Milji ntk petak
linlalu tubi
Mlelatn*.	.	.	K	4 —
(•lolitna	.	.	K
tortUtn*	.	.	K	1-
•Ut. 10	Tla.
Matranklrana pltnu m m ■prejemaj« j reko-plal m naarataja.
Uredništvo in uprav* ništvo v Ljubljani, Katoliška tiskarna
Oglaal a« »prejemajo po dogovoru.
&
Glasilo slovenskega delavstva
Štev. 53.
V Ljubljani, 29. novembra 1918.
Leto XIII.
Ljubljana, 27. nov. 1918.
Nekaj jako politično razburjenih dni imamo za seboj. Omladina jugoslovanske demokratične stranko, ki je ponovno obetala, da bo stranko radikalno /.demokratizirala, se je razkrila. S. L. S. je zvesta svojim demokratičnim načelom v trenutku, ko je po mnenju celega demokratičnega sveta prišel čas. da se po splošno priznanem načelu samoodločbe narodi in strnnke odločijo za način vlade, izrekla, da je za republiko. Svoje stališče v vprašanju zveze s Hrvati in Srbi je stranka popolnoma nedvomno in odločno takoj v vsem začetku izrazila in se je tudi v tem oziru skoz in skoz popolnoma lojalno držala. Cel čas njenega sodelovanja z drugimi strankami za dosego tega cilja ji nihče ne more najmanjše nesposobnosti očitati. Vse stranke, ki so z njo sodelovale, so morale dobiti prepričanje, da stranka možato sprejema'tudi žrtve, ki jih tirja skupno sodelovanje z nasprotniki. Prišlo je težko vprašanje ustavne oblike, prišle so
težke razmere vsled okupacije našega ozemlja po Italijanih in nerešeno vprašanje spornega, ozemlja, ki ga Italijani v svoji aneksijski politiki zahtevajo zn. se, po VVilsonovih načelih pa pripada nam. Namesto tla bi bila jugoslovanska demokratična stranka v svesti zelo odgovorne dolžnosti, do v tako kočljivem trev nutku vse prepreči, kar' bi moglo nevarnost razdora povečati, pomagala S. I.. S., da jjo kljub njenemu načelnemu republikanskemu stališču sodelovanje obrtmi in vzdrži, je njena neodgovorna omladina, ki je starinom prej tako rada očitala nedemokratičnost in grd način političnega delovanja, posegla po starem, ijmazanem žurnalističnem boju in skušala v časopisju in po ljubljanskih gostilnah diskreditirati demokratično republikansko stališče S. L. S. kot šusteršičijanstvo in ko-varstvo v zvezi z Lipoščakovo zaroto v Za-^rabu. Zastopniki S. L. S. so v Narodnem več-i dne 24. novembra 1918 pokazali jasno, da hočejo sicer dosledno zastopati svoja strankarska načela, da pa se zavedajo svoje velike odgovornosti in da znajo upoštevati nujne za-
hteve časa. Za uspehe, ki so jih dosegli v obrambii skupnih koristi našega ljudstva, jim bo to ljudstvo ostalo hvaležno. Za uresničenje s\ojega demokratsko - republikanskega stališča se bo stranka prej ko slej borila z vsemi dovoljenimi in pravičnimi sredstvi, ki so ji na razpolago. Stranka se zaveda, da bo v tem boju za demokratično ustavo našla obilo prijateljev in sotr.udnikov med demokratičnim srbskim ljudstvom v kraljevini, zlasti med srbskim Seljakom, ki bo imel z njo toliko skupnih interesov. Zvesta svojim demokratičnim načelom bo stranka iskala ljubezni in prijateljstva pri demokratičnem srbskem ljudstvu in ga bo gotovo tudi našla, iskanje simpatij pri kakih klikah pa mirno prepušča laži demokratičnim omladinom v J. D. S. Poskus teli • lažidemokratov, oblatiti pošteno demokratično republikansko stališče pa si bo naše demokratično ljudstvo, zlasti naše delavstvo dobro zapomnilo in bo te mlade gospode, kadar bodo zopet hodili propovedovat s*voj demokratizem, primerno spomnilo nanj.
Jugoslouansfta^Sfrokouna Zueza.
Naše zahteve.
Na shodu J. S. Z. v petek dne 22. novembra 1918, ki ga'je vodil posl. Gostinčar in na katerem so poročali: urednica Ivanka Klemenčič, Janez Gostinčar in Alojzij Kocmur, debate se pa udeleževala Komljanec m Kremžar, se je soglasno sklenilo, da sc odpošlje Narodni vladi SHS sledeči dopis:
St. 9517.
Narodni vladi SHS
v Ljubljani.
Jugoslovanska Strokovna Zveza je sklenila na svojih shodih resolucije, ki jih pred-laparpo s prošnjo, da jih blagovoli Narodna vladn SHS v Ljubljani uveljaviti. Resolucije slove jo:
DELAVSKE ZAHTEVE.
1.
Politične pravice.
Zahtevamo;
1. Vso postavodajo naj preveva socialni duh, z drugo besedo: Vsa postavodaja naj sloni na krščanskih načelih.
2. Splošno in enako, direktno in tajno, aktivno in pasivno volilno pravico po pro-porčnem načinu za moške in ženske v vse Postavodajnc in avtonomne zbore.
3. Zborovalno svobodo.
4. Svobodno združevanje.
5- Svobodo tiska in svobodno kolportažo.
d- Odpravo smrtne kazni.
7.	Zahtevamo republiko.
2.
Delaveko varstvo.
Zahtevamo:
i ^lavske svete in državni delavski svet. Delavski sveti naj se volijo po okrajih
in po strokah in sicer po proporčnem načinu.
Naloga krajevnih svetov je, urejevati razmere delavstva do podjetnikov, izdelovati načrte zakonov, ki so v korist delavstva, nadzirati, kako se zakoni glede, delavskega varstva in delavskega zavarovanja izvršujejo, v spornih zadevah med delavci in delodajalci oddajati svoja mnenja, urejevati plače; državni svet ima nalogo izdelati in državnemu zboru predlagati vse zakonske načrte, ki se tičejo delavstva, oddajati razsodbe v spornih točkah med delavci in podjetniki.
Krajevni delavski svet vodi krajevno, dr, zavrn delavski svet pa državno posredovalnico za delo.
V	krajevni svet spadajo tudi delavski nadzorniki in nadzornice, ki jih delavstvo sitmo voli, a jih država plačuje, kakor tudi . zdravniki, ki imajo dolžnost skrbeti za delavsko varstvo in higijeno.
2. Uvede naj se najvišji osemurni delavnik povsod, razven pri poljedelskih delavcih.
3. Odpravijo se delavske in poselske knji-
žice.
4. Uvede se brezpogojno popolni nedeljski počitek.
5. Vsak delavec ima pravico vsako leto do najmanj štirinajstdnevnega plačanega oddiha.
6. Zahteva se varstvo mladoletnih delavcev. Pred 14 letom ne sme nikdo v delo.
7. Določi se v vseh strokah minimalna delavska plača, pod katero ne sme nikdo delavca plačevati. Minimalne delavske plače določajo krajevni delavski sveti, krajem delu in življenjskim potrebam primerno.
8. Prepove se žensko delo pri težkih in nevarnih strojih. O tem odločajo krajni delavski sveti.
9. Prepove se vsako ponočno delo, ki ni 'sled dela samega neobliodno potrebno. O tem odločajo krajni delavski sveti.
10. Pripoznajo sc strokovne delavske organizacije.
11. Podjetja, ki so za splošnost življenjskega pomena, naj se podržavijo.
12. Vse pravice, ki se tičejo delavskega zavarovanja, in si jih je delavstvo že pridobilo v bivših avstrijskih državnih in privatnih podjetjih, delavstvo tudi v novi državi obdrži. Te pravice se morajo ugotoviti po določbah nofega delavskega zavarovanja.
3-
Delavsko zavarovanje.
Zahtevamo:
Ustanovi se državna prisilna zavarovalnica za vse delavstvo brez razlike, ali je delavstvo zaposleno v državnih ali privatnih podjetjih. Pod to zavarovanje spadajo tudi kmetijski in gozdarski delavci, posli in služkinje.
Zavarovalnino plačuje delodajalec iz svojega.
Delavsko zavarovanje se deli:
A. Bolniško zavarovanje.
B. Nezgodno zavarovanje v slučaju onemoglosti.
C. Starostno zavarovanje.
D. Brezposelno zavarovanje.
A.	Bolniško zavarovanje.
1. Bolnišnina naj bo enaka plači, ki jo ima delavec in sicer za ves čas bolezni.
2. Delavec voli prosto zdravnika, do katerega ima zaupanje.
3. Pravico do brezplačne zdravniške oskrbe in brezplačnih zdravil imej tudi delavčeva družina.
4. Porodnicam se dovoli daljši dopust pred in po porodu. Za porodnice se zviša bolnišnina za 50 odstotkov.
5. Za slučaj, rta mati svojega otroka ne more imeti pri sebi, ga odda v državni zavod za rejenčke. Da more mati večkrat obiskati-svojega otroka, se ji da prosta vožnja po železnici tje in nazaj. Tak zavod bodi brezplačen.
6. Zdravniki naj zdravijo po načelih ve.» de in vesti.
7. Bolnišnice naj bodo v pravem pomenu besede dobrodelni zavodi.
8. Država naj ustanovi delavska zdravilišča. toplice itd., ki naj bodo brezplačne.
F>. Zavarovanja za slučaj onemoglosti in nezgode.
1. Nezgodno zavarovanje bodi tako urejeno, da v tem oziru odloča vedno le zdravniška komisija z delavskim zastopstvom.
2. V slučaju, da je delavec popolnoma nezmožen za delo in navezan na tujo pomoč (postrežbo), naj so mn odmeri en- in polkrat-na renta v višini njegovega zaslužka.
3. Nezgodna renta naj so ureja in povišuje od časa, do časa tako, kakor naraščajo delavske plače.
4. Onemoglost, spadaj pod nezgodno zavarovanje.
C.	Starostno z a v a rova n j e.
Kdor dela gotovo vrsto let, ki se določajo delu primerno, imej pravico do penzije, ki ne sme biti nižja od njegove najvišze plače. Po smrti ali vsled nezirode umrlih zavarovancev se izplačuje penzija naprej njegovi ženi in njegovim nedoraslim otrokom.
I	z s e I n i š t v o.
Vlada naj vso pozornost obrača na izseljevanje.
ZAHTEVE SLOVENSKEGA KRŠČANSKO MISLEČEGA ŽENSKEGA DELAVSTVA.
Zavedajoč se svojih nalog v sedanjem zgodovinskem trenutku, ugotavlja in naznanja slovensko krščansko misleče žensko delavstvo naslednje svoje zahteve:
I.
V globokem prepričanju, da je za srečno in harmonično uredbo notranjih razmer v svobodni jugoslovanski državi, kakor tudi za miroljubno vodstvo zunanje politike nujno potrebno, da se v zakonodaji in upravi uveljavi tudi ženski duh:
v zavesti, da nosimo m bomo morale tudi v bodoče nositi vsa bremena, ki jih država nalaga svojim državljanom;
v trdni volji, da vestno in v polni meri vršimo vse državljanske in socialne dolžnosti, zahtevamo splošno in enako, aktivno m pasivno volilno pravico za ženske, katero zahtevo je r. navdušenjem sprejel že veliki II. vseslovenski krščansko-socialni delavski shod v Preski leta 1906.
II.
Stoječ na stališču, da je materinstvo in z niim združeno gospodinjstvo prvi in glavni po-Iclic žen c*
v prepričanju, da mora ostati družina, ako človeška družba noče razpasti, temelj vsega družabnega reda;
v prepričanju, da je žena-mati duša in vogelni kamen družine;
zavedaioč se, da more biti kos velikim nalogam in dolžnostim, ki izvirajo iz tega njenega stališča v družini, le vsestransko izobražena in izvežbana žena, —
zahtevamo obvezen gosnodinjski pouk na ljudskih in nadaljevalnih šolah ter gospodinjske tečaje za starejše delavke.
III.
Ker gospodarske razmere ne dopuščajo, da bi ostalo dekle do poroke brez lastnega zaslužka v domači hiši;
ker je dalje dosega zakona za večino deklet popolnoma negotova;
ker mora zlasti med proletariatom večina žena tudi v zakonu prispevati s svojim zaslužkom za vzdrževanie družine, v slučaju moževe smrti je pa dostikrat navezana popolnoma sama nase, —
zahtevamo, da se tudi ženska mladina tako! no dovršttvi ljudske šole izobrazi za pridobiten poklic.
IV.
V prepričanju, da je duševna in telesna sppsobnost za poklic in temeljita strokovna iz-
obrazba prvi pogoj za uspeh jn napredek posameznika samega kakor tudi dela kot takega;
v prepričanju, da je le kvalitativno delo hvaležno;
zahtevamo, da se tudi ženski mladini v enaki meri kakor moški preskrbe in odpro vse možnosti za temeljito strokovno izobrazbo: polna učna doba z zagotovitvijo vestnega praktičnega pouka na podlagi učne pogodbe;
obvezne nadaljevalne šole ter strokovne šole in tečaji;
iistanov, podnor, doniov za vajence in podobnih naprav naj bo deležna tudi ženska mladina;
ustanove naj se oblastvene posvetovalnice za ženske poklice s posredovanjem vajenskih mest in raznih ugodnosti in podpor;
oravica do mojstrske izkušnje z vsemi pravicami, ki izvirajo iz nje.
V.
Odpravijo naj 'se delavske in poselske knjižice in redi.
VI.
Zahtevamo, da se vzakoni najobsežnejše varstvo za mladostne osebe in delavke v nravnem, zdravstvenem in socialnem oziru.
Uvede naj se osemurni delavnik s prostim popoldnevom pred nedeljo in praznikom; ženske plače naj se izenačijo z moškimi; uvede naj se oblastveno posredovanje dela;	‘
za obrate z ženskim osobjem naj se uvedejo obrtne nadzornice in nastavijo ženske kot delovodkinje in paznice.
Posebnega varstva zahtevamo za noseče in doieče matere; dobe naj primerno dolg dopust že pred porodom s polno podporo, da se tako omogoči, da bo mogla v bodoče tudi delavka - mati izpolniti do svojega otroka prvo materinsko dolžnost, da ga bo dojila; v to svrho je dolžna prispevati tudi država.
VII.
Ustroj bolniških blagajn naj se izpopolni z vpeliavo zdravnic in nadzornic, kakor tudi bolniških strežnic, oziroma gospodinjskih pomočnic posebno za porodnice.
VITI.
Zahtevamo najobsežnejšega'’ socialnega zavarovanja, ki obsegaj prav vse člane, posebno tudi ženske, delavnih slojev.
IX. '
Vseh dobrin in svoboščin ženskega delavstva, bodisi glede strokovne izobrazbe, službenih odnošajev — s primerno prilagoditvijo posebnim razmeram v zasebnem gospodinjstvu,, socialnega in bolniškega zavarovanja itd., morajo postati deležne tudi hišne uslužbenke.
X.
V	delavskih zbornicah in drugih delavskih zastooih morajo biti v polni meri zastopane tudi ženske.
ZAHTEVE DELAVSTVA Z OZIROM NA ZADRUŽNIŠTVO.
Naša stara zakonodaja glede zadružništva še ni bila preslaba, to pa zato, ker je zadružništvo, kljub temu, da temelji na prastarih temeljih, samonasebi moderno in demokratično in ima svoje korenine v principu avtonomije zadrugarjev.	.	..
Vendar pa je tudi zadružni zakon več ali manj ukovan v verige stare birokratične Avstrije in zadružništvo v državni upravi m ime-
lo	one zaslombe, kot bi jo moralo imeti z ozirom na njen socijalni pomen.	.
Takoj pri ustanovitvi je zadruga odvisna od sodne registracijske oblasti, katera pravila lahko potrdi, ali pa zahteva razne spremembe in utesnitve. Glede obrtov, ki sp odvisni od posebne koncesije, ie tudi zadrugi treba dobiti še posebnega dovoljenja politične oblasti.
Potem pride zopet davčna oblast, ki vsako leto pretiplie bilanco kot zdravnik bolnika in gleda, kje bi sef dalo kaj izprešati.
Vsako leto se mora predlagati letna poročila in zapisnike občnih zborov vsem tem oblastem, ki tvorijo nekako kuratelo nad zadrugami.
Vse to ne odtfovarja duhu časa, kajti če se postavimo na edino pravo stališče, da je zadruga eno skupno gospodinjstvo, četudi v večjem obsegu, potem ne vemo zakaj bi morali
to gospodinjstvo kontrolirati državni organi oziroma državna oblast, zakaj bi se moralo od tega gospodinjstva plačevati posebne davke, zakaj bi moralo to gospodinjstvo prositi posebnega dovoljenia. da si sme kupiti ali izdelati in niedseboj razdeliti na primer pijačo, meso itd.
Nasprotno je dolžnost socialne države tako delavsko zadružništvo podpirati in razširjati. To se mora še posebej zahtevati glede delavskih stavbinskih zadrug, katere ne morejo poslovati brez primernih in cenih stavbišč.
Ker so delavska stanovanja tako velike važnosti in predpogoj za srečo delavske družine, se mora zahtevati v ta namen tudi pravica razlastitve, katero pravico ima država za javne ceste in stavbišča že sedaj, treba je torej le izreči, da je tudi delavske hiše šteti med take javne potrebe.
Zadružništvo je naša stara vlada smatrala le kot potrebno zlo, kot neko stvar, katero ie morala trpeti, ne pa kot velevažen del ljudskega gosoodarstva in svobodnega združevanja. Da pride zadružništvo do svoje prave veljave, ie treba to zadružništvo predvsem organizirati v skupni zadružni zbornici, podobno trgovskim in obrtnim zbornicam, katere zbornice naj bi bile tudi edina oblast nad zadrugami.
Če je ootrebna trgovska zbornica kot re-prezentantinja kapitala, koliko bolj je potreb-na zadružna zbornica kot reprezentantinia in zagovornica konzumenta in nesamostojnega obrtnika, združenega v zadrugah. Te zbornice nai bi imele predvsem namen, združiti zadružništvo vseh struj in strok in kot močna zakonito priznana korporacija zastopati in podpirati vsestransko zadružništvo.
Z ozirom na to bi bile naše zahteve, ki naj jih vpošteva narodna vlada, sledeče:
1. Zadružna zakonodaja naj se uredi tako. da se zagotovi zadružništvu, svobodni razvoj in ponolna avtonomija.
2. Ustanovi naj se podobno trgovskim in obrtnim zbornicam tudi Zadružna zbornica, v katero volijo po proporčnem sistemu odposlance vse zadruge po strokah in številu zadrug oziroma članov. Te zbornice naj bodo popolnoma avtonomne, naj bodo merodajne pri zadružni zakonodaji in vSch vprašanjih ki se tičejo zadružništva. Te zbornice nai bi bile edina skimna revizijska oblast v njih okoliš pripadajočih zadrug.
Te zbornice naj bi vodile tudi sedaj pri sodišču se nahajaioči zadružni register.
Zadrnrfe nai bi polagale vsako leto bilanco in zapisnik občnega zbora edino tem zbornicam, ne pa tudi davčnim in političnim obla-stvom.
3. Zahteva se popolna davčna prostost vsega delavskega, osobito vserfa delavskega konsunmetfa in stavbnega zadružništva.
4. Odoadeio naj vse omejitve glede delav-skprfa *li obrtnega zadružništva. Posebno določbe dosedanjega zadružnetfa zakona, po katerih ie za razne stroke potrebno posebno do-voljenie fkoncesijal.
5. Delavska stavbinska društva naj država nodnira s oosebnimi brezobrestnimi državnimi nosoiili in na pod rfotovimi pogoji s pravico razlastitve in oddaje stavbnim zadrugam, za delavske hišice primernih stavbišč.
6. Namesto dosedanjega večkratnega iarri-stva. nai bi se določilo samo jamstvo v višini vplačanih deležev.
7. Država nai podpira delavsko zadružništvo s podnorami. brezobrestnimi posoiili in drugimi ugodnostmi. fStavbena dovoljenja, ra-zn<> olnišave rflede obratovanja, z brezplačno pridebtviio strokovniakov, da skrbi za potrebni zadružni nmik itd.).
8. V kolikor dosedanje zakonite določbe nc nasorotuieio tem načelom, naj bi se sprejele v novo zakonodajo.
Naše skupine.
Kranj, španska bolezen je zadala naši skupini dva prav občutim udarca. Pobrala nam je dva delavna, marljiva člana, zaupnika gosp. kaplana Ferdinanda Prebila in Antona Krča. Prvi je še nedavno pri zadnji odborovi seji ob priliki obletnice dr. Krekove smrti govoril v spomin temu velikemu možu in nam predočeval vzore, katere naj imamo pred očmi če hočemo postati pravi Krekovi učenci. Prihodnji teden smo že spremljali našega g, kaplana na zadnji poti. Ljubite se, skupaj dr-
žite, vzajemnost in ljubezen naj vlada med varni, te so bile Tvoje zadnje besede, g. kaplan. Čeprav slabi in nestanovitni, skušali se bomo (vendar ravnati po tem Tvojem testamentu. Nisi bil še v grobu, g. Ferdinand, že si poklical k sebi Antona Krča, njega, katerega si še ob bolezni obiskal, tolažil. Pokojni Krč je bil zaupnik za vasi Klanec in Huje in je res vestno vršil svojo nalogo. Imel je pravo srce za delavca, res da sam delavec, toda kaj ni ravno danes med delavci še toliko sebičnežev in neznačajnežev. Stal si ob ustanovitvi skupine g. Komljancu ob strani in nehvaležna bi bila skupina, če bi Te ne ohranila v dobrem spominu. Počivajta* pri Bogu in molita za delavski rod!
Skupina Kranj. V nedeljo dne 24. novembra dopoldne je imela skupina Kranj ob navzočnosti prav vseh odborniKov in zaupnikov (1? po številu) svojo odborovo sejo. Predsednik Jožef Novak se je spominjal v uvodnih besedah umrlih dveh članov, zaupnikov gosp. Ferd. Prebila in Antona_Krča. Omenja, da se je obeh pogrebov udeležila skupina v prav častnem številu. Položila je na njunin grob
2	sveža venca in dala darovati za nja dve sv. maši. Prosi navzoče, da se to zapiše v zapisniku in da ohranimo oba v najlepšem spominu. Nato se prebere okrožnica J. S. Z. iz Ljubljane, glasom katere naj bi naša skupina sestavila želje in zahteve delavstva ,iti iste poslala centrali, da jih ta predloži narodni vladi. K besedi se oglasi g. kaplan Hafner in poudarja važnost te dobe, v kateri živimo, da moramo izrabiti ta čas, to priliko, ko se odloča za stoletja naša bodočnost, zato da moramo sodelovati z narodi, z delom ob tvoritvi naše bodoče zakonodaje, ker le toliko bodo zakoni socijalni, ugoani za delavca, v kolikor bomo sami poskrbeli za to. Opozarja pa zopet na okolnost, da zahtevamo samo to, kar je izpeljivo in skladno z drugimi stanovi, ker drugače se le smešimo, zidamo bližnjemu gradove v oblake, ne koristimo mu pa prav nič.
V	markantnih besedah očrta pomanjkljivost in napake stare zakonodaje, stare ustave in vseh prejšnjih ustrojev in naprav ter preide na prve in poglavitne zahteve, za katere izpolnitev naj gre delavstvo ,solidarno in ne-zmajno na delo. Natančna sestava in podrobno formuliranje teh zahtev bi bilo delo popoldan-' skegu delavskega shoda in poznejših sestankov. Vsem odbornikom je govornik govoril iz srca. Poda se nato blagajniško poročilo, katero je radi velike obolelosti članov na španski bolezni prav zanimivo. Isto se odobri. Prebere se odgovor konsumnega društva iz Ljubljane na sklepe naše zadnje seje. Razvije se kratek živahen razgovor in prerekanje. Dopis se vzame slednjič na znanje. Kot zadnja točka dnevnega reda je imenovanje novega zaupnika za vasi Huje in Klanec. Izvoli se g. Anton Marčan iz Huj. Ker se pri slučajnostih nihče ne oglasi k besedi, zaključi g. predsednik sejo.
Članom skupine Kranj iz vasi Huje in Klanec. Vaš zaupnik je zdaj mesto umrlega Antona Krča g. Anton Marčan, čevljarski pomočnik iz Huj. Kdor torej oboli, naj naznani takoj svojo bolezen njemu, da mu izstavi potrdilo. Brez potrdila zaupnika ne dobi nihče podpore. Marčan bo pobiral tudi mesečne'pri* spevke.
Delavski sestanek se je vršil v nedeljo v Kranju. Razvil se je v pravi shod. Sejna dvojina je bila nabito polna. Govornik g. Jernej Hafner je v splošnih obrisih očrtal namen sestanka, sestaviti zahteve delavstva z ozirom iiu. bodočo zakonodajo in ustavo. Kor je vse to le tedaj izpeljiv, če za zahtevami stoji nepremagana, združena četa vseh delavcev brez izjeme, ki solidarno in neomajno zahteva in od teh svojih zaiitev ne odneha, je torej organizacija vsega delavstva, sklenitev delavcev v enotno voljo, za bodočnost še večje važnosti kot doslej. Ce si organiziran, se resnično včasih moraš ukloniti sklepu, ki ti rii všeč, a kolikrat se potlej uklonijo drugi tvojemu’ načrtu, tvoji volji in sklenejo, kar je tebi všeč, drugemu pa ne. Zaupanje in solidarnost., to sta dva bistvena znaka prave organizacije m če ta znamenja dičita našo J. S. Z., bo šla v bodočnosti lahko v vsak boj.'Delavci, volitve bodo v delavske svete, v delavske zbornice, v osrednji parlament in druge zastope — če boste organizirani in se trdno držali sklepov svoje organizacije, boste nekaj veljali, posameznik, če ni kapitalist, se zgubi v mor-
ju množice. Govornik preide v podrobnosti delavskih želj in zahtev in očrta natančno meje, v katerih naj se vse te zahteve gibljejo. Predavatelja so spremljali poslušalci pri posameznostih z odobravanjem in velikim zanimanjem. Stori se sklep, da sestavi odbor sku- v pine v sredo zvečer program vseh zahtev in želj, pritegne k tej seji vsakogar, ki ima veselje in voljo in nato ves elaborat, izdelano spomenico predloži prihodnjo nedeljo, dne 1. decembra na delavskem sestanku delavcev v pretres, odobritev in slučajno popravo. Bistvene zahteve se objavijo v »Naši Moči«.
Delavski shod na Jesnicah. V nedeljo, dne 24. t. m. se je vršil v Delavskem domu na Jesenicah dobro obiskan shod Jugoslovanske Strokovne Zveze. Govoril je o zahtevah delavstva tovariš J anez Gostinčar iz Ljubljane. Delavstvo se je soglasno pridružilo' resolucijam, ki so se sklenile na sejah in na shodu J. S. Z. v Ljubljani. Delavstvo se je izreklo tudi za republiko.
Spomenice J. S. Z.
1.	SPOMENICA LJUBLJANSKEGA TOBAČNEGA DELAVSTVA NARODNI VLADI
SHS.
V	seji Jugoslovvanske Strokovne Zvezr se je na željo odbornikov in odbornic tobačnih delavcev in delavk sklenilo, da sc predloži Narodni vladi SHS. spomenica, ki obsegaj zahteve in želje delavstva tobačne tvor-nice v Ljubljani. Obenem je načelstvo J. S. Z. vzelo na znanje sklep tobačnega delavstva, da se razpusti ljubljanska krajevna skupina Avstrijske krščanske tobačne uelavske zveze in da se sprejmejo člani te zveze v okrilje Jugoslovanske Strokovne Zveze,
Pri poizvedbah «o prošnjah in željah delavstva se je dognalo, da, je še vedno med nadzorovalnim' osobjem nekaj mož, ki mislijo, da so še vedno v črnožolti stari Avstriji in ki plaše tobačno delavstvo, da sc mu bo godilo v Jugoslaviji slabejše, kakor se mu je godilo v stari, gnjili, razpadli Avstriji. Ce tem možem služba v Jugoslaviji ni všeč, jim nihče ne zabranjuje, da se izselijo v Nemško Avstrijo, kateri je bivši ravnatelj ljubljanske tobačne tvornice v Svoji nemški nestrpnosti hotel poslati veliko tobaka, da bi bilo ostalo tobačno delavstvo brez zaslužka v Ljubljani. Ce ni bila s to namero v zvezi kaka spletka, umetno izzvati nemire v Ljubljani, je to reč, ki se je ne upamo trditi, a zdi se nam, da je bilo tako.
Na shodu krajevne skupine ljubljanske tobačne tvornice J. S. Z. se je sklenilo, da se odpošlje sledeča-spomenica:
Narodna vlada SHS
. v Ljubljani.
Skupina delavstva tobačne tvornice Jugoslovanske Strokovne Zveze v Ljubljani predlaga Narodni vladi SHS v Ljubljani sledeče sklepe, storjene na njeni skupščini dne 19. novembra 1918 s prošnjo, da naj se uveljavijo.
1. Ostanejo naj v veljavi odredbe bivše c. kr. avstrijske vlade glede na pokojnine deN. lavstvu tobačnega erarja. Pokojnine, za katere gre, so itak malenkostne in je nujno potrebno, da se preurede v tem zmislu, da bodo dobivali delavci in delavke po 30 letni delovni dobi popolno doseženo plačo kot pokojnino izplačano. V tem zmislu naj se tudi izpremeni razpredelnica in predpisi o pokojninah delavstva c. kr. tobačnega erarja. Dobrot, ki bodo
v zvezi /. izpremenjenimi določili o pokojninah tobačnemu delavstvu, naj bodo v popolni meri deležni tudi upokojeni tobačni delavci in delavke.
2. Bivša uprava c. kr. tobačne režije je obljubila, da bodo plače našemu delavstvu v letu 1916. trajno regulirane. Vojska je to namero preprečila. Prosimo, da se urede naše plače tako, da bodo odgovarjale dejanskim razmeram cen, ki so potrebne, da se delavstvo proživi, oblači, stanuje in da si more kaj za starost prihrftniti. To je tem potrebnejše, ker je zaradi vojske ravno tobačno delavstvo strašno trpelo in se j<? zdravstveno stanje vsled stradanja tako poslabšalo, da znaša razmerje bolezni 8 odstotkov, medtem ko je znašalo pred vojsko v najslabših slučajih tri odstotke. Strogi avstrijski predpisi z ozirom na nadzorstvo obolelega delavstva naj se omi-16 in izpelje naj se načelo, da bodo izvajali kontrolo obolelih delavcev le zdravniki in ne
lajiki, kar goji le denuncijantslvo. Prosimo tudi, naj se prekličejo vse odredbe stare biro-kratične Avstrije o predpisovanju zdravil, ki naj se prepušča popolnoma svobodno zdravnikom.	^
V	utemeljitev naše zahteve po regulaciji plač navajamo okolnost, da je bila .uvrščena ljubljanska tobačna tvornica v stari Avstriji v nižji plačilni razred, kakor nemške tvornice v mestih z enakim številom prebivalstva.,
Ker je ljubljansko tobačno delavstvo' po vojski toliko trpelo, prosimo, da se vračunavajo vojna leta v pokojnine dvojno.
3.	Avstrijska tobačna uprava ni sprejemala leta in leta delavk v našo tvornico. V Ljubljani, kjer ni razvite industrije, se to pozna posebno pri delavstvu, ker delavske hčere ne dobe dela in če ga dobe, tlačijo delavske plače, ki v naših krajini itak izdaleka ne odgovarjajo in niso odgovarjale dejanskim življenjskim razmeram. Posledica:	proletarizi-
ranje se razvija v najhujši pavperizem z vsemi njegovimi posledicami. Jt-Tosimo: V ljubljansko tobačno tvornico naj se prično zopef sprejemali delavke po načelu, da gre prednost otrokom tobačnega delavstva.
. 4. Delovni red naj se preosnuje po modernih socialnih načelih tako, da pridejo do veljavo tudi zastopniki, oziroma zaupniki delavstva. Spremene naj se tudi določila o zastopstvu delavstva v bolniški blagajni, ker je socialno krivično, da nima tobačno delavstvo v odboru dveh tretjin zastopstva in ker ne pozna statut naše bolniške blagajne razsodišča, ki jih imajo n. pr. po postavi okrajne bolniške blagajne.
Opozarjamo na nujno potrebo, da se uvede pri nezgodnem delavskem zavodu pro-porčni način volitev in da dobi delavstvo v tem zavodu , tako v odborih, kakor v razsodiščih, večino. Preosnova štatuta o bolniškem zavarovanju se lahko izvede po stari avstrijski postavi odredbenim potom.
t>. "Nadzorovalnemu osobju naj se prepove, da plaši delavstvo z vznemirljivimi govoricami, kakor se je to godilo zadnje dni.
7. Delavnice naj se tako kurijo, da delavstvo n * bo trpelo mraza.
8. Delavska doba naj se določi na 8 ur dnevno. Delo trajaj od pol 8. do 12. ure opoldne in popoldne poleti od pol 2. do 5., pozimi pa od 1. do pol 5. ure popoldne.
9. Sobota ostani i naprej dela prosti dan.
10. Za vožnjo na železnicah naj se prizna delavstvu tobačnega erarja polovična vožnja v III. razredu.
11. Urede naj se plače delavstvu tako, da odpade akordno delo. Draginjske doklade, ki jih je izplačevala bivša avstrijska vlada, naj se izplačujejo dalje. Ostanejo naj sedanje starostne doklade.
12. Plačani dopusti naj se ohranijo, in sicer naj trajajo do 201etne službene dobe en teden, po 201etni službeni dobi pa 14 dni.
13. Premog naj dobi tobačno delavstvo nna logno železničarjem.
14. Pri razdeljevanju reči v naturalijali naj se te razdeljujejo vsem enako in naj se ne izvzemajo samice, kakor v stari Avstriji.
15. Tv,orniška kuhinja naj se izpopolni **iko, da dobi lahko v njej delavstvo popolno hrano. Tvorniško kuhinjo naj vodi in nadzoruje za to po proporčnem načinu izvoljeni delavski odbor.	,
10.	Delavke pri veržinkah prosijo, da se znižaj množina predpisanega dela z ozirom na slab material na 300 komadov dnevno. Dalje zahteva vse delavstvo delovne obleke (predpasnike).
Delavstvo v pripravljalnici prosi, da se premesti glede na plačo v prvo skupino. Pri vržinskem tobaku Sumatra prosijo treblovke, da se naj zniža nekoliko določena množina dela, ker jo zelo težko zmagajo.
SPOMENICA IDRIJSKEGA DELAVSTVA.
Jugoslovanska strokovna zveza je vložila na narodno vlado SHS v Ljubljani sledečo spomenico svoje skupine v Idriji:
Jugoslovanska strokovna zveza
v Ljubljani. Skupina J_. S. Z. v Idriji vlaga tem potom rošnjo idrijskih pisarjev živosreDmega rudni-
a,	katero je imenovana skupina že meseca svečana t. 1. potom državnega poslanca Gostinčarja vložila pri bivšem ministrstvu za javna dela na Dunaju, žalibog je prošnja ostala do danes še nereSena.
Pisaj-ji idrijske rudnika so po večini v delavskem plačilniku. Dosegli so že več kot 20 služoenih let in stoje še vedno v tem plačil-niku in imajo dnevno plačo.
Da se te zastarele m pisarniškemu osobju popolnoma neprimerne razmere odpravijo, obstojajo pri tem rudniku po zaslugi krutega zadržanja bivšega ravnateljstva v osebi birokrata tiilleka v polni veljavi, ni jim bilo dovoljeno mti prositi za zboi]šanfe svojega položaja, meneč Slovenec kot nesposoben in nevreden boljše eksistence, čutili so se pisarji pravi sužnji.
Zato predlagamo, naj se njih želje naslednje urede:
1. Vse pisarje naj se po 3 službenih letih pi-arniške prakse uvrsti kot poduradmke, aii kakor jih bode sedanja jugoslovanska vlada nazivala kot uradnike, neupoštevajoč zastareli avstrijski sistem.
fri-vseh rudniških podjetjih, kjer niso ime-
li	takega zagrizenega nemškega nacijonalca kakor v Idriji, bili so po pisarnah povsod državni nastavljenci s fiksno plačo, le pri idrijskem rudniku, kjer so sami Slovenci pod nemškim birokratizmom, je bilo načelo, držati jih v starem in slabem razmerju.
Pri tem rudniku je že po označenih načelih nastalo mnogo nezasedenih potrebnih pod-uradniških mest. Pri njih prednikih, dokler ni dunajsko ministrstvo in bivše idrijsko rudniško ravnateljstvo začelo po uradih s Slovenci tako nasilno, brezobzirno in škodoželjno postopati, je bilo nastavljenje v večji meri v veljavi, v zadnjem času pa je to razven onih z nemško rudniško šolo popolnoma pdpadlo, dasiravno morajo opravljati ista in vsled vojne še večja dela.
Vsled pomanjkanja paznikov z rudniško šolo se je v sedanji vojni namesto njih nastavilo delavce kot pazniške pomočnike. Ker pa isti niso za obratno vodstvo v pisarniških poslih zadostno vešči, so vsled tega več trpeli starejši že nastavljeni pazniki, poduradniki. Ta mesta naj se izpopolni s pisarji, ki so vešči potrebnega znanja in obratovodstva te stroke.
2. Pri uvrščanju pod točko 1. naj se triletno praksno službovanje všteje 'kot stalno in po službenih letih uvrsti v dotično stopnjo, kamor pristoja, če bi bil po triletnem službovanju nastavljen. Kakor za stalnost, naj se vse službovanje šteje tudi v pokojnino.
3. Napredovanje v višjo stopnjo naj se vrši vsaka tri leta.
4. Vsako leto najmanj 14 dnevni dopust.
Razlogi za to preureditev so posebno:
a) Kot pisarji z dnevno plačo uvrščeni v sedaj veljavnem delavskem plačilniku, morajo opravljati zelo naporna in še odgovorna dela, mnogokrat nadnormalno osemurnega delavnega časa.	\
b) Mnogoletna pisarniška in tudi obratna praksa. Po izjavah nekaterih bivših uradnikov morajo taka dela, ko£ jih morajo opravljati pisarji idrijskega rudnika, pri drugih podjetjih opravljajo izključno tehnični uradniki in poduradniki.
c) Kot pisarniški delavci so se morali radi mnogih zahtev bivšega ravnateljstva mnogokrat in to posebno v pisarniški stroki kosati Z obratnimi pazniki. Neupoštevajoč jlnih razmerje, zahtevalo se je od njih največjoidu-ševno zmožnost.	f	.
d) Kct pisarji v že imenovanem razmerju imajo seveda na la način v slučaju obolelosti tudi navadne delavske bolniške dnine ter morajo svoje v tem času zastalo delo pri povratku v službo zopet spopolniti, kakor da bi v tem času imeli polno plačo.
5. Kakor so obstojala razmerja moških, tako naj tudi v vojni nastavljenih ženskih de-' lavnih pisarniških moči obstojajo. Tudi za te naj se razmere izboljšajo.
a| nastavi naj se jih stalno.
b) Po treb službenih letih naj postanejo oficijantke in vsaka tri leta naj se jih pomakne v višjo stopnjo.
c) Celo službovanje naj se jim šteje v pokojnino.	'
d) Vsakoletni najmanj 10 dnevni dopust.
e) Vsa druga zboljšanja naj jim pnstojajo kakor moškim pisarniškim močem.
Vsi ti-le slučaji opravičujejo, da se njih brezpravno in gmotno stanje nemudoma zbolj-Sh. Vpošteva naj se se predvsem to, kar jim
po njih dosluženih letih pristoja, namreč uradniška, ne pa delavska pokojnina.
Te prošnje pisarjev in pisaric idrijskega živosrebrnega rudnika so jako malenkostne in ponižne v primeri z njihovim trudapolnim in odgovornim delom.
Zato je sveta dolžnost sedanje demokratične in jugoslovanske vlade, da čimpreje v smislu prošenj pisarjev in pisaric tega rudnika njih razmere temeljito uredi in izboljša.
SPOMENICA IDRIJSKIH RUDARJEV.
I.	ODDELEK ZA JAVNA DELA IN OBRT.
A. Delavske razmere.
I. Predstojništvo državnega rudnika v Idriji naj sestoji iz zaupnikov delavstva, pazništva in uradništva.
V	področje tega predstojništva naj spadajo plačilne, disciplinarne in prehranjevalne zadeve.
II. K državnemu rudniku naj se pridruži tudi gozdno in domensko oskrbništvo v Idriji.
lil. Vsi delavci naj dobivajo- brezplačno drva, stavbeni les in listje, kot se je to godilo do leta 1902.
Oženjeni naj dobe po 12 kubičnih metrov drv na leto in samci po 6 kubičnih metrov. Drva naj gozdno oskrbništvo pripravi na rudniško skladišče in od tu naj se iste delavcem izdajajo.
Žito naj se izdaja v izmeri, ki je bila leta 1901. določena in je razvidna iz priloge.
IV. Plače naj se primerno draginji urede. Določile naj bi se le tri plačilne kategorije in sicer:
za delavce do izpolnjenih treh službenih let (vajence), za delavce do izpolnitve petih službenih let (pomočnike), za delavce čez izpolnjenih pet službenih let (mojstre).
Akord se ima vedno določati sporazumno z delavci.
V. Vsako kalendarsko vojno leto naj se šteje za dve službeni leti in siper pri odmeri provizije kakor tudi pri uvrstitvi oziroma povišanju v plačilne razrede.
K tem zahtevam se navajajo sledeči razlogi:
Ad I. Ker so delavci glavni faktor pri rudniku, je potrebno, da se iste pritegne tudi v predstojništvo, kjer jim bo dana prilika, braniti in zastopati svoje pravice zlasti v plačilnih, disciplinarnih in prehranjevalnih zadevah.
Ad II. Do leta 1872. je bilo gozdno in domensko oskrbništvo v Idriji združeno z rudnikom. Zadnji čas pa se je zopet pokazala potreba pridružitve gozdnega oskrbništva k rudniku, ker le na ta način bo rudnik prišel do potrebnega stavbnega in jamskega lesa ter do drv. Kljub temu, da se nahajajo v idrijski okolici veliki državni gozdovi, je bil zadnji čas rudnik neprestano v zadregi za jamski les kakor tudi za drva.
Ad III. Žito in drva so dobivali delavci do leta 1901. brezplačno, pozneje proti plačilu in zadnje leto sploh nič več.
Brezplačno prejemanje žita in drv je stara dokumentarična dokazljiva pravica iarijskih rudarjev.
Ad IV. Sedanje plače ne odgovarjajo dra-ginjskim razmeram. Pri neznosni draginji vseh potrebščin delavstvo ni v stanu s sedanjimi dohodki sebe in družine preživljati, obuvati in oblačiti.
Ad V. V vojnem času se je od delavca v službi veliko več zahtevalo kot v normalnem času. Vsled izrednega napora v službi in slabe ter nezadostne hrane je delavec med tem časom tako opešal, da bo pred časom postal dela nezmožen in primoran stopiti v pokoj, radi česar je potrebno, da se to pri odmerjanju provizije upošteva in enako tudi pri uvrstitvi oziroma povišanju v plačilne razrede.
B.	Izobrazba.
I.	Ljudski šoli naj ostaneta pod oddelkom za javna dela, da Ijpdeta z ozirom na razmere tako uravnani, kakor je potreba, da bodeta dajali podlago za prestop v višje učne zavode, ki že obstojajo ali katerih ustanovitev je v Idriji pričakovati.
Radi enotnosti naj sc šoli zopet združita pod enim vodstvom.
Nadzorovanje ljudske šole v Idriji naj stoji pod nadzorovalnimi oblastmi v Idrifi.
Učiteljstvo naj ostane uvrščeno v uradniške razrede ter temu razmerju odgovarjajoče plačano.
Deški oddelek dobi po možnosti moške učne moči.
Potrebna stalna službena me&ta je izpopolniti z izprašanimi močmi. Pri oddajanju službenih mest je jemati ozir na domačine, ni pa primerno, upoštevati predvsem stan roditeljev.
2. Uospodinjska šola v zvezi z otroškim zabaviščem ostane pod dosedanjim ustrojem ter se po možnosti oboje še razširi.
3. Obrtna nadaljevalna šola ostani v okviru kakor je bila uravnana.
4. Osnuje naj se rudarska šola za izvežba-nje osobja, potrebnega za nadzorovanje dela pri rudnikih in tvormcah, ki so v neposredni zvezi z rudnikom.
5. Rudarska akademija naj se napravi kot najvišji izobraževalni zavod v Jugsolaviji za to stroko, ima naj oba tečaja, rudniški in pa tvbrniški.
6. Ureditev čipkarstva kot domače obrti naj se centralizira za vso Slovenijo v Idriji.
Čipkarski tečaji naj se podajajo s tehnično izobrazbo.
1 ečaju v Idriji naj se za nadarjenejše učenke pridruži tečaj za višjo izobrazbo po vzoru trgovskih tečajev in tečaj za vzgojo usposobljenih čipkarskih učiteljic.
V pospeševanje čipkarstva naj bi oddelek za javna dela in obrt podpiral z gmotnimi sredstvi zadruge, ki bi se bavile s preskrbovanjem delavnega materijala in z razpečavanjem čipkarskih izdelkov ter jih je delavstvo samo ustanovilo v krajih, kjer je čipkarstvo domača obrt.
7. Ker ima Idrija patronat poverjenika oddelka za javna dela, naj se župna cerkev še nadalje poapira po rudniškem ravnateljstvu. Duhovniki naj se kot dušni pastirji skoro izključno rudniških nastavljencev vzdržujejo po oddelku za javna dela. Izenači naj se jih glede plače primerno z rudniškimi uradniki.
8. Za slučaj, da se pridruži tudi gozdno in domensko oskrbništvo v Idriji upravi rudnika, naj se zopet oživi za Slovenijo pred nekaj leti v Idriji sistirana gozdarska šola za vzgojo gozdarjev na posestvih Slovenije, ker je Idrija središče bivših1 eraričnih gozdov.
C.	Posamezne želje.
1. Odpravijo naj se grablje v sredini mesta, ker sp tudi rudniku nevarne. Stavbeni les in drva naj se dovažajo času primerno s poljsko železnico.	>
2. Zgradba delavskih hiš, ki jih je c. kr. državna uprava nameravala, na) se izvrši. V splošnem je želja, naj se gradi mesto velikih delavskih vojašnic, poslopja z manj strankami po vzorcu že zgrajene hiše štev. 87.
3. Za ljudsko izobrazbo naj oddelek za javna dela obnovi gledališče, obstoječe iz časov Marije Terezije.
4. Oddelek za javna dela naj izvrši že za-početi načrt regulacije Nikave.
5. Popravijo naj se vsled vojske poškodovane dovozne ceste do Idrije.
II.	ODDELEK ZA PREHRANO.
Idrija nima nobenih živil lastnega pridelka. Navezana je povsem na uvoz; Za nakazovanje živil naj bo torej merodajno celotno število prebivalstva ter moč skupin.
Glede preskrbe z moko naj se določijo tri skupine:
1- Najtežje delo, rudarji.
2. fežko_ delo, zunanji uslužbenci, obrtniki, posestniki, oskrbovalci družin.
3. Navadno delo.
V Idriij bodi uvedena enotna aprovizacija z več izdajnimi mesti, kakor bo določeval krajevni odbor za prehrano.
< IH. ODDELEK ZA UK IN BOGOČASTJE.
Državna realka ostani popolna.
Drugi učni zavodi:
1. Ljudska šola;
2. Gospodinjska šola z otroškim zabaviščem.
3. Obrtno nadaljevalna šola.
4. Rudarska šola.,
5. Rudarska akademija.
6. Čipkarski tečaj.
Vsi ti učni zavodi so navedeni v spomenici na oddelek za j^vna dela in obrt pod B.
IV. ODDELEK ZA PROMET.
!. Idrija naj sc zveže s svetom z železnico, tako s postajo Sv. Lucija-Tolmin, kakor s postajo Logatec. Pospeši naj se torej zgradba proge Logatec-Črni Vrh, ki je že v delu ter zvezo z Ajdovščinp, Gorico.
Vodne moči omogočujejo električni obrat.
2.	Pošla naj se podržavi.
Varstvo mladine po tovarnah.
Ljubljana, 34. nov. 1918.
Važno vpraanje sedanjega in Se bolj bo-' dočega ('asa je vprašanje uporabe mladine po tovarnah. Sedanji kapitalistični čas je vkoval v verige tudi komaj ljudski šoli odraslo mladino. Zelja kapitalističnega podjetnika po vedno večjem dobičku je šla in gre še tako daleč, da se mu pray nič ne smili in da ne pomišljuje nalagati mlademu fantu ali deklici najtežja pomožna dela. Seveda se vzame mladina v prvi vrsti v delo le za lahka dela, toda izkušnja nas uči, da se to lahko in starosti primarno delo kaj rado spremeni v težko pre-vzdigovanje, prenašanje in vožnjo vsakovrstnega blaga. To je delo, katero bi morali izvrševati le odraščehi pomožni delavci. Štirinajst let stari fant se še postavi s tem, češ, saj tudi jaz zmorem kot drugi, ko mu njegov predpostavljeni odkaže težko delo. Nekaj časa že gre, dela in se trudi, kolikor le moro, a končno le omaga mlado telo; mine ga tudi veselje do dela in nazadnje se mu začne colo upirati. Tedaj se začne zanj pravi križevi pot. Predstojnik ga začne premeščati in poriv iti sem in tja, češ, len je smrkavec, ne ljubi se mu delati in marsikatero bridko urico mora pretrpeti. Koliko pa mora prestati tudi od drugih, mnogokrat trdosrčnih starejših delavcev, k katerimi skupaj dela; sedaj se obregne eden, sedaj drugi, zmerjajo in celo sujejo ga, češ, zakaj si pa prej mogel delati. Ali vse to še ni najhujše. Če vstraja in je zdrav, se že prerine sčasoma do kakšnega stalnega, boljše plačanega dela. Ako pa ne vztraja in zapusti tovarno, predno se je privadil ročnosti kakšnega delq, potem je takorekoč izgubljen, kajti najbolj primerna leta, se kaj naučiti, so minila. Četudi gre potem v drugo tovarno, se mu no godi boljše, je. in ostane malo spoštovan trpin. Ako pa zaide na opolzko pot, in na to žalostno pot jih ž&libog zaide mnogo teh trpinov, potem jih pelje ta pot v ječo in prisilno delavnico ali pa v grob. To vprašanje delavske mladine je boleča rana na našem telesu in bodoči postavodajalni zbor jo bo moral skušati zaceliti. Najbolj primerno hi bilo, ko bi se za dela, ki zahtevajo gotovo ročnost, vpeljala dve, do triletna učna doba. S tem bi za mladoletne delavce bila dana neka varnost, izrabljati mladoletne preko njih moči., Na drugi strani bi z ukom dobili nekako ' podlago v gotovi stroki, v kateri se dalje izobrazijo. Vpeljati pa bi se morale tudi za tovarniško mladino obvezne obrtnonadaljevalne šole. Tudi bi bilo zelo koristno, če bi bili mladoletni delavci pod strogim zdravniškim nadzorstvom. To pa zato, ker le zdravniki morajo vedeti, da je dotično delo za mlado telo škodljivo ali ne. Težka pomožna dela 1)1 se pa mladoletnim morala sploh prepovedati. Jugoslavija bo potrebovala čvrstih in zdravih ljudi, naj se torej vse stori, da ne bo kapitalizem še naprej kvaril naše mladine.
S. K. S. Z.
Našemu naroda — pravo omiko ln prosvetol
Slovenska krščansko socialna zveza objavlja sledeči oklic:
Ono, po čemer so hrepeneli milijoni naših src več kot tisočletje, se je zdaj uresničilo: imamo svojo svobodno, neodvisno, demo-, kratično državo, imamo veliko Jugoslavijo. Težek je bil boj za njo, nismo je dobili brez žrtev. Zato nam je pa tudi nad vse ljuba in draga.
Izpolnila se jo velika oporoka, ki nam jo je zapustil veloumni dr. Krek. On bi zdaj gotovo ne miroval, temveč bi bil šel nemudoma dalje na delo. Da bi bili vredni imena svobodnih državljanov, bi se bil posvetil z ?Vvso vnemo skrbi za pravo kulturno in gospodarsko osamosvojitev našega naroda. Vendar na-
šega Mojzesa ni več! Smo pa še mi, da izvršimo njegove načrte.
Dr. Krek je pričetnik krščansko socialnega dela na Slovenskem, zanesel pa ga jo tudi med brate na jug. Njegoya ustanova je Krščansko socialna Zveza v Ljubljani, ki ima veliko članic po jugoslovanskem ozemlju.
Krščansko socialna Zveza je zdaj na tem, da vstane po težkem vojnem času k novemu življenju, da nadaljuje delo tam, kjer jo je bil prekinil svetovni požar, obenem pa, do izpopolni vse, kar bi bilo nedostatnega v njej, in se preustroji, kakor zahtevata tok in potreba časa; kajti gotovo je, da ne smemo podcenjevati duševnega stremljenja, ki spada k bistvu vsakega družabnega razvoja, nasproti inaterielnim interesom. Mi smo neposredno pred časom, ko bo šlo za velikopotezno kulturno politiko in gorje onim, ki bodo nepripravljeni. Vspredno z- zunanjo enotnostjo naroda, ki smo jo dosegli, moramo utemeljevati in utrjevati vedno globlje tudi dobrino notranje nafodove edinosti in družabne izobrazbe na preizkušenih, pravih načelih. Vsak naš človek mora postati sodelujoč član človeške družbe* in sicer po zmožnostih, ki jih jo sprejel od Boga. Skrbeti mora, da se ne zamudi in ne prezira nikdar in nikjer duh časa, dokler je ta v skladu in soglasju s krščanskimi načeli in z onimi Krekovimi besedami: Kar je v kaki ideji dobrega, je naše, katoliško! Le tako bo zajamčen prenovljeni Zvezi že v programu samem tudi njen obstoj, uspeh in napredek,' in kar se še ne sme pozabiti: ugled in upoštevanje v javnosti. Vsak neutemeljen konservativni in vsako neumevanje časa pa bi bilo Zvezi saino v kvar, istotako vsako pretiravanje.
Socialna zveza stopa torej poživljena na noge in se bo izpopolnjevala tekom časa kar najbolj vsestranski. Njej gre za načela krščanske socialne demokracije, ki jih bo oznanjala vedno in povsod, za ona krščanske kul-, turne izobrazbe. Na polju teh načel jo mogoče kar najširše in najraznovrstnejše delovanje ih gibanje, z nobeno vedo in znanostjo niso v nesoglasju, z naravo in z vsem* stvarstvom so v skladu. Vsakemu pripuščajo in omogočujejo najpopolnejše razvoj individualnosti, nikjer se ne more priti z njimi v upravičen spor; zakaj če bi se to godilo, bi bila načela zmotna in nevredna, da se za nje borimo. Da pa še mnogi tega ne pripoznajo, temu niso kriva naša načela, temveč to, da jih nejasno spoznajo. Mi pa vemo, kdo.je porok za nje: sam Bog nas je prišel osebno na zemljo
o	tem poučit, zato verujemo v resnico, in ta je
—	katoliško načelo! če pa nekateri izmed naših vseeno ne ravnajo tako, so to le suhe vejice na bujnozelenem drevesu. Njihova razumna jasnost je še premajhna, da bi to spoznala, stopili so v omejen krog, zapletli so se v mreže mračnega duha. Te suho vejice pa bodo polomljene in v ogenj vrženo, v kolikor ne odpadejo same.
V	očigled času, ki gotovo ni več daleč pred nami, poživljamo vse članice Krščansko, socialne Zveze, vsa prosvetna in bralna društva, mladeniške in dekliške zveze, Orle, abstinente itd., da začnejo iznova z načelnim dolom, da se poživi vse, kar je malo da ne zamrlo, in kjer je treba, pokliče čisto iznova k življenju. Začnite, kakor morete, samo da začnete, začeti pa morate! Ne odlašajte, čas beži, življenje naših dni je .hitro! Ne pozabite, da zahtevajo vso današnje naprave in zadeve, kakor so: živo politično življenje, tehnika, industrija, znanost^ leposlovje, obrazovalna umetnost, šolski pouk, vpliv časopisja itd., vodne čuječnosti in samopopolnitve, ki se mora na njih delati vedno, če hočemo, da ujde-mo nevarnosti: da obnemoremo na najnižji stopnji družbe. Tega pa gotovo nočemo, zato moramo pridno delati, veliko delati in vztrajno delati!
Osrednja Socialna Zveza v Ljubljani ustanavlja svojo osrednjo pisarno z nalašč za to določenim možem na čelu. Na njo se boste mogli obračati v vseh zadevah in vedno vam bode postreženo. Tja boste pošiljali vse svojo želje in zahteve, obenem pa tudi primerne načrte, da bo skupno delo bolj uspevalo, čim bolj skupno bo naše delo, tem lepši bodo uspehi! Prosimo pa, da izprva nekoliko potrpite, dokler se vsb ne uredi, saj bo to trajalo prav malo časa. O vseh nadaljnjih korakih boste potom časopisja ali celo zasebno obveščeni pravočasno in iste uslužnosti pričakuje tudi Osrednja pisarna od vas.
Važno bi bilo to-Ie: da nam naznanite
začasno stanje društva in odbor, ki mu načeluje če ste poživili društvo nanovo, kdaj in kako, ali če ste ga ustanovili iznova, če še ne, kdaj mislite to storiti; kakšne želje in nasvete ima odbor, kakšne imajo Člani in v čem potrebuje ljudstvo predvsem največ pouka. Vse svoje dopise pa naslovite na naslov: Osrednja pisarna Slovenske Krščanskosocialne Zvoze, Ljubljana, Ljudski dom.
Jugoslovani, Jugoslovanke — na delo, začnimo!	I
S.	K. S. Z.
Razglednice. Na obilna povpraševanja odgovarjamo: Osrednja pisarna S. K. S. Z. ima še v zalogi božične in druge času primerne razglednice — skupino 10 vrst ter narodne kol ek e. Nadalje ima tudi lepe slike rajnega dr. Kreka, izvod po 3 K, ter »Narodne igre« za naše ljudske odre, iztis po 1 K 40 vin. Poštnina se zaračuna vsakemu posebej. Ker je vsled pomanjkanja tvarine zaloga le bolj neznatna, prosimo, da se požuri tisti, ki misli kaj naročiti. Naročila sprejema: Osrednja pisarna S. K. S. Z., Ljubljana, Ljudski dom.
LISTEK.
Guy de Maupassant:
Strah.
Po dinerju1 smo šli na krov. Pred nami je ležala čisto mirno obsežna morska gladina, na katero je sipal bledi mesec svojo bledo svetlobo. Velika ladja se je mirno vozila naprej; velik, gost steber črnega dima se je dvigal proti z zvezdami posutemu nebu, za nami se je kuhalo valovje, ki ga je povzročulo par-nikovo kolo.
Šest ali sedem nas stoji v nemem občudovanju in gleda proti daljnji Afriki, proti kateri plovemo. Poveljnik pušeč svojo smotko stoji pri nas in prične med dinerjem pričeti pogovor nadaljevati: »Da, tisti dan sem se bal! Moja ladja je stala s skalnatim velikanom v svojih črevah, šest ur v najrazburka-nejših valovih. Na srečo nas je zapazil proti večeru nek angleški premogovni parnik, ki nas je vzel na svoj krov.«
K nam pristopi velik mož, zagorelega obraza, resnih potez, mož, kateremu se je poznalo, da je v nepopisnih nevarnostih prepotoval oddaljene, neznane dežele z neopisljivimi nevarnostmi, katerega oči so v svoji globini ohranile še nekaj posebnosti pokrajin, ki jih je videl; mož, ki mora biti srčen, da, velikokrat tudi drzen, in pravi: »Vi, gospod poveljnik, trdite, da Vas je bilo strah, ne verjamem Vam. Motite se o smislu besede in o čuvstvu, ki ste ga občutili. Odločen človek no pozna nobenega strahu, kadar gleda neizogibni nevarnosti v oko. Razburjen je, presenečen, toda strah, to je nekaj drugega.
Komandant® mu je smehljajoč se odgo-govoril: »Smete mi na moj'o vero verjeti, da sem se takrat bal.«
Mož zagorelega obraza mi je odgovoril počasi: »Dovolite mi, da pojasnim. Strah (in najdrznejši možje ga lahko čutijo) je nekaj groznega, pretresljivega, podoben je nepričakovanemu prenehanju duše, strašnemu krču inisli in srca, strah te prešine, kadar se ga spomniš. Takih čustev nimaš, če si srčen, ne pri napadu, ne, če vidiš neizogibljivo smrt, ne pri vseh znanih načinih nevarnosti; čutiš ga le v gotovih, nenavadnih okolnostih, v gotovih tajnih vplivih, to je nekaj kakor reminiscenca3 na fantastično4 grozo iz prejšnjegu
1	Diner: reci dine, glavno kosilo; Francozi kosijo proti večeru.
* Komandant, to jo poveljnik kake trdnjavo, mesta, ladje, vojske. Komandirati je ort francoske besede commandeur, od italijanske komandare, ki izvirati od laiinske commen-dare: komu kaj zaupati, poveriti. Francozi rabijo i/.raz commandeur (izgovori: koman-der) za poveljnika.
a Reminiscenca: od latinskega glagola: reminiscere: spomni se na kaj; torej reminiscenca: na nekaj se spomniti ali misel, ki si jo nevede izposodiš od drugega.
* Fantastičen: nekaj si predstavlja, posebnež, sanja o kaki reči, čudovitež, pustolovec, norec. Fantazus jo bog sanj, brat Morfeja, ki predstavlja ljudem v sanjah prijetne roči.
življenja, človek, ki verjame na duhove in ki si predstavlja, da zagleda ponoči nenavadno prikazen, bo morebiti čutil strah z vsemi njenimi grozotami, ki jih opisati ni mogoče.
Nekoč sem se ob belem dnevu bal; deset let je preteklo. In v zadnji zimi, v neki de-cemberski noči.
In prestal sem marsikatero pustolovstvo, ki me je ogrožalo s smrtjo. Enkrat so me pustili roparji ležati ob cesti, ker so mislili, da so me ubili. Kot upornika so me obsodili na smrt na vešalali; vrgli so me na kitajski obali nekoč raz krov ladje. Vselej sem mislil, da sem izgubljen in sem se udal svoji usodi brez stra-hu, da, skoraj brez obžalovanja.
Strah je nekaj drugega!
Čutil sem ga nekoč v Afriki, dasi je hčerka sovra, solnce jo odpahne splošno, kakor meglo. Gospodje, pomislite, orientalec ne ceni veliko življenja; kmalu je pripravljen na smrt. Noči so tam svitle, brez strahov in duše ne poznajo temnih prikazni, ki nam na severu večkrat, ot.ežkočujejo možgane in srce. Na Orientu poznajo morebiti preplašenost, toda Strahu, groze ne.
Na afriških tleh se mi je to-le zgodilo: Potoval sem po tistih obsežnih puščavah južne od Onargle, pokrajine, ki spada med najpo-sebnejše na svetu. Poznate enakobojen, gladek pesek brezkončnih obali oceana. Predstavljajte si, da se je spremenil ocean sam v pesek, ko je divjal orkan5 po njem. Predstavljajte si nemi vihar nepremičnih valov rumenega peska! Kakor gore so visoki, ti neenaki valovi, divje oblike in gibajo se. Na divje, toda nemo in mirno morje vliva žareče južno solnce svoje neizprosne žarke naravnost. Neprestano moraš plezati po teh peščenih valovih gori in doli, brez miru, brez sence. Konji rezgetajo, do kolen se udirajo, s strašnimi težavami pridejo naprej, da na drugi strani zopet lete doli.
Dva prijatelja sva bila. Sledilo nama jo osem spahijev" in štiri velblodi s svojimi gonjači. Govorili nismo več, toliko smo vsled vročine trpeli, bili smo popolnoma utrujeni in od žeje izsušeni, kakor žareča se puščava. Nenadoma neki mož čudno zakriči; vsi se ustavimo nepremično; presenetil nas je nenavaden fenomen, ki popotnikom v teh izgubljenih pokrajinah ni neznan.
Nekje, blizu nas, toda ni bilrt mogoče spoznati, kje, je bobnal bobnar, tajinstveni bobnar teh puščav; razločno je bobnal, zdaj živahnejše, zdaj tresoče, zdaj slubejd' , prene hal j in pričel iznova svoje strašno bobnanje.
Arabci so prestrašeni strmeli eden v drugega. Eden med njimi je rekel v njihovem je-sdku: Smrt nam je gotova! In v tem trenutku pade moj tovariš, moj prijatelj, moj brat iz naklonjenosti, z glavo navzdol s konja, zadela ga je solnčna kap.
V	bodočih dveh urah, v katerih sem se neprestano trudil, da ga zopet vzbudim v življenje, sem moral neprestano poslušati nerazumljivi strašni šum bobnanja in čutil sem, kako je lezla v moje kosti, spričo ljubljenega mrliča, v tej zgoreli, med štirimi gorečimi gorami zagozdeni peščeru luknji, med tem ko mi je 'prinašal neznani odmev, 200 milj daleč od vsake naselbine, vedno divjejše bobnanje bobnanja.
Tisti dan sem umeval, kaj se pravi poznati grozo ... še bolj sem jo spoznal drugi-pot.«
Komandant prekine govornika:	»Opro-
stite gospod, toda bobnar? Kaj je bilo to?«
Popotnik mu odgovori: »Ne vem. Nihče no ve. Vodniki karavan,' katere tak šum večkrat preseneti, pripisujejo šum splošno okrepljenemu, večkrat ponavljanemu odmevu, da valovanje peščenih gričev, ki jih vodi veter s seboj, vrže na grm suhega zelišča. Fenomen so namreč opazili' vedno le v bližini malih rastlin, ki jih je vročina posušila kakor pergament.
Bobnar bi bil torej le nekak odmev večkratnih odmetov, toda to sem slišal šele pozneje.
Zdaj Vam hočem povedati svoj drugi doživljaj.
3	Orkan, to je močan vihar.
" Spabi, to je turški jezdec. Francozi so ustanovili tudi v Alžiru, svoji naselbini, oddelek spahijev, v katerem služijo večinoma domačini. Pravijo jim tudi chasseurs d Afri-que.
Zgodil so mi je lani pozimi v nekem gozdu v severni Franciji. Tisti dan se je stemnilo dve uri prej, kakor prejšnji dan, tako temno je bilo nebo.
Jugoslavija in ženstvo.
(Konec.)
Velevažna naloga čaka ženstvo v socialni zakonodaji. Zahtevati bo treba, da se bodo v socialno zavarovanje pritegnile prav vse ženske; ravno tako v bolniško zavarovanje; nikogar ne sme biti, ki bi na starost ali v bolezni bil brez pomoči ali odvisen zgolj od usmiljenja. Razširiti in izpopolniti treba varstvo za delavke; posebno noseče in doječe matere morajo dobiti tisto nego in varstvo, ki jim po naravi in pravici gre.
S socialnim zavarovanjem bi se morda, dalo združiti zavarovanje za doto — za ženske in moške. Koliko zakoncev se takoj izpočetka, ko si ustanove lasten dom, zadolži za leta in leta. Dolgovi vplivajo demoralizujoče, jemljejo pogum m veselje do dela. Ljudje si mislijo: saj itak ne zmagam, pa delajo vedno nove dolgove, izgube ponos in tankovestnost.. 'laki ljudje postanejo lahek plen raznih političnih klik, ker upajo na gmotno pomoč. — Mnogi in mnogi pa zopet predolgo odlašajo z ženitvijo, ker jim nedostaje denarja za nabavo potrebnega pohištva in drugih gospodinjskih potrebščin, mnogi ženitev iz tega razloga sploh opu-ste. Treba bi bilo torej poskrbeti, da bi vsak človek do 24. leta nahranil toliko, da si bo mogel ustanoviti stanu primerno lastno gospodinjstvo. Kdor se ne bi poročil, naj bi dohil zavarovano vsoto istotako izplačano. Gotovo no vselej vsakemu prav prišla. — V socijaln^, zakonodajo spada tudi skrb za primerna stanovanja. Zdravje in nravnost ljudstva sta v veliki meri odvisna od tega. — Dalje bo treba primerno urediti skrb za reveže in sirote, skrb za zapuščeno mladino, posebno žensko. Država vsega tega zaenkrat sama ne bo zmogla in bo morala . marsikaj izvršiti dobrodelnost; vendar naj se državno socialno skrbstvo takoj Izpočetka postavi na čim širši temelj in obseže kolikor mogoče vse potrebne.
Potem bo treba v jugoslovanski domovini temeljito urediti šolstvo. Ze ljudska šola mora začeti otroke pripravljati na pridobitni poklic, na življenje. '
Za deklice bo treba na vse zgodaj uvesti pouk v gospodinjstvu; za vajenko nadaljevalne šole, kjer morajo biti zopet gospodinjski predmeti takoj za strokovnimi. Med drugim mora gospodinjski podk vzbujati zmisel za dsl.ojno opremo stanovanja. Snaga in pametna udobnost v stanovanju sta izpričevalo narodne kulture.
Jugoslavija si bo morala izdelati tudi lastno civilno in kazensko pravo, dedinsko pravo itd. Tudi tu bi morale na vsak način sodelovati tudi ženske ljudske zastopnice. Zahtevati moramo brezpogojno, da se v vseh zakonih smatra ženska kot polnopraven državljan. Če nam zakon nalaga enako dolžnosti
—	n. pr. v davkih in kaznih —, naj nam prizna tudi enake pravice. Če moram sama skrbeti za svojo eksistenco, odklanjam tudi sicer vsako varuštvo, 'pa tudi vsako zapostavljanje. Kazenski zakonik morabiti poslej docela nepristranski — brez potuhe na katerokoli stran. Moški mora biti v polni meri Odgovoren za vse posledice svojega dejanja tudi tedaj, kadar gre za dolžnosti do nezakonske matere in nezakonskega otroka. Ravnotako mora v slučaju detomora priti pred sodišče tudi zapeljivec. Potem se bodo vedeli moški pač malo bolj brzdati nego doslej.
Zahtevamo torej v zakonu na coli črti polno pravičnost nasproti ženski, zahtevamo polnopravnost.
Da se pa moški ne bodo sklicevali na svojo vojaško dolžnost, ki bo pa poslej, tako upamo, itak skrajno omejena, pa, naj se uvede za Ženske enoletna ali polletna socialna služba, služba v raznih socialnih zavodih in napravah. To bo za ženske izborna šola, socialnemu skrbstvu pa • v veliko korist, saj povsod primanjkuje delovnih moči.
Zenske moramo dalje zahtevati, da v vseh slučajih, kjer je ženska ali tožitoljica ali zatoženka, sorazsoja tudi ženska. Zahtevamo sodnice, zahtevamo pa tudi žensko odvetnico. Kako težko stajišče ima ženska, kadar išče
pri moškem pravnega varstva proti moškemu, koliko moških zločinov nasproti ženski ostane zato nekaznovanih!
Sedaj, ko si narodi s strahovitimi žrtvami in napori odkupljujejo novo dobo, dobo pravičnosti' vseh nasproti vsem, se mora odpraviti tudi vsa krivica, vse zatiranje, katero je doslej trpelo ženstvo. Me ženske, me Slovenke. me Jugoslovanke slovesno izjavljamo, da smo pripravljene posvetiti svoji domovini vso svoje moči, da ji hočemo zvesto služiti do zadnjega diha. Od nje pa pričakujemo, da nas bo priznala kot svoje prave, polnopravne hčere.
Italijani na jugoslovanskih tleh.
19. novembra 1918.
Čudili sc bodete, ako Vain zatrdim, da se zadeve v naši ljubi Gorici vrše m sučejo prav ugodno. Gotovo imate od drugih naših ljudi poročila, kako nas laška okupacijska armada stiska, zatira, dere in preganja. Napravite si sodbo sami!
Laška armada je prevzela vso javno upravo na Goriškem v svoje roke. Razpustila je uzurpatorični »Ooverno provisorio«, naš »Narodni svet« in deželni odbor (ker je pol slovenski). Za župana v Gorici jc imenovala nekdanjega župana Bombiga, za deželnega ko-misaria dr. iJettarma, na čelo državnim uradom se je postavil general cavaliere Kodino kot civilni komisar. V soboto, 16. t. m. je sklical kot tak vse uradništvo glavarstva gori-škega in se mu predstavil. Imel je zelo pohleven nagovor. O Italiji ni govoril. Izrazil je željo, da mu uradništvo pomaga pri njegovi nalogi, ki ni druga ko skrb za dobrobit po vojni tako prizadetega prebivalstva. '1 emu prebivalstvu treba pomagati v vsakem pogledu, dobi naj tudi-nadalje vojaško in begunsko podporo. Trikrat je ponovil poziv, naj uradništvo posluje pravično in sicer tako pravično, da ne bo imel povoda pritoževati se ne Italijan ne Slovenec. Obljubil je, da se treba izogniti vsem morebitnim sporom, zato bo dal sneli z vseh zasebnih poslopij vse slovenske in italijanske zastave in znake in sicer do ponedeljka, dne 18. t. m.
Slovenske zastave so res morale izginiti že 17. t. m., italijanske so ostale. Vrh tega so začeli s silo snemati slovenske napise raz hiš in prodajalnic.
Skladišča živil, namenjena prehrani dežele, izginjajo; tudi taka skladišča, ki jih je založila prejšnja vlada v znani »obilni« meri za bedno prebivalstvo, porabljajo Italijani zase. Tako so izginili trije vagoni sladkorja, namenjeni prebivalstvu goriškega okraja, večinoma vrnivšim se beguncem, tako se izgubljajo zadnji ostanki, ki jih stradajoče naše ljudstvo ni moglo pričakati.
In kaj so prinesli Italijani s seboj? En armadni zbor jin je na Goriškem, a brez živil, le zrnato kavo in prepečenec imajo. Opu-stošena naša polia in vrtovi govore o laškem izobilju, izginja korenje, repica, zelje in br-zota...
Goriški deželi grozi lakota, ako ne pride izredna pomoč nemudoma, zakaj po celi okraji, ki nimajo prav nič živil, so že izstradani, zdaj si kuhajo zadnje krompirčke in repišče. Moke nič, masti nič, mleka nič, jajec nič, mesa nič! V tem položaju je kanalska, banjška planota, Brda, ves zapadni Kras in večinoma vsa goriška okolica, okroglo 100.000 ljudi, seve samih Slovencev!
Danes so izvršili »rešitelji« novo nasilje. Uvedli so svojim liram kurz: 40 laških cente-simov naj velja krona. Torej 2 liri za pet kron, dočim je kurz v Švici 2 liri 3 krone. Pri vsaki liri nas oropajo za eno krono!
Tudi goriškim domačim Italijanom se odpirajo oči, kolnejo že na glas in voščijo svojim »rešiteljem« skorajšnjo vrnitev v blaženo domovino.
Naši ljudje so seveda potrti, obupani, žalostni, jezni, sploh slabo razpoloženi, saj imajo posebno gorko in občutno srce. Nam pa se zde vsa ta laška nasilja in sitnosti goriških magistratovcev prav na mestu in povsem v redu, zakaj s tem vstvarjajo in vzdržujejo pravo 'razpoloženje za Jugoslavijo med našim narodom, da celo med Furlani. Prihajajo namreč
t ir Furlanije resni, uvaževanja vredni glasovi, da furlansko ljudstvo nikakor noče pod Italijo, marveč pride rajši v Jugoslavijo.
Zato sem izoočetka trdil, da se naše stvari razvijajo ugodno. Čim hujši pritisk, tem izdatnejši odpor! Toda ubogi naši ljudje!
So sicer malodušn^ži med nami, a zelo redki. Velika večina upa in pričakuje trdno, da vsiljivce odnese noč in da nam mirovna konferenca prinese veketrajno osvoboditev izpod tujčevih jarmov in da se biser naše domovine, Goriška, za vedno spoji z Jugoslavijo. To odrešitev tudi pošteno zasluži jnaša Goriška, ki je toliko stoletij zvesto varovala narodno mejo in ki ie v tej strašni vojski tako neznansko trpela. Pravičnost, ki ni umrla, gotovo nakloni tej tako preizkušeni, iz tisoč ran krvaveči deželi, dan posebnega veselia. dan vstajenja in osvobojcnja!	DR	AR.
Iz Idrije, 23. novembra.
Naši Italijani se pritožujejo, da jih Idrijčani nimajo radi, da jih ne pozdrav ja 1 > ulici častnikom ne izkazu)eio primerne časti celo godbe, ki jim vsak dan po kosilu P« cerkvi na velikem trgu igra, ne maraio P°,-	•
Godi se jim prav, naši sosedie so s i5Y01{”VP?' •stopanjem izgubili naše simpatije. Na) s le nekaj vzrokov. Prvič so razvili na r " škem gradu le svojo zastavo, našo so o -nili in vendar ni nikjer določeno, da bi bila Idrija že italijanska. Drugič so postavili«:eno za našo krono 40 centezimov, med teni ko smo bili obveščeni, da velja lira 1 krono 46 vin., torej nas pri eni lin pritisneio za 33 cen-, tezimov. Tretjič so nam zaprli pcio na slovensko stran, da ne dobimo me živil a od druge strani nam lih Italnam ne preskrbe. Naša Idrija je obrtniisko mesto-, kater?^n°nrebi skoraj nič ne pridela za prehrano 6000 prebivalcev v tesnem kotlu. Treba [e torei vse le od daleč pripeljati, doseda] )e bilo zelo pičlo z živili, sedaj ie pa še hujše, ko so nam ceste zanrli. Lačen človek pa vendar ne bo poliub-lial roke, katera ga nepotrebno^ tepe s šibo. Konečno ie militarizem kriv mržnje do naših novih prebivalcev. Drugod_ so se_ ga iznebili, velikanske države je on uničil, a Italijan sc ga Se krčevito drži. Le pogleimo! Iz naših hribov pridejo po zdravnika v Idrijo. Ko bi ne bila sila in nevarna bolezen, bi ga gotovo tako daleč ne klicali. A bolnik je bil pol ure daleč na oni strani demarkacijske črte, zato treba imeti dovoljenje, da ga vojaška straža pusti čez črto. A zdravniku ne dajo dovoljenja. Uteme-liujejo svoj non permesso »v tej vojski ie padlo na tisoče moških najlepše starosti brez zdravniške pomoči, kai to če stara ženska tudi umrje brez zdravnika « — Za dan vednega češčenja dne 24. t. m. v Žireh so prosili našega dekana, da bi nrevzel govor in drugo. Obljubil je, a sedaj, ko vidi. da zdravnika ne puste iz Idrije, hiti si preskrbeti dovoljenje. Naprosi adiutanta, ki stanuje v župnišču, obljubi, a se cel dan ne prikaže, dekan <*re sam h generalu, a,ta mu reče, naj se le oglasi v pisarni kara-binerjev. Gre tia, a mu stotnik pove, da ni mogoče. Višja komanda armade strogo prepoveduje. vendar pa lahko poveljujoči general diviziioner, ki stanuje v gradu, da izjemno dovoltenje. Ob 5. uri popoldne se lahko govori ž njim. Točno ob 5. uri popoldne se v predsobi zglasi dekan in odda vizitko, da ga naznanijo diviztionarju. Rfče se mu, da so ravnokar vsi trije generali pri posvetovanju v sobi, potem že pride on na vrsto. A oni za-ouste diviziionarja, prideio zopet drugi, polkovniki, majorji, celo stotniki do njega, nese se mu kava, zapusti sobo, a za dekana, ki čaka na trrzlom hodniku in na prepihu, se noben ne /meni. Ko že eno uro tako čaka, gre zopet do ordonance in pravi: Poveite diviziionarju, da nisem iaz forse un prete simplice italiano, temveč dekan monsignor, ki je v isti vrsti kakor («<»neral in se mu izkazuje ista čast, kakor brigadirju. To je nnmagalo. Čez tri minute je ml spreiot, sicer linbez.nivo, a kazalo se je na ukaz v’?ie komande, ki orepoveduie taka po-
*	j L^ar se Premislil, če količkai mogo-c. dobi pa pismen odgovor drugi dan. — 'r1"1; “•"'n. petek, čaka odgovora, a ga le ni.
4.	un popoldne ftre v pisarno povprašat,
■j v Pr'1! ni nič, v drugi se mu pove, da je od-v°r že sestavljen, n ne še oodoisan od tfe-nerala-divizijonerja. Ali bo dovoljeno? vpraša
dekan majorja. Žalibog ne. — »A mi vsaj dovolite, da v Žiri brzojavim, da me ne bo.« — Je zveza pretrgana. Morda čez Gorico, čez Švico naokoli bi bilo mogoče, a brzojav dojde šele čez par dni v Žiri, ko je že vse končano. Major skomigne z ramami, češ, druge pomoči ni. »Pri nas ie bil tudi v vojnem ozemlju duhovnik ir. zdravnik vedno prost, naj je tudi vojska divjala, trpečemu človeku se je vedno hotelo pomagati, sedaj je vojna končana, bi vendar pričakovali še večje prostosti.« — Saj je to stanie le začasno, saj se kmalu stalno uredi. — Saj ravno to je žalostno, da je tako strogo celo v prehajalni dobi. Pri nas v Idriji se vsaka reč naglo zve. Pravijo, da gre novica tako hitro, kakor bi jo razbnbnal, v eni uri zna vsa Idrija, kaj se je zgodilo, tako tudi to postopanje najtram zdravnikom in duhovnikom.
Realka je začela v četrtek šolo, imela ta dan še slavnost v svoii telovadnici, a drutJi dan so io že zasedli, ko so v njej nastanili MO vojakov. Ljudske šole so vse zasedli. Polovico imaio vojaki, drugo polovico sanitetni oddelek. Rad ima dijak počitnice, a sedaj so se jih že naveličali, prav radi bi pohajali šo-
lo.	a naš ljubeznivi sosed nam brani. — In s takim postopanjem si želi pridobiti simpatije Idriičanov? Šior, no! — Na mestni hiši je danes Z'*r>lapolala italijanska zastava! Kar smo z_ orožjem priborili, ostane naše, pravi Lah. Torei živo srebro iz Idriie, vipavsko vino in milii^rdp vredni notranjski rfozdovj Italijanom? In kai ostane za Jugoslaviio? Če temu oritrdi enterta. potem nai zve. da bi to bil •fiiil mir. še boli gnil nego je bil brest-litovski. ^drežeio nas od morja, pobero in odstrižeio življenja zmožne kraie. tako privezani in oslab-lieni ter obdani z nebroinimi meiami — to bodi bodočnost proste Jur»oslaviie!
Ravnokar izvem, kako krfto postopaio Italiianj v Zavraru. Žunniku J. Miklavcu. ki ie prosil oovelmika, naj mu ■>'rneio vojaki dra-f?oecno stvar, koio so mu ukradli, so prostodušno zavrnili, da ga obesijo, ako ne umolkne.
Izjava Slovencev v tržaškem občinskem svetu.
Trst, 25. nov. (K. 11.) Uradno se poroča: Mestna delegacija je imela svojo drugo sejo 23. nov. 1918. pod predsedstvom župana dr. Valerija in v navzočnosti 15 članov. Zastopnik Slovencev, mestni svetnik dr. Slavik, je podal naslednjo izjavo: »Pridržujoč si za prvo sejo občinskega sveta, katere se udeležimo, načelno izjavo, ki naj izčrpno precizira stališče slovenskega kluba napram okupaciji in drugim vprašanjem, izjavljam za sedaj: Vpostavitev občinskega sveta in delegacije se smatra za začasen ukrep, ukrenjen po zasedniku v zmi-slu njegovih nalog izvirajočih iz mednarodnega prava, da sc obnovi javno življenje in torej tudi javna uprava. S temi pridržki bomo sodelovali tu kakor smo sodelovali v Odbom za javni blagor nekvarno za naše aspiracije in prepuščajoč končnoveljavno ureditev edino le mirovnemu kongresu. Nočemo spora, pač pa nrosimo. da se nam omogoči sodelovanje.«
—	Dr. Ara, laški libralec, io izjavil, da italijanska narodna stranka in vse meščanstvo ter po njem tudi delegacija smatra pripadnost Trsta k Italiji za končnoveljaven in neraz-pravljiv dogodek o čigar resolutivnem zna* čaju se ne morejo pripuščati ne pridržki, ne podmene, za zgodovinski čin, ki odgovarja najvišjim aspiracijam ljudstva teli pokrajin-Mestna delegacija potemtakem, sprejemajoč z radostjo sodelovanje obeh slovenskih članov, ne more v teh ozirih vzeti na znanje njunih ničevih pridržkov. — Župan je izjavil, da so v polni meri strinja z izvajanji dr. Are. Delegacija je nato soglnsno sklenila:	»Delegacila,
znslišavši pregledno poročilo mestnega magistrata o poslovanju občine od časa razpustitve občinskega sveta, ukrenjene no avstriiski vladi 23. majnika. 1915 do 30 oktobra 1918, upoštevajoč gotove težke posledice in proseč župana. da. odredi podrobno pismeno poročilo delegaciji sklene preiskavo, ki naj jo izvede 5 članov, katere določi župan, da se s tem večjo strogostjo, s sodelovanjem občinskih funkcijonarjev In izvdencev ugotove dejstva in odgovornost.«
Italijani na Opčinah.
Trst, 24. nov. (K. u.) Italijansko vojaško štacijsko poveljništvo na Opčinah pri Trstu je 21. t. m. tamoSnjemu vaškemu načelniku poslalo dopis, v katerem zahteva, naj mu javi,
ali se na Opčinah nr nahajajo »dame Rdečega križa, soproge in rodbino častnikov, uradnice in prostitutke bivše avstroogrske armade«, ki niso rojene na Opčinah ali niso tam že pred vojna imele domovinske pravice. Vse te osebe da moraio tekom 24 ur zapustiti kraj. Vaški načelnik jo odklonil, iskati in ovajati take osebe.
Italijansko uradno poročilo o okupaciji.
Trst,. 24. nov. (Iv. u.) Rimska »Agenzia Stefani« objavlja kratko vest od 20 t. m. o okupaciji slovenskih krajev po italijanskih četah in meni med drugim: Včeraj so-italijanske čete v zmislu pogodbo, sklenjene v Villi Gusti (pogodba premirja), povsod dosegle demarkacijsko črto Prebivalstvo jih je povsod sprejelo z živim zadovoljstvom in odu-ševljcnjem kot prinašalke dobrobita in miru.
Italijani v Dalmaciji.
Šibenik, 21. novembra. Danes popoldne je prispela semkaj francoska jahta »Elena«. Člani krajevnega odbora so pozdravili poveljnika, fregatnega častnika Dumesniloma in ga nato poučili o zadniih dogodkih. Italijani so danes rekvirirali poslopje, kjer je imel svoj sedež odbor »Narodnega veča«.' Nadalje so rekvirirali privatno stanovanje poslanca Dulibi-ča in mu naznanili, da si mora do jutri zvečer najti drugo stanovanje. Podadmiral Milo ie pozval k sebi kapitane kratke paroplovbe in jim naročil, naj prično voziti med otoki in prisežejo italijanskemu kralju zvestobo. Kapitani so to zahtevo odbili in izjavili, da pod italijanskim kraljem nočejo služiti.
Pag, 21. novembra. Semkaj jc prišlo 150 italijanskih voiakov, prihodnje dni jih pa pride še 200. Ljudstvo je nad postopanjem Italijanov zelo ogorčeno in ker so jim rekvirirali vsa živila.
Iz šturii.
Na zvoniku v Šturijah imajo Italijani napravljeno brezžično brzojavno postajo. Obnašajo se prav oblastno. V Ajdovščini in Šturijali je nad 15 vojnih kuratov. Izjavljajo, da spadajo sedaj vsi kraji pod goriško nadškofijo, glede goriškoga nadškofa pa izjavljajo, da ga boefo odstavili. Moške, ki niso zbežali, internirajo, pri ženskah pa pobirajo podpise za Italijo. Tako razumejo Italijani plebiscit. Mrvo in seno so rekvirirali, tako da naši ljudje nimajo nobene krme za živino. Živina poginja lakote. Preko Cola—Hrušice vozijo Italijani artiljerijo v Logatec. Ljudje so vsled postopanja Italijanov naravnost obupani.
Nova vlada in prehranjevalno vprašanje.
Stara Avstrija se je zrušila, z njp vred sc jc pa zrušila več ali manj tudi njena prehranjevalna politika. Nova vlada pa ne more vtemu kaj in ne ,more ustvariti v enem dnevu tega, kar se je prej zidalo tekom štirih let. Zato danes tudi v prehranjevalnem vprašanju vlada nered. Odpovedala je pred vsem in v prvi vrsti Vojna zveza, ki ne dobavlja nobenega blaga več in delavstvo, ki je bilo tam včlanieno, je otrok brci. očeta. Ker bo torej nova Narodna vlada morala to vprašanje na novo reševali, si dovoljujemo opozoriti na hibe dosedanjega prehranjevanja. Ta ^bjtba je bila pred vsem neenaka razde!itev~in neenotnost zaradi raznih aprovizacii. Tu ie bila občinska aprovizacija, pole# nje Vojna zveza, peleg te zopet železničarska aprovizacija deželnega odbora, raznih tovarn itd. Posledica tega je bila, da so nekateri lahko dobili z zvijačo pri večih, drugi, ki niso bili v takem srečnem polo-
žaju, so pa umirali gladu. Potem so vedne pritožbe, ko je ena aprovizacija dobila prej blago kot druga, ali ga druga sploh ni dobila in so se zapostavljeni opravičeno vpraševali, če niso tudi oni ljudie, ki potrebujejo hrane. Aprovizacija so tudi trgovale med seboj in blago dražile. Blago je najprej šlo iz ene roke »puna;ske centrale« v drugo roko »Kranjsko aproviza-cijsko družbo«, od tam v tretjo »Vojno zvezo«, od tam v četrto »Konzum« ali tovarno in šele kot peti člen je prišel na vrsto konzuroent. Ni čuda torej, da je bilo blago drago. Pri vsakem teh petih einitc-ljey je bila pa tudi dana možnost pristranosti, špekulacije in sebičnosti. Vse to je moral plačati seve konzument. Zato je naše mnenje, ?a naj se vse te posebne apro vizacije odpravijo ter ustanovi za celo Slovenijo enotna aorovizacija, ki bo razdeljena na cbčine. Sicer pa upamo, da sc bodo razmere v kratkem toliko uredile, da bodo odveč vse aprovizacije in bo mo-g?l zavladati zopet princip proste trgovine.
Premoa.
(Konec.)
Poraba premoga.
Mnogo bolj težko je vprašanje, v kakem razmerju stoji produkcija z domačo potrebo. Ali zadostuje množina, katero pridelamo, našim potrebam oziroma ali nam še preostaja? S pomočjo uradne statistike ni mogoče tega kon-statirati, ker se ne vodijo nikaki prebledi o tem, k bilko posamezna krono-vina producira in porabi. Treba j«; tedaj poseči po drugih statističnih pripomočkih.
V	celi Avstriji se je porabilo letno okroglo 4-40 miljonov a premoga (rjavega in črnega), torej bi priš-lo na posamezno osebo povprečno 15 q. V Slovenski deželi bi porabili po tem ključu približno 16.8 p premoga. Pri nas pa se porabi manj premoga kalkor povprečno v celi Avstriji. Nimamo težke železne industrije in tudi druge industrijske panoge so pri nas manj razvite kakor n. pr. na Češkem, Nižje Avstrijskem itd. ,Na Angleškem in v Nemčiji se porabi približno ena tretjina vsega premoga v podjetjih za železo. Pri nas gredo pa le neznatne množine v to svrho. V drugih deželah se kuri ne-le v mestu, ampak tudi po deželi vsaj deloma s premogom, med tem ko se rabi za kurivo, posebno na Kranjskem, skoro izključno les. Gotovo je, da porabijo Češka, Moravska, Šleziia ter Nižje Avstrija sorazmerno s številom prebivalstva več premoga nego Slovenke dežele. Na drugi strani pa je treba vpoštevati, da so posebno Galicija, Bukovina ter Dalmacija daleč za nami. Ako se vse okoliščine pretehtajo, se lahko reče, da se porabi pri nas za vsako osebo okroglo 10 p na leto. Slovenska dežela je porabila torej letno približno 11.2 milj. a premoga. Ker pa produciramo 18,810.000 a, nam ostane za izvoz približno 7.6 miljonov meter-skih stotov. Vkljub temu pa ni mogoče trditi, da ne bi bilo treba uvažati niika-kega premoga iz tujine. Kakor že omenjeno, je naš premog nove geološke formacije, zato je njegova kurilna moč
razmeroma majhna. V nekaterih industrijskih panogah, kakoi' v plinarnah, pri železni industriji, parobrodstvu itd. se rabi edino le dober črni premog. Tako kvalitetno kurivo bode treba i nadalje uvažati, vendar razmeroma v majhnih množinah tako, da se ne zmanjša znatno naš saldo-izvoz.
Pred vojsko je stal meterski stot premoga 120 do 130 vin., le oni v Kar-panu se je prodajal po 180 vin. Leta 1913. smo tedaj producirali premoga (brez Istre) v vrednosti okroglih 23.5 milj. kron ter doma porabili za 14 milj. kron (po povprečni ceni 125 vin. za met. stot). 'Z izvozom (7.6 milj. q) smo dobili iz tujine okroglo 9.5 mlij. kron.
Produkcijske razmere so se tekom vojske še precej izpremenile. Vsled pomanjkanja delavskih moči ter materiala so se dobre žile kolikor možno izkoriščale, med tem ko so se slabe zanemarjale. Treba bo mnogo dela, predno se popravijo škode, ki so vsled tega nastale.
Naša dežela krije velike množine rjavega premoga, ki sicer ni prve vrste ter se ne more nikakor primerjati s premogom iz Cardiffa na Angleškem, vendar je njegova kvaliteta kolikor toliko povoljna. Razen že znanih premogovnikov smemo upati, da se bodo zasledila v prihodnosti še nove žile. Pred kratkim se je začel kopati na Vrhniki jako dober premog, ki ima baje 8000 kalorij, med tem ko ima ves drugi premog na Slovenskem samo 4000 do 5000. Govori se, da so na Vrhniki močne in bogate žile. ___________________________
Živosrebrna ruda in živo srebro.
V	znanem rudniku v Idriji se koplje dragocena živosrebrna ruda. Pogrešamo sicer najpotrebnejše rude, zato pa na mje priroda privrgla to liuksu-riozno blago. Zdi se, kakor da bi se obdarilo priprostega človeka z zlatnino mesto s kruhom in obleko. Vsled tega je ostal ta rudnik tuj slovenskemu življenju. Tuj kapital se je polastil niego-vih rovov, s tujim kapitalom se je delalo; Slovenski narod je pošiljal tja samo priprostc delavce, ki so dobivali krvavo zaslužene novce in več kakor toliko nismo dobivali iz tega bogatega zaklada svoie zemlje. Ves produkt je šel iz domačije. Torej našemu narodu je prinesel ta rudnik le malo dobrote. Nastalo je sicer tam malo mestece; drugače bi se ne naselilo prebivalstvo v tiste kraje; vemo pa tudi, dja je tam globoko pod zemljo v idrskih rovih ognjišče vsakovrstnih bolezni ter da so delavci v poznejših letih slabotni in bolehni.
Inženirji ter boljše plačani uradniki prihajajo iz tujih krajev ter se preselijo po lkhnčanem službovanju v tujino ter tam uživajo pokojnino.
Produkcija.
L. 1913- se je v iderskih rudnikih izkopalo 1,306.000 živosrebme rude v vrednosti 3,175.000 K. Gliede množine živosrebme rude prekaša našo deželo samo še Španija in Kalifornija. Ruda
se je spražila v živo srebro ih sicer v Idriji. Kakor znano, se nahajajo v Idriji peči, v katerih se dobiva iz živosrebme rude dragocena kovina. L. 1913. sc je dobilo 8.200 q živega srebra v vrednosti 3,878.000 K.
Akoravno je živo srebro luksu -riozen predmet ter je našemu narodu le v neznatnih množinah potrebno, vendar tvori Idrija veliko postojanko naše narodne bilance. Vsled izvažanja živega srebra si pridobimo izven domačih mej terjatve, s katerimi bomo plačevali dolgove oziroma, blago, ki se bo uvažalo. Živo srebro, ki se je produciralo 1- 1913. (8200 q) in ki se je izvozilo, je bilo vredno, kakoro omenjeno okroglo 3,878.000 K; za to vsoto se pomnoži aktivna stran naše trgovske bilance.
Izdajatelj in odgovorni urednik Mihael Moikere.
Titk Katoliike Tiekarne.
Cnvhfldio NajzanesljivejSe sredstvo proti temu je
„ P H R H T O Is “
B<ir]C|	domače mašilo.
Ne male, je brez duha, torej tudi čez, llSai.	dan uporabno. Velik lonček K S -
”	dvojni lonček K 9- PflRATOL-
kvarto	P R A S E K varuje občutljivo kožo.
DlBSlK«	Skntlja K 3'—. - Oboje sc dobi proti
predplačilu ali povzetju pri PABATOL delavnici lekarnarla UL M ER Budapeita VI1-21 Rdz^a-utca 31.
Ustanov. 1. 1893.
V
Ustanov. 1.1893.
t
51 oljil
(zeglatrovana zadruga z omejenim Jamstvom. )
Dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi življenskili polic, posestev, vrednostnih papirjev ali zaznambi na službene prejemke.
Vračajo se posojila v 7>/a, 15 ali 22>/2 letih v odsekih ali pa v poljubnih dogpvorjenih obrokih.
Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno v Ljubljani, Kongresni trg št. 19, ki deje vsa potrebna pojasnila.
Zadruga sprejema tndi hranilne vloge in Jih obrestuje po ŠVčVo. Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1916 619848*40 kron. Deležnikov je bilo koncem leta 1916 1924 s 16.616 deleži, ki reprezen t tujejo jamstvene glavnice za 6,089.860 kron.
Gospodarska zveza
centrala za skupni Jnakup in prodajo v Ljubljani, reg. zadr. z o. z.
Stalna zaloga poljedelj. strojev:
motorjev, mlatilnic, vlteljev, slamo • In reporeznlc, brzoparl.nlkov, plugov, bran, čistilnikov 1.1. d.
Prodaja x
umetnih gnojil, kolonljalnega In Špecerijskega blaga ter poljskih pridelkov.
Zaloga:
pristnega domačega in ogrskega vina, Sganja 1.1. d.
Lastna Izdelovalnlca In prekajevalnica klobas. - Lastna željama.