na njegovo mesto ne pride sposobnejši naslednik.
Vodja pravosodnega ministrstva dr. Klein je izjavil pred kratkim, da je dal grofu Gleispacha glede sodnij-skih imenovanj popolnoma proste roke; radovedni smo, ako bo dr. Klein še tudi po dr. Tavčarjevih izvajanjih imel poguma, dovoliti najhujše ožigosanemu Gleispacha popolno svobodo glede imenovanj.
Bodemo videli 1
Čaša Gleipachovih krivi e, ki jih je zakrivil na slovenskem narodnem telesu, je polna do roba, zato proč ž njim!
Še enkrat: Slovenci in Trst.
»Eiinost« v Trstu je deloma posnela članek »S --»venci in Trst«, pri občen v »Slov. N*rodu« in dodala nekaj res hvalevrednih podatkov. Želeti bi bilo, da so z želtzno roko po primemo — tega perečega vpra Sanja.
Res je, da je tuji kapital mnoaro kriv, da si Slovenci v Tr*tu le težko in prjigima opomorejo. T«-orovci slovenska narodnosti, ki so v Trstu obo gateli, pokazal; so z malimi častnimi
izjemami svojemu narodu hrbet in postali srditi renegatje. Po mojem skromnem mnenju, bi pač najbolje bilo, da se skliče v Trst — in s cer v najkrajšem času — zaupni shod slovenskih trgovcev. Ali bi ne kazalo povabiti tudi trgovcev is Dalmacije, iz Istre in iz Hrvatske. Oilenimo se drug drugega in združimo se v močan železen obroč in židovstvo bode ležalo strto pred našimi nogami! U&mo se od Čdbov! Mislim, da si opomoremo najlaglje z ustanovitvijo delniških družb. Kako 1 hko bi se to izvedlo. Vsak trgovec iz Slovenije odnosno iz Hrvatske, Istre, Dalmacije, Slavonije, Bosne in Hercegovine naj bi bil delničar te ali one — delniške družbe.
— Ia ako bi bile delnice le  po par sto kron, koliko ogromnega kapitala bi se dalo skupaj spraviti' či to na ravno je, da bi trgovec svoje potrebščine potem le pri društvu naročal
— čigar delničar je —. Pri vsem tem bi trgovec vlekel dvojni dobi ček: od delnica in drugič bi robo znatno ceneje kupil, kakor od Zida. Da bi se na ta način ustanovljene delniške družbe dobro držale, o tem ni dvoma. Le en slučaj: Cehi so si v Kolinu ustanovili tovarno za surogate (cikorije). Delničarji so akoraj vsi trgovci, da, oelo mali kramarji. Ia če ravno je »Franckova« c korija, svetovno znana, bodeš na češkem in Moravskem opazil večinoma ko-linsko cikcrijo. K >linska tovarna iz-haja naravnost briljantno!
Ustanovilo naj bi se v prvi vrsti
— delniško društvo za raspoš -Ijanje južnega sočivja. Po otvoritvi karavanske železnice bode Trst tekmoval z Italijo. Ako okupiramo le Češko in Moravsko in bratje Čehi nas b do radi podpirali, je družbi za gotovijen obstanek Sploh bi se pa morale za vse bolj važne predmete ustanoviti delniške družbe. Ali nam je res potreba le od Ž dov kupovati kavo, rž  olje itd. ltri.?
Poglejmo nekoliko le na Kranjsko. Ljubljansko zelje je svetovno znano. Pa pride tujec, ga kupi in dela ž njim lepe dobičke. Enako je z fižolom in z drugimi deželnimi pridelki. Naš trgoveo ve le za Trst, ako se mu na tržaškem trgu kupčija ponesreči, je vez obupan in si ne ve pomagati. Kaj res ne gre nobena reč, če ne pride nekaj pcdietnih Čehov med nas? Ustanovimo si saj za najbolj važoe predmete v Trstu skupno zastopttvo, da bode kos svojemu poklicu in delujmo sami s tujimi državami!
Želeti bi torej bilo, da se to važno za nas Slovence pereče vprašanje spravi v tek. Sveta dolžnost zavednega trgovca je, da z dobrim svetom in neumornim delom — to važno akoijo po svoji meči podpira.
L-6-n.
Vojna na Daljnem Vztokn.
Z mandžurskega bojišča.
»Daily N-w*u« se poroča ii Mu-kdera: Po kratkem prestanku so se znova pričeli ljuti petdnevni boji. Ta borba je še veliko bolj krvava, kakor 80 bile vse prejšnje. Ključ vsega položaja je vas Cančan na skrajnem ruskem desnem krilu.
Strategiški pomen te točke je velikanski; ker so to vaa osvojili Rusi in jo drže v svojih rokah, je v veliki nevarnosti vse japonsko levokrilo. Japonci vedo to dooro, zato napenjajo vse svoje sile, da bi za vsako ceno zopet dobili v svoje roke to pozicijo. Zadnje vesti poročajo, da so se Rusi zadnja dva dni cmejili na defenzivo, a Japonoi se ne upajo stopiti v ofenzivo, ker se čutijo preslabe.
Z glavnega japonskega taborišča se poroča z dne 9. t. m, da so Japonci v noči 7. t. m. nadaljevali bom-bardma v smeri proti reki S ho in
0 ženskem vprašanja.
Osredno društvo čeških žen je sklicalo koncem prosinca javen shod, na katerem se je razpravljalo o zahtevah žen pri reformi avstrijskega civilnega zakona. Te svoje zahteve so vložile Češke žene v poseben memorandum, ki ga izroče češkemu ministru dr. Randi, da ga razloži kot zastopnik Čeških pravnikov v zbora, ki pripravlja reformo državljanskega zakona.
Češke žene zahtevajo:
1. Doba, v kateri postane žena sposobna možiti se, naj ostane ista, kakor je zdaj (14 let).
2. Oblika poroke naj se iz-premeni v toliko, da se mora vsak civilno poročiti, cerkveno pa le Če hoče, da se dovoli ženitev kristjanov z nekristjani in da naj bo tudi katolikom mogoča popolna ločitev zakona.
3. Razmerje moža in žene v zakonu. Češke žene stoje na stališča, da je zakon samo pogodba, seveda da se ne sme pozabljati na etisko stran, naklonjenost in spoštovanje med lakonskima.   Mož in Žena
naj sta v zakonu popolnoma enakopravna, odločilno je, kdo rodbino preživlja. O vzgoji otrok in sploh o vsem, kar je važno za Življenje otrok, odločujeta oba. Če si hoče J žena kaj zaslužiti, ji ni treba zato dovoljenja soprogovega, samo da ne trpi škode rodbina. Žena je dolžna plačevati za skupne potrebe v razmerju premoženja ravno tolike, kakor mož.
4. Kar se tiče premoženjskega prava, je več sistemov. Sistem splošne skupnosti premoženja zahteva, da bi bilo vse premoženje skupno, mož je upravlja in odloča o njem. Slaba stran tega sistema je to, da jamči skupno piemoženje tudi za dolgove, ki jih naredita mož ali žena kot posameznika s čimer je seveda drugi ogoljufan. To se z jo ii tudi v slučaju, če je moževa uprava skupnega premoženja omejena. Sistem skupnosti premičnin (nepremičnine ne spadajo k skupnemn premoženju) temelji na popolnoma slučajnem dejanju. Žene, ki imajo svoje premoženje v nepremičninah, so po tem sistemu zavarovane, toda za one, ki imajo le premično premoženje, je stvar prav ista, kakor pri sistema splošne skupnosti premoŽenja. V sistemu skupnosti pridobljenega premoženja je skupno vse, kar je pri-
dobljeno po poroki; ni pa skupno, kar je kdo imel pred poroko, ali kar je podedoval ali kot dar dobil po poroki. V sistemu enotne oprave je mož upravitelj premoženja in sme z denarjem in obrabljivimi stvarmi svobodno razpolagati, ampak vendar le samo v pokritje skupnih potreb, pri nepremičnih in neobrabljivih stvareh pa mora ostati substanca neizpremenjena. Premoženje žene jamči le takrat, Če ne zadošča moževo, toda tudi v tem slučaju je nedotakljivo vse, kar potrebuje žena za svojo osebo, kar si je pridobila z delom, kar si je izgovorila v pogodbi pred poroko in kar je podedovala ali dobila kot dar, Če je to izrecno v pogodbi zapisano. Slednjič imamo sistem razdeljenega imetja, kjer imata soproga vsak svoje premožeaje in ni nobeden izmed njiju upravičen razpolagati s premoženjem drugega; sme pa biti določena dota.
Češke žene so se odloČile za zadnji sistem in v memormandu pristavile Še zahtevo, da naj brani zakon ženo proti izgubi dote po zapravljivosti soproga tudi takrat, če je prinesla v zakon kot doto gotov denar.
5.) Če umrje soprog, ne da bi zapustil oporoko, naj podeduje Žena:
a) če so otroci, ravno toliko, kakor ti, in sicer v svojo last;
b) Če ni otrok, a so stariŠi ali bratje in sestre pokojnega, polovico;
c) sicer pa vse;
6.) Kar se tiče razmerja matere k otrokom -sirotam, naj je mati edina varuhinja svojih otrok, če ne prosi sama prostovoljno za varuha. Obenem naj se določi, da more biti Žena vam binja tndi tujih nepolnoletnih otrok.
Pri ločitvi zakona ni mogoče določevati, kakor se dela zdaj, da pripadajo dečki po Četrtem, deklice pa po sedmem letu očetu ; vobČe naj pripadajo mlajši otroci materi, toda odločitev naj se prepusti neodvisnemu sod nikn, ki naj določi to, kar misli, da je za otroke najkoristnejše. Žena naj bo dalje priznana za zakonito pričo pri oporokah in notarskih spisih. Polnoletnost Žen naj bo določena na 21. 1 to.
8.) Če porodi žena izven zakona, naj sc določi:
a) mož naj povrne ženi zaslužek, ki ga je izgubila v kritični dobi pred porodom in v šesttedenski postelji.
b) če je bila  žena  zapeljana, ji mora mož s primerno vsoto povrniti družabno oškodovanje, zmanjšanje /.mož nosti, da se omoži i. t. d. in sicer tudi takrat, Če je bila vdova.
c) posebnega varstva zasluži telesna nedotaknjenost. Pri povrnitvi Škode naj odločuje stališče žene, kakršno je imela pred faktom, ki je to stališče poškodoval.
Nezakonski otro ci naj bodo popolnoma enakopravni z zakonskimi
Tako Češke žene. In Slovenke? — Žensko izobraževalno društvo v Ljubljani bi si pridobilo velikih zaslug, če bi sprožilo podobno akcijo tudi med slovenskim ženstvom. Tndi če bi upravičene svobodomiselne zahteve modernih Žena na pristojnem mesta ne dobile priznanja, (kar bi bilo mogoče, ker je akcija še premajhna — saj se veČina Žen sploh za to ne meni f) bi vendar to važno vprašanje vzbudilo iz nevednosti tudi nekaj tistih Žena, ki mislijo da so zadosti storile, če so svoji prijateljici zatrdile, da nočejo biti sužnje nikogar, av resnici ostanejo sužnje svoje nevednosti ali malobrižnosti in vseh njenih posledic. Društvo samo pa bi si pridobilo najbrže tudi nekaj novih Članic in si pomagalo k večji popularnosti, da bi lažje in uspešnejše delovalo za kulturni in politični napredek našega naroda. Zfc Srn
se nato okopali ob fronti pri Linšen-pavu in t okolic Hfjkontaja.
Brzojavka iz Tokiia z dne 10. t. m. pa se glasi: Rusi so v sredo obstreljevali center in skrajno levo krilo japonske armade, v četrtek pa so jeli bombardirati skrajno desno krilo. Manili oddelki ruske pehote so v sredo napadli Japor.ee, a so bili odbiti. Položaj je neizpremenjen.
Kuropatkinovo poroč.lo.
General Kuropatkin je poslal 9. t m. tole brzojavko: Včeraj ob 11. uri ponoči so Japonci zopet stopili v ofenzivo proti našemu levemu krilu in naši fronti v razdalji dveh vrst, a so bili na celi črti odbiti.
Zopetni naval ob 5. uri zjutraj ie bil takisto brezuspešen. Na naši strani je bilo ranjenih pet mož.
Vsijub silnemu mrazu so ozebline pri vojakih zelo redke.
Uspešna ruska operacija.
Ii Tjanoina se poroča: 3. t. m. je oddelek dagestanskega polka uničil eden japonski bataljon in ujel 300 Japonoev. Na desnem ruskem krilu se boj nadaljuje, na levem pa je vse tiho in mirno.
»Novemu Vremenu« se brzojavlja iz Mukdens: Tekom zadnjih bojev smo zasegli v s o pisarno 2. japonskega rezervnega polka, ka tera je velike važnosti za n»s in nudi bogat materijal našemu poizvedovalnemu oddelku. Med raznimi važnimi dokumenti se nahajajo tudi pisma in ukazi mikada samega.
Uplenjen je bil tuđi lazaret 8 japonskega polka s stare i š i m zdravnikom. Ujeti Japonci izjavljajo, da se nečejo na noben način več vrniti k svoji armadi.
Ali je Kuroki živ ali mrtev?
Iz Londona se javlja:  Z Japonskega so dGŠli v London telegrami, ki zatrjujejo, da so vesti o smrti ge nerala Kurokija popolnoma neutemeljene.
Bil je sicer zelo nevarno bolan, toda sedaj je že toli*o okreval, da se bo lahko povrnil k svoji armadi in ■ opet prevzel vodstvo operacij. Angleški general Hamilton, ki se je pravkar vrnil v London, zatrjuje, da ga je Kuroki že sprejel v S70jem sta novanju v Liaojangu, preino je odšel v bojišča.
Preteče obleganje Vladivo-stoka?
Po poročilih iz Seula delajo Japonci velike priprave za važne operacije proti Viadivo8toku. General Hazegava ima pri G e n z a n u »brano armado 20000 mož vseh vrst, ki te dni odrine proti stveru, dana skoči Vladivostok s suhe strani.
Na Japonskem se sedaj organi suie peta armada, ki je dolo-
čena za oblaganje Vladivo-stoka.
R<-uterjev urad pa poroča iz To-kija: V Vladivostok je sedaj z morske strani mog če priti samo nreko morskih ožin Tsual na a in .Tsugaru; vse druge morske cžine so zamrz nene Da bi se še povečale t -zkoče, dospeti v Vladivostok, je japonska vlada naznanila, da bo svetilnike v bližini morske ožine Tsugaru ugasnila in jih prižgala samo v slučaju potrebe. Japonoi pazno stražijo oba dohoda v Vladivostok in sodi se, da je blokada tega pristanišča sedaj popolna.
V vladivostoški luki je sedaj usidranih več nego 20 torpedovk, 5 podmorskih čolnov in križarke »Rosija«, »Ofomobojt in »Boga tir«, ki so že zdavna popravljene in popolnoma sposobne za boj.
Ali je bil general Grippenberg odpoklican?
»Svjet« piše: »Zadnji dogodki na bojišču so izzvali v inozemskem časopisju razna razmotrivanja. Nekaj listov smatra cfeniivo 2. mandžurske armade za tako ponesrečeno, da so spravili med svet vest, da se poveljnik te armade, general Grippenberg odpokliče. Takšna domnevanja izvirajo zgolj iz mržnje gotovih organov a n g 1 e š k o - ž i d o v -skega časopisja napram Ru siji. V resnici pa je dognano, da so se krvavi in trdovratni boji končali z velikimi izgubami na obeh straneh in da ni nobena stranka izvojevata zmage. Iz japonskega vira je znano, da so Japonoi v boju pri II jk-ntaju izgubili 162 častnikov in 5500 mož in da so pri navalu na vas Sijuopiho pa obdržali svoje pozicije, a so izgubil' vse svoje častnike. Izgube častnikov so za Japonoe občutnejše, kakor izguba kake pozicije, ker jim nedostaje oficirjev. Tudi nadaljni boj z Japonoi je Še težak in z enim udarcem Še ni mogoče doepeti do z&Že-Ijenega cilja«
Tretje rusko brodovje.
Kakor se je včeraj poročalo, od pluje tretje rusko brodovje danes iz Libave na Daljni Vztok. Koliko vojnih ladij bo tvorilo to brodovje, se ne ve gotovo, samo toliko je znano, da bodo v tej eskadri oklopnce »Im perator Nikolaj I«,  »Admiral Apra-ksin«, »Admiral Uiakov«, »Admiral Senjavin«, križarka »Vladimir Mono-mab« in več torpedovk.   Ce se pri klopi temu brodovju še nova oklop-nica »Slava«, ni mogoče dognati.
Po poročilih iz Libave je zadnji čas tretje brodovje vsak dan odplulo iz luke na vaje. Spremljevali so je transportni parniki in ledokoli V četrtek je dospel v L bavo ledoko »Jer mak«. Kakor znano, je admiral Ne-bogato v razvil svojo zastavo na oklnpnici »Imperator N kolaj I«
Dober plen.
Po poročilih is Nagazakija je japonsko pomorsko sodišče v Sasehu te dni razpravl>alo o zaplembi angleškega parnika »Wy field« in ogrskega parnika »Siam« 8 jdišČe je proglasilo oba parnika za dober plen, ker sta imela vojno kontrebando na krovu.
Darilo japonske cesarske dvojice.
Is Londona se poroča: Japonski cesar in cesarica sta podarila za armado in mornariso 100000 jen< v, da se danes pogoste* z vinom in deli katesami vsi japonski vojaki.
Senzacionalna vest.
Is Petrograda se poroča iz najzanesljivejšega vira: Dolgotrajna pogajanja s Argentinijo glede nakupa njenih vojnih ladijso končno vendarle imela zaže-ljeni uspeh.
Rusija je kupilaod Argen-tinije 7 križark; teladje sože na potu proti Madagaskarju in se združijo z brodovjem admirala R o ž d e s t v e n s k e ga v morski ožiniMosambique med Madagaskarjem in afriško o b a 1 j o.
Državni zbor,
Dunaj, 10 februarja. V prora čunski d- b.tt je govoril prvi posl. Lindtner, ki je zahteval ločitev od Odrske z ozirom na narodno gospodarstvo in armado, nadalje pa pri-klopljenje na nemško drŽavo. — Posl Popovios je izjavil, da ho* čejo Rumuni imeti močno Avstrijo, vsled česar tudi želijo močno armado in urejene razmere v vseh panogah državne uprave. G •vernik pa je zahteval tudi enakopravnost za Ru mune in za vse avstrijske narodnosti. — Posl. dr. P loj je ii javil, da je slovanska zveza zavzela napram vladi čakajoče stališče. Zahteval je popolno nepristranost in pravičnost napram vsem narodnostim. Navaial je zahteve in želje Slovencev in Hrvat) v, predvsem pa ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani. — Posl. baron Schwegel je pritrjeval izjavi ministrskega predsednika, da je delavnost zbornice eminentna državna korist ter je zagovarjal obstoj dosedanjega razmerja med obema državnima polovicama. Upa, da dogodki na Ogrskem prinesejo za obe državni polovici ugodno rešitev. — Za njim je govoril posl. dr. Tavčar, kojega govor prinesemo prihodnji teden dobesedno. — Poslanec grof Dzieduszicki je zahteval dovolitev nagodbe in novega brambnega zakona. — Nato se je debata prekinila. — Posl. Stojan je nujno predlagal ureditev d<hodkov katoliških duhovnikov. Posl. Hanich je izjavil, da bo njegova stranka glasovala proti predlogu, ker socialni demo-
»J -z sem zdaj svobodna « je prva povzela gospa Angela. »Ivo mi zaupa; to njegovo z&upanje je dokaz, da me spoštuje, in tega nikoli ne pozabim «
Mirko je pogledal od strani gospo Argelo, tako Čudne so se mu zdele njene besede. Šele čez nekaj trenutkov mu je bilo jasno, kaj da prav zaprav pomenijo besede, ki jih je izgovorila gospa Angela, ne da bi se jasno zavedala, kaj je ž njimi izra žila. M rko pa je zdaj vedel, pri čem da je. će doslej ni prišlo med njim in med gospo Angelo do greha, je bila temu vzrok Angelina sramežljivost in bojazen, da znaiO nastati strašne posledioe; zdaj je bil Mirko prepričan, da si bo gospa Angela štela v dolžnost, pokazati, da je vredna tistega moževega zaupanja in spoštovanja, ki ga nikoli ne pozabi, in da se sploh nikdar ne zgodi greh. Te misli so Mirka tako ozlo-voljile, da bi bil g >spo Aegelo najraje pustil, kjer je bila in odšel v mesto.
Angela je zanazila oblake, ki 80 se zbrali na Mi-kovem čelu in njegov molk ji je kazal, da ga je minilo vse veael|e in da ima nekaj po-sebnega n« srcu ali r k r* ni ničesar Tibo sta stopala drug poleg dru-
krstje hočejo, da bdi cerkev v državi svobodna, vsled tega mora cer kev skrbeti tudi za .svoje duhovnike. Nujnost je bila sprejeta ter se je predlog takrj izročil proračunskemu odseku — Posl. Mazorana je ur giral zakonski načrt o razširjenju tržaškega pristanišča in o varstvu inženirskega naslova. — Prihodnja seja bo v torek.
Gosposka zbornica.
Dunaj, 10. februarja. Zbornica je razpravljala o malih  zakonih, ki j h je poslanska zbornica sprejela v zadnjih sejah.   Grof. Soh6nborn je opozarjal na mnogobrojne umore, nesreče in samomore ter zahteval, da   se   razširtenje   revolverjev vsaj ] omeji. — Baron G z e d i k je nato poročal o predlogi glede podpor vslsd ujm    prizadetim   kmetovalcem ter pripcročal, naj se predloga sprejme, kakor   jo je sprejel državni zbor. Dtorni svetnik Jei teles je izvajal, da se mu ne zdi, da bi bilo med kmetovalci pomanjkanje, paČ pa trpe prmanjkanie odjemalci konečk h pri delkov, ki imajo le dnino ali skromne mesečne plače.   G jvonii so še knez L o b k o v i c,   minister   grof  B u • q u o y in  sekoijski  načelnik plem. Roza, nakar je bila predloga sprejeta v drugem in tretjem branju. — Potem je prišel v  razpravo zakon o nedeljskem    počitku. G-of Clam-Martinitz   je   bil proti temu,  da   bi   se   nedeljski počitek vpeljal tudi v mal h mestih, češ, da mali trgovci delajo po nedeljah najbolje kupčije.   E. pl. P 1 e n e r je predlagal,   naj   se  v  mestih izpod 6000 prebivalcev dovoli v nedeljah in praznikih 6urno delo.   S to spremembo je bil zakon  tudi  sprejet v drugem in tretjem branju.
Kriza na Ogrskem.
Budimpešta, 10 februarja. Klub liberalne stranke je priredil včeraj sprejemni večer, ki ae ga je udeležilo nad 300 oseb Grof T i s s a se je na tem večeru takorek č poslovil od javnega delovanja. V svojem govoru je poudarjal, da je liberalno stranko patrijotično prepričanje vodilo v boj ter se je borila do konca, toda bitko je izgubila. K onštatovati je treba, da je akcija za notranjo reformo parlamenta doživela poraz. »To je poraz stranke, poglavitno pa poraz moje osebe, ker sem s to za devo moral ali zmagati ali pasti. Umaknem se v zasebno življenje ter si bom prizadeval, da izpolnim svojo dolžnost, kjer bodo to zahtevale spremenjene ratmere. S var opozicije pa je, da se ne veže na svoj ekstremni program, temuč da se udeleži vlade, ki se bliža njenemu programu.
Budimpešta, 10. februarja. G-of Andrassj je Kossutbu osebno prinesel s Dunaja povabilo k avdijenci Več njegovih poslanog*, prav kakor bi ne vedela, kako bi se ločila.
01 otroškega igrišSa pod T vc. lijem se je Čulo glasno smejanie. Ta trn-h je Aigelo in Mrka prebudil is njiju misli. Pohitela sta, da se skrijetv Komaj sta bila na varnem, je prihitela družba dam in deklet, ki se je m*nda vračala iz Svioarije.
»Treba bj da se razideva, sicer naju še kdo zap«z',« je tiho rekel Mirko svoji spremljevalki, medtem ko so njegovi pogledi sledili damski družbi in pcstbno drobni gospodični Marici.
»Kaj bi se me tako rad iznebil ?« je vprašala Angela in težko ji je bilo pri srcu, ker je videla ozlovolje-nost in nervotnost M rka Tkalca.
»Ali — lepo te prosim — kaj p* misliš —«
»A'i prideš danes zvečer v »N*-rodni doo<«?«
»N* vem — morda.«
»J^z pridem g« t vo, četudi seveda z možem,« je rt-kla gospa Angela. »Pridem, da bi tebe videla. K-j tebe nič ne veseli, da si me videl in da bi sam Bebi rekel: Zda) je Angela moja, samo moja, za vse življenje moja«.
»O — d* — d*,« je odgovoril Mirko.  »Soveda  — seveda  — prav
akih tovarišev gs je hotelo spremiti na Dun*j, toda Kosanth jih je nujno prosil, nsj to opuste, ker ne mara zbujati nepotrebne pozornosti.
Budimpešta, 10. februarja. Glasilo neodvisne stranke je že priobčilo ministrako listo, v kateri bi naj b'l Kosauth trgovinski minister, grof Z i o h 7 minister a latere, baron Banff j minister notranjih zt.de v, dotedanji zbornični stenograf dr. G d n t h e r justični minister, dočim bi naj dr. W las si os in Dara-n j i obdržala dosedanja portfelja. Potemtakem manjka opozie jski skupini le še finančni minister.
Budimpešta, 10. februarja. Pri današnji dopolnilni voiitvi v beČ-kereškem okraju je bil enoglasno izvoljen. Kossuthovee Fr 8 t e i n e r, ker je liberalni protikandidat pred volitvijo odstopil.
Konferenca deželnih odborov.
Dunaj, 10. februarja. Dne 16. t.m. se vrši tukaj prva konferenca deželnih odborov, katere se udeleže vse avstrijske dežele po svojih odposlancih. Razpravljalo se bo v prvi vrsti o nasvetu mo-ravskega deželnega odbora glede saniranja deželnih financ. V ta namen se bo zahtevalo, da se del državnih davkov prepusti deželam. Nadalje se bo sklepalo tudi o predlogu istrskega deželnega odbora, naj se skupne konference deželnih odborov proglasijo za stalno uredbo.
Italijanska zunanja politika.
Rim, 10 februarja. V senatu je izjavil nvnister zunanj'h zadev T i t-toni v nadaljni razpravi o sunanji politiki, da Italija nima povoda po-sptšti razkroja v splošnem položaju o b A d r i j a n s k e m morju in na Balkanu. Pač pa mora storiti vse, da ne bo presenečena. Av-stro-Ogrska je vsled svojega geografskega položaja poklicana, da se dogodkov na Balkanu nepesredno udeležuje Dve stvari delajo |avno mne nje nezsupno, oboroževanje A v stro-Ogrske in položaj v Mace don iji Avstro-Ogrska pa nas je obvestila, da njenega oboroževanja, ki je posledica politike v velik h potezah ter m naper|ena proti nam, ni smatrati s stališča trenotnih dogodkov in nakan, temuč je pro-računjeno le za cedogledne dogodke v bodočnosti. Kar sa tiče Macedonije, ni m< gofte reči, da b bit letos položaj tam doli tako tadovoljiv, kakor je bil v pretečenem letu, pos bno vsled tega, ker se je boj med knstjanskimi narodnostmi poostril.
Poožaj v Srbiji.
B e 1 g r a d , 10. februarja. V današnji skupščini je podal ministrski predsednik P a š i e izjavo, v kateri jo pojasnil, zakaj je nastala in kako se je polegla kriza.   Povedal jc, da je
9sjV nalie w ztr*iloaa-
vesel io.« Govoril je tako trpio, di je Angelo kar zazeblo v srce.
»Mirko — ne hodi tak,« je vzkliknila gospa Angela s resnično bolestjo. »S*j veniar veš, d» te ljubim od vsega srca, da sem tvoja, tvoja za vedno«
»Pa tudi jaz te lnbiro, da, prav od srca,« je odgovoril M rko z vidno pr:siljeaostjo »a glej, id*j prth-jajO ljudje kar od vseh strani — treba je, da se I civa.ee
»Piši mi M rko, piši mi dolgo pismo «
»D 4.«
L udie so se bi žal;, prikazala se je lepa in elegantna dama v spremstvu rrarcijaiičnega kavaleriata, a gospa Angela je bila po M rkuvem vedenju t»ko zbrg-.n*. da m več mislila na svojo varnost.
»Voed ljo, Mrko, prdi obp^l 12 na  pn m-*i;ii>1o   N« vsak način!  J c te hočem videti  S o* r t« b m p« pi s>!a, vsak d*n ti b>m pisal* «
»Prav,  prav,   zb bjbjbsI   Angela «
Mirko je pofdravil m no da bi se le enkrat oirl odšel v mesto, mrmraj« sam sebi:
»Eb — vitez Totfgenburg je eden ntjsmešoejšfh luaakov — eh — smešen jaz ne bom — na noben način « -.Daljo prih.)
Gospa Angela.
(Dalje.)
Resilo je že tako močno, da je Angela odprla dežnik. Mirko se je stsnil k nji in molče sta šla naprej. Mirko je bil prav slabe volje in ni vedel, kaj bi rekel.
»Kaj bo sedaj?« je vprašal čez dolgo časa.
»S-daj? Prepozno je za kes, ljubi Mirno, odslej me moraš ljubiti in mi ostati zvest do smrti. Naj se zgodi karkoli«
Aogela je to rekla smehljaje v svesti si, da bo Mirko te njene izpovedi in tega njenega priznanja neizmerno vesel, ali Mirka niso te besede čisto nič ganile. Angola se je najprej začudila, potem so ji solze zalile oči.
»Angela — Angeljček,« a tem neznansko neokusnim vzklikom je hotel Mirto potolažiti Angelo, a njene solze so šele usahnile, ko ji je povedal, da jo ljubi iz vs^ga Brca in da ji bo zvest do smrti, pa naj se zgodi karkoli.
»Ii kako sta se končno poraz-umela z možem,« je naposled vpra-ial in začel gledati na uro, k«kor da mu ta sestanek že predolgo traja.
»Porazumela sva se,« mu je od-
govorila Angela. »Ti hočeš b ti svobodna, mi je rekel, torej bodi! Ti hočeš, da si bodiva samo prijatelja? Dobro! A tudi prijateljstvo nalaga dolžnosti in žrtve. Tistega človeka, o kater* m se govori, da je tvoj ljubimec, se moraš izogibati. Prijatelj stvo ti nalaga dolžnost, da urediš stvar tako, d bo ves svet rekel: temu razmerju je konec. Jaz sam nisem nkdar opazil nič nedopustnega, ali Ijuije so te opravljali in tega j ne sme biti. Odslej ti bom jaz dvorit, kadar nas bodo videli ljudie, in vse mesto naj misli, da je najin zakon srečen.«
»In kako ti je dvoril? je vprašal Mirko porogljivo.
»Dvori mi v resnici,« je odgovorila Angela, »pred ljudmi je moj najpezornejši čestilec«
»K<*j poreče neki gospa Karolina, če izve, da dvori svetnik Grebin svoji lastni ženi «
Angela je skomignila z ramami. Ni ji bilo prav, kar je omenil Mirko in tudi ton, s katerim, je govoril, ji ni bil všeč. »Samo jaz imam pravico reči kaj nepovoljnoga o Ivu, drugi nihče,« si je mislila gospa Angela in je posp^š ia korake.
Zopet sta nekaj časa molče hodila Bdtnintja.
1. Priloga »Slovenskemu Narodu" št 34, dne 11 februarja 1905.
•pletke zakrivila tiskovna kampanja P a ln g j i ća, katero spletkarenje je obsodil tudi kralj ter izrekel ministrstvu ianpanje. Večina je sprejela izjavo z živahnimi Živio-klici.
Nemiri na Ruskem
Pctrograd, 10. febr. V Lodza po bih danes zopet resni spopadi med š;-.s Kuj'--oimi in vojaštvom. IStrajkujoČi 10 namreč prišli pred tovarne ter zadevali obračane, kar pa so jim tovar-finrii odrekli. Ker io hoteli Dato delavci naskočiti tovarne, so prihiteli vojaki, ki So pri eni tovarni ustrelili 4 osebe, rami« p* 68 oseb, pri drugi tovarni pa istreliii 7 in ranili 40 oseb.
Petrograd, 10. febr. V Petro-£rada se je začel zopet Širiti Štrajk. Najprej so ustavili delo delavci v Puti lovih fažinah, kmalu pa so prisilili in pregovorili tudi delavce v nekaterih dragih tovarnah. StrajkujoČi demonstri-raje pe mestu ter se je bati zopet is gradov.
Lvov, 10. febr. w Kova Reformau poroča, da je v predmestju Vola bil ipepad med štrajkujočimi in vojaki ter
js bilo 300 (?) delavcev ubitih in 800 (?) ranjenih. Zaprli so nad 2000 delavcev. Tndi v Skarczvenu so vojaki streljali sa delavce ter ubili 28, ranili pa 44 delaveev. Delavci so maščevali svoje nrtve tovariše s tem, da so umorili skrajnega načelnika Zabielova.
Varšava, 10. febr. V Sosno-Tieah so hoteli štrajkujoči pogasiti ogenj v livarnah. Vojaki so na delavca streljali ter asmrtili 100 (?) delavcev.
Dopisi.
Iz   Gonič   nad Kranjem.
..Zgodovina kranjskega uči tclja-trpina.   —   Vsaka sila do vremena.   Se mravlja se brani.) Pred dobro letom dni moral ?em iz Štrekljevca — menda zato, ker sem ondotno šolo tekom osmih let svojega službovanja  tam dvignil iz blata zanemarjenosti  na  višek vzglednosti. Mtnda pa vendar ne ! ? No, nekaterm ..Tišjim" tamdoli v belokranjskem kota mi bilo kaj povšeČi, da sem brezozirno citiral pred sodnijo cestne uapadovalce, * :.: tapne ponočne tatove in drugo tako ,pošteno" sodrgo,  kjer so dobili, kar so zaslužili. Kakor rečeno, hočeš nočeš moral  sem  pobrati   svoja  kopita, in kajd — tjageri med  .dobro znane WP o 1 j a n c e ' r  Stari  trg;  ti ti bodo že pokazali „varda". — Kakor povsod, napel sem tudi v Starem trgu svoje  muci.   da  bi šolo dvignil Toda — »ta škrat"   — tam gori! — Naroden je, napreden je, „Narodu ima; — vesten, natančen, strog — pa je baje tudi — . .      pa kaj ! . . . „po liberalen I" — vrgla se je iz farovža parola   med   odrasle   ljudi (posebno ženske) in šolske otroke, in napočili so zame tužni dnevi — dnevi preganjanja; bojkotirali so me,  da nisem dobil niti krnha za drag denar v Srarem trgu. Nastali so zame Časi, kakršne je imel noj predprednik, g nadučitelj Ivan Zu-panee — doma iz Bohinja     kateri je, obupan vsled nečuvenega preganjanja, iskal in naposled našel rzaželjeni mir- v valovih vijugaste Kolpe. — K tej mo,i duševni bolesti, „da vsi moji vzvišeni nazori Šolo povzdig-siti", ginejo v prah pred starotrškim iaroviem, pridružile so ss še telesne bolečine kot posledice grozno slabe in smrdeče pitne vode v Starem trgu. Že po polletnem bivanju v Starem trgu sem   moral  na   podlagi zdravniškega izpričevala z dne 12. maja 1904 (gosp. dr. Josip Malerič) za delj časa zapustiti Stari trg ter šel v Gorice nad Kranjem. Tekom svojega bivanja v Goricah sem prosil za službo v Ratečah v radov ljiškem  in  v Podbrezjah v kranjskem pol. okraju, toda v obeh  krajih brezuspešno. ■— Početkom  avgusta 1904 dobim od c. kr. okrajnega šol. sveta v Črnomlju poziv, da se imam glede svojega   službenega   lsposobljenja takoj postiti  zdravniško preiskati in nemudoma tej  oblasti   dotično zdravniško izpričevalo  predložiti.   Z zdravniškim izpričevalom z dne 8. avgusta 1904 potrjuje me g. dr. Edv. Šavnik ozdravljenega, le da imam nekoliko trdo žilo m os'abljene živce. To izpričevalo poš Ijem c. kr. šolski oblasti in čez tri dni dobim poziv,  da imam takoj nastopiti slnžbo — v Starem trgu. Podal sera se pa tudi k ekscelenci prevzvišenemu gospoda baronu Heinu, potožil ekneeleuci »voj obupni položaj v Starem trgu . . . ter zapustil potolažen vladno palačo. — Dne 1. septembra  1904  nastopil sem zopet faktično službo v Starem trga; toda že zadnjega septembra 1. 1. sem moral kar nagloma zapustiti zopet Stan tfg in se prepeljati v deželno bolnišnico (bolezen je postala recitivna) v Ljubljano.   Tukaj  sem  se lečil cel mesec •ktober 1904.  V bolnici, okrevavši to
liko, da sem smel zapustiti posteljo, sem prosil g. primanja viteza Bleivveis Trsteuiškega, naj me kot rekonvales centa pošlje v moj rojstni kraj GoriČe, kjer voda ia zrak jako prijata mojemu zdravju. Radostno je ugodil tej moji prošuji blagi gospod primarij dr. vitez BI eivveis Trsteniški ter mi v to svrho izposloval dvameseŽni dopust pri visoki c. kr. deželni šolski oblasti. Dne 19. decembra 1. 1. sem se peljal v Kranj k g. dr. Edv. Šavnika, da konstatira, koliko je ozdravljenje napredovalo. Gospod dr. Šavnik je z ozirom na zimski čas z zdravniškim izpričevalom z dne 19. decembra 1. 1. konštatiral da de nisem za službovanje sposoben in da še trpim na nasledkih motenja želodčnih in Črevesnih prebavil, vsled katerih sem cel mesec oktober 1. 1 moral ostati v bolnišnični oskrbi v Ljubljani — ter v tem zdravniškem relrenu določil še najmanj trimesečno podaljšanje dopusta. Dne 2. februanja t. 1. došel pa mi je uradnim potom od c. kr. okr. glavarstva iz Črnomlja plačilni nalog z dne 17. januarja 1905, št. 687, s katerim so mi grozi, da imam v Črnomlju poplačati 55 K 10 v. bolniških stroškov proti politični rubežni te kom 8 dni. — DrakoniČno I — Ali ni tako tiransko postopanje proti nam narodno naprednim učiteljem naravnost nečuveno? Na mojem kot bolnikovem listku, obešenim nad mojo posteljo, je bilo zapisano : ..Plačnik. Okraj Črnomelj** povsem pra vično. Kako naj kranjski učitelj trpin pri svoji tako nesramno — na ravnost Škandalozno nizki plači — pri tako grozni draginji pa plačuje Še bolniške stroške — in to še celo v slučaju, ko so ma c. kr. Šolske oblasti same zakrivile bolezen in mu inore-bitiza vesčas njegovega življenja vzele ljubo zdravje? Kako tužno žalostno je gledati v bol nišniei ležati kranjskega uČitelja-trpina sredi svojih bolnih sotrpinov-delavcev,8otrpinov - bolnikov, ki pa imajo pred kranjskim učiteljem vsaj to ugodno prenost, da se Iečijo — brezplačno.
Fran Gposs, i adučiUlj.
Iz   Šentvida   pri Vipavi.
(Nekoliko v odgovor na dopis v „Slovencu** v št. 14. od dne 18. januarja 1905.) Kako se klerikalcem sline cedijo po županskem stolcu in obč. gospodarstvu, kaže dopis sam, torej jim na to niti odgovarjali ne bodemo. Hočemo jim pa odgovoriti na nastopne vrstice, katere plitvi »Slovencev* dopisnik zna tako lepo po klerikalno zavijati. Res je, da sem jaz kot župan pri c. kr. davkariji v Vipavi prejel kot občinske do-klade 1004 K, to pa zaradi tega, ker se je g. občinski blagajnik v ine-ecn avgustu kar trikrat zaporedoma blagaj-ništvu odpovedal in sicer dvakrat pismeno in enkrat ustmeno ter to svojo odpoved tudi na c. kr. deželno vlado vposlal. Da se pa resnica natančnejše spozna, hočemo tega majhnega možička nekoliko opisati. Pretečeno dobo je bil izvoljen v obč. odbor kot pristaš narodne stranke, in voljen je bil potem kot največi šeutvidski bogatin za obč. blagajnika; med tem časom se e, pa nam ni znano zakaj, a najbrž na željo svoje pobožne Žene, podal pod klerikalni prapor. Ta možiček se jc tedaj v mesecu avgustu 1904 na gon navedeni način blagajništvu odpovedal. Ko je pa kmalo potem najemnik skupnega gozdnega pašnika poslal najemno vsoto 600 K in sem jo jaz kot župan sprejel, oglasil se je, skesaje se svoje odpovedi, koj, da je on blagajnik in da se mora ta vsota njemu kot obč. blagajniku izročiti. Zares čudna sprememba I Jaz sem z ozirom na njegovo odpoved odklonil rečeno zahtevo ter posle blagajnika za naprej sam opravljal in plačal obč. davke, obč. tajnika, slugo itd. in to skozi štiri mesece, potem pa na vedno moledovanje Čudno mislečega blagajnika prejete pobotnice in ostanek gotovine zaradi nadležnosti njemu "zro čil. Ravno zato sem pa tudi gori na vedeno vsoto 1004 K pri c. kr. davkariji kot obč. doklade prejel in denar do sklepa letnih računov obdržal in doma hranil, za kar imam priče, ki so pripravljene pod prisego to potrditi, in ne kakor škodoželjni dopisnik trdi, da neki — ne hudomušnež, kakor si ga on misi , ampak hudobni obrekovalec misli in govori — ker vi g. dopisnik gotovo njegovih misli videli niste, — da sem omenjeni denar za svoje mesarsko podjetje rabil. Na dan, g. dopisnik z vašim imenom, na dan z imenom hudobnega obrekovalca, ako imate čisto vest in ste v resnici o tem prepričani. Pridite na dan s dokazi in gotovo plačam 200 K onemu, ki mi tp dokaže! Pokažite, da sto v resnici o, za kar se izdavate, ako hočete uživati zaupanje in spoštovanje občanov, drugače ostanete to, kar ste bili in kar ste, v našo nekdaj mirno občino privandrani mokarji in zdraž-barji, ki nimate drugega veselja, kakor med našimi preprostimi občani razprtije in sovraštvo napravljati, in iz ubogega kmeta trpina norce briti za hvaležnost, ker Vas s svojimi žulji redi. Žal da kmetje ne spoznajo v svojih zaslepljenosti Vaših
namenov ter Vam kot hlapci služijo. Koliko zaupanja uživajo ti klerikalni voditelji kaže tudi dejstvo, da so vsi, (lasi prvi bogatini, torej vsi volivci v prvem in drugem razredu, voljeni v občinski odbor v tretjem razreda, temu v škodo, sebi pa v neČast — to pa zaradi tega, ker imajo g. Uršič kot upravitelj posojilnice v Vipavi, g. obč. blag. Premru pa kot trgovec, volilce v oblasti. Ravnotako kakor v tem dopisu, kaže dopisnik tndi v drugem dopisu v 17. „Slevenčevi" številki od 21. jan. goreče želje klerikalcev po občinskem gospodarstvu. Hudo jih vije, ker jim no Ceuio tega kar prostovoljno izročiti. Ali povemo jim naglas: Boj so nam napo vedali in mi smo pripravljeni bojevati se do konca, ali zmagati ali pasti, povemo jim pa že zdaj lahko, da, ako pademo, padli bodemo častno. Da je klerikalce res strah, kaže dopisnik že sam v omenjenem dopisu, kaže pa tudi to, da so precej po volitvah skrbno ia ne ravno veselo popraševali, če bode res pritožba vložena. Zakaj, vedo gotovo najbolj sami! Kako pa klerikalci sodijo, kaj bode sodnijska preiskava dognala, nam ni znano, mogoče jim je tudi to dano od sv. Duha. Maščevali bi se lahko, pravi dopisnik, mi pa pravimo: maščevali bi se radi, ko bi le kelikanj vzroka zato imeli; saj dobro poznamo njihove Čednosti. Nadalje omenja dopisnik neko lumpe; kdo da so ti, bode prihodnost pokazala, obenem napada še nekega dobravskega petelina, ki Vam pa ob kratkim pove, da bode šc napred pel po svoji vesti in po svojem prepričanju in ne pa po napevib Vaših in ne-1 ega vedno žejnega moža iz Poreč, ki pa ne pije nič za klerikalno, dasiravno bi kil lahko že po gospodsko se vozil v kočiji, jedel in pil za njihove groše, ako bi bil le hotel. Dopisniku in sploh klerikalcem tudi ni ravno prijetno, da smo tudi zoper zadaje, to je že tretje, občinske volitve vložili pritožbo, ravno zato jo pa tudi dolžijo, da je lažnjiva. Ako so pa to oni zagotovo vedeli, zakaj pa niso vložili protipritožbe in navedli resnice po njihovem sistemu. Spominjajo naj se pa tudi da, ako tudi sedaj zmagajo, ne bodo v četrtič kakor dopisnik trdi, kajti pri drugi volitvi ostali so pri žrebanju v manjšini — so pa gotovo to v svoji sveti jezi in prevelikem navda šenju od takrat že pozabili.
Resnica o propadli črnovTŠki mlekarni.
Konkurz.
Tiste dni je došel v Črtni vrh znani konaumar kaplan Rudolf, brat v tem sestavka že omenjenih klerikalcev; v ras ga je bil pnvedel, Če se ne motimo, žalostni rodbinski slučaj Ob takih prilikah se navadno pomiri tudi največjemu rogoviležu politična kri. Ne tako — pri omenjenem kaplanu. S Severjem sta imela v farovžu črnovrŠkem posveto vanja in sad je bil: kaplan Rudolf je bil pregovoril svoja brata, da sta odpovedala pomoč v rešitev mlekarske zadruge ter s e izrekla šs z drugimi več ali manj vplivnimi klerikalci — za konkurz. Kaj je konkurz in kako žalostne posledice prinese ta največji prijatelj katoliških konsumov v svoji torbici — tega seveda ninta povedala usmiljenja < rednim zadružnikom — fanatična kapianeta. Zaman je takrat •varil župan Lampe, zaman je opo aiinjal pametni klerikalec Gašper Hu dolt, naj zadružniki store vse, kar mogoče, le konkurza, ki resnično i zga bo takorekoč podvoji, naj nikar ne napovedo. — Ia poravnava bi bila tudi res mogoča. Dolg bi so pomenkoma plačal, dragi stroji polagoma, ob najugodnejši priliki prodali. Vsled konkurza, ki sta ga dosegla s svojim hujskanjem kaplana Sever in Rudolf, so se morali prodajati stroji na dražbi veliko, veliko pod kupno ceno in je baš vslod tega narasel dolg na več tisoč kron. To vsoto pa bodo morali — v smislu društvenih pravil — plačati mnogi, od kaplanov h konkursu zapeljani, a sicer popolnoma nedolžni kmetje.
Kflrj sedaj?
Velika, ogromna vsota se je nabrala, okrog 20 tisoč kron naj plačajo udje bivše črnovrške mlekarne. Gotovo jo to volik udarce za črsovrško občino, velik posebno za male posestnike in kočarje, katerih je marsikdo denar na posodo vzel, da si je kupil kravico. Kdo se bo usmilil revežev? Je sicer par hujikaČev, ki menijo, da se bo dalo s pohodi školi klerikalnih advokatov aaj doseči. Reveži — ne motijo. Načelstvu ne more nikdo do živega, to je dokazala deželna sodnija v Ljubljani, ki mu ni mogla dokazati nifeasuh ne pravilnosti. Obdolžeua Člana načelstva sta bila — v nasprotju z obtoženci naših propadlih klerikalnih konsumov —popolnoma oproščena vsake kazni. Katoliški list „Slovenec*, ki naznanja sicer med svojimi duevnimi vestmi skoraj vsako še tako  brezpomembno zaroko — je
važno razsodbo popolnoma zamolčal, amevno, saj je bila ista najsi jajnejši dokaz, da liberalno načel s t v o ni tako slabo izvrševalo svoje nalogo, kakor se mu je in se mu še skuša očitati. — Govoričenje „težili bomo načelstvo, tožili nadzornike, oni n j plačajo i. t. d", je sad prvega razburjenja, ki je lahko porabi nevednež, da lapslje ljudstvo še v večjo nesrečo, ki pa v resnici ne more imeti posebnih koristi — vsaj v tem slučaju no.
Nasprotno mi menimo, da bi 8C dalo mirnim potom šc največ doseči, člani, nadzorstvo in načelstvo naj bi se pametno med seboj pomenili, kuko poravnati dolg, ki mora biti plačan; vsak* zavlačevanje le pomnožujo itak gorostasno vsoto. Denar aaj bi se n. pr. vzel na posodo in vračal amortizacijsko. Premožnejši posestniki naj bi pokazali pri tem neko liko usmiljenega srca do u bo ž ne j šib. S tem bi bila stvar najlepše urejena in v občini bi zavladal v tom ozira prepotrebni mir.
Besedo — nasprotnikom.
Pojasnili smo ustanovitev, pojasnili delovanje mlekarne. Dokazali, da mle kama ni bila nikako Btrankarsko podjetje, kakor katoliška konsnmna društva, temveč zadruga, pri kateri jo bil sicer načelnik — katerega je spoznal občni zbor najsposobnejšim — narodne stranke, v ostalem so bili zastopani večkrat tudi klerikalci ; v nadzor niŠtvu so imeli zadnji selo krepko večino. Pojasnili smo, da je bila duhovniška roka tista, kije zapostavljajoč gospodarski pomen ulramontanskim ciljem — zastrupljala zadružniško življenje in največ pripomogla k propadu mlekarne. Pribili smo tudi, da je bil zopet k a t o 1 i š k i duhovnik tisti, ki jc s svojim hujskanjem h k o n -kurzu povečal deficit na več tisoč kron. — Omenili smo sled njič razsodbo deželnega sodišča v Ljubljani, vsled katere se je spoznalo načelstvo popolnoma nedolžnim. No, nekaj bi pač lahko očitali županu Lampetu in to je njegova prevelika — naglica; mogoče bi bilo koristilo mlekarni, da je imel gospod načelnik v izvrševanju zborovih in odborovih sklepov več — polžje hitrosti.
Besedo — nasprotnikom ! Ovržejo naj stvarao naše trditve, pred vsem pa nam naj dokažejo, da je bila mlekarna liberalno podjetje, dokažejo naj — v „Slovencu* izgovorjene besede — da so bili narodnjaki tisti, ki so mlekarno uničili s svojim slabim gospodarstvom - ia obljubimo iim slovesno, da bomo liberalci ob pouavljajoči se občinski volitvi kandidirali v prvem razredu enoglasno — gospoda črno-vrskega Župnika, ki se gotovo tudi ne bo brauil po naši prošnji zasesti županskega stolca, ali pa vsaj prevzeti častno mesto — prvega svetovalca.
Dnevne vesti
V L'ObU*:'t  11. fenru^ria.
— Obstrukcija je ljudstvu
v korist. To je ataošeo, na katero se ]e po*t*vil škof>v »S ovenec«. K i m dno je to stališče vsefeafeo, al »Slovenec« je pozabil povedati, kje je t-sta korist, ki jo ima ljudstvo od tega, da delajo kier;ka'c v de želnem zboru kranjskem ie ves čas obstrukoijo. Doslej ni imela ta ob-strukcija drugega uspeha, kakor da bo o dšle ljudstvu vse podpore, znašajoče na stotisoče kron in med temi tudi tiste državne podpore, ki jih no bo nikdar več dobit«. Klerikalci so ljudstvu tako korist'li, kakor poiigaleo, ki zapah sosedu hišo in potom pravi, as j s m mu koristil, ker si mora zdaj zgraditi novo hišo.
— Uspehi dr. Kreka v Dalmaciji. D zdaj se e dalmatin skem zadružništvu ni slišalo nič slabega. Razvijalo se je počeši, a solidno. Odkar pa se je za to zadružništvo začel zanimati dr. Krek, so se razmere začele iipreminjati. Pač res: Kamor stopi kranjski klerikalec, tam več ne rase trava. V Dubrovniku obstoji »Hrvatska pučka štedionica«. Ta mladi zavod je ujel dr Krek na svojo limanice. To je menda edina dalmatinska posojilnica ki je stopila v zvezo s krimsko klerikalno organizaoijo. No, kranjsko-klerikalni upliv se je hitro pokazal. Izgledi m č«jo. »Kar znajo kranjski klerikalci, znamo tudi mi«, so si mislili gospodarji rečene posojilnice v Dobrovniku in so — sami sebi raz-posodilt denar, kar so ga lahkoverni ljudje pri posojilnici naložili. Nadzorstvo je prišlo temu na sled in se je   početju   uprlo.   Končno   so vsi
Člani nadsoratva odstopil'. Kaj bo zdaj, a* š« ne ve, dobrega gotovo nič, to smo videli še pri vat h klerikalnih pndjelj h.
— Oj srečni kmetje I In
srečni dr. Vilko Schvveitzer! Sedaj se ma godi, kakor se dr. Brejcu nikdar ni godilo na Kranjskem. In zakaj? Zategadelj, ker je nekako stereotipni „Totenvogel" za klerikalne Susterši-čevc konzumo. Kjer se on pokaže, tam že gotovo — grmi in se podira. Ne smete pa misliti, da nastopa dr. Schvveitzer kot rešitelj in spasitelj jetićnih konzumov A kaj Še! Vse kaj drugega. Tako je sedaj znani konzum na Blokah, s katerim se je pred kratkim pečala ljubljanska kazenska sodnija, prestopil v zadnji stadij. Treba je ubogim konzumarjem plačati zadnje groše. Lahko si mislimo, da jim ne gre denar iz rok za ta prokleti konzom. Pa jim ne bode nič pomagalo. Dr. Schwetzer jim ie že za hrbtom. Kajti te dni se jc dostavilo baje nad 70 izvršilnih dovolil po ložkem in ribniškem sodnem okraju, ki. imajo tole firmo: „K m e-tijsko društvo, reg. zadruga a omejeno zavezo v likvidaciji, po likvidatorju Dragotiaa Se-tiskarju, ki ga zastopa dr. Vilko
Schvveitzer predlaga zoper.....
izvršbo radi 4 K itd. Če se pomisli, da vsaka vloga radi 4 K velja tudi 7 ali 8 K stroškov ia da je 70 takih vlog, se lahko izračuna, koliko krone bode ta likvidacija vrgla v žep našega dr. Vilkota Schvveitzerja. Dra-gotin Seliškar, likvidator, zastopan po dr. Schweitzerju! To je firma. Tako se je tedaj zgodilo, da tiste konsurae, katere je nedavno poklical v Življenje oče dr. Susteršič, sedaj dr. Schvveitzer devlje in spravlja na mrtvaški oder. O j srečno ljudstvo !
— Nikdar Jim ni pravi »Slovenec« je na dolgo in na široko zabavljal k«-r smo o obravnavi proti Ivu Tavčarju zaradi nesreče na M> žaklji obširneje poročali, nego običajno. Poročali smo namenoma obširno, zato da izve vsa javnost, kaj da je na stvari. To pa je bilo potrebno, ker je bil Škrfjv ] st na naj-hudobnejši način j.rav v tej stvari begal občinstvo in ker so se z Usti jeseniški ruhovn.ki povodom to nesreče ved:: neznansko podlo in in-f*nano. Ziiaj so v»i ti tonzurirani poštenjaki postavljeni v pravo iu5 in t3 jim s»*ved* ni včeč.
— V Šmarju pri Jelšah s'užbuje k.t okrajni stdo'k neki Waafner. Ta sodni okraj ima kakih 20.000 prebvalcev, med katerimi je komaj sto nemšiutarjev, a vendar je sodnik v tem okraju strupeni nem-škutar Wagner. Kaj si ta W*gn*»r vse dovoljuje, ii pr ču;e naslednji slučaj: Kar naenkrat ni hetel ta Wag* ter več poznati slovenskih imen katastrskih občin tega slovenskega okraja in začel je odklanjati vsako vlogo, kjer ni bila katastrska občina imenovana a nemškim imenom. Tako je n. pr. zavrnil neko vlogo, češ, da ne poina katastrske obsine Slivnica, marveč le Sohleinitz. Okrožno sodišče je seveda ta modri sklep sodnika W»g-nerja takoj razveljavilo ali s tem stvar še ne sme biti pri kraju. Kdor si v izvrševanju svojih uradnih opravil dovoljuje take reči, s tem se mora ie drug če obračunati
— Modra glava je aemšku-tarski župan Jobann Seitz v D bovi pri Brežioah. One dni so štajerski listi tega S.-itz* nekoliko lasali, ker uganja prevelike nerodnosti. Modri župan je dal nato po maši uradno in javno oklicati : »Tisti, ki mene v časopise daje, se mora v osmih dneh pri meni oglasiti, če ne, ga bom tožil.« Pasja dlaka, ta Seitz je pa modra glava. Prava sreča, da je v Feldhofu zmeraj nekaj prostora na raz pola gane.
— Stari sistem na Ko-roNazem. Sjlska uprava na Koroškem kar ne trpi — slovenskih učiteljev in učiteljic Zavednemu učitelju in učiteljici ni na Koroškem obstanka. Kxko so postopa kaže naslednji slučaj: V sloveaske kraje pošilja šolska uprava na učiteljska mesta same zagrizene, jezikovno nesposobne  ljuii, neko slovenščine
zmcž-io uc tp-joo pa je prav sedaj poslala v popolnoma neivSki kraj, v Oettendrrf v Lnbudeki dolini.
— Družbe   sr. Cirila in
Metoda vodstvena s ja bode v sredo 22. t m ; ne pa kakor je napačno poročano b lo, v sredo 15 t m.
— Repertoir slovenskega gledališča. Jutri v nedeljo «ta dve predstavi. Popoldne ob S. U"« iz^en sbon« mentna cb znižanih oen»h ljudska predstava izvirne narodne igra »M ar ti n K r pa n«. Ijjra, ki s*» je tako prikupila občinstvu ter je doslej ie štirikrat napolnila gleda lišče do zadnjega prostorčka, zasedena je tako, kot pri večernih predstavah in sodeluje vse dramsko osobje, operni zbor in vojaški orke ster. — Zvečer uprizori se prv>č na slovenskem odru nova vel-ka bu ka »Rusom na pomoč!« ČeŠii spisala K Fc?fc in C Hrašek. P'-s'overiil in ca§ m razmeram priredil I. Kuster. G'avno flogo Krakovčsns, Ntceta Jame, ki se poda na rusko japonsko bojišče igra gosp. Vero*Sek, večje vloge imajo pa še gdč S pur na, Nos sovam Vugri nčiče va ter gg. Boleška, N U č i č, T i š n o v, in Dragutinovi č. N »ve kostume, ruske in japonske umf jrne itd. j* iz delal gledalski garderober g. Š v & r o, novo dekuracijo ognjtn ka Fozi;arre je pa naslikal gledališki mojster g Wal d ste i n.
— Gostovanje Ernesta vi« teza Camarotte na slovenskem gledališču. Z lameo t* mojster italijanske pevske umetnost', večletni prvi tenor bivše zagrebška opere E*ne8to vitez Cimarotta gostoval bode na našem gU:-d*l š^u * dveh svojih najboljših oartijah: s katerimi je dosege« dosl-j povsodi najlepše uapehe in s cer v vlogi M*n-rica v Verdijevem »Trubadurju« in v vlogi Don Josea v Bi setovi operi »K a r m e n«. Predstave Trše v abonementu ia s c?r je d< cena v torek dne 14 t. m. opera »Trubadur« na »p a r«, za četrtek dne 16. t. m. pa opera »Karme r« na »nepar«. — V ravno teh dveb vlogah je imel umetnik v Brco in Piznu Eaisijsjnejši uspeh. Eden izmed najrszne š h kritiko*, ki vsi ne morejo prehvalit: umetni ških kv&lit« t-'-t našeg* gosta piše v »Plzenak»h Listih«: »Gospoda Ernesta viteza C*marotta shšsti peti in videti igrati je sladko rezke š e najčistejšega umetniškega užitka On vse obvladuje, prav mič mu ne manjka, nič se mu ne pocesrtči, — vse je pri njem spojeno v nad vse krasno celoto. Ta umetnik imel bi v prvi vreli peti in igrati prtd p vel in igralci. Tem samim najbolj imponira, ker je sicer težko predstavljati si, namrto veliki učinek, ki izvira iz prave čiste umetnosti, ki je iz morebiti niti prevelikega materijala toliko izdelala, glas skozi dolgo vrst Irt Uko sladek in svež obvarovala in katere vse intencije, vsako mjmai'jšo zshtovo gl»9be in besedila tako d Geilno razumeva
— Slovensko gledališče.
Po veČUtncm prebl^dku &m * Zopet enkrat slišali »Ka?men«. Kolikor večkrat se to opero Čuje, toliko bolj ug»)a. Skladatelj je vporabil za to delo vsa izrazila moderne glasbe in ustvaril je rafiniranc-pik^ntno skladbo odločno m izrazito romarskega zna čaja. Romanski so temi in ritmi, romanske so konture in bojo te skladbe. Instrumentacija je bleetriča. Opera ima krasne arije, lepe r* citstive in odlične ensemble, v celem delu pul-zira pravo življenje, vedno se čuti dih prave tragike. Oper* stoji in pade s predsitaviteljico tasiovne vloge. Ta vloga je bila včeraj v rokah gdčne. Stolzove, in odkrito maramo priznati, da smo naravnort strmeli, kako izborno jo je izvedla. Karmen spada med značaje, ki jih je najtežje po goditi. Navadno jo predstavljajo kot malopridno žensko vroče krvi in ve likih strasti. A Karmen to ni. Karmen ni malopridna niti koketna, Karmen je deouoničua natura, je umčevalka moških m uničevanje je njena misija. Kakor hciče t'ger videti kri, ker ga njegova narava v to eili, tako sili narava v to Karmen, da ugonobi vsakega moškega, ki se ji približa. Kar men dela t Ako, ne da bi so tega zavedala. Ženska zapeljivost, premete-nost in predrznost — vse to je v njej vteleseno, in vteieseno je v njej tudi
žensko iidajaUt^o Karmen je tak««, \s* r po svoji naturi drugačna biti ne more, k r ni navadna ženska, nego iensaa v najviši* i■■ t om — namreč strašen demon. Gdč Stolzovi štejemo v vel ko zaslugo, da je predstavljani *nača| tako umeia in ga tako izvedla. Ž ' boj v prvt-m prizoru se je to pokazalo, ko zaglerta doo J >*e,a. Stmo »rkr»t ga pogleda in njen sklep je storjen: ta mož mora b ti moj in če bi me rala seoe in n|ega uničiti. Mirno o ravnodušno 8t*di don Jose na svo iem sto cu in si spleta verižico. Le *ataj. d» i" k >, V tebi se razvnamejo še plameni, da boš blazen ljubezni m hrepenenja. In zdaj se odkrije satanski značaj te lenske Kakor kača, kadar hipnot z ra zajoka, tako je Karmen obkrožala don J >*6;a, se zadevala ob rj^ga in mu zapela špansko habao* ro »Da, ljubezen je lahkokrila . . .« Glč. Stolzova jo je pela lahko, nekako igraje, nadvse zapeljivo. Kaj pomaga svarilo »in če me ljubiš, ti čuvaj se«! K) vrže Karmen don Jo -e»o ovttfeo v obraz in zbeži s nekakim peklenskim smehom, je vrli orjak, do r»n s"o in z«est* ljubimec že izgubljen K> prpeijejo Karaten iz tovarne, sa hitra i*k*f<* nona čarovna moč nad don 1 e ,« m Z z**z\nimi rokami se st sne k mena f I ie in bližje, z neznanske slasti m razkošja obetajo č*mi pogledi ga ukloni svoji volji in ko n u zapoje, da. ga bo pričakovala prr P*»t>u *U"aj sevilskih zidov, ted^j |e don Je omamlien. S tr^-petsj čimi rokami odvezo k'*noprc in cgr Ktrmen beg D mon t-iiirrifi-h. D o J ite pride v Pasttjevo rezUv1 t i krčmo. Š j nekaj časa se oran:, da h* Karmen v*e žrtvoval, da bi iz ljub-foi do nje po*tsl de z-r»er in hudodelec, ali K^rm^n ukloni njegovo voljo tudi zdaj. Gdn. Stolzova j naravnost izborno pogodi«« to zipe*javanje, to dem nično silo predsiavlanega značaja l.i izborno je izvedla tudi preobrat, ki se izvrši v K*rmer. D >n Jjee" je maloduš-n in slaboten hudodelec, toži se mu po materi, po rednem, poštenem življemu. In K-.mien se olvrne od nieera. Kakor pes se plazi don Jose za njo in prosjači za prijazen pogled, a Karmen ga p"di od sebe kakor psa. Še zaničuje ga ne, on zaujo več ne eksistira, prav kakor da ga sploh ni nikdar videla. Njeno srce ima zdaj drug mož torero. karmen ga ljubi, ker je zmagovalec, ker je pravi mož. Njega ne ljubi, ne da bi ga uničila, njemu bi služila; morda bi ga uničila pozneje, ko bi se ga naveličala. Karte ji prorokujejo smrt, če se odvrne od Joseja in vendar gre — svojo p>t. Saj ni samo demon, nego tudi žeuika, ki hrepeai po ljubezni. Ali svoje nature ne more za tajiti. Hladno stopi pred dou Joseja, dasi ve, da jo čaka smrt. Lahko bi se mu Minila in lagala, s tem bi si rešila življenje. Vse svoje dni je lagala — samo ljubezni ni nikdar hlinila. Vedno je bila zvesta, v ljubezni in v sovraštvu. V teh prizorih je bila gospodična Stolzova zopet veleodiična. Kako so se njeni življenBki instinkti ustavljali smrti in kako jo je njena natura vedno gnala tja, kjer je čakal don Jose, da ji sune bodalo v prsa. GospČ. Stolzova se je popolnoma vtopila v duh njene vloge in jo izvedla z izredno doslednostjo, v ostrih konturah in vender gracijozno in elegantno. Tudi pevske točke je izvršila sigurno in precizuo, z lepim fr.iziraujem, in je lepo in pravilno stop; 'vala ob sežno skalo nijans. Slu£ale< je čutil, da grejo ti spevi iz dna demonične duše. Gospodična Stolzova je kot Karmen prepričevalno dokazala, da je umetniška ludiviiluvalnost in res ničen talent, ki se pošteno trudi, doseči višek umetnosti. Opomniti je še. treba, da so kostumi gospe Stolzove obudili senzacijo. Gospč. Stolzova je imela izvrstnega partnerja v osebi g«»sp. O r želskega, ki je pel (len Joseja. Ta partija „icžiM g. Orželskemu posebno dobro in to je tudi pomagalo, da je dosegel tako lep uspeh. Gosp. Orželski je vseskoz distin^viran umetnik, ki ne uživa zastonj toliko simpatij med občinstvom. Kot d m Jose si je te simpatije znatno poživil in utrdil. Bil je najboljši don Jose, kar smo jih doslej v Ljubljani videli. Kako preprosto in naravno je igral v 1. dejanju poštenega mladeniča, ko ga Karmen zapeljuje, kako živo in pretreljivo jc znal izraziti notranje boje, ki jih bije, ko ga jc Karmen že omrežila; in potem kako strahotno je izvedel svoj značaj tam, ker se vzbudi v ujem sovraštvo do srečnega tekmeca in ko izvede sklep, da umori njo, ki jo ljubi nad vse. S Čudovito fiuostjo je pogodil vse nijanse razpoloženja. Kako mile in simpatične akcente je našel v nastoiu z Mikaelo. In komu ni segla v srce krasno peta arija „Karmen, poslušaj meu, v trenotku, ko postane iz same ljubavne strasti — hudodelec. Petje g. Orželskega provzroČi vedno najlepše estetično zadovoljstvo. V njegovem prelepem glasu so trepetale srčne strasti in bolesti, ki jih je čutil don Jose. Eskamila je pel g. Oufed ni k, dasi še ni popolnoma okreval. Karakteriziral je zmagovanja vajenega torera jako spretne. Poznalo se je, da
se je poglobil v bitje in duševno žitje predstavljane osebe. Pel in igral je svojo partijo bolj mirno, kakor to delajo italijanski ali francoski pevci, a izvedel jo je ksrektno in vseskoz lepo. Prav ljubka Mikaela je bila gdč. Klemensova in je svoje miČue, Čustvene pevske točke jako dobro ab-solvirala. Pohvalo zaslužijo tudi gospoda Peršl in Kranj e, Betetto in Le-beda ter gdč. KuČerova in Ko čevarjeva. Vsem, tudi zboru in otroškemu zboru se mora priznati, da so izvedli svoje vloge z umetniškim taktom ia vobče se mora reči, da so se pele arije in recitativi in ensambli vse skoz jako dobro in da je bila predstava odlična. Žilavost in trudaljabivost kapelnika g. B e n i š k a je dosegla zopet jako časten uspeh.
— Družba sv. Cirila in Metoda je zopet sprejela od založnik« družbenih »ž galio, tvrdke I. Perdan v Liubljani, znaten prispevek 1000 K — Družbi prihaja torej od prodaje vžigalic trajen dohodek in zato poživljamo slovensko občinstvo in posebno slovenske trgovce, da kupujejo samo vžigalice »družbe sv. Cirila in M-tods«.
— Slavčeva maskarada ,,1001 noč". Opozarjamo na jutri ae visečo maskarado »Slavca« v •Narodnem domu«. Začetek ob polu 8 uri zvečer. Vatopntcd se dobe ■ utrl dop Idne in popoldne v restavraciji pritlično ter zvečer pri blagajni. Giede pijače in jedi je oskr bel vse potrebno sedanji vestni go stilmČar Bogovič, ki ima zares pristna, izborna vina po civilnih cenab, ki bodo vedno nabite. Pripravil je tudi posebne vrste orientalski golaž pod imenom »B agdadski golaž« Nema-skovani blag« vol«|0 naj priti v pro ni-nadiii obleki. Na svidenje pr jateiji društva in zabave.
— Bob v Trnovem . Va veliko maskarado pevskega društva »L ub j-.;-■■« so ae pričala razpoši'jati vabila K-r se pri ogromnem številu raiposlamh vabil prezre ta ali oni, biagovoli naj vsak, kdor želi vabilo, is;o reklamirati ali direktno pri odboru ali pa v prodajalni gospoda Gottharda na Starem trgu. Prihodnji teden se prične 8 predpro-dajo vstop*.-.c, kar so iz p*>>iznosti prevzele tvrdke Fr?nc Čuden Drag.   Hribar in Iv Gotth»rd
— Iz odbora društvene godbe se nam poroča : Neimenovanec je daroval društ. godbi mesto venca na krsto umrlega gosp. dr. Finza 20 K, ki naj se porabijo za nabavo zimskih sukenj moštvu društvene godbe. — Ker je g. Oskar Ter glav, ki je dosedaj sprejemal naročila za oddajo godbe, obolel in zaeno tudi odpotoval, prevzel je posle istega g. Fran Knific, knjigovodja „Glavne slovenske hranilnice in posojilnice-1, Kongresni trg. na kar se p. n. občinstvo vljudno opozarja.
— Prostovoljnega gasilnega društva Vič-Glince pred-pustna vtseloa, Kat. rd bjde jutri v nedetto v Traunovem salonu na Glioeah, bo vrši na korist društvene bolniške blagajne in je pričakovati obalne vdebžbe.
— Ia Spodnfe Šiške se nam poroča: Včeraj vršila se je občinska seja in sicer mirno brez vsake ob-«truko:je Odobril se je proračun za ekoče leto, ter določila občinska doklada v znesku 17% Z* pregle-lanje računov iz leta 1904 bila sta izvoljena občinska svetovalca K- sler in Pogačnik. Leo P g&čmk prosil je konoeeije za kavsrno toda prošnja bila je odklonjena, V občinsko zvezo Spodnjo S šio bilo i« vsled dokaza jvega 10 letnega prebivanja v t^j občini sprei^Uh več rodbin, med njimi tudi rodbina Viktor Biiafija, vinskega trgovca, O—k
— Delavsko bralno društvo v Idriji priredi veselico 8 o'e^om v ntd-nijo, dne 19 svečna 1905 v prostorih »Narodne čitalnice«. Začetek ob 8 uri zvečer. — V*toa-nina z i člane 20 h; za nečlane 40 b od osebe.
— „Bralno druStvo" v Mokronogu priredi ve*el'co v so-DOto, dne 18 svečana 1905 v pro atonh gostiln« »Pri lipT« Spored: »Pojdimo na Dunaj«, burka v 4 de-ianjih, potem plea. Z*četek točno ob 8 uri zvečer. Vstopnina: Z« člane prosta, za nečlane 50 h.
— Jeseniški „Sokol" je razposlal vabila k veliki preti (»ustni ves^hci, ki s* vrši v nedeljo, 12. t. m., v kolodvorski restavraoiji (prostori E Gaština). Ako smo koga prezrli pri razpoŠttjatvi vabil, naj blagovoli to oprostiti. Radi nepričakovanih ovir Sokoli ne nastopijo v društveni obleki.
— Gospod Alojzij Schrev,
o. kr. nad poštar na Jesenicah, |e pri stopil kot ustanovnik k jeseniškemu »Sokohi«.
— Rokodelski pomočniki v Idriji so priredili minolo nedeljo v gorenjih prostorih g Frsna Didiča veselico, ki je v vsakem osiru zelo dobro uspela. Zaznamovati je posebno z veseljem lepi gmotni uspeh, uad
140 K Čist^ara dobička, ki je name men v korist >drif«ki obrtniški bolniški blagajni Uieležba je bila izmed vseh slojev idrijskega prebivaUtva tako mnogobrojna, da so bili ne le vsi pr stori sasedem, ampak je več uie-ležmkov odšlo, ker niso dobili pro štora. V-s-hci je pučaitil s svojim posetom idrijski g. župan z svojo soprogo. Za zabavo je predvsem skrbel pevski klub pod vodstvom g pevo-vodie Saksa. Klub je proizvajal vse skozi dovršeno več zelo težkih umet nih pevsk'h točk. Omenjam-) le težko skladbo »Na vrelu Bosne«, ki je bila prav umetniško zaokroženo predna-šana. A tudi crodbeni klub, pod vodstvom g A M »ksa, je prav izborno r šil svojo ne ravno lahko nalogo. Mnogo smeha in veselja je vzbudilo srečkanje, ki je marsikateremu ude-Iešaiku prineslo lepih dobitkov Vsled pomanjkanja prostora se je šele proti polnoči ctvonl ples. ki je trajal prav do ranega jutra. Veselioa je bila nd naših narodno zaverto'-h rok' d~l»k'h pomočnikov prav okusno pnreiena, posebno dobro se je posrečilo okra-šenje veseličnih prostorov s trobojni-cami in zeleniem Inaenitua pohvala gre onim. ki so darovali lepe dobitke, kakor vsem preplačiteliem vstopnine, uiČ manjša pa tudi r< k >delsk m po močnikom ki so se mnogo potrudili, da se s«* vesel'c* tako sil* no izvršila
— Zaradi grdega rajtnmnja
ae jh v Trbtžu ustrelil vojak P:sker P dČastniki so ga tako trpinčili, da ms ni blo ve^ obstanka med živimi. Čoie se, da nemški podčastniki po seboo s slovenskimi vojaki grdo ravnajo in jih ptuj^jo zaradi n<ih jezika.
— Čitalnica v Šmarju pri Jel&ah priredi dne 18 f^nru^rja 1905 v dvorani g Karala Jig dič* mi. veselico. Svira polnoštevilna šmarska arndb«.
— Vlom v Trstu. V Ricolu tik Trsta je neki R . t-> f Zukul n zgradil nov paromlin Tržaški tatovi so mislili, da mora b>ti v blagajni tega podjetja sila denar;*; vlomil so v paromlin in v ž-dezni bl*g*jno, a trut je bil zaman, ker v bUgatni ni bito ne enega krajcarja. Podjetnik s t%ko prazno blagsj^o je tuli n^kaj posehne ora
— Uspešno pogozdovanje golicav kmećtsga posestva: Kranjsko-primorsko gozdarsko društvo je v letu 1904. različnim posestnikom iz Kranjskega priznalo premije, oziroma pohvalna pisma za uspešno pogozdovanje golicav. Dobili so. a) pohvalna pisma (diplome): France Magajna iz Gor. Vrema, Josip Smerdel iz Nemške vasi, France Klemen iz Crmošnji, Avgust Novak iz Železnikov in Ivan Jonke iz Mozolja; b) premije v znesku po 40 kron: Mariia Vehovc iz Trzina, Mati a Švigelj iz Borovnice, Peter Schemitsch iz Reintala in France Perz iz Male Gore; c) premije v znesku po 20 K: Jakob Kobal iz Broda, Janez Kandare iz Dan, Janez Cvetnič iz Nemške vasi, France Zupančič iz Kamnič in Janez Roršek iz Dola. Eden prosilec se je zavrnil, ker izvršena pogozditev ne odgovarja stavljenim pogojem.
— Važne za ootnike9 ki žele potovati v Ameriko* Prav dobri časi še niso nastopili v Ame riki, še je obilo delavcev brez (.osla, a vendar je le še mogoče dobiti, po sebno ako ima kdo znar.cd tu. Z-»o važno je pa za potnike: Vsak potnik m ra biti popolnoma zdrav, ne nad 45 let star, pohablien ne sm* imeti nobeden ud. Zjelo ^o^o ae gledana oči, in ako so le kaj rdečkaste, že vrnejo potnika. Tuii z«rad: kožnih bolezni vračajo hudi v Evropo. Ako kaka ženska v E ropi ostavi svojega moža in pride sem, a oblast lo ve, jo pošlje nazaj. L nsko v drugem stanu, ako ne potujejo k mota (*n to morajo dokazati z zaor aeženun pismom od moža) se vrnejo domu Za vsakega potnika je dobro, ako ima naslove prijateljev, znancev in sorodnikov. N h V ne sme reči, da ima delo zagotovljeno, takoj je kratkim potom vrnjen nazaj kot pogodbenik. Vsak potnik mora imeti poleg voznega listka, to j« parobmdnega in železniškega, š- 10 del (50 K) ako potuje do CMoage, d*lje v M cftigan, K»nias. Wscnnsin 15 dol; v Mon-tano, G lorado, Californi|0, Utsh Iiabo, Mifiessoto. Wa»hiagton itd pa 20 do 2& dol., to je za potne stroške. To naj vsakdo vpoitera Agenta, kateri pišejo, da spravijo ljudi s slabimi očmi in drugimi telesnimi napakami v Ameriko, ni verjeti; to posebno radi store newi možakarji 8?daj v Baselnu in 80 preje Slovence slepa-rili v Udmi.
— Koliko Ljubljana na leto potrebuje. Po uradnem izkazu se je leta 1904. v ljubljansko mesto vpeljalo užitnini podvrženega blaga: 281 hI. ruma, 1559 hI. špirita, 712 hI. žganja, 18.659 hI. vina, 5525 hI. viu skega mosta, 144 hI. saduega mosta, 26844 hI. piva, 1304 hI. kisa, 4249 govedi, 8141 telet, 2348 ovac, 2888 jagnet, 474 prašičkov, 9135 prašičev, '148.169 kg. mesa, 11.112 vel. perut-
nine, 82,178 male perutnine, 4 jeleni 640 srn, 3034 zajcev, 712 kg. razseka^' divjačine, 589 fazanov, 1827 jerebic 4 liske, 11 ducatov malih ptičev, 16.272 kg. žlahtnih rib, 14600 kjr. navadnih rib, 189.000 kg. riža, 5,695.646 kg. moke, 1,886.760 kg. ovsa, 3 412 200 kg. otrobov, sena in slame, 89 850 k» zelenjadi, 1.138.976 kg. svežega sadjz 113 867 kg. subega sadja, 8^.100 kg. masla, 29 475 kg. loja, 78 194 ks. svinjske masti in slanine, 114 521 kg. mila, 63.100 kg. sira, 1,935.600 jajec 4958 kg. voska, 200 997 kg. olja,' 34.360 m5 trdih drv, 5.026 ms mehkih drv, 284.100 kg. oglja, 40,783 300 kg. premoga. V primeri z v letu 1903. vpe. jjanim blagom, seje leta 1904. vej vpeljalo: 100 hI. ruma, 1573 hl. vis-skega mošta, 79 hI. sadnega mošta, 2008 hI. piva, 41 prašičkov. 917 pra. šičev. 326 vel. perutnine, 10.445 mali perutnine, 1 jelen, 10 srn, 394 zajcer, 160 kg. razsekane divjačine, 137 faza nov, 461 jerebic, 1104 kg. navadnih rib, 4825 kg. riža, 138.692 kg. moke, 1,219.215 kg. ovsa, 547 619 kg. otro bov. sena in slame, 205 773 kg. svežega sadja, 53 203 kg suhega sadja, 10.550 kg. masla, 221.080 jajec, 1476 kg. voska, 8147 kg. olja, 5452 m1 trdih drv, 721 m1 mehkih drv, 14 | oglja, 1,802 237 kg. premoga; manj pa se je v letu 1904. vpeljalo: 9 hI. špirita, 54 hI. ž-anja, 1518 lil. vina, 361 hI. kisa, 352 govedi. 12U telet, 611 ovac, 248 iaguet, 4492 kg mesa, 836 kg. žlahtnih rib 6965 zelenjadi, 3387 kg. loja, 2616 kg. svinj, ske masti in slanine, 1286 kg. mila, 2549 kg. sira. Na večjo vpeljavo vin-skega mošta je vplivala dobra kvaliteta lttešujega pridelka; zato pa se je vina manj vpeljalo. — Pri večji vpeljavi pi?a vpoštevati je intenzivno konkurenco vna njih pivaru.—G-ivedi telet in drobnice vpeljalo se je 2428 glav manj ko prtj-šne leto, tudi mesa se je za 4492 k#. manj vpeljalo; tega utegne kriva biti draginja mesa. — Cena prašičem je bila znatno padla, zato se jih je pa tudi več vpeljalo. — Da se je nia, moke, sa lja, masla in olja skoraj za pol milijona kilogramov več porabi o, ko prejšne leto, je vzrok gotovo le r draginji mesa iskati. Kuriva t. j. dr? in premoga se je pa več porabilo, ktr je bil mraz precej hudo pritisnil.
— Izpred sodišča. Kazenske razprave  pri  tukajšnjem  dež. sodišča
1. Florijau Kuhar, krojač v Smartuem, je bil jezen na Huhadova dekleta, ker se mu ni hotela ena, ko je prišel ponoči na okno trkat, oglasiti. Dne 11. listopada je zagnal za Marijo Hnbad kamen v vežo, a jo k sreči ni zadel. Dva dni po tem dogodku je nagovoril fauta Miho Zupana, delavca iz Ssaartna, da sta šla skupaj ponoči pred lluhadovo hišo lo tam pobila okna, tako da je letelo razbito steklo na poleg sto pestelje. Kuhar je bil obsojen na i tiri mesece,   Zupan na šriri tedne ječe. —
2. France  Hurgar,   posestnikov  sin iz Loke pri Meugšu,  je znau pretepač m je bil zaradi  tega tudi že trikrat kaznovan.   Dne 31. mal. srpana 1904 je stal s precej vinjenim Janezom Ccbs pred Jaukovičevo gostilno v Loki. PriŠd je tja tudi France  Cebulj   ter hotel svojega strica spraviti domu. To pa ni bilo Burgerju všeč ;  prišlo je do besedovanja, končno je potegnil ohiiolžeucc nož iz žepa ter poškodoval čebelja ua levili seucih, dvakrat ga je zabodel ra med rehra. Koj drugi dan se je But r zopet tepel.   V Babjaaovi  gostUni je bilo več fantov; začeli so dru^: dragega zbadati, končno je pa prišlo pri po: Pšata do spopada,  kjer je Bnrgar Jakoba Sarca z nožem  poškodoval na zadnjem  delu  glave  in  mu  zadul ' udarce v hibet.   Nobena teh poškodb m bila težka. Obsojen je bil na 04 mesecev  težke   ječe.   —   3.   Auto i Bonutto, kamnosek pri Vidmu na Lasta* Q doma, je v Režeuovi hisi v Školji Loki domačo deklo na posteljo vrgel ii dalj časa tiščal, da se ni mogla ga.
Iz tega mučuega položaja jo je i gospodar,  ki  je na njeno  vpitje prii hitel na pomoč. Obsojen je bil na šest tednov ječe. — 4. Janez Skrabelj, U ležniški delavec iz Zgor. Save,  je ni železniški postaji v Krauju prisil dVI Pollakova delavca, da bi mu pomagal« prazui železniški voz, ki so iz nj izložili jezice, potisniti k  dragim it jima povedal, da morata pri porivanit voza stati ob  strani,  ne pa v sre«l D med  takozvanimi npuferjiu.   Ta malo maruost od strani Janeza Skrablja i1 dala povod nesreči, da so bili med ko se je voz zadel v drugega, dela* Francetu Svetelju zmečkani trije prsti Skrabelj je bil obsojen  na  tri tedu strogega zapora.
— V anamenju alkohola Včeraj se ga |e bil črevljar J. S, nujoč na Dunajski cesti, nekolik preveč navlekel in je prišel doti tako razburjen, da je prijel sekiro i z-.čel razgrajati po stanovanju. K • sekal ie dve postelji in en st -: n drobne kotetj potem pa začel Ae žen pretepavati, kar so mu pa končn vendar preprečile stranke, ki stani jejo v hiši.   No,  danes vročekrvi
|aT Bali© v prilogi.
2. Priloga ..Slovenskemu Narodu" št. 34, dne II februarja 1905.
jr,>T:i*r  »*oj »hr»bn« ing tovo ž-» 0fci* uie m  b do  moral mnogokrat 0ptfgn      dr*t*\  preden  si bode na pr3v • »opet vso opravo, katero je bil
ie*»«
— Tatvini, Danes dopoldne je f peli prodaja I mei na Pog*čarjevem trgu Katarina Stergarjeva is Sela It 13 topila 29 metrov kontanin* in pt-kfM bombai* Proda alki je Ster gsrjeva plačala ter se v tem spomnil*, d* P* trebute še nekaj drugega in p< ioila lav tek poleg sebe. V tem ^0 je kupovala še drugo blago, je geK* ?eo-sa pograbila zavitf k in od-|js i njim iz prcdaj&imo* Tatvino so
jcer »to opazili, t dat t Ga |e bila D8 u^ci ie ^ff nile — K = * p»rskerru pojstrn g Sreckolu Noliiju je bila gin' ci iz veže v otudentovsfcih u'ioah gt 2 ukradena sbaarska lestev, vredna 12 srori
— Delavsko gibanje. Včeraj ee je odi»*-»i*lo v H usio< 62 Hrvatov
- Izgubljene in najdene
reči* N« z* M*rutt ie tzgunua denarnico, v k»t«-n je imela 4C K — G J^rnu P- čn-k je izgub 1 denarnico
1 ?^t> 3 K SO vin. — Prostak o. in kr 27 p^apolfta je našel srebrno ve-r i bo. — Š iiski učenec Stanko Koš-k, itaniiioe v Vr*hk'h čolnarskih ulicah it. 10, je ifgubii dvoje šiiskih izpričeval.
— Izkaz posredovalnega odseUa „Sloiensaega «rgov-gnega društva Merkur". U e,o
§e: 1 t*om 6nik maocf-kturne strofe© za L ub iano, 1 p« m čaifc manufakturne stroke sa Cej^ 1 pomočoik U»anuf»ktu*ne strok- za Kranj, 4 poni -p ki g* anter = j«ke stroke za L.ubijan 1 £ močo k galanterijske stroke ia Ptaj, 1 pi močnik špeeenj*ka str< k* L ubijano, 1 pomočnik šp--serijsko »t-■ Re za deželo 9 pomočnikov mešane stroke za d žr*lo, 1 k n*or ss za C»lje, 1 praktk«nl za Kran', 1  kontorisMma  sa Ljubljano,
2 pnd«i»lki za L ubijano. — S uibe iščejo: 2 pomcčn k* manufak Urne it-cke. 6 pomočnikov špecerijske in i>iezntnafte atroSe, 3 pomočniki špecerijske sir* k-^, 11 pomočnikov me iane strdke, 5 kootoristcv. 2 prodajalki oz'roma b»»tr»!ničarki l učanka.
— Hrvatske notice. — V saboru se je med drugim obravnavalo tudi o predlogu poslanca dr. Franka, naj se za tiskovne pregrehe zopet določi porotno sodišče. Proti sta govorila posl.dr. Šilovič* in sekcijski načelnik dr. Šumanović. Zaduji je povedal, da se vlada resno bavi z reformo tiskovnega zakona. Tudi prosta kolportaža bi se bila že dovolila, toda bati se je, da bi potem mali krajcarski lističi s svojimi pikanterijami ubili velike liste. — Dr. Frankov predlog je bil odkloojen. — V prihodnji seji izvoli sabor 40 delegatov za skupni državni zbor v Budapešti. — ,Hrvat-s k i pedagoško-knji*evni zbor' je imenoval na svojem XXXIII. občnem zboru za Častne člane izmed slovenskih pedagogov gg. dr. Fr. [lesiča, pro fesorja v Ljubljani, in H. S e h r e i n e r i a, ravnatelja učiteljišča v Mariboru. Kot pravi Člani so imenovani gg.: Dimnik Jakob in Jelene Luka, učitelja v Ljubttaui ter Eogelb. Gangl, učitelj in urednik v Idriji.
Najnovejše   novice. —
Morilk« K en *e je posm^alaie trikrat v zaporu usmrtiti. Prepeljali so jo v ooinišn co za ujetnike.
— Ustrelil se le med vožnjo il Airfcaard' i|B v Trut dunajski zdravn'k    r E gen Prledmann.
— R u d r s k i štrajk na Nemškem se hl<£a svojemn konou V glavnih t o i i»-1. h so se d Uvci že izrekli za zaćttek dela — Z^čel pa se je romarski čtri*ik v Belgiji. Dj sedaj že fitra)ka 80000 del*vo«*v.
— 3 3 « r a t oz*-njeni Nemec Hocb v C *agu j" m »ral pr znati za svoje žene n>s-t žt-nsfc, ki ho prišlo iz razmh krajt-v, da jih je a< dišAe kofcf-r Bto*»»|o z zločincem. Kaj z OBtahmi 23 ien»m>, se ne ve N j brie je vae pome ril, vsa| pri devetih je to sk' raj popolnoma dokazano.
— Pogodbe*  z  novimi avstrijskimi  orožniškimi častniki  jo   turška  vlada  včeraj pod pisala.
— Primadona — revolu-cijonarka. Primadona na carski dvorni operi v Petrrgra^u g »sp ca Koša. je odpuščana, ker je Da|e revo-lucijonsrks.
— če v Ijarji se i ščejo. Rusko vojno  m'niatrst»o  |e  b*|e sklenilo najet« 1200 čevljarjt-v ter j'h poslati iia    bojiSće    krpat    vojak  m č»-v<)e Čevljarji  d< bo  mesečno  100 rubljev in Vf lfcškn hrano
* Maloga avstrijskih 6ast-nikov  v   Novem  Bazaru. V
btigrai*k*m - 1 j. " *• i o i k - «i O osfiiku« je čitat.: »N koliko dni se že mu-d ta dva odlična Srbina iz novnpa-i&rskeg* sandžaka, ki pripov^duiet« čutne stvari o vedemu avs'r i-kib Ustnikov v imenovanem BaidŽ ku Odkar ie padel P„rt Artur h »dijo ledno po vaseh ter pripovedujejo na-
r. do, da je Rasi|a propadla, da ni sposobna več niti sama sebe braniti, kako šele balkanska Slovane; da bo sedaj izgub la vaakrien upliv na BI kanu, zategadelj da |e sa nje naj-bol|e, da se drže Avatrije, ki jim bo dala šole, c»ste, pa tudi denar, ako ga jim ga bo t-eha Zato pa morajo zgrabiti za or>>ž|e ter začeti do pri hndnje spomladi v«tajo, a A«stri|a |im bo pomagala. Tako pa ne dela le par častnikov, temuč vsi vsak dan, pri vsaki priliki, a posebno o praznikih kadar je narod zbran pred cerkvijo ali v krčmah Prav nič se no i^nirajo sedeti skupai s kmeti ter jim plačevati vino, samo da jim moreto to pripovedovati.
* Dolgo soanje. Sloveči pisatelj Aleksander Dnmas ml. je bil nele v svojih spisih, temuč tudi v ustne a občevanju nagel satirik. Neki večer je sedel s pisateljem Soumetom v gle dališču, ko se je prvič igrala neka Soumetova igra, Dumas je zapazil ne kega obiskovalca, ki je trdno spal ter rekel svojemu sosedu: „Vidite, tak je vpliv vaše igre!u Drugi večer so igrali neko Dumasovo igro, in Soumet se je skrbuo oziral po celem gledališču da bi se maAčeval, dokler res ne opazi, da je nekega obiskovalca premagal spanec. Brz je potrkal Dumasa po rami rekoč: „Prosim, ljubi Dumas, prepri čajte se, da pri vaši igri lahko ljudje ravno tako pokojno spe, kakor pri moji.u —„Kako to", je naglo odgovoril Dumas, „to je vendar najin zuauec od sinoči, sploh se še prebudil ni !w
* Ročne granate. Ži v 17 in 18 siulfijU ao bile v vojskah V rabi granate* ali bombe, metane z roko. To orožje se je ponovilo še posebei v sedanji rusko - japonski vojni. Japonci so je rab i v b tu< pri Lieojargu da so premaknili Rute iz zasei. Enako so jih rabili Rjsi pri cbrambt Port Arturja. S • pa te krogle napolnjene z razstrehivom imenovanim » yr x !'n«, katere s užmo na bolj peh ti pri napadih ali obraorbih kakih utrdb. V prejšnjih čas b so b li v vo;.s bh nalašft za to orožje določeni vojaki imenovani »gre"* ii*|t«
* Pretendent za tatarski
prestol. Val'd reVOlUOjSSega gl-b»nja na R j«feem so se začeli tudi Tatar j i na K imu neva no puntati. V Btbčsaraju, prestoln ci b vših tatarssib kanov, se je po|avil tatarski pretendent, ki se imenuje Šabal-Girej-Kan ter trdi, da ie vnuk tadnj-g« tsttrsk^o*a kana S^hoOreja.ki se je leta 1783 podvrgel R isom. Pretendent h di v sprt-msivu oborežene telesne straže po tatarskih pokrainab ter prid -guie sveto vojno Rusiji. Itdal je (klic v tatarskem jeziau, ki pravi: • Prišei jetrenotek, da poženemo Ruse iz dežele ter obnovimo staro drž*vo tattarsk h kanov. J z ^ hal - Girej-Kan, k. n ti dedič stat h slavnih tatnrak h vUda^n-v, pred kateri n1 je nekda| ležala li jS a v p-nho, zabte-Vbm danes od c»r*a N>kola|a naisj preatol svojih oč*to«a. — Uvadn« ru-kn poročila opisuiejo p eiendenta kot prenapetega vers<ega fanat k«. \i S^bastopoia so pr sli ru-ki vo,aki v Batičisarai. S^lr>*r»o se sum1, da Tatarje š'uvao-. is Carigrada, kt-r so tudi moham d^ns^e vi-re.
* Lov na volkove na Ruskem. Poseben način lova, v kate rem je korist združena v zahavo, imajo na Ruskem in sicer na volkove. Več izurjenih strelcev sede na lahke sani, v katere so vpreženi iskri konji. Voznik mora biti v svojem poslu ie izurjen. Na voz vzamejo lovci seboj mladega prašička. Ko ga kdo vščipne v nogo, prašiček zacvili in njegov glas obrne nase pozornost volkov, ki si za Žele mastne svinjske pečenke. Takoj se seveda zapode volkovi na sani. Da jih zvabijo lovci kolikor mogoče blizu, tn patam pokažejo volkovom prašička. Vsaka zver, ki si drzne preblizu, pade, zadeta od smrtnonoAne svinčenke. Konji se seveda plaše pred volkovi ter dirjajo bliskovo po ravnini. Vse je podobno divjemu lovu. Vozniku in strelcem je treba mirne roke in hladne krvi, ker pogled na lesketajoče se volčje oči in odprta žrela iz tolike bližine ni baŠ prijeten.
* Državi zvesti Nemci. C »
Sar V ijt m ie i,btajai 29 )anu»r|a svoj roistni d- n Pri t**j priliki je do bil čeatitke iz r«zu h krajev. »R-iohs-anzeiger« je potem pnn» s- I oesarjevo vahvalo, v kateri pravi oes*r: »Ne B«mo iz nemških pokrajin, sk raj is vneh d Žel sveta se mi |e Čeatitalo. Kjerkoli so zastavili Nemci » o ■/o , spominjali so se verno mojega ro|stnega dne kot narodnega slavja ter j 11 izkazali svoje zvesto mišl|enjec itd Med tiste N-moe, ki s> ostenta tivno praznovali na ta način rojstni dan česana V>!i»m* II, je znaten od-str t* k avstri|skib podanikov, takozvanih Va«»nemrev
* Dobrotnik človeštva. V
Londonu je u > ri g Gara R iley ki so ga nazivali »darežljivi skopuh«.
C-lo svoje življenje |e preživel v mali sobici ter si privoščil le najpo tr. bneiše ca živlienie A i zato pa si bogastva ni kup ^'1 t*muč ie celo svoje premnžnnie. 100000 funtov štrl, porabtl za podpore siromakom, bolniA-nioam in šolam. O i vsega njegovega premoženja je ostalo ie toliko, da so se poravnah pogrebni stroški.
* Še neznani deli sveta.
M lOtfo je še na avetu po priredi oo-uratih krajev, ki še n>so nikomur znani. Tako teče reka A na z.- na skozi ob širne pokrajine, kamor še takorekoč ni stopila noga b -lok »žoa, a že z reke )e vide i, kako b* g ti gozdovi se Š ri|0 ob obeb straneh, potni dra gooenega  drevja, 8ad|a in divjačina.
V h# vernih gorah se najde m o« g > srebra, zlata in dr»ur'h kamnov Obširne pokrajine v V-nezueli in Bri t>ški Guy.ni bi prinest** milijone ti-steaia, ai bi jih odkr;l T ^a pokrajine imajo nezdravo podmbjO ter se leti vsakogar armtoon-varna mrzlica, kdor hoče prodirati v BM tranja dele. Z to bo treba pač najprej najti zane šljivo sredstvo pr ti mrzl-ci. preden se b1 svet mogel razkriti in izrabljati Tudi v notranji Afriki je vkl|ub m n gobrojnim raziakc!v*leem še mnogo sveta neznanega. Tudi tam je še veliko nevzdignjenega premoženja, slonova kost in drugi pridelki, toda nezdravo podnebje in so*r«žno nre-bivalstvo ovira v*akn prodiranje. C lo ci -« roa Amerika ima še veliko ne-rnamh detel. Daltrč na severu je Grenlandija, Alaaka. a sluti ae, da je ouostran severne Alaske ie d žela. ki na zeml|evidih ni laznamovana' Ravno tako še tudi ni odkrit svet nevernovzh« dno Br tiske Kolurnbi|e. C le kvadratne milje so, kam-)r člo vek še ni stopil. Svet bi se dal brez dvomno deloma obdelati, deloma pa hrani bogate zaklade ped zemljo. B d či rodovi bodo imeli tu vel>ko kolonizacijsko de o. V državi Wa sbington oDda)a »O y op o M u» ♦a,n~« malo znano deželo približno 63< 0 Kn 5 Tuka| biva zelo divje pleme, ki se ga nihče ne upa nadlegovati. Raziskovalci, ki so se prerili v gore, se niso več vrnili. Poginili so ah v pragozd in ali pa so jih divjaki pobili Nesatere pckrajine Južne in Severne Amerike, ki so dandanes sioraj neznane, so bile pr*d stoletji n*go*to obliudene
V Avstraliji so obsežne planjave, kamor še ni stop«! beiokožt-c; severo-z pad na Avstralija *e skoraj še po p hioma nevnana Tuli v Sibiriji bi imeli geografi še mnrgo po«ta. Pri tem je dežela zelo b g ta Mongoli, ki pridejo v najbolj zapuščene dele, prim.šaio seboj drago kamenje ter pripovedujejo, da j*» takega kamenja še več v gorah. R«zen tega je v osrednji S b nji mnogo železa, bak a in srebra, a vendar nihče ne koplje. B >rneo, Papua in Madagaskar so še zelo  malo znani  o: ki, a v Tihem
morjU  I« Še mnrp^i nt-rran h otokov.
* Sv. pismo na Turškem.
Sultan je sprejel nedavno llverpool-skega odvetnika QuHi»ma, ki je menda odločujoč čian t^k^zvane an glešfce b bi j-ke družbe. Q nliam je posredoval pri sultanu, na| bi se kol porterjem dovolilo po celi Turčiji prodajati sv pismo Satan mu je ■ oasnil. z ^i je t<ka prodaja d -loma prepovedana. Turki se nikakor ne   boje,   da   bi   misijonarji   in sv
[ p srna   epre Hrn li   m< hamedare* h krščanstvu. Prodaja sv. pisma v Tur-
| čiji, M«oedoniji in Armeniji se tol ko Časa ne zabrani, d« kler se res pre-lajajo pristna sv. pim». Toda oblasti ■o zvedele, da v M^cedomji in Armeniji takozvani kotporterji prodajajo sv. j iema ki imajo po več atraoi revoluoijakih spisov, da, cele revoluci ske knjijre prihajajo med ljudi s^mo v pUtoioah sv. pisma, Ie tega vir ka je sultan prepovedal, da sv. pisma ne em-jn prodajati kol-ponerji. B b t|ske družbe pač smejo ustanavljati knjgarne, v ksterih te prodaja sv. pismny toda turške oblasti imajo tudi pravioo, da tedaj in tedaj pregledajo zal« g , ali je v njih res Samo ahožja beseda«
* Iz ljubosumnosti je od* rezalo nos • ek-» k e na N ijem Avstrijskem svojemu ljubimcu. D^kle je že dnlje čiea opazovalo, da ji njen »fantič« postaja nezvest. V-d- d tega |e sklenila, da se maš^Uie. Povebila ga je nekega večera pod svo]e okerce. Pr šel je res, nič hu dejr« tluteč. K » se ie razgovarjal s dekletom, poUgne dekle britev ter mu popolnoma ndn i « nos, da je padel na tla Nezvesti ljubim o seje ' groznim krikom ztrrudil ves krvav. Prepelojih no flr» na Donaj.
* Obisk Amerikancev Letošnje leto  bo oh sna>.. B*ropo naj man|   stotisoč  Amerikancev. Paro-brodne družbe imajo že toliko na roči», da »o že vsi • r st» r« oddani.
* Čuden urednik. Pred bu dapeštauskim sodiščem je stal te dni t-g-vski pomočnik A«dar L 0 w y. Njegova nesreča je to a, da je na vsnk ni-č n hotel postati urednik. Ustanoviti je boteJ beletrističen list
»A M jnka«.   Toda   denarja ni imel. ki ie skorai  crtavn'   pogoj   pri usta navljanni   list V     D ■  pa se mu ven dar pr>8reči g »r^ča ž ha vlomil je v trg.ivii i, v  kateri  je služil  ter iz pratni1 b'-v-ion
' Papežev stric umrl. V vasi K s- v rnjstuem kr - u papeža P>|a X je te dni p kratk1 holezm umrl 90 etni p »yi- ž-v etno, Josip B i 111 o N • % v« žena Hunninata )e bila sestra Margh^rite S a rt ori, papeževe matere, ki je vzela za moža posestnika 3 a r t a Papeževim sorrd n k« m je usojeno, kakor se kaže dolgo življenie in če ne ho papež v tem <~z>ru iz ema je mogrče, da bo P I X vladal še dab» časa, kakor nj-v- * n^e^nik L*»* XIII
* Berolinska cestna že-leznica je 'iczicne praaoike prevo ziia saoraj 4'/* milijona OFeb. Najvt-Č prometa je bilo v soboto, vozilo se • e l1 4 milijona lud ; potem pa pride Štefani* dan z 1 I96 0"0 os bami.
* Drama pred sodiščem.
V jufct em palači v B »mlinu se je d< godila pretečene dni strašna dr»ma Obravnavalo se je zaradi ločitve za kona m-d trgovcem Aoken-m in njegovo ženo iz Wie.>b- dna. Trgovec je prišel k i bravoavi z ob-m* svojima ( trrkoma šurde n m d čsom in šestletno d. k 'ta Sodnik je zaman prigovaria', da bi se zakonska spri jaznila. Povedal ps je, da ae bi sin prtsr dil m»terj, ako se zakon loč1. To lerocža t»ko razburilo, da je m* d odmorom šntl v sosedno sobo, kjer sta otroka čakala ter ustrelil sinčka iz revolverja. Potem 8e je vrati v sodno dvorsna ter se pred ženi ustrelil
* Noža afera grofice M oriti g rt o so. Iz Draždan so bili takoj o Božiču odposlani detektivi  v Florenco, da so tajno opazovali   življenje grofice Muntignoso.   Ko so se pred par dnevi vrnili v Draždane,  prinesli so o bivši prestolonanleduici tako neugodne vesti, da je kralj takoj poslal jastičnega svetnika Kernerja, da odvzame materi malo princezinjo Moniko.  Dokazano je baje, da grofica Montignoso zadnji čas sploh ni bila v Florenci ter se tudi za vzgojo svoje hčerke prav nič ni brigala. Mala prineeziuja je baje bolna. Nadzorovanje grofice Montignoso  je  prevzel nemški konzulat v Florenci. Z droge strani se poroča,  da je  bila vzgojiteljica male pricezinje  tista,   ki je  pisala kralju v Draždane   o   lahkomiselnem življenju grofice. Govori se, da se misli grofica spomladi poročiti z  grofom Giucciardi nijem, in le vsled tega hoče draidanski dvor vzeti grofici hčerko, da se vzgoji na Saksonskem.   V Draždane je doŠla vČerai vest, da se je poskusi a grofica umoriti.   Vest  se  dosedaj ne potrjuje. DraŽdanskemu   odposlancu  je grofica zatrjevala, da je žrtev grdega obrekovanja.
* Zdravljenje rdečega nosu. Rdeči nos, tako sitno in razširjeno zlo, ima notranji in zunanji vzrok. Pri damah z nežno ali tudi omeh-knženo kožo nastane navadno vsled neugodnih vremenskih vplivov, vsled pogoste in nagle spremembe temperature, vsled trajnega bivanja na prostem, vsled j ozebline itd. Najvažnejši notranji vzrok je t reobilo uživanje alkohola. V obeh slučajih se razširijo zgornje krvne celice. Proti temu navadno ne pomagajo nobene maže. Da se nos temeljito ozdravi, morajo se razdreti krvne celice, ki se rdečijo skozi nos. To pa se zgodi najzanesljivejše z elektriko po metodi, ki jo je iznašel profesor Lassar v Berolinu. Elektromotor goni konkusor, kakršen se rabi pri plombiranju, in ki ima na malem drogu 40 finih pozlačenih platinastih konic. Vsled aplikacije teh konic se pritira uosna koža do močnega krvavljenja. Profesor Lassar zatrjuje, da zadostuje G do 8kratoa procedura, da dobe celo bakreno in Škrlatno rdeči nosovi popolnoma normalno barvo.
* Iz življenja ptic. Možnost, da ranjene in pohabljene ptice nadalje Žive je večja, nego se meni vobče. Živali okrevajo po ranah, zadobljenih vsled strela, vsled pasti itd. nepričakovano hitro. Tako se poroča od neke jerebice, da se je popolnoma brez nog držala svojcev ter se veselo nadalje razvijala. In ravnotako so našli fazane, ki so se prav dobro počutili, Čeravno so vsled strela ali pasti izgubili večji del kljuna. Zuan je tudi slučaj, o ta-kozvauem koscu, da je brez težave žival dalje, ko se je zaletel v brzojavno žico ter si pri tem odlomil eno perutnico. Divje ptice kažejo nasproti svojim družicam, ki so se kakorsibodi poškodovale, posebno sočutje. Večkrat so že opazovali, da so si v sili pomagale. Tako se pripoveduje o neki lovski družbi, ki je slučajno naletela na divje kokoši. Ena je bila slepa, druga je pa očividno prevzela njeno preskrbo vanje; vodila je svojo dražico, prinašala ji hrane, ter bila vedno ob njeni strani. Ptice so sploh podvržene čadnim ne zgodam. Zdi se skoraj neverjetno, da si je ptica ob letanju v svobod nem zraka zlomila perutnico ; iu vendar je znanih več takih slučajev, ko so vsled naglega letanja mnogih ptic
dogajajo razne nezgode. Deževnik in divja kokoš se večkrat ubijeta, ker v naglem letanja trčita ob zid. S kako silo da lete ptice po zraka, za to podaje dokaz dejstvo, da je nekdaj navadni drozgaČ popolnoma prebil 30 mm debelo ogledalno šipo na svetilnika pri Tarnberryja. Mnogo ptičev se ubije b tem, da se zalete v brzojavne žice. Pomorske ptice trčijo večkrat skupaj ter se tako poškodujejo. Morda eden najzanimivejših nesrečnih slučajev jo bil pač ta, da je 16 jerebic istočasno priletelo v brzovlak, vsled česar jih je ostalo 11 takoj mrtvih.
* Novoletne čestitke vla« darjev. Pariški tiskarji so poslali na predsednika Loubeta prošnjo, naj to leto ne odstopi od običajnega čestitanja 8 posetnicami, ker bi 8 tem trpelo tiskarstvo znatuo škodo. Povodom tega prinaša „FigaroM vest, iz katere se razvidi, da potrebuje angleški kralj za čestitanje k Novemu letu eč sto tisoč po8etnic, predsednik Loubet več deset-tisoč, a za njim pridejo ruski car, nemški cesar, avstrijski cesar. Zadnja dva jih rabita znatno manj. Za njima prideta italijanski in španski kralj
* Dva lunaka. Za časa obleganja Varšave je ukazal ruski pod-inaršal knez Paskijević, da se izstreli baterijska salva na neko določeno točko. Zapoved se je izvršila, toda brez via-kršnega uspeha. Razkačeni knez je pritekel k bateriji, ki je streljala. „Kateri tepec zapovedaje takaj?* je zagrmel knez. — „Jaz!a odgovori mirno neki kapetan. — „Dobro, degradoval vas bom, ker ne razumete svoje naloge. Vaše granate nimajo prav nikakega uspeha.- — „To je res-, je odgovoril kapetan, ker so mi dali zarjavele granate, ki se ne razpočijo." — „Pripo-vedujte to komu drugemu,** je odgovoril, knez ; jutri mi bodete odgovarjali.** Toda v trenotku, ko je knez hotel oditi, je vzel kapetan granato v levico, zažgal z desnico lunto ter jo pomolel proti knezu rekoč: „Prepričajte se sami lu Knez pa ni ničesar odgovoril niti trenil z očmi, temuč prekrižal jo roke in mirno stal. Ravnotako hladnokrvno je stal kapetan z gorečo lunto nad granato v roki, dokler ni dogorela in ugasnila. — „Imate prav," je spregovoril podmaršal sedaj ter prijazno podal kapetana roko.
* Sredstvo oroti Influenci. Iz različnih zdravniških poročil razvi-dimo, da se influenca zopet širi in bodi zatorej vsakomur priporočena Mattonija Giesbublska slatina, ki nje učinek in zdravilna moč pri vseh katarnih obolelostih, sopil in prebavil pride do polne veljave.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 11. februarja   Po dve
uri trajajoči debati je danes gospodska zbornica soglasno odobrila nov poslovnik za gospodsko in poslansko zbornico. Gtovorili so poročevalec L a m a s c h, knez Schonburg, grof Thun in baron Chlumecky. Ko se je začela razprava, se je z galerije oglasil socialnodemokratični poslanec Rieger in protestoval proti razpravi, ker go-podska zbornica nima glede poslovnika poslanske zbornica ničesar govoriti. Zaradi teh ugovorov se je seja enkrat pretrgala, potem pa mirno nadaljevala.
Dunaj 11. februarja. Danes ponoči se pripelje Fran Kos-s u t h na Dunaj in bo jutri ali v v ponedeljek sprejet pri cesarju v a v d i j e n c i.
Budimpešta 11. februarja. Napovedana avdiienca Frana Kossutha pri cesarju vzbuja tu največjo senzacijo. Vsi listi priznavajo historični pomen tega dogodka.
Petro ga d 11. februarja. V Sosnovicah je vojaštvo včeraj streljalo na štrajku-joče delavca 27 delavcev je bilo ustreljenih, iz med ranjencev jih je čez noč pet umrlo. Teško ranjenih je še 36, lahko ranjenih pa več sto. Tudi en šolarček je bil ustreljen.
Moskva 11 februarja. Plem-ski maršal knez Trubeckoj je odstopil, ker je nezadovoljen s političnimi razmerami v Rusiji. Vse nadomestne volitve so bile brez uspeha; nihče neče postati plemski maršal. Vsled tega je knez Trubeckoj primoran, da provizo-rično ostane na svojem mestu
Varšava 11. februarja. Za danes se je bati, da se zgode
zopet nemiri, ker štrajkajo na novo vsi stavci in mesarji.
Pariz 11, februarja. Poslanska ztrrn ca je z vičmo 270 glasov odobrila dnevni red, ki so ga na-svetovale prct'klenkalne 8tranke „B'ok*, ki je podpiral Combesa, se je zopet utrdil in z večino 270 glasom, kakršne od Bourgeosovega odstopa ni bilo v zbornici, določil, da se vzame obenem v pretres zavarovanje za starost in ločitev cerkve od države. Največji pomen tiči v tem, da ja formalno obnovljena prejšnja odločno proti klerikalna večina in da je ministrstvo prisiljeno, ravnati se po volji te večine. Ko bi vlada ne bila na to pripravljena, bi bil Rouvier že sinoči demisijoniral.
Rusko-japonska vojna,
London 11. februarja. „D ily Telegraph" poroča, da je japon ska vojna uprava naročila na An gleškem štiri velike vojne ladje. Čim mine sedanji mraz, bo prva naloga japonske mornarice, zavzeti Vlajdi vostok. Kadar se začte ob Sjhu velika bitka., poskusi admiral Kami-mura, da pretrga zvezo Vladi vc stoka z ozadjem.
Gospodarstvo
Tržno poročilo.
Z dosedaj običajno stagnacijo pričel je tndi tekoči teden na žitnem trga. Nedostajali so sleberni motivi, ki bi oživljajoče učinkovali Da trg, ni pa bilo tndi Dikakih merodajnih vzrokov, da bi cene odjenjale, Če moramo po daljši skušnji neživahnost kupčije izmed teh vzrokov izločiti. Do nedavnih časov smo bili vedno vajeni realhovati večje limite, če sta bila koosam in trgoviua rezervirana, temu pa v zadnjem času ni več tako. Producentje nočejo in nočejo trga preplaviti z blagom, s Čimer provzročijo, da blaga tudi pri najskromnejŠih porabah ni nikdar preveč na trgu, kar bi moralo na cene močno pritiskati. Ogrski producentje računajo še vedno z možnostjo, da bodo svoje blago spravili v boljše novce, nego bi bilo to danes mogoče, če bi trg preplavili s ponudbami ter s cenami morali seveda odjeojavati, če bi jim bilo do prodaje.
Deloma utegnejo imeti slednje pre mise nekoliko zdrave podlage, morda pa zaloge v tem času tudi res niso tako ogromne, da bi presezale normalo za seoauji čas, morda so celo manjše nego bi bilo za normalo sploh potrebno — v tem slučaju pa so poviški neizogibni.
In res se je situacija proti koncu tedna za producente zboljšala, čeprav ni nobenih uvaževanja vrednih vplivov. Nasprotno je inozemstvo vedno mlačno, naš trg pa postaja od dne do dne trdnejši. Vendar pa nimamo niti z večjim konsomom niti z večjo kupčijo opraviti !* Da bi na rastočo tendenco vplivalo samo vreme, ni preveč verjetno.
Pšenica je bila v prvi polovici tedna zanemarjena, v zadnjih par dneh pa seje pojavila hos za efektivno blago, bos pa tudi za termin. Od najnižjega kurza 19 50 sredi tedna dvignila se je do včeraj za april 19 80, za oktober od 17 20 na 17 42, efektivno blago pa za 15 do 20 vin. Vzpričo tega so producentje svoje zahtevke seveda še bolj dvignili, nadejajoči se, da jim prihodnji dnevi doneso še nekoliko zboljšanja.
Koruza se trdovratno vzdržuje na predtedenskih cenah, čeprav so prihodi ogromnih množin iz inozemstva na dnevnem redu. Majev kurz se je povzpel od najuižjega 14 58 na 14 92 včeraj. Duhove je nekoliko vzburila vest, da je bosauska vlada označila za vzrok bolezni pelagra — argentinsko koruzo, koje uživanje naj je to bolezen provzročilo. Vlada je vsled tega storila tudi korake.
Oves se za april sicer ni mnogo dvignil, od 14* - na 14 16, pač točna roba postaja redkejša in z duem zahteva polne in tudi višje cene. Predvsem je slabejša roba vsled velikega konsuma znatno dražja.
Sladkor — surovina je tudi v tem tednu nekoliko odnehal, vsled tega pa je seveda tudi druga roka, ki iina Še kaj razpoloženega blaga, cene malenkostno reducirala. Vendar pa je po ložaj še popolnoma zdrav; odnehavanje surovine, kakor smo že večkrat ponavljali, ne vpliva na cene rafinade le prav neznatno, kajti rafinade ne preostaja, ker so rafinerije večinoma razprodane. Za to ni izključeno da bo v ra-finadi še nedostajanje.
Riž tendira prav trdno.
Petrolej nespremenjeno.
Kava vzdržuje trdue cene.
Špirit tendira za surovo in čiš-ženo blago trdno.
Poslano.*)
Na notico sobotnega »S'oven-skpflra Narod*« št 23 r>hu*viiii-*n t**m o- t m k t glavni zastopnik Seve-ronemškega  Lloyda v Bremnu,
n«  -r   t*  m u*aj  "   <1 tfOM pri znano realni družbi.  D gaja se pno clii taocilt»i»io po«*« mt-zni potniki rndi prenap^lnenia p*rn)kov, toda v takem  sluč* U   ostajajo v pristamš kem   rrtestu  (Bremnu)   do odhoda p ih« dnu ga p&rnisa t r šturu ejo v hotelu, Čigar r»^dj~tr«ik Soveneo, na str« šk» družbe same, »ko so 4*  kuni'1  pn»»i >n-*   iittur (šfsartt) pred odhodom »z <*r -r>nv»-*#% n*» rum    d>  »o  m   prostore  zaarali; mfcriar pa ne stanujejo na par-
nlkU   ki   n    bit   n> In D   lir   nrlot U ittll,
kak« r to op'suje. z-tdni <tog« d »t n**ke p»robrodne družbe. Pri tem slučaju nam je na rn?p la^o v kan-di)>iki boln ei 1» žr či bolnik, kateremu so vsted mraza na parniku otrpnile nrge, da se )e moral vrniti domov, kakor poroča cmeniena m tioa. Toliko v pojasnilo !
Z vsem spoštovanjem
za družbo Severonemikega Lloyda • Bremnu
Ed. Tavčar 424-3 glavni zastopnik
V L i ubijan t, 4. februarja 1905
*) Za vaebino tega spisa jo uredništvo
odgovorno 1« toii^'-   fcnltlrnr ilnln^.a 7»tnr
Mnogostranstca poraba, (ioiovu ni domačega zdravila, katero se da tako mnogo* stransko porabiti, nego ,,M<»llo-vo francosko žganje in sol" ki je takisto bolesti ntešu-joče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na mišice m živce krepilno in ie zatorej dobro, da se priliva kopeli m. Steklenica K 1*90. Po postnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOL L, c. in kr. dvomi založnik, DUNAJ, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOLI--o v preparat, zaznamovan z varnostno "namko in podpisom. 6 7-2
Kako   naj   snažimo   in ohranimo
boljšo obutev? Preizkušeni „Fr«<Jin**, la-dtlek firme SA e & Kary -e izvrstno čistilno in ohranjeval no sredstvo za barvaste pa tudi za cm. Čevlje. „Fredin* prekaša v*«a doee1ar>ja taka sredstva in je ob pravilni porabi tudi najcenejše čistilo S tako radiona nim snaženjem čevljev ne dos žemo eamo lepega lofcća-tega b'eska, am^ak ohranjamo tudi usnie, ker so tema isieUu pidejana potreoaa olja, s čimer prif ranimo mnogo denar a. ker zadoSča lonček „Fr©-đina* za par čevljev uajmanj za tri mesece. Čevlji ki jm čistimo s „Fređmom" trajajo najmanj dvakrat tako dolgo kakor pri drug.h izdelkih, ki obute v najčešče pokončajo.
Foulard-svila
po 65 kr do gl. 3 70 meter za
bluze in
obleke.  Franko in že orsrlnjrno se
pošilja na dom. Bogata izbera vzorcev se posije s prvo poŠto Tovarna za h* ilo Hmnrbrrff, Ziirlrn. 2 Hl—t
ffLe Celice"!
cigaretni papir, cigaretne stročnice.
Dobiva se povsod.    671—49 Glavna zaloga: Dunaj. L, Prrilgergassa 5.
Petinpetdesetietni uspehi Analtierina.
Slabi zobje lahko provzročjjo otrovanje organizma, gnojitve, zastrupljenja krvi, ki jim celo sledi smrt, dalje živčne koi plikacije z znaki otrpnelosti in vobče ao votli /obje velika nevarnost vsakemu človeku. Izkušnja nas uči, da ima izmed JOO ljudi 80 gnile zobe; med njimi imajo nekateri zobe kakor raz\.i1ine, zobno meso vneto, nalahko krvaveče in polno mehurjev, ki teče iz njih gnoj, ki jim že na razdaljo diši gnusno iz ust. Po izreku učenjakov povzročnje in pospešuje navedene nedostatke ponajveč raba kislinastih in penečih se zobnih sredstev. Pio-fVsorji i n zdravniki torej priporočalo zaradi zanesljivosti zaoluanitev zdramili ust, zob in zobnega mesa kakor tudi proti takim bolečinam sedaj zanesljivo tićinkujočo pristno Anathet inovo zobno in astno vodo ces. in kr. dvornega zdravnika dr. J. G. Poppa na Dunaju XII1,6 tudi proti dihanju iz ust v steklenicah po K 2 80, K 2 — in K 1*— z modro francosko etiketo v zlatem tisku in s firmo Anatheiinov sobni cieine v lončkih po 60 h, ki sobe temelj to na neškodljiv način čisti in desinfioira. — Na prodaj povsod in v glavni zalogi pri gosp. lekarnarju J. Maviju v Ljtibljnni. 2 3">46-«J
konjak
zajamreiio pristni vinski destilat pod stalnim keminkim nadzorstvom. Destilerija
Čami: 2 Stack
Trst-Barkovljo.
steklenica K 3'-, % sta klenice K 260.     Na prodaj v boljšib frgovinah. 18
Želodeo probavlja In čisti. Da pa zamore zadostiti obema svojima nalogama, ga ne amemo niti v enem niti v drugem ozira preveč napenjati, temveč skrbeti, da se mn to dvojno delo kolikor možno olajša. Izvrstno sredstvo v ta Bamen je dra. Robs balzam za želodec is lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega založnika v Pragi, ker pospešuje prenavljanje in povzroča lahko odvajenje brez bolečin. Dobi se tndi v tukajšnjih lekarnah. b
Proti zobobolu in gnilobi zoo
Izborno deluje dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
katera is t rdi dlnus in odiatratnjuj« neprijetno etapo la ust.
I »ir ki mirt* a navodom 1 94.
MeSusine zobni prašek
t alkotljlea »O %Ih.
Raapoailja se vsak dan a obratno posto. 1        Edino zaloga. =
Zaloga vseh preizkusenlli zdravil , medlo, mil, m«dicinalalb Fin, specijalitet, najflnejslii parfumov, kirurga enih obvez, »vozili mineralnih vod i. t. d.
Del lekarna Milana Leusteka • v Ljubljani, Resljeva cesta it 1
r»rleg novozgrajenega Fran Jofcetovega
i ii»i   mnatn 22 6
Darila.
Upravni&tvu na&ega lista so poslali:
Za družbo sv Cirila   Metoda Gosp.
Franc Mejak iz Planine 10 K iz nabiralnika za C. M družbo. — Gd5. Franja Lukan, stavedna S'ovenba v Olumucj 6 K — Go»pa M Sajovic ia Ljubljane 15 K , nabrala na svatbi g. Hinfro Rebolja, želez, uradnika v Kranju. — Gosp. Jos. LavrenCiC, blagajnik iLest. u^it. zakupa v Ljubljani 5 K mesto Ttnca na krsto g Ja^iu Kraighfnu v Postojni  — Go-ip Jožef Tratar, učitelj v Mo-
kronoon Su K. katere je daroval* gospa Matilda StariCt c. kr. svetnika soproga, ker radi opravkov ni mogli več prevzeti mesta odbornice pri podružnici sv. C nla in Me t< da v Mokron(»gu Sftupa: 6^ K. — Žive.i darovalci in darovalke! Srčna hvala !
Za učiteljski konvikt G so. Jos. Lav-rendč blagajnik mest. už t zakupa v Ljubljani 5 K, mesto venca na krsto g. Jurju Kraigherju v Postoj i Srčna hvala! Zuesek smo izročili g. J Dimnika.
Borzna poročila.
Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani.
Uradni knrzi dna. borze 10. februarja 1905. ffalcabenl sMaplrJi.
4 9 majeva renta
* ■ 0 srebrna renta.....
i\ avstr. kronska renta    , .
i-/. n    alata         m        . .
I'/« ogrska kronska m   .   . .
t- , B   zlata     „ . . .
l°/9 posojilo dežele Kranbke . 4  j  c posojilo mesta Sp    t .
i1/,*/. n . Zadar . *'/■•/• bos.-herc. šel. pos. 1902 4° . eeška dež. banka k. o.
ž. o.
t' / 9 sst pisma gaL d. hip. b.
»*/§•/• P68*- kom- k- °- *• 10°/0 pr.......
4(/t*/A sast. pisma Innerst. hr.
4V«#/t ■ • ogrske cen. dež. hr.......
4Vtc/o P*8* hiP« banu • 4 t o oi)'-   °^r-   lokalnih £e-
leznie d. dr.....
4' ,•/, obl. Seske ir.d. banke . 4*1. prior. Trst-Pore6 lok. žel.
4°/# prior. doL iel.....
S8/g 9 juž. Žel. kup. 1 j Vi . t , a avst pos. sa žel. p. o. .
freske od 1. 1860l/t .... ■      s   s 1864 .   .   •   . . 9     tizske ..... B     sem. kred. I. emisije •
•        n      »   II- ■ B    ogr. hip. banke .  . • „    srbske a frs. 100— .
„ tnrike......
srečke ....
°asilUca
Kreditne B . . .
tnomo&ke B . . .
Krakovske n ■ . .
L^nbljanske „ . . .
4vst. rud. kriia a . . .
Ogr.    n     » s . . .
Sadolfove «...
SaJcbsrske 9 • • .
Dunajske kom. „ . . •
Delale«.
Jnine Železnice .... Državne ielesnioe    .   . . 4vBtr.-ogrske banane delnica Avstr. kreditne banke   . • Ogrske      „        „       . . Živnostenske n Premogokop v Mosta (Brflx) A.lpiuske motan .... Praike iel. tndr. dr. .   . .
ftlma-Mnranvi.....
Trbovljske prem. družbe • 4vstr. orožne tovr. družbe . Češke sladkorne družbe
Valate
0. kr. eekin......
20 franki.......
20 marke.......
šovereigns......
Marke ........
Laiki bankovci.....
Bublji ........
Dolarji........
Oen&r
100- 20 100 lfi 100*25 lli»-80
98*10 118-8p
99*50
100 — 100-
101- 35 100-15 10015
101 60
107 50 10010
100-50 100*—
100 — 100*75 99*-99 50 318 75 1U0 50
157 60 275" 170— So9 — 8 )0— 274-—
98-133 25
22 -476- -
79-
88
66-54 — 31 40 65 — 77 — 638 -
89 10
«63 --1*™
K76 *0
775 —
«60-
6*7 —
617 50 2480 -
528 2f>
H06 — 662 — 181-
11-35 19 11 23-5u 2i*-93
117-3S 95 50
853 75 4-84
Bl&go
10040
100 36 100*45 120* -
9830 119 05
101 — 101-—
100- -
102 35 100 6S
100 50
101 90
108-50
101- —
101«0 10090
101-— 101-76
100- — 320 75
101- 60
154-60 2*0-— 171 ftO 318-50 309-60 27*4 50
102 — 134 25
83 10 487*— 84-— 92 — 70 — 66 -33 40 69
81 — 648 —
90 10
664 —
164 4 -K7 750 776 — 251-6«! 677— 618 50
241*0 629 25 308 50
665 --lt-3 —
11-39 1913
23 66
24 Ol 117 55
96 70 254*50 6 -
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 11. februarja 1906. Termin.
p$Anica za april
Pšenica Pšenica Koruza Oves
maj . oktober mat april
sa 100 kg.
■ loo .
m -00 „ n 100 „ .   100 .
19 72 19 6<» 17 3t) 14 84 14J0
Meteorologično poročilo
ViAiiia umA murjain SUfi i.    8r«(ln*t arusnl tl»S Tt<>-0 m
r.r^ru n%.
Nespremenjeno.
(±4
Oas opazo vanja
Stanje barometra
v mm
10 11
». av.
7. 7j. 2 pop.
7446
7410 7378
2^
s
a _
£ B
- 31
—100 42
Vetrovi
Nebo
sr. j vzhod
si. svzh.
p. m jzah.
jasno
jasno jasno
Srednja včerajšnja temperatura: 2 3' oormale; —0 7°.   - Padavina u O mm.
Roza Legat roj. VValds naznanja v svojem imenu in v imenu svojih ^o« rodnikov prežalostno vest, da je njen oče, oziroma tast in stari ofe, gospod
Matej VVaide
zasebnik
dares dne 10. februarja ob 11 uri dopoldne po daljšem bolekanju, previden s sv zakramenti za umirajoče, v 83. etu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bode v nedeljo dne 12. februarja ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti Sv Petra ce ta št. 6«, na pokop »lišće k Sv. Krištofu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah v Ljubljani in v Celoveu.
Nepozabni pokojnik bodi priporočen vsem prijateljem in znancem v molitev in blag spomin.
L j ubija na- Cei o v ec, dne 10 fe'Jruar,a lb05. 46»
Venci se hvaležno odklanjajo.
Pri otročjih boleznih
potrebujejo se često kTsline preganjajoča sredstva in zatorej opozarjajo zdravniki zaradi milega vplivanja svojega na
MATTONI-JEVO
GIESSHUBLER
alkalično kiselico
katero rad* zapisujejo pri želodčevl kislini, škrofeljnih, krvici, otekanji žlez i. t. d , ravno tako pri katarih v sapniku in oslovskem kašlji. (Dvornega svetni Loachner-ja monografija o Giesshab^-Slatini.) 3»9l—1
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnlk-u in v vseh lekarnah, večjih Si-ecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
za lino, veliko in malo delo,  se sprejmejo pri tvrdki 473-1
M. KUN C v Ljubljani.
Stanovanje
obstoječe iz treh sob in pritiklio, se odda za maj na  Starem trgu št. 3,
v II. nadstropju na dvorišče.
Več se izve v trgovini z manufakturnim blagom v isti hiši. 4*2
VABILO
v nedeljo 12. februarja
v gostilni
pri črnem medvedu
na Rimski cesti 17.
Godba na lok.     Vstopnina prosta.
K obilni udeležbi vabi 484
Marija Cimmermann
gostilničarka.
Izšla je knjiga
Kralj Matjaž.
Povest iz pruiestantskifi Časov na Kranjsksm.
(Ponatis iz „Slov. Naroda4*.)
Lična brošura obseza 363 strani ter obdeluje v zanimivi povesti kmeUki pnut na Vrhniki in okolici ter napati na sa mostan krutih menihov v Bistri.
Cena 1 K, s poštnino 1 K 20 vin.
Dobi se edino pri
L. Schweotnerjn, k»jiR»rju
v Ljubljani, Prešernove ulice.
Skladi
pripravno za odd
v Spod.
(Pogačnik).
333 3
iz nemščine v slovenščino ter ^
P sestave inseratov ^
I oskrbuje po  zmerni ceni  v tej I        stroki izvežbaa uradnik.
1 Kdo, pove upravništvo nSIov. 1 Naroda". 3265-4
Zgodovinska povest
*2e francoskih časo
M Din
(ponatis iz „Slov. Naroda")
W je izšla! *m
Ta povest je, izhaja je v „8lov, Narodu", vzbudila mnogo pozornosti in živo zanimanje po vsej deželi ter smo jo morali na mnogostraunko izrecno zahtevo izdati v posebni knjigi.
Dobi se edino lc pri
L. Sclivventnerju v Ljubljani,
izt'8 po K l'60, po pošti K 1-80.
■9U30 0)|Z!N   '03B|q oupi|o$
0|ijad \oy\i\ m o|9q 'soiabSou eifsujep u] ei-soiu 'aoiABjfoj \ot\\j\ u; &ds\$ 'eojdep e^suiep 'ioqoj juda^ 'adja; 'i^iusedpdid 'b;;j)| efupods 'azr 3 ::iso^oii vna-foaopa^ raoqain3 raioofspvdB U9ahjz z
_ e6o;ez eu;p3
d}^Avxj[ 9§feAoaf«a oipa^
UJBAOl mU9JIUJ0U0J
fioqfeu 21 dpodsoS u; otuep bz e2e\q eSeupooi oSojez o-t-iia-
g—*5ix vjojođiad
si     2j\ ub^s
območna
= Zanimive znamenitosti! =
MdUflarcftaa panorama.
Ljubljana, Pogačarjev trg. Fotoplsstičnj razstava I. vrste.
Optiška potovanja po vsem svetu v polni resničnosti.
V soboto, dne 11. februarja 1905
zadnji dan razstave 1
Interrinntno pot«v muJe
cesarskih veličanstev
po
Sredozemskem morju
V nedeljo, 12. februarja do sobote,
18   februarja 1905:
1. potovanje po slikovitem
Koroškem.
Ti velezanimivi  posnetki  so napravljeni nalašč za mednarodno panoram 1 ia nudijo popoln preg ed te prekrasno pokrajine.
Ii>   |»«»iatai IJ»»  m t* ulr.
Serija 40 vin. Otroci 20 vin. 6 serij 2 K.        10 serij 3 K.
Za šola in društva znižana vstopnina.
ImrU dnu — tudi oh iifuVMnti In |»rt«£.11II*lli — odprto od O. do It. ure dopoldne lit «»d       do t». urr po po I d ur.
Z odličnim spoštovanjem 466
ra/*crn£Ltelj3t^r©.
JT
Hiša
na J žici pri Ljubljani št. 57
ge proda ali pa odda pod ugodnimi pogoji v u ajeni.
Natančneje se poizve istotam v hiši štev. 32. 3^8-3
K 8—io kravam se išče spretna samostojna
kravja dekla
stara od 35—45 let, ki je prav snažna, poštena  in zanesljiva.
Dopisi na vila „Mirasassi", Sežana pri Trstu. 383-»
Hiša
2nadstropna, v sredi mesta, s podstrešjem, v dobrem stanu na najboljšem prostoru, v kateri se nahajajo lepi prostori za vsako trgovino, se zaradi pre selitve takoj proda. — PoDudbe pod „Nanos St 51" na upravništvo „Slo-venskega Naroda." 462--1
Iz preste roke je naprodaj
graščina
v Mokronogu, v zelo dobrem stanu. Poleg nje je obširen vrt,   10 oralov njiv, 20 oralov travnikov, 3 orale vinogradov in 500 (petsto) oralov ra-lič nega gozda v lepi rasti.
NatanČneji pogoji se izvedo pri lastniku Anionu Mavsarju v Mokronogu. 452—2
prijatelji, le pijmo ga — Cvekov brinovec
iz Kamnika!!
422-4
Danes v soboto, lisvečna
v spodnjih prostorih
Puntigamske pivnice
pipo
m ¥8§slica
vso noo
Začetek ob 8. uri.      Vstop prost.
K \tj veselici vljudno vabi s spoštovanjem
»o        M. Vospernig.
Naznanilo.
Podpisani javlja vljudno p. n. občinstvu, da bo odslej vedno točil
v Periesovi restavraciji
v Prešernovih ulicah 9
poleg Periesovejra marčaega piva tudi originalni
iz mescans e pivovarne v Plznu.
Znana dobra kuhinja in nizke cene.
Z odiičnim spoštovanjem
453
Ivan Lippitsch
reetavrator.
Jedilno in namizno orodje
Priznano najtmljie /,i.»r*Jn-w.
NAJLEPŠE OBLIKE Knmpletn opravljene KASETE ta NAM ZNO ORODJE   SKLEDE, POSODE zb  C MAKE.  KAVNI  In 6A^Ni SERV.Si, NAMiZN' NASTAVKI, UMETNINE 33*8-13 Edino nadomestilo za pravo srebro. Specialni predmeti za hitale, re otavrac.ie m kavarne ter za pen-s'oue, men.;že itd. C. i« kr. dvorni dobavitelji
CHRiSTOFLE&Cie.
DUNAJ I. O 'ERNRING 5
(HEINRJCHSHOK). iiiisirothiit MMvaih zHKionj.
Po vseh mestih zastopniki-prodajalcl.
Za JMinatn; prietu'ibti nosijo v»i i/.rf.-lld poleg fttojećo tvorrnško aii»inko iu polno im«
1
rr-v ■
hišnik
ki razume %rtn»rs*«o.
Ponudbe na uprav. „Slov. Naroda" pod ,,hišniK in vrtnar". 433-2
Čudovito ceno!
prodajam nove bre-bibne vi-sokorarane Šivalne stroje „Singer" za
dom  in  za obrt s dietnim jamstvom   proti gotovemu plačilu.   K čai šivalni stroj K 42—, družnski st^o.j. ki ee goni z nogo K 41», Ring-schiff K 7', Centralbobbm K 90 8 pokrovcem in priti-klino. Cenovnimi ob sklicevanju na „Slov Narod" gratis.   RazpoMlja se proti plačilu K 16, estanek po povzetju; plačila na ob-roRe *o absolutno izključena.
J9Mm  Riinclbaklii, Dunaj
IX i, Llchtenstelnstrasse št. 23.
(Ustanovljeno 18/6.)     3 3271-6
fffe*   fife. ifct fifet jj^^^gfe^kt.^ fcgj »3 fcjfe
Zenttev.
Mladenič, 29 let star, trgovec v okolici Ljubljane, išče v zakon primerne gospice z nekaj denarjem.
Dopisi s sliko baj se pošiljajo pod Šifro MA. 2. 100", poste res^ante, Ljubljana. 41*-2
TZ';~. -v-   ■> »V- '"t-'■ - t- *V- V*«f *\" • *Y«
•IU        «XU        «JjU «. *J* *|U *J« vjm «J« *J*
Vsak oan sveže
pustne krofe
priporoča sla«eirarn»
Jakob Zalaznik
S Stari trg št. 21
ITllifialkei
Glavni trg št. 6 78 15
Sv. petra cesta St. 27.
Za vsako rotlovin« valno ! ihutrovano koji^o o premnogem blagoslovu z otroki mz-M poiilji b prepisi vac tisočev, zahvalnih pisem tajno sai
m b t »■-»*--   niminkab <fO*V» A. HAIHPA Berite S. W L>iz)đ<>astr&we t~>9-
Denar mečete proč
če plačujete konkurenci za slabši fabnkat drage cene. Prodajam: plinove žarilce
komad po 40 h kristalne cilindre
komad po 16 h plinove samovžigaIce 362—2 komad po 76 h žarilce za petrolej, špirit, gasolin in acetylen.
Veo plinove predmete na drobno In na debelo. Tvornica iarilcev
Viktor Wa«ruer
Dunaj. IV , Favoritenatr. 33 tel. 759
Za neugajoče blago denar nazrj.
r1
NOVO!
-i
Ivan Cankar:
GOSPA JUD1T.
To najnovejše delo Cankarjevo bo gotovo zan malo tem bolj. ker nekako že v privesti sami, Se bolj pa v predgovoru Cankar roagira na znano antiko o svojem dela , Hisa Manje Pomočnice ' in brani sv .je umetniško staiiftče. Izza Pre&ernove .Nove pisarijo 1 ni bila pozneje več nauisana nobena biljka m ostrga satira. Da se je pokazal Cankar iznova tudi mojstra v s'ogu in jeziku, ni ..reba poudarjati". Knjiga je izftla v elegantni opremi, z iz v rno risbo na naslovnem listu. fc3-16
Cena: broS 2 K; po posti 2 K 10 v ; eleg. vez. 3 K BU v ; po posti 3 K 30 v.
Založništvo
£• Schwentner
v Ljubljani
Prešernove ulice št. 3.
J
pAVGUsT REPic j I Klavir |Specerijska oprava
I srtcln.1"
J1   Ljubljana, Kolezijske ulioe 16 {\r Trnovem) izdeluje,   prodaja in popravlja vsakovrstne
1
l»o najnlatjllt eenah.
j Prodaja stare vinske sode.
i
i
i
i i »
t
J. S. Benedikt
v Ljubljani, Prešernove ulice
v  poslopju „Meatne hranilnice".
Največja zaloga
najnovejše fapone.
Piodaja na drobno !n ddbelo.
Odlikovan
^, z zlato medaljo >i
V/ na razstavi v Parizu N£
Drago t in Puc
tapetnik In preprogar
Dunajska cesta št. 18
izvršuje vsa taprlniHka dela ter ima v zaiogi T8f v to ifrolto Hpudajoee prcdniHe laMlucira l/ihlku.
Vodja ljubljanske podružnice pohištva prve kran skt mizarske
zadruge v Si. Vidu aad Ljubljana.
m
ii
m
m
m m
*: •I
Pekarija slaščičarna
kavarna
J. ZALAZNIK
Stari trg št. 21.
= Jii.Jalks: =
Glavni trg 6 Sv. Petra cesta 26
i*
m
M
m
m
4ž h*
Avgust Apola
Ljubljana
Dunajska cesta 13,
Izborna
zaloga
namiznih in nastropnih svetilk,
najnovejše vrste
po nizkih canah.
se proda za 60 gld. Pogleda ae ga lahko v restavraciji „Narod, doma" v Ljubljani. .-90-2
Dve stanovanji
vsako s 3 sobami, eno v III., eno pa v II. nadstropju, se oddaste v Katoliškem domu'1 na Turjaškem trgu št. 1.
Vpraša se v pisarni F. Supančič, Rims a cesta št. 20. 438—2
SJlodni salon
nahaja 58 4
Bflestni trg št. 3. H- Si-i."h i -|-
slabotni, slabokrvni, bledični dobe prekrasno zalita telo po kratki rabi moje odlikovane
redilne moke Kathe
CzdravniSko pri porodno; Damam bujen stas. Strogo pošteno Karton stane fl l 10 Po nakaznici ali po povzttju z navodilom vred. Glavna prodajalnica in razpo&iljalnica
gospa K2 he Menzel 62-6
Dunaj XVIII. Scbulgasse 3 I. nadstr. 64.
409-3
Ljudevit Borovnik
puikar   v   Borovljah (Ferlaeli) na linroMkrm
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po namovejSih sistemih ped popolnim jamstvom Tudi predeluje stare samo kresnice, vsprejema vsako« vrstna popravila, ter jih točnn in dobro izvisuje. Vse pu£ke so na c. kr. preskuse-valnici in od mene preskusene. — llustro-17 veni ceniki zastonj. 6
Išče so  na. de±eli
na račun ali pa v najem
filijalka
z mešanim blagom.
Položi se lahko takoj primerna varščina.
Ponudbe pod „800", poste restante, glavna pošta, Ljubljana.
404 2
Bottger-ja podganska smrt
■a popolno pokorCanje vseh podgan, strupa proBta za liudi in domaČe ž va<i k H; via ,
in l^i vinarjev se dobiva samo v ilr/.rliil I  H«rnl ,,prl IVIiarlJI po-mik|cuj*k   IVI.   LruHtr.ltM   Itt  v le fcftrnl   V»»l<l   pl.  Trnhot*x-ya * fljti'.'jani.
Z uspehom p dgan^ke smrti sem bil jako sadovoljea Po pr^em nastavljenju sam ra^el 1H podgan mrtvih in t««rej lahko vsaki mar pripor^am to sredstvo.
Se h vveinfurt, dne 11. febr. 1899. T54—2        M^rf. Mi-o«, mlekarija.
Veliko presenečenje!
Nikdar v življemu več take prilike!
500 komadov za gld. 180.
1 prekrasno pozlačena, 36uridoča precizijska ura z verižico, natančno idoča, za Kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za go spode, 3 komadi ff. žepnih robcev, l eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnem kamnom, 1 dulec vustnik za smotke iz jantarja, 1 eiegantna damska broža, ni)v«>st, l prekrasno ž^pno toaletno zrealee, 1 us njat mi Snjiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par mansetnih gumbov, '6 naprsni gumbi, v^i iz d<«uble zlata s patentiranim zaklepom, mičen album s H6 prekrasnimi slikami, 5 Šaljivih predmetov, ki vzbujajo pn mladih in starih veliko veselost, l jako koristno navodilo za sestavljanje pisem, vo predmetov, potrebnih za dopisovanje, in Se črez 400 raznih predmetov ki so v domačiji neobhodno potrebni Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja vredoa, velja samo gld. 180 RazpoSilja proti postnemu povzetju, ali če 478 se denar naprej poSjje
Dunajska razpošiljalna tvrdo
Ch. Jungvvirth, Krakov št. 105.
NB. Za neugajajoče se vrne denar .
(pudelni, šte'aže itd), Je po zelo nizki ceni naprodaj 434-2
v Slomškovih ulicah št. 13.
na Gllncali &t. 58
je iz proste roke na prodaj.
Povpraša se pri lastniku. 394—3
CM
(abiturijent), želi takoj nastopiti slažbo domačega učitelja«
Ponudbe se prosijo pod Mu6itelj" na uprav. „Slov. Naroda". 426—3
Lepo stanovanje
t I. nadstropju, obstoječe iz B sob in vseh pritiklin, se s 1. majem t. 1. odda
v Škof j i nlici št. 15.
Več istotam v parterju na levo.
Proda se iz proste roke
eiMlsstnp lii
v Zalokarjevih ulicah št. 9.
Več se izve istotam. 443 2
Učenca
iz dobre hiše in ki ima veselje za trgovino, sprejme takoj 393-3
Adolf Gusttn, Rjdolfo«of
trgovina s Špecerijo in železnino. najstarejša ljubljanska
že 15 let obstoječa
posredovalnice stanovanj in služeb
G.FLUX
Gosposke ulice št. 6 457
blagajnl6arko In prodajalko v prav dobro trgovino na deželi; prodajalko tudi začetnico za trgovino v mestu; natakarico za hotel v juinem letovišču; več ku^&rio In navadnih kakor tuol boljših sobaric za venka). Potnma tukaj, več v pisarni. Nujno še Iščem: 2 spretni na* takanci za obrti prve vrste v Ljubljani, izvrsten zaslužek.
pa ac as ai a^ a sa   ^ ^   ^ ^
Pozor
prijatelj z mesta in z dežele!
Ne zamudi, da stopiš mimogrede sredi mesta v starozoano gostilno
„Pri belem konjičku"
G. Auerjevih dedičev
v WoIfovih ulioftli.
Tam dobiš vedno sveže izborno marčno pivo iz domaČe pivovarne in tudi mnogovrstna pristna prirodna vina in okusna jedila.
Za točno  postrežbo in solidne cene skrbi _ _
J. Spunt
310—4 gcstileičar.
avarna
ob praznikih, «<>l»u(.:Ii Ia ne«i«-3fitli
vso noč odprta.
kavarnar 73—8 Kolodvorske ulice Št 22.
Stanovanje
z 2 sohama, kuhinjo itd., se odda za majski termin.
Vpraša  se   na   Dolenjski cesti ,pri Ribču". 469-1
Izvežbana šivilja
za perilo in obleke
želi  priti  k   dobri  samostojni Šivilji. Naslov pove npr. „S1. N." 466-1
Š
na Rimski cesti 18
z  dvema sobama   in   pritiklino odda se takoj ali pa za majski termin. 472 l Vpraša naj se v stavbni pisarni F. SupančiČa na Rimski cesti Št. 20.
Išče se oženjen
gostilničar
za boljšo restavracijo na jako ugodnem prosta i u z lepim gostilniškim vrtom v nekem slovenskem trgu na Spodnjem Štajerskem. Refkktaut mora položiti kavcijo. 477 1
Ponudbe naj se pošiljajo pod Šifro „1001" na upravništvo „Slov. Naroda* najpozneje
do konca tega meseca.
Dre ženski kolesi
se proda po ti i m at i ceni
v Gradišču št. 10
I. nadstropje. 483
Hiša na prodaj
Krakovske ulice št. 20.
Natančneje se poizve pri lastniku Opekarska cesta Na mivki 4.     475 1
[anufakiurna trgovina
z novo opravo in popolno kurentno za* logo, na dobrem prostoru, se zaradi prevzetja drugega podjetja, pod ugodnimi pogoji takoj proda. 463—1 Ponudbe pod .^rihodnjost št, 105* na upravništvo „Slov. Naroda".
<8I
Gostilna
tik predora na HfMi^ici (Gorenjsko), se takoj odda na račuu ali pa popolnoma proda. 431—1 Več se izve pri g. Fran Valjavcu, zastopnika pivovarne, Jesenice na Gorenjskem.
< 3 ■BHOHHHHHK>
„SLOVENSKI NAROD"
se prodaja v posameznih izvodih po IO vin. v sledečih trafikah:
Ljubljana: Bizjak I,   Vodmat, Bohoričeve
ulice št 10. B'aznik L., Stari trg št 12. Blaž M., Dunajska cesta št 14. Dolenc H., južni kolodvor. Elsner M., Kopitarjeve ulice 1 Fuchs H., Marije Terezije cesta,
nasproti Koiizeja. Kališ A., Jurčičev trg št. 3. Kane A., sv. Petra cesta št 14 Kos L, Kolodvorske ulice št 26 Kristan Iv, Resljeva cesta 24. Kustrin A.f Breg št. 6. Kušar J., sv. Petra cesta št. 52. Mrzlikar A., Sodniške ulice št 4 Pichlar L, Kongresni trg št 3. Sever M., Gosposke ulice št 12. Sušnik J., Rimska cesta št 18 Svatek A.f Mestni trg št. 25. Šešark F., Šelenburgove ulice št 1. Tenente R., Gradaške ulice št 10 Velkovrh A.p Sv. Jakoba trg 8
Gllr.ce pri Ljubljani:
Traun Janko, trgovec.
Šiška:
Favai M., Spodnja Šiška pri kolodvoru.
Lavrenčič M., trgovec v Šiški.
Kamnik:
Ažman Marija, trafika.
škofja Loka: Žigon Matej, trgovina in trafika na Glavnem trgu št 34.
Kranj;
Florian Kari, knjigotržec.
Radovljica: Homan Oton, trgovec
Zgoše, Begunje pri Lescah: Jagodic Matija, posestnik, trgovec in gobtilničar. Lesce (v bufetu na kolodvoru): Legat Ivan, gostilničar in posestnik. Bled:
Pretnar Ivan, trgovec.
Javornik :
Podpac Štefan.
Bohinjska Bistrica: Grobotek Mijo. trgovec.
Ribnica: Lovšin Ivan, trgovec
Novo mesto: KOS Josip, knjigovez.
Bo stanj pri Radni: Dermelj   Alo.zij,   posestnik in
trafikant
Raka pri Krškem:
Varšek Ivan, trgovec.
Vrhnika:
Gostilna Mantua (Fran Dolenc).
Logatec: Japel Makso, trgovec.
Črni vrh nad Idrijo: Lampe Ivan, trgovec.
Cerkn'ca :
Kravanja   Anton,   trafikant in
trgovec; Pogačnik Alojzij, trgovec; Popovič Janko, trgovec; VVerli Ka olina, trafikantinja.
Begunje pri Cirknici:
Stergulec Ivan, hišna št 31.
Staritrg pri Ložu:
Bencina Ivan, posestnik, gostilničar in trgovec.
Postojna: Marinšek Jakob, prodajalec.
Št. Peter na Krasu: Novak A., na kolodvoru juž. želez Ilirska Bistrica:
Tomšič Roza, trgovka
Senožeče: I Zelen Ant., gostilničar in trafikant Komen pri Nab^ežlni:
Lucija od Švara, trotu
Zidani most: Peterman Mary, trafika na kolodvoru.
Ce jo:
Miklauc Marija, trafika v »Narodnem d( mu".
Krško:
Stanzer Henrik, trgovec.
Celovec. Sovva Josip, časopisni biro.
Gorica: Gabršek A., knjigotržnica Schvvarz Josip, trafika, Šolska
ulica št 2 (via scuole 2) Rauniak Marija, trafika na kolodvoru.
Trst:
Bevk M., Piazza Barriera vecchia
(vogal ulice Bosco št 1). Lavrenčič   Mihael,  Piazza Ca-
serma št 1. Majcen M., ulica M ramare št 1. Stanič Št., ulica M lin piecolo št 8.
Opatita: Tomašič Anto^, trafikant. Pul j:
Schutz Marija, trafika na postaji državnega kolodvora Reka:
Potošnjak A, Via del Mola (Jasopisn i bird „Globus", via
Adaiuich. št 2
Dunaj :
Hočevar Helena, trafikantinja, VIII. Al^erstrasse št. 9.
I6£e se dobav
brusač
z naatopom s'ufb** takoj sli v 14 rin?h za parno D. Vilhar i dr. Gerovo preko Ratceka.      313 i
Sprejme se takoj spreten
m
475 1
Ivan Kravos, sedlar, Gorica. Vabilo
istai veselico
katera bode
danes, v soboto m H ibč*u pri Zidanu
na Poljanah. Začetek ob 7. uri.       Vstop prost.
K obilni udeležbi vljudno vabi
I. A. Erjavec.
Sprejme se
464-1
več samostojnih kuharic in več de let za vsaka opravila.
Pojasnila daje posredovaluica za službe
Katarina Egy
na Sv. Petra  cesti ste v. 35.
Tam se dobi tud. izvrsten
kruh iz parne pekarne.
Prostovolm prodaj3 zemljišča
se bode vsled sodnega sklepa vršila
dne 20. februarja ob 1.1.10. uri dopoldne
v pisarni dr. Frana Voka, c. kr. notarja v Ljubljani kot sod. komisarja.
Prodalo se bode dražbenim potom zemljišče vložuo št. 42 kat obč. Gradišče, hiša št. ttt na Rimski cesti v Ljubljani, gospodarsko poslopje in vrt.
Dražbeni pogoji so pri sodnem komisarju dr. Voku vpogled.
Dr. Fran Vok,
441 — 1 c. kr notar kot sodni komisar,
Kot zastopnta in potovalec kake
pivovarne ali # # m vinske trgovine
želi vstopiti pri gostilničarjih na Kranjskem dobro vpeljana moč z malo kavcijo. 480 Ponndbe pod .pivovarniški zastopnik" na upravništvo „Slov. Nar."
Svarilo!
S tem svarim vsakega, osobito svoje znance in prijatelje, naj na moje ime nikomur, osobito pa Janezu Kocevarju, vnlgo Sedlarju iz Starega trga pri Ložu, ne da nobeden ne denarja ne blaga, zakaj jaz podpisani nisem za nikogar plačnik.
Stari trg pri Ložu, 8. febr. 1905. Karel Kovač
410   2 posestnik, krčmar n mesar.
Št. 3883.
455—1
i n mm siroie.
Pri mestnem ma^Mratn je podeliti za tekoče leto Josipa Siihnla ustanovo za vojaške sirote v zneska 75 kron 60 h.
Do te ustanove i uajo pravico uboge sirote vojaškega rodu in se bodo s potrebnimi dokazili opremljene prošnje za podelitev iste sprejemale do kouca t. m. pri magirttratnem vložnem zapisniku.
dne 3. februarja 1905.
i
Vsna. uuaka: Sidro.
Liniment. Caps ci comp.
nadomestilo za 3048—21
Pain-Expeller
priznano izborno, bolečine tolažeč« mazilo; po 80 h., K 1'40 in K 2*— se dobiva v v&eh lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v škatljicah a nafto varstveno znamko „sidro" is Rlchterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je dobil originalni izdelek.
ZlHlriu  lr\u  v Pragi,
Kietitt»rj<*% m lekarai pri pt—j
/o ■
I., Klitdia*    h. &*»po*iljauj6 vi.k duu ili
)Š2
Vabilo
k
plesni ve
katera bode
v nedeljo, 12. februarja
v gostilni
„pri Dachsu", Flor janske ulice 33.
Začetek ob 4. uri popoldne.
Vstop prost. 479
K tej veselici vabita najvljudneje
I an i« Marija Dachs.
Jut i, v nedeljo dne 12. svečna
86 vrši
v gostilni Novak (prejšnji Zajec) Rimska cesta št. 4
domača veselica.
Začetek ob 4. uri popoldne. Vstop prost. Godba na lok.
Za mnogobrojni obisk se priporoča
481     Anton Novak
gostilničar.
Rimska cee t at stav. -3=.
Naznanilo.
Slav. občinstvu vljudno naznanjam, da sem po smrti svoje matere prevzel jaz
kotlarsko obrt
in se priporočam za vsa v to stroko spadajoča dela.
Z velespoštovanjem
Alfred Schwingshakl
447—1
kotlarski mojster v Ljubljani
Kolodvorske ulice štev. 28
Št. 724 o. š. sv.
485—1
Razpis stavbe.
Zaradi oflflaja zgradbo novega iol&ga poslopja
za flvorazreMco t HiDjan
prlčetkom ob
Trsila se bode zmanjševalna dražba
dne 29. marca 1905
v prostorih  občinskega urada v Žužemberku 8
IO. uri dopoldne.
Do tega ča*a se sprejemajo tudi pismene ponudbe (oferti), ki naj bodo sestav-Ijene po predpisu § 1. stavbenih pogojev in ae glasijo na c. kr. okrajni šolski svet v Rudolfovem
Posamezna dela te šolske stavbe so proračunjena kakor sledi:
1.) Dninarsko in zidarsko delo   ....    15.000 K — h 2) Tesarsko delo........ 3.4 71
3. ) Mizarsko delo........2.000
4. ) Ključavničarsko delo...... 1.1*29
52
5. ) Kleparsko delo........
6. ) Pokritje strehe........
7. ) Pleskarsko delo........
8. ) Slikarsko delo........
9. ) Steklarsko delo........
10. ) Pečarsko delo........
11. ) Naprava kapnice 1000 K in drvarnice
250 K, skupaj........
12. ) Šolska oprava.......»
Skupaj
Zadevajoč  pripomočke,  t j. načrte, troškovnik
755 643 409 135 419 890
1.850
1.331
50 22 86 27 11 62
27.435 K 10 h. in stavbene pogoje si vsakdo lahko ogleda v navadnih urah pri c. kr. okrajnem šolskem svetu t Rudolfovem in pri županstvu v Žužemberku.
Pismenim ponudbam je pridejati 10° 0 kavcijo onih del, na kater« ss ponudba
glasi.
C. kr. okrajni šolski svet
Rudolfovo, dne 8. februarja 1905.
Kmetska posojilnica na Vrhniki
registro«ana zadruga z omejenim poroštvom vabi Častite zadružnike k
rednemu občnemu zboru
ki se bode vršil
dne 23. februarja t 1. ob treh popoldne
- v zadružni pisarni. =-
VZPORED:
1. Poročilo ravnateljstva
2. Poročdo nadzorstva o računskem sklepu.
3. Rtzdelitev čistega dob čka.
4. Vol tev ravnateljstva in nadzorstva, b. Raanoterosti.
Bilanca.
»alia,
Račun blagajne: Ootovma konec leta IR)4
Račun posojil; Stane konec le a .   . .
Račun obresti:
Zaostae obresti.....
Račundenarnih zavodov Srenje naloženega derarja Račun postnohr. urada: S.Ido konec leta 19 4 . Račun vrednoatn. listin: Stinje 31. decembra    .   . . Račun prehod zneskov: Zaostali eknekucijaki stru&ki
Račun inventarja: K' nčna vrednost . ... Račun zadružnega doma: Rritme vrednosti 31. dec
27585 (680696 £4481 240131 1289 1094( 113 447
u
-7
■2 «4971« ^
Račun deležev: 1% zadružnih deležev a &K> K
Račun hranilnih vlog: Stanje 31 decembr  19 4 . .
Račun obresti: Preplavane za leto 1905  . , Zadružnikom doline    .   . . Račun rezerv, zakladov. Stanje glavnega rezervnega
zaklada.......
Stanje posebnega za izgube Sianie pokojninskega rezervnega zaklada.....
Račun izub 1 in dobiCka: Cisti dobiCek za leto 1904 .
i r
1440«
1891456
64^
104Č9* 7174
16416 76 3
I
9t
77
14
9 i
■ao4a^iHi
Načelatvo.
D76B
8979
ffova trgovina!    Pod tranČO.    ff°va trgovina 1
Priporočam slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo raznovrstnega manufakturnega, suknenega, modnega peritnega in platnenega blaga tudi za rjuhe; najboljše cvilhe za mat-ace, odeje, koce; dalje srajce, vseh vrst, ovratnike in kravate, potrebščine za krojače in šivilje, vse
po najnižjib cenab. Blago je zanesljivo dobro. Postrežba solidna.
h3—7 S spoštovanjem Franc Dolenc«
Mnogo prihranite
pri novih zgradbah in prezidavah
mm rabite patentov
malčevccementne stene in strope.
-rednosti: varno pred ognjem in gobami, ne prepušča zvoka, prihrani se mnogo prostora, traverz ni treba. Uvedeuo že po vseh večjih mestih.
V Ljubljani pri hotelu „Union"
(okoli 4"00 m").
a razpolago so svcdočbevis. kr. deže'ne vlade kr. ograkega drž stavbnega urada, mest nega magistrata zagrebškega in zagreb&kega ar gozdnega ravnate jatva. Zaradi pcjasnil in preiačunov se obračajte na imetnika patenta
arhitekta HOENlGSBERG & DEUTSCH
c. in kr. dvorn* stavbna mojstra v Zagrebu.
261—"
Zaradi opustitve trgovine oblastveno dovoljena
popolna razprodaja ur
I zlatih, srebrnih, nikljastih, jeklenih, stenskih,
nr na nihalo in bndilk
3372—24
pod tvorniško ceno.
Pat K^uilo 8* spr*J*nii»J© fin laršo-■   U p Id V lici  jejo dobro in nojeeneje.
FRIDERIK HOFFMANN
v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 21.
Najcenejša pojt za zdaj!!
deča zoezda #
12 5rT)eril{o!
pntiucrpcn
družbe pri po&tesi in prazni po-i-V ežbi. Natančen 73? esijiv ponS. :n
m 1 avne listke po
Hitra in varua vožnja z moderno opravlje-
'___ mmi novimi
m>m f i      i I brzo-..arr.ikt
}<eU> aCrK  te solidne
Pbilodclpbio
100 gld.
za železnice in barl^c
doiite v 978-39
3{o!cdvorskih ulicah št. 41
= od južnega kolodvora na desno =
Za Baatopatvo r. RDEČE ZVEZDE"
Ir/an Nep. ResmaE,
V našo pisarno pridite za gotovo vsaj v torek dopoldne, da prestopite pravočasno  na  barko  v   seboto  zjutraj.  Naši   paniki — Fmland, Kronlaud, Vaderland, Zeeland — vozijo do New-Yorka osem dni. To je pribito. Vdudnost, snaga in zdrava hrana je na njih pri nas prvo in zadnje.
en
§wYork
ANDROPOGO
(I*iu*JdiIcIJ r. Iffrrmann. Zgornja Polskava)
ie najboljše, vsa pričakovanja prekasa-ioce *r#-«J*t\«» ks» rat* t lom, katero ni •kako sleparstvo, ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajam-i -1.3 neškodljiva tekočina. In zabrani &£|tttdunje Ja& In odstrani pru-liaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi yq čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli hsje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. — Mnogoštevilna prizna i ja   Cena steklenice 3 14«
Dobi se v vseh mestih in večjih krali dežele.
f* lavna zalojca In razposlljatev v IJ ubijani pri gospodu
Vaso Petričić-u.
V sit log;I imata tudi gg. 1 . »I. Trn .> , A. Hanr, ■:. Nark v IJ«f#-cjanl in g. A. Kant v I4ran|u. Dobiva se tudi v Hoveni ni r si u v lekarni pri ,,JKiijr«~IJut4.
Preprodajalci popust.      16—3
Mehanik
Ivan Škerl
Opekarska cesta si 38
Šivalni  stroji  po najnižji senl.
Hlelkle in v to stroro spadajoča popravila issvrsoja  prav dobro In srno.
Ai KRAGZMER
Ljatil\m Sv. Petra cesta 6.
priporoča
popolno »aloajo
kratkih
klavirjev, mignonov In **> ptanin
najbolj renomiranih firm po najnižjih cenah  Prebrani klavirji, solidno in stanovitno prenarejeni so vedno v zalogi
Edmo zastopstvo za Kranjsko firm: L. B5sendorfer, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaja;
Lir. 8tlngl, c. kr dvorna zalaga-telja na Dunaju
Klavirji se popravljajo, ubirajo in izvršuje se podlaganje i usnjem sirokovnjaško in pra-skrbno in zaračunavajo najcenejše
za moške obleke
po najugodnejši cen
priporoča
Ljubljana 7 Špitalske ulice štev. 5.
Salon
za moderne danske klobuke *
Henrik Kenda
v Ljubljani Mestni trg štev. 17.
Damski klobuki
za sezono 1904 1905.
Svoj bogato Must'-o-vans cenovnik nasičenih damskih klobukov za 1904 1905 pošiljam grats in franko. Poprave se izvrše hitro in kulantno.
Diamanti *a rezanje stekla flgftjffi
zalogi.
Vsak komad je zajamčen.
lazptilrjit« tli pesa&eznia komadov po povzetji.
Orlfciataln« to*
po K 1-80, 2-40, 3-—, 4- — , i-—,        8*—, 10-—, 15 —, 20*   , 30—. »•r»iin. —• ANGELO CASAGRANDE v Trstu- Portici di Chiozza 1. Telefon 994.
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pnpoznano izvrsten ^Pa^^OjMadl m m aejejj f ml v vedno
jednafcomerm, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene pred-dpise glode* tlak ovne in odporne trdote 4*1      nadkrlljujo«! dobroti, kakor
t ud j svoje priznano izvrstno afiao«
Priporočila In »pričevala
r«znib uradov in oajsiovitojftih tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: Dunaj, I*, Mašim.- i**xi«zti*r>
3013—18
9i
i
O«d<"0«0
Ure na nihalo z glasbo
so poslednja novost izdelovanja ur. Te francoske miniaturne ure so dolge po 70 cm, omarica kakor kaže slika, les je prirodna orebovina, najf. polirano, z umetno zrezljanim nastavkom iu igra ^pHLjf vsako uro najlepše koračnice in plesove. Cena z zabojem in zavirjem vred samo gld 8'—• Ravnotaka ura brez glasbe pa z bitjem, bije ure in polure, z zabojem in zavitjem samo gld 6*—. S stolpnim bitjem gld 6 50. Te ure ne gredo samo garant, do minute natančuo, 3letuo pigmtno jamstvo, ampak so zaradi renuičuo prekrasne opreme jako lep in eleganten del pohištva. Hudilmca z zvoncem in ponoči se svetlečim kazalnikom gld. 1'70. Budilnice z glasbo, igrajo mesto zvonenja, gld. 6*—. Razpošiljanje po povzetju. Za neugajajoče denar nazaj. Cenovnik za ... ure, verižice/ prstane itd. gratis in franko. 365—2
J0Wl[nErM67Dunaj, I., Postgasse 2-99.
I I
!
Amerikanske avtomatične
'2-6
samotasalne puške na Sibre
5i'5tcm greuning.
Istotako imam veliko zalogo
puške in revolverje
= najnovejših sistemov po najnižjih ceuah. Se vljudno pnporora FRANC ŠEVČIK
puškar, Židovske ulice 7.
Ceniki na zahtevanje zastonj In poštnine prosto.
„Sporobanka" v F
Telefon 3081.
M
mM SPDR1TELEN
(Centralna banka čeških hranilnic).
tt Prag'i, Ovccna ulIIco šte^r. 15
ustanovljena z ozirom r.a potrebe denarnih 2avodov, katerim prinaša
v kupcijski zvezi obilo koristi.
Sprejema in obrestuje denarne vloge
na hranilne knjižice, blagajniške nakaznice in v tekoči račun kar najugodneje.
Eskontuje menice
brez razločka skadcuce in višine appointov ped ugodno mero vladajočih denarnih razmer. Leta 1904. je banka eskontovala za približno K 51,000.000 menic).
Transagira vrednostne papirje,
ki uživajo v Cislajtaulji puplarno varnost, glede na njih nakup, prodaj, lombard, inkassa in dr.
Dovoljuje posojila okrajem, mestom, občinam
in drugim korporacijam, ki uživajo po javnem pravu pravico pobirati doklade, in sicer poRojnje proti amortizaciji v dobi 6 do 60 let i samo 4% obrestmi in pod najugodnejšimi nadaljnimi pogoji. (Leta 1904. je banka preskrbela K 9,286.000 sličnega posojila.)
Intervenira pri stavbah državnih poslopij
in stavbah javnih korporacij tako, da tozadevna letna splaČila zanesljivo kapitalizira in da celo pristojno svoto izplača takoj, ko sprejme dotični plačilni nalog. Transakcije te vrste izvršuje na podlagi svoje emisoe pravice in njeni ugodni oferti omogočijo tudi najugodnejši proračun nameravane stavbe.
Izdaja 4° o bančne zadolžnice
centralne banke Čeških hranilnic, s kuponi 1. listopada iu 1. majnika vsacega leta, v svotah K 20.000 —, 10.000 1000*—, 200 — in 10'V—, kateri titri so prosti rentnega davka ter vseh drugih pristojbin in uživajo v, Cislajtauiji pupilarno varnost.
Banka dopisuje s strankami v jeziku stranke. 454 Ravnateljstvo-
9528
7918
Pazite na iško znamko.
i stroji.
del. družba za šivalne stroje.
V Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 6.
71-6
St. 3780.
Razglas.
4ui—3
4
!
************
I Ključavničarstvo
Ion. Fasching-a vdove
Poljanski nasip št. 8 (Reichiva hiša)
priporoča svojo bogato aaiogo
&ted!lnili ognjl&a
V smislu § 15 občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano (zakon z dne 5. avgusta ^887. leta št. 22 dež zak.) se javno nazuanja, da so imeniki volilnih upravičencev za letošnje dopolnilne volitve v občinski Bvet sestavljeni in da se smejo od
5. dne februarja skoz 14 dni
v pisarni magistratnega predsedstvenega tajnika (Mestni trg St. 27, II. nadstropje soba Št 5) ob uradnih urah pregledavati in proti njim vlagati ugovori. O pravočasno vloženih ugovorih bo razsojal občinski svet.
IL/£estrxI m.SLgri*3txa/t 15tjlToIjstrešici
dne 2. februarja 1905-
Velik krah!
N>w-Y«rk  m London nista prizanafcaia niti evropski celini ter je bila velika to varna srebmine prisiljena, oddati vsr. svojo zalogo zgolj proti majhnemu pla čilu delavnih moči. PooblaSčen sem izvršiti ta nalog.   Pošiljam torej vsakomur iCedeče predmete le proti temu, da se mi povrne jrH.        in sicer:
6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško klimo; 6 komadov amerikanskih p&tentiranih srebrnih vilic iz enega komada; 6 komadov m „ .      Jedilnih žlic;
12 kcmadov „ „ .      kavnih žlic;
1 komad amerikanska patentirana srebrna zajemalMca za jnio;
1 komad amerikanska patent rana srebrna zajeaa:eic» za mieko; 6 komadov angleSkih Viktoria čašio /a poakiado;
2 komada efektnih namiznih svečnikov; 246-4 1 komad cedilnik za čaj; 1 komad rajfinejsa sipalnica sa sladkor.
42  k«>n%ra«l«»^'  skctpal   samo grlal.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj do^ biti po tej minimalni ceni gld. 6 6C. AineriCansfco patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži b( jo srebra 25 let, za kar se garant uje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelj' na ntkakiul »lepaH ji zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago vseč, povrniti brez zadržka znesek in naj mkdo ne zamudi ugodne pniike, da si omisu to «•»•*«<» gttruituro, ki je posebno prikladna kot |ir«*itr»*no
darilo za neveste "^Rl
kakor tudi       vftalto »olJ*e aro»pod«irM«*«». — t>otiva ae «?«iloo le \
A. lllHSCllff ERC»-&t
eksportni  hiši  američanskega  patentiranoga  srebrnega blaga
na Dunaju II., Rembrandstrasse 19 M.   Telefon 14597.
Pofiilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpo&lje.
ClMtllnl prašek za njo stane lO fcr. T z
*    fp ' •
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko .'zdrava kovina)    ^ ^ £ Izvleeek Iz pohvalnih pluena. Bil aem s poBiljatvijo krasne garniture S patentirano srebrno garnituro sem
jako aadovoijen. Ljubjana.       jako zadovoljen.
Oton Bartuioh, c.inkr. stotnik v27. pefip. Tomaž fiožano, dekan v Mariboru.
Ker ie Vafia garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete se jedno. — S t. Pavel pri Preboldu.
Dr. Kamilo Bfihm, okrožni in tovarniški zdravnik.
Sarajevo, 22. oktobra 1904.
S poslanim jedilnim orodjem sem prav zadovoljen.
Mihael Kovačević, pom uradov ravnatelj pri dež. vladi v Sarajevem.
m
Stanje vlog:
K 6,485.28217
Rez. zaklad:
K 98.238'4I
registrovana zadruga z neomejeno zavezo w novi lastni hiti
na vogalu Dunajske ceste in Dalmatinovih ulic
obrestnje hranilne vloge po 4I|2°|0
brca odbitka rentne^a davka,   kolere«** plačuje poaojllntea Nama zn vložnike. is 6
Posojila po 5"|<> in po 5 VI«
Odplačilo dolga se lahko vrši na 27 in 35 let ali pa v krajšem času po dogovoru.
URADNE URE: razan nedelj in praznikov v«ak dan od
8.—12. nre dopoldne in od 3.—4. ure popoldne.
Telefon »t. 18.».
Poštnega hranllnl^nega urada št. 828.408.
najprlprostejalh kakor tudi najfinejših,
a tatu medjo ali mesingom montiranih za obklade - peemcami ali kahlami. Popravljanja h«tro in po cani. Vnanja narofrla se hitro izirr^.'"
r
J J
t
+
Oitikiiuilipliiiii zlato kolajno
na III. dunajski modniirazstavl!
1. maja 1904 pod pjkrovit. Nj. cea. ia kr. V lsokoati presvetle ,.i--i<e nhdvoj (idinje Mar je Josip:n«.
P.CASSERMANN
krojaška obrt
v Ljubljani, Sclenburgove ulice S!cv. J
se priporoča v izgotovljanje moških
oblek kakor tudi vseh avstr. uniform
po najnovejšem kroja.
Priznano solidno delo in zmerne cene
Pristne angleško blagu je v največji izberi vedno v zalogi.
JOSIP STUPICA
Jfrmcnar In «fdlar
v Ljubljani, Kolodvo ske ulice štev, 6.
Priporočam svojo zalogo najrazličnejših
Jsosajsk^h opra sr
katere imam vedno v zalog,, kakor tudi
vse druge konjske potrebščine.
O i Cene niz$*e< ■ O
rTV»K
e s
e
L «
* O
o
S. o
L
Najboljfii koometifiki predmeti so
A A A
miio po 60 h B cream po I K
ia olepsanje polti in telesa.
sfj -r? ustna voda j   zobni prašek
po i k, za gojitev zob in nst.
gin lasna voda lasna pomada
po i k, za ohranitev in rast las. 7
Ti izdelki „Aidatf, ki so oblastveno varovani, so naprodaj le v
Orlovi lekarni
Mr. Ph. Mardetschiager, kemik v lij ubij u ii L
Nadomestke za „Aido" zavračajte.
Optični zavod
F. P. Za)
l,|nltl|UMH.
Razpis službe
„Kreditno dnudtto v Kranju" razpisuje
službo tajnika.
Službo je nastopiti tako in se bode plača določila po dogovoru. Prosilci naj pošljejo svoje prošnje Kreditnemu društ/u v Kranju" katerim naj prilože spričevala o zmožnosti in dosedanjih službah. 3w4-3
I Triurna nrhišt a L L NaRI AS *
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
Ljubljana, Turjaški trg št. 7.
1
145-6 tr-
Št. 3472.
Razglas.
418—!
Podpisani mestni magistrat mladeničem rojenim leta 1882, 1883, 1884 1886, ki stopijo letos v naborna, odnosno črnovojna leta, naznanja :
1. da se bo dne
18. februarja ob 9. uri dopoldne vršilo žrebanje
v smislu § 32. vojnih predpisov I. del, pri tukajšojem uradu in sicer v pisaru-vojaškega referenta. To žrebanje, h kateremu ima vsakdo pristop, velja za o mladeoiče, ki izpolnijo letos 21. leto (rojstno leto 1884) in torej  letos pridi prvič k naboru.
2. da so od 8. do 18. februarja imeniki onih mladeničev,  ki pridejo U k naboru, pri tukajšnjem uradu v uradoih urah, v pisarni vojaškega refere:/ vsaktererou na ogled. Kdor opazi kak pogrešek, napačen vpis, aii ima pomislek proti zaprošenim ugodnostim,  ali proti  prošnjam   za nab(r v bivališču, naj pismeno ali uatmeno nazuani tukajšnjemu uradu.
3 da so od 8. do 18. februarja pri takaisnjem uradu, v uradn;h urah v pisarni vojaškega referenta  —  imeniki domačih in tujih,  leta 1886. r< letos v črno vojno stopivših mladeničev na ogled.   Pogreški naj se pismeno ustno naznanijo tukajšnjemu uradu.
Mestni  m^.-gtstrat ljubljanski
dne 31. januarja 1905.
O. Ier_
tovarne za
namizno iif damastno
, urar
taritra.
NORBERT LANGER & SINOVI
Šternberk, Oskau, D-Liebau in Hronov n. M. Zaloga  ^a *• i
Antonu Šarcu v Ljubljani
S 7.  Petra cesta šte7. 8
specialna trgovina z opremami za neveste.
"V^si I z d. e lir I se pred-^ajo po tistltL ceiaali, icaleor tt tovarni sami.
1289-44
Iz Ljubljane v New-York!
Izborna, obila ln tečna brana ter naj vljudnej&a postrežba
♦v
Brzoparniki:
Kaiser I dheli II. Kronprinz f libeli Kaiser nikim der., &rosse g
(največji in najhitrejši * parniki ■
Podobno pa opozarjam na to, da se saradi znižanja parobrodnih cen pri meni "M povišajo cene ameriških železnic. 2IjH 25
Eiiarl Taičar
Ljubljana
Kolodvorske ulice 35
nasproti stari „TIšlerjevi" grstilni