! ?Haja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: t20 Trst, Ulica Valdirivo 36, 12 sel?f°n Pošt. pred. (ca- Cekn postale) Trst 431. Poštni p 0Vni račun Trst, 13978341 tnina plačana v gotovini T E D N I K UST Posamezna številka 1.000 lir NAROČNINA Letna 35.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 40.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% SETTIMANALE 1738 TRST - ČETRTEK 24. MAJA 1990 LET. XL. Zakaj gre pri referendumu ^ nedeljo, 3., in v ponedeljek, 4. ju-Pobi-volivke in volivci v Italiji spet . ncani k volilnim žaram, da povedo svo-vinenje glede dveh vprašanj: o proble-V lova in o uporabi tako imenovanih pe-2aClr ii- ir- e "i j v I o it i\ li- li- o- ft o- ]0 it e- f . - -s. »Narod, ki se preveč obremenjuje s preteklostjo, se odpoveduje prihodnosti« viti^0Sledica te8a je zahteva po vzposta-j vi konfederalnega statusa Slovenije v goslaviji. Ta je zdaj dozorela v obče po-. 'eno soglasje v Sloveniji. Nam je nalo-jjeila odgovornost, da do takšne rešitve pri-®m° po mirni poti, z odločno, vendar ra-tuno pogajalsko pozicijo. Ta predvideva, bo v vseh republikah uveljavljena de-°kratična pluralna ureditev. Odgovor na o^sšanje, ali je tako rešitev mogoče prav-P Uresničiti v okvirih notranjega prava, Q! Je v okvirih mednarodnega prava, je Vlsen od pripravljenosti vseh udeležen-• ^a se vključijo v demokratičen, prag-atičen, realističen in strpen dialog preko v °Ph legitimnih predstavnikov, ko bodo kSe republike imele na svobodnih večstranskih volitvah izvoljene parlamente in Hrti odgovorne vlade. Kot privrženec rea-shčne politike predlagam, da tudi ta slcup-okp3 P°kaže državniško modrost tako pri obl- ju nove slovenske ustave kot pri ^ bkovanju pogajalskih pooblastil za prijajo ureditev odnosov v Jugoslaviji in sk odprta vrata za različne demokratič-e opcije — vendar — to želim posebej °u.dariti — le in samo za demokratične /pije. Ker je Jugoslavija večnacionalna ^2ava> so to lahko samo izbire, ki upo-evajo enakopravnost in spoštujejo inte-Se Vseh narodov, predvsem pa njihovo ^vno pravico do samoodločbe. Kot skup-r le za nas sprejemljivo samo to, kar bo pultat svobodne odločitve te skupščine ji}Jroma državljanskega referenduma. Svo-v Pogledov ne vsiljujemo nikomur. Ena- rjm-rr,- _ ^ _ 1. • ______________---------- v Pravico, kot jo zahtevamo zase, priznajo?0 ^Uc^i vsem drugim v Jugoslaviji. Pri-p .bost Jugoslavije temelji, po našem pre-Vunju’ samo na svobodnem sodelovanju. Vsakemu vsiljevanju pa se bomo uprli z °dločnostjo, enako kot doslej! ^Uiandmaji k slovenski ustavi so v u-Vg^bopravni obliki potrdili pravico slo-cp; s*ega naroda do samoodločbe, ki vklju-svobodno odločanje o političnem sta-p b> ekonomskem, socialnem in kultur-2(j?vrazvoju in pravico do odcepitve in p0]b?kve z drugimi narodi. Sestavni del p 'bčne in ekonomske suverenosti so tudi lte ^pstila in obveznosti organov renubli-da °Venije, posebej še njene skupščine, tePubl-arUj0i° us*avn* P°l°^aj ln Pravice Pj^^bio pred nalogo, da na sprejetih ustav-bju ^0(^aSah celovito izrazimo in v živi j e-Ppbi.Vresničim° popolno samostojnost re-ike Slnvpniip knt države slovensl podlaga, na kateri smo se pripravljeni pogovarjati in dogovoriti z drugimi narodi Jugoslavije o skupnih interesih, ki jih želimo uresničevati z novim, konfederalnim položajem Slovenije v Jugoslaviji. Zato tudi velja pripraviti in sprejeti novo slovensko ustavo. To pa nikakor ni zgolj delo za pravne in druge strokovnjake, ki bodo k temu neposredno pritegnjeni. Nova ustava republike Slovenije naj bo zasnovana na temeljiti preučitvi ekonomskih, socialnih, kulturnih, političnih, obrambnih in vseh drugih vidikov, ki opredeljujejo sedanji in prihodnji položaj Slovenije v Jugoslaviji, v Evropi ter v svetu sploh. Vso dejavnost za izdelavo nove slovenske ustave kaže zastaviti tako, da bodo sočasno nastajale podlage za predlog konfederalne pogodbe, ki jo bomo sami ali skupaj z drugimi ponudili v razpravo in sklepanje vsem narodom Jugoslavije. Če imajo tudi ti v svojih republikah skupaj z narodnostmi, s katerimi živijo, skupne interese življenjskega pomena, ki jih želijo uresničevati v skupnosti enakopravnih narodov Jugoslavije in njihovih republik, o čemer ne kaže vnaprej dvomiti, potem je realno pričakovati, da se bomo lahko sporazumeli o novem načinu sožitja v Jugoslaviji ali pa se, kolikor je mogoče mirno, razšli. Razumno bi zato bilo, da slovenska skupščina naslovi pobu do o začetku takih pogovorov skupščinam vseh jugoslovanskih republik, ko bo pričela postopek za pripravo ustave Slovenije. Pričakujem, da bodo slovenski narod, italijanska in madžarska narodnost in vsi državljani Slovenije pri uveljavljanju konfederalnega položaja Slovenije pokazali prav tako skupno politično voljo, kot so jo izrazili na zadnjih volitvah z nedvoumnim sporočilom, da so globoke družbene spre- membe nujne, pripraviti in uresničevati pa jih je treba ne samo odločno, ampak tudi preudarno. Tako politično voljo, njeno ve-činskost in utemeljenost bo ob ključnih odločitvah nedvomno potrebno ugotavlj ati na vsesplošnem ljudskem referendumu v republiki, za kar bo posebno odgovornost kot pobudnik takega najširšega demokratičnega odločanja nosila ta skupščina. »Živimo od kruha« Ob vsej odgovornosti in ustvarjalnosti, ki jo bo terjalo delo na novi ustavi republike Slovenije in pri urejanju naših razmerij z drugimi narodi v Jugoslaviji, pa vendarle ne moremo zanemariti resnice, da živimo od kruha, od tega, kar bomo ustvarili z delom in napori na področju materialne in duhovne produkcije. To je navsezadnje tudi temelj in podlaga naše politične suverenosti. Naša skupna poglavitna skrb bo veljala gospodarstvu — njegovemu prestrukturiranju in stabilizaciji na temelju uveljavljanja tržnih odnosov in razmer, ki bodo primerljive z razvitimi družbami in ki bodo po tam uveljavljenih merilih vrednotile delo posameznika in podjetja. To bo temelj za gospodarski preobrat, za gospodarsko pobudo in za nov razvojni ciklus, ki bo lahko vodil v blagostanje ter socialno varnost republike Slovenije in njenih državljanov. Pri tem lahko svoja ukrepanja odgovorno naslonimo na ustavno dopolnilo, ki vzpostavlja gospodarsko suverenost Slovenije. Ne začenjamo z ničelne točke, saj razpolagamo s sorazmerno velikim družbenim bogastvom, pa tudi z znanjem in delovno vnemo naših ljudi. Vsekakor pa so naloge, ki so na gospodarskem področju pred nami, izjemno težavne in zahtevne in bodo močno obremenile predvsem novo vlado. Pri tem mislim zlasti na lastninsko reformo, s katero bo treba učinkovito in trajno razrešiti problem titularja družbene lastnine. To je treba storiti, ne da bi razlastili delovne ljudi, ki so v družbeno last-i nino vsa pretekla leta naložili ogromno svojega dela. Mislim na ustvarjanje razmer za čim učinkovitejše produktivno zaposlovanje tako novih rodov, ki trkajo na vrata življe- dalje na 7. strani ■ Slovenska skupnost za ureditev... Nda. Slovenije kot države slovenskega Ijan^9’ v kateri je nosilec oblasti držav-Ve 111 so v njej zagotovljene vse človekove ?traXice in svoboščine, pravice avtohto-Pfj Pijanske in madžarske narodnosti ter Pop i kov vseh drugih narodov. Samo Vje& suverenost slovenskega naroda in sove države je tista naravna in ustavna ■ nadaljevanje iz strani 1 moramo umetna ločevanja in razlike, ki so jih med nas zasejali nenaklonjeni, če že ne sovražni zunanji vpliv in zgodovinske danosti, kakor moramo odpraviti tudi monopole in privilegije, ki so zrasli v senci nedemokratičnih razmer doma in ki še dušijo naš skupni prostor. Ssk se namerava zavzeti, da bi se načela demokracije polno in dosledno uveljavila tudi v naši narodni skupnosti v Italiji, na vseh ravneh. Ob tem izraža potrebo, da hi vsi Slovenci imeli pravico do demokratičnega nadziranja vsega, kar po svojem izvoru, naravi in namembnosti pripada celotni narodni skupnosti, pa naj bodo to ustanove, organizacije, podjetja ali drugo. Z ureditvijo medsebojnih odnosov v skladu s širšimi zgodovinskimi demokrati-zacijskimi procesi bomo Slovenci v Italiji pridobili tudi moralno moč, ki nam je potrebna, da bi se učinkoviteje zavzemali za naše pravice in dosegli, da bi se tudi italijanska država izkazala za resnično demokratično do nas. Seveda pa moramo voljo do življenja izpričati najprej sami. To jasneje kot doslej, brez ideoloških navlak, tudi in predvsem s samostojnim in kolikor mogoče enotnim političnim organiziranjem in nastopanjem, kakor pač narekujejo za naše preživetje še vedno izredne razmere ter kakor bi nas morale izučiti naše dosedanje izkušnje, pa tudi izkušnje drugih narodnih manjšin v Italiji in Evropi. Takšno jasno in neposredno nastopanje bi po prepričanju Ssk nudilo tudi dragocen doprinos k odpravljanju nerazumevanja in k vzpostavljanju resnično enakopravnega in prijateljskega sožitja med na-i rodi ob meji.« Slovenska skupnost zelo kritična glede KZE Slovenska skupnost je objavila zelo kritično oceno delovanja Krajevne zdravstvene enote. Tiskovno sporočilo svetovalske skupine te stranke poudarja, da gre pripisati odgovornost za nezadovoljivo delovanje strankam, ki upravljajo to ustanovo. Obenem tudi opozarja, da so se v tej mandatni dobi samo svetovalci Slovenske skupnosti dosledno posluževali pravice do uporabe slovenščine in jo branili pred napadi z vseh strani. Nesklepčnost na proračunskih sejah je povzročila imenovanje komisarja, da so lahko sprejeli proračun. Na ta način pa je bila onemogočena razprava o stanju zdravstva v tržaški pokrajini v perečem obdobju, ko prihaja do klestenja izdatkov in storitev. Slovenska skupnost ugotavlja, da je prišlo do okrepitve strankarskih vplivov na račun izvedencev. V nadaljevanju tiskovno sporočilo opozarja predsednika Krajevne zdravstvene enote in pristojnih tehničnih organov na neposredno odgovornost glede spoštovanja preventivnih varnostnih ukrepov v zvezi z načrtom o skladišču naftnih derivatov in plina ter načrtovanih kemičnih dejavnosti na območju miljske občine. Isto velja tudi za varnostne ukrepe v zvezi z delovanjem Središča za raziskave in Sinhrotrona. Ob Srečanje v V Dolenjskih Toplicah bo od 24. junija do 7. julija potekal pogovor med Slovenci, ki živijo po svetu, in Slovenijo. Nekdanji izseljenski piknik je že lani dobil novo ime — Srečanje v moji deželi. Za spremembo imena se skriva premislek vse dosedanje politike do Slovencev, ki so se izselili iz domovine, in poskus odpravljanja nesporazumov iz preteklosti. Srečanje v moji deželi je od bivšega piknika ohranilo predvsem vedri in družabni značaj osrednje prireditve, vendar pa odpira tudi tista vprašanja, ki smo se jih včasih zavestno izogibali. O novih oblikah sožitja bomo lahko spregovorili na srečanju urednikov slovenskih časopisov po svetu, na znanstvenem simpoziju z na- V Trstu bodo letos že petnajstič zapovrstjo svečano podelili nagrado iz Sklada Dušana Černeta. Letos je bila ta nagrada prisojena slovenski Marijini družbi v Trstu, ki je v 90 letih svojega obstoja razvila požrtvovalno dejavnost na verskem, socialnem in kulturnem polju, s tem pa je dragoceno pomagala pri ohranjevanju duhovnih vrednot in slovenske narodne zavesti tudi v najtežjih razdobjih. Slovesna podelitev nagrade bo v nedeljo, 27. maja 1990 ob 18. uri v dvorani Marijinega doma v ulici Risorta v Trstu. Sodeloval bo moški zbor od Novega svetega Antona pod vodstvom Edija Raceta. Sklad je bil leta 1975 ustanovljen v spomin na javnega in kulturnega delavca Dušana Černeta, ki so ga v življenju vodila predvsem načela slovenstva, krščanstva in koncu posveča tiskovno sporočilo še pozornost splošni preventivi in ekološki zaščiti. Krajevna zdravstvena enota naj bi sama ali pa pri drugih pristojnih organih poskrbela za zagotovitev varstva prometa in da ne pride do poslabšanja sedanje ravni zračnega in zvočnega onesnaženja. Župnija sv. jerneja ap. in mešani PEVSKI ZBOR SVETI JERNEJ vabita na KONCERT MARIJINIH PESMI ki bo v četrtek, 31. maja, ob 20.30 v župni cerkvi na Opčinah za slovesni zaključek šmarnic. V italijanskih političnih krogih je vzbudila pravo senzacijo vest, da je predsednik republike Cossiga sklical sestanek javnih tožilcev iz vseh mest na Siciliji, ki naj bi odgovorili na trditev bivšega župana v Palermu Orlanda, češ da je sodna oblast arhivirala vse dosedanje politične zločine na Siciliji. Na sestanku je sodeloval tudi pra-i vosodni minister. moji deželi slovom »Načini in perspektive delovanja Slovencev doma in po svetu«, ali pa na Slovenski poslovni konferenci. Zanimive bodo tudi nekatere razstave, od tiste o učbenikih slovenščine po svetu, do razstave slovenskih likovnih umetnikov iz tujine ter udeležencev priložnostne slikarske kolonije. Organizatorji prireditve iskreno upajo, da bo Srečanje v letošnjem letu v večji meri pritegnilo tudi zamejske Slovence. Zato vabimo na predstavitev programa, ki bo v četrtek, 31. maja ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, ulica Svetega Frančiška 20, v sodelovanju s Slovensko prosveto in Zvezo slovenskih kulturnih društev. demokracije. Te vrednote so tudi kriterij pri podeljevanju vsakoletnih nagrad; slednje želijo biti posameznikom oziroma ustanovam priznanje in zahvala za njihovo delo pri ohranjanju in krepitvi naše narodnostne skupnosti na teh tleh. NOVA CERKVICA V Ribiškem naselju pri Stivanu so v nedeljo, 20. t. m., blagoslovili novo župnijsko cerkev, ki je posvečena svetemu Marku Evangelistu. Doslej so verniki iz Ribiškega naselja imeli svoje bogoslužje v stari šti-vanski cerkvi svetega Ivana ob izviru Timave. Novo cerkev je posvetil go riški nadškof Bommarco ob prisotnosti številnih duhovnikov in vernikov iz Ribiškega naselja in okolice. Umrla je Angela Radetič Legiša ; Veliko število ljudi iz Devina, Štivao0, ■ Medje vasi in drugih okoliških krajev # je v petek, 18. t.m., poslovilo od Ange ! Radetič Legiša. Stara je bila 85 let in * 1 njo smo v Devinu pokopali še eno prip3, I nico tiste generacije, ki je predstavlja? ' slovenski značaj te naše obmorske vas1 i Rajnica je bila doma iz znane medvejsb Radetičeve rodbine in je kot otrok doži' Ijala tragične dneve bojev pod Grmado F begunstvo na gornjem Krasu, življenja ' ■ barakah, obnovo vasi in težka povoj3* leta. Leta 1928 se je poročila s Karlom L3 giša iz Devina. Pri Kupčevih je bila v stih letih velika družina. Na domu sta zl vela in delala oba brata Josip in Kare' družinama, njuni starši, sestra in vrS‘ drugih ljudi. Bila so to težka leta veda0 hujših narodnih pritiskov, katerim je s*3 dila vojna, med katero je kot najbolj ^ leč dogodek odjeknila deportacija mošk' na Bavarsko. Kmalu po vojni, leta l^3 ’ pa se je družina Karla Legiše preselila., novi dom, pri devinski železniški postaF Za pokojno Angelo se je tedaj začela nov doba. Življenje ji je sicer teklo po star3 davnem ritmu letnih časov in kmečke!? dela, ki so ga prekinile poroke sina 1 hčerk ter rojstva vnukov in leta 1971 sUF moža Karla, kakor drugi veseli in žalost3 dogodki, ki se pripetijo v življenju vsa^ gar izmed nas. Bila je skromna, glob°k verna in pametna ženska. Tako je tudi & razila željo, da bi njen pogreb bil kar s; da preprost. Mogoče pa je prav zato 3 zelo občuten. ZLATA MAŠA NA PROSEKU Na Proseku je bila v nedeljo, 20. t.k1' lepa verska slovesnost. V župni cerkvi sV° tega Martina je slavil zlatomašniški j113 lej znani duhovnik-klaretinec, pater Fra3. Husu, ki je tudi prevajalec iz slovenšč3! v italijanščino in publicist. Jubilanta J sprejela polna cerkev ob prazničnem Pr trkovanju in skavtskem špalirju. Med 33 šo je imel priložnostni nagovor jubilant3 prijatelj, ekumenski delavec in pisatelj d. Stanko Janežič. Domači cerkveni PeV3 zbor se je ob tej priložnosti posebno iz3 zal, kakor tudi skavti, ki so brali ber* in na koncu maše zapeli nekaj pesmi-maši pa so se Prosečani in Kontovelci zbr li ob jubilantu v bližnji župnijski dvor ni, kjer je slavljenec tudi kratko spre!? voril zbrani mladini in skavtom. ZAHVALA Ob izgubi naše drage ANGELE RADETIČ vd. LEGIŠA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki s° na katerikoli način počastili njen spomin. Sin Karlo in hčeri Marta ij* Slavica z družinami, vnuk1’ sestri in ostalo sorodstvo- Devin, 24.5.1990 Nagrada Marijini družbi v Trstu LEP USPEH TRŽAŠKEGA OKTETA Tržaški oktet je v soboto, 19., in ne-QelJ0, 20. t.m., nastopil na tekmovanju v Pftju cerkvenih skladb v kraju Quartiano 1 Mulazzano pri Milanu. Na tekmovanju j® s°delovalo 17 pevskih zborov in skupin raznih krajev Italije, tržaški pevci pa 0 osvojili absolutno prvo mesto ter še g ° mesto kot najboljša skupina v kate-?0riji moških pevskih zborov in za najbolj-® Uvedeno posamezno pesem. Naši fantje nastopili v soboto in zapeli Palestrinovo »O ^0ln^ne Jesu Criste«, Gallusova moteta magnum misterium« in »Quam pulch-a ost amica mea« ob tem pa še »Antifo-0<< in »Otče naš« Čajkovskega, d . ,ro^ovna žirija je od skupnih 10 točk ^delila Tržaškemu oktetu oceno 8,588 toč-Za najboljše izvedeno pesem pa je bil ^ §raien »Otče naš«. Posebno priznanje je bil tudi umetniški vodja Tržaškega ok-a Prof. Mirko Slosar. Razstava vin v Lonjerju : Trinajsta razstava domačih vin, ki sta ^ Priredila v nedeljo, 20. t.m., kolesarski Adria Rešim in kulturno društvo Lo-[Q .r - Katinara, je privabila veliko števi-kol Organizatorji so zjutraj priredili s,‘farsko tekmo za pokal Lonjerja, pokat ^a so za kulturni spored, med sj ^j111 so nastopili harmonikar Marche-Šap- in Vanca in Tonca, ki sta s svojimi 0^Jivimi domislicami imenitno zabavali cinstvo. Strokovna komisija, ki je oce-lj a razstavljena vina, je prvo nagrado za a vina dodelila Erminiu Sudiču, drugo g.§rado je prejel Stojan Sancin, tretjo pa ano Močilnik. t0n a črna vina pa so bili nagrajeni An-Kjuder, Mario Čok in Silvano Poropat. 24- POKAL LONJERJA ja ^a letošnji 24. izvedbi Pokala Lonjer-dQ v°digrali najvidnejšo vlogo kolesarji sVrrn0ga društva Adria Rešim, ki so o-je prvo, drugo in četrto mesto. Pokal se?Sv°jil Janez Zakotnik, na drugo mesto tj je uvrstil Rado Milkovič, na tretje Jože aer in na četrto Silvio Jakofčič. Lepa uveljavitev našega zborovskega petja Letošnja tekmovalna zborovska revij a i skladbe Stanka Jericija in Ubalda Vrab- Corovivo, ki je bila v soboto, 19. t.m., v deželnem avditoriju v Gorici, se je končala z zelo lepo uveljavitvijo slovenskega zborovskega petja. Sploh je bilo tokrat značilno, da je na tem koncertu na skupnih deset zborov nastopalo pet slovenskih skupin. Strokovna ocenjevalna komisija jih je uvrstila v tri kakovostne skupine. V prvi, najboljši kakovostni skupini so se zaradi odličnega nastopa znašli trije slovenski in en italijanski zbor, in sicer mešani zbor Primorec-Tabor, dekliški zbor Glasbene matice iz Trsta, mešani zbor Milan Pertot iz Barko-velj in italijanska vokalna skupina Poli-vox. Posebni nagradi za izbor predstavljenega programa sta prejela slovenska dirigenta Aleksandra Pertot, ki vodi zbor Milan Pertot v Barkovljah, in Goričan Boris Štakul, ki vodi zbor Citta di Gradišča. Organizatorji so spored razdelili na dva dela. Najprej so nastopili zbori Polivox iz Trsta, mešani pevski zbor Podgora, ki ga vodi Mirko Špacapan, pevska skupina iz Gradiške, mešani pevski zbor Primorec-Tabor iz Trebč in z Opčin, ki ga vodi Matjaž Šček, ter vokalno instrumentalna skupina Cantare iz Trsta. V večernem tekmovalnem koncertu je prvi nastopil dekliški zbor Glasbene matice iz Trsta, ki ga vodi Stojan Kuret, nato so prišli na vrsto zbor San Ambrogio iz Tržiča, mešani zbor Hrast iz Doberdoba, ki ga vodi Hilarij Lavrenčič, moški zbor Montasio iz Trsta in mešani zbor Milan Pertot iz Barkovelj, ki ga vodi Aleksandra Pertot. Slovenski pevski zbori so se predstavili z zanimivim sporedom. Šlo je za vsebinsko enotne programe. Mešani zbor Podgora je zapel devet ca, mešani zbor Milan Pertot iz Barkovelj pa je predstavil spored pesmi sodobnih slovenskih in italijanskih skladateljev iz Trsta in okolice. Pevci so izvajali skladbe Ubalda Vrabca, Gianpaola Corala, Pavleta Merkuja, Alda Kumarja in Marca So-fianopula. SESTAVA NOVE SLOVENSKE VLADE ■ nadaljevanje z 2. strani znank, saj v tej državi ponekod še ni prevladalo spoznanje, da je pogoj rešitve krize prav spoštovanje človekovih pravic in vsakega posamičnega naroda, kar mora dobiti izraz v sodobni demokratični ustavi, rešeni vsakršnega ideološkega balasta. Obeležje deportirancem v Gorici Na slovesnosti, med katero so 18. t.m. v Gorici odkrili obeležje deportirancem, je izzvenelo vabilo k strpnosti in sožitju, pa tudi ostro opozorilo za vse tiste, ki v Italiji, zlasti pa še v Franciji, v tem času prebujajo strahove nacizma in antisemitizma. Spomenik so postavili na trgu Mučenikov svobode pred glavno železniško postajo. Pobudo za postavitev obeležja je dalo Vsedržavno združenje bivših deportirancev v nacistična koncentracijska taborišča, delo samo pa so financirali z ljudsko slovenskih ljudskih pesmi; mešani zbor . . ., Primorec - Tabor je nastopil z izborom be- kbira mesta za spomenik m na- .. " ... . . Izlinnno1 no tic+om mocfn cn nnmrPf1 flP- neških m rezijanskih ljudskih pesmi v pri-redbi Pavleta Merkuja, dekliški zbor Glasbene matice je predstavil šest skladb iz zbirke otroških pesmi Marija Kogoja, mešani zbor Kras iz Doberdoba je predstavil 0B000000D0ra00@0 tipo-litographart Vam raznovrstne trst - ulica rossetti 14 - tel. 040/772151 ključna: na tistem mestu so namreč deportirance premeščali s tovornjakov na živinske vagone, ki so bili namenjeni v Nemčijo. Na Goriškem je bilo deportiranih v Nemčijo 588 oseb. Gre za Italijane, Slovence in Jude. Več kot 300 se jih ni nikoli več vrnilo domov. Uradni govor je imel vsedržavni predsednik Združenja bivših deportirancev Gianfranco Maris. V slovenščini je spregovorila gospa Ljubka Šorli Bratuž. Slovesnosti pa so se udeležile številne delegacije borčevskih združenj, prav tako pa tudi delegacije sorodnih organizacij iz bližnje Slovenije. ZANIMIV PEVSKI DOGODEK V NOVI GORICI V cerkvi Kristusa Odrešenika v Novi Gorici bo v nedeljo, 27. maja, ob 11. uri maša, pri kateri bodo združeno sodelovali mešani pevski zbor »F. B. Sedej« iz Šte-verjana, moška zbora iz Mengša in Cerkelj, oktet bratov Pirnat ter mešani zbor iz Škofje Loke in nekateri člani logaškega okteta. Skupno bo nastopilo kakih 120 pevcev, ki so že v nedeljo, 13. maja, sodelovali s petjem v ljubljanski stolnici. Prikaz slovenske ustvarjalnosti v Parizu IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Ponovno o Ivanu Svetokri Ivan Svetokriški je bil proti 17. stoletju naj-j imenitnejši slovenski pisatelj in pripovednik ter je vse do današnjih dni ostal naj večji in najzanimivejši slovenski pridigar. O njem so pisali: Peter Codelli, Simon Rutar, prof. Šlebinger, pesnik Medved, Ludvig Schiviž, učitelj Balič, dr. Mirko Rupel, Franček Bohanec, črniški dekan dr. Vetrih in dr. Anton Slodnjak. Vsi so se zavzemali, da bi osvetlili njegovo rojstvo in roditelje. Po poroki Katarine Hrobatove 1654 v Rihen-berku z Rihardom Filipussijem in odhodu s šestletnim Ivanom v Sv. Križ se je tudi Friderik odločil za semenišče in odšel v Videm. Iohann Baptista Lionelli - Ivan Krstnik Lio-nelli je bil pri poroki Katarine posrednik, ženi-tovanjski mešetar in priča ženinu Rihardu iz Sv. Križa, za Lantierijeve pa odvetnik; poskrbel je, da se je vse prav zapisalo in uredilo. Lionelli so stara furlanska plemiška družina iz Krmina (Cormons) pri Gorici. Od tam so se razvejali v Gorico in Gradiško. Omenjajo jih okoli leta 1500. Camillo Lionelli 1564; Floridus Lionelli, sin Ca-milla in Terezije, krščen v Krminu 1594; botri: Emilia Neyhaus in Cristoforus pl. Neyhas (Ney-haus - Novi grad pri Ilirski Bistrici); Iohan Baptista pl. Lionelli 1620 v Gorici; imeli so v zakupu pošte. Ivan Svetokriški in Friderik Lantieri sta bila poznana v svetu s svojimi pseudo imeni. Clementina, zadnja grofica Lantieri v Rihen-berku, umrla po drugi svetovni vojni v Gorici, je izhajala po dedu iz slovenske družine Furlan na Brjah, uspešno se je ukvarjala z zgodovino, njej gre zasluga in zahvala, da se je ohranila Lantierijevim bogata pahljača izvirnih dokumentov, dekretov, odlokov, podelitev časti in oblasti, ki so bili izdani skozi štiri stoletja na Dunaju in v Grazu in so jih podpisali cesarji in nadvojvode. Na rodovniku je tudi zabeležen rojstni podatek Friderika Hieronima grofa Lantierija: 22. junija 1631. Iz župnišča Domske fare Sv. Hilari-ja — knjiga rojstev — v Gorici pa izhaja, da je tudi: Johan Anton, sin Franca Lantierija in Casandre, grofice Rabatta, krščen dne 22. jun. 1631. Botri: Odorich Fiirst von Egenberg in Leandra grofica von Thurn. Vsi podatki se v knjigi ujemajo s podatki na rodbinskem drevesu; zgleda, da so Ivana Antona, grofa Lantierija v semenišču v Vidmu prilagodili kot Friderika Hieronima Lantierija, ki ga v župnijskih knjigah ni najti. Kaže, da je zgodovinarka grofica Clementina poznala zgodbo Iv. Svetokriškega. Katarina Hrobatova je imela v Križu z možem Rihardom še sina Leopolda in hčerko Terezo. Leopold se je poročil v Dornbergu 16. jan. 1684 s Cecilijo Pavletič, Tereza pa v Gorici 14. jun. 1684 z Mihaelon pl. Radieučigem. V letih 1688-1690 je bil Svetokriški v Novem mestu; tam sta se srečala menda prvič oče Ivan in sin Ivan. Tu se je rodila tudi prva knjiga pridig »Sv. Priročnik«. In če je imel stari Ivan kakšne pomisleke o svojih mladostnih doživljajih, ga je mladi Ivan prepričal, da ga bodo ubogi in revni ljudje vekomaj hvalili kot dobrotnika in, če bodo tile umolknili, bo sveta obveznost vseh kapucinov, da bodo na sodni dan pred vsem zborom soglasno pričali o njegovih dobrih delih, zato bo živel med nebeščani večnega spomina vreden in se kot zvezda svetil na vekov veke. Imenitna povest ta Ivan Svetokriški — zgodba kot nalašč za opero slovenske »Prodane neveste.« Boris Možina Op.: V Novem listu z dne 3.5.90 pomotoma navedeno roj. leto 1632, popravi v 1631 (Friderik). MOHORJEVA PREDSTAVLJA NOVO KASETO Mohorjeva založba je pred kratkim izdala uspešno otroško in mladinsko kaseto »Juri Muri v Afriki«, ki jo je z vrsto sodelavcev pripravil Gabriel Lipus. V sredo, 23. maja, so kaseto predstavili v Štihovi (okrogli) dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Pri predstavitvi so sodelovali Tone Pavček, ki je napisal besedilo; Gabriel Lipuš, ki je komponiral glasbo, in Polde Bibič, ki pripoveduje o Juriju Muriju. Prireditelja sta bila Mohorjeva založba in Krščanska kulturna zveza. Filmski festival v Cannesu S predvajanjem filma »Udobje za tuj- ce« Paula Schraderja se je v Cannesu končal filmski festival. Delo, ki so ga sicer vr- teli izven tekmovanja, je naletelo na raz- lične sodbe, vsekakor pa je izzvalo dokajšnjo pozornost, predvsem zaradi vsebine, ki predstavlja satana v človeški podobi. Med- tem zaseda mednarodna žirija, ki bo določila najpomembnejše nagrade. Nekatere pa so že znane. Tako je ekumensko razsodišče, v katerem so katoliški in protestantski člani, izbralo film Giuseppa Tomatoreja »Vsi se dobro počutijo«. V motivaciji je rečeno, da film z veliko ljubeznijo in razumevanjem obravnava ključna vprašanja sodobne in bodoče človeške družbe. Posebno priznanje je žirija namenila še filmoma »Taxi blues«, sovjetskega režiserja Pavla Longuineja, in »Hidden agenda« britanskega ustvarjalca Kena Korcka. »Taxi blues« opisuje razvoj hermetično zaprte družbe v demokratičnejše odnose, »Hidden agenda« pa biča izkoriščanje oblasti v politične namene, ko prikazuje državljansko vojno v Severni Irski. Nagrado so tudi že podelili člani mednarodnega združenja filmskih kritikov in časnikarjev. Za najboljše delo so izbrali »Smrtni pik« japonskega režiserja Koheia Ogurija. V motivaciji je podčrtana visoka umetniška zrelost režiserja. Posebno nagrado za doživljenjsko delo pa so podelili portugalskemu režiserju Manuelu de Oli-veiri. »Doslej najpomembnejši prikaz slove® ske književnosti na francoskih tleh«, ^ je bila označena prireditev, ki je potek3'? v ponedeljek, 21. maja v Centru Pontpj. dou v Parizu in pri kateri so sodelov®1 Društvo slovenskih pisateljev iz Ljubi]8 ne ter kulturni centri Avstrije, Italije j® Jugoslavije v Parizu. Definicijo samo, *® jo navajamo na začetku tega zapisa, P? je podal znani primorski rojak, kultur®' delavec in organizator Evgen Bavčar, ki J bil prava duša te izredno uspele kultur® pobude. Prireditev je bila bogato zasnov® na, saj so že pred nekaj dnevi odpri1 Centru Pompidou tudi zanimivo in bog31 razstavo slovenskih književnih del, pri; k* teri pa ni bilo mogoče zaslediti izdaj zdomstva. Prireditev sama se je začela z okV® nim prikazom kulturne in zgodovinske P® dobe Slovenije, ki sta jo podala Peter V dopivec in Brane Kovič. Prvi spečih®®, referat o sodobni slovenski književno5, in o zaslugah, ki jih ima za ozaveščaPJ duha v Sloveniji, je podal pisatelj Ve®. Taufer. Sledil je poseg Borisa Pahorja, “ je govoril o slovenski prisotnosti v Pr! morju od prvih zapisov do današnjih d®1. Zanimivo podobo o literarnem sn°Vf; nju na Koroškem so podali predstavni*® tamkajšnjega mlajšega literarnega ro® Maja Haderlap, Janko Ferk, Fabijan h® ner in Jani Ozvald. Denis Poniž pa je zb®8 nemu občinstvu prizadeto spregovoril kulturnem snovanju Slovencev v zdo®! stvu. Pri tem je posebno natančno ai*3‘ ziral vlogo zdomcev na drugi strani Ari3 tika in še posebej v Argentini. O stikih 1 vplivih francoske kulture na slovensko stvarjalnost pa je spregovoril Aleš Berge' Predstavitev slovenske književnosti *® književnikov v Centru Pompidou v Pa®*z je bila tudi priložnost za literarni veČe. V francoskem prevodu in slovenskem 0 ginalu so brali dela Borisa Pahorja, p. stava Januša, Borisa Novaka in Aleks*! ’ Pregarca, ki je bil tudi sam med red1 torji. t Ob tem zapisu o prikazu slovenske k® , turne ustvarjalnosti v kulturni prestol1*1. Francije naj dodamo, da so se na prem čer tega dogodka v Slovenskem dom11 Parizu zbrali rojaki iz francoskega nega mesta in drugih krajev države, da razpravljali o svojem sodelovanju pri b venskem svetovnem kongresu, ki ga meravajo prirediti v maju prihodnjega ta. Prisotni so bili tudi nekateri g°s L med njimi deželni svetovalec Slovel*5^ skupnosti Bojan Brezigar, ki je tudi P®e. sednik začasnega pripravljalnega odbo* MOHORJEVA ZALOŽBA PREDSTAVI^ NOVO KNJIGO A rti'' Mohorjeva založba je v vigrednem prog®3 j izdala knjigo »Das Zusammenleben von Frad . Mann« (Skupno življenje moža in žene) du skega teologa dr. Andreasa Hellerja. Sodobno kmetijstvo Posledice umetnega gnojenja Menjava rabe treh zemljišč okoli leta je bil drzen skok glede na dotlej ure-eno njivsko gospodarstvo. Šele z uvedbo eče detelje kot posevka za prelog so za-e i dosegati boljše pridelke, toda pomanj-?nie živil ni jenjalo in lakota je bila več-§°st kmečkih domov. Konec preteklega 800 ni boleti krili ja so v čilski puščavi Atahama od- D velike sloje solitra, 80 odstotkov tega jQa so začeli uporabljati kot gnojilo. Te za-. §e in ptičji guano pa niso zadostile več-IJ1? Potrebam po dušikovih gnojilih. Zato . kmetijstvo zahtevalo, naj se poveča pro-v°dnja industrijskih gnojil. Na avstrijskem Koroškem so letos o-jj avili številne meritve o vsebini nitratov lik površinah, da bi ugotovili, ko- kako trati ir fi 'o- ijc t ri- ni- !V \i d« af' ra- li: ra- ili' $ it v sl- it P et- ik p \)h je mineralnih nitratov v profilu tal, naj vnaprej gnojijo kulture in ali ni-Pronicajo v talnico. Prišli so do na- sl ^ V IcllIllVJU. JT 11311 DU UU tleh^h uS°^ovi^ev: vsebnost nitratov v je nekaj višja kakor v prejšnjih letih ^edvsem v obratih, ki redno uporabljajo .^etno gnojenje. Pri pravilni preceni po- {rebi e in porabe posevka ali nasada po du-ne more priti do prekomernega gno- 313. Spomladanske padavine so le dopol-^ 0 zaloge vode v tleh, tako da je izpira-1® nitratov v talnico izključeno. Padavine Vegetacijo pa rastlina porabi izključ-2a rast. j, Pitna voda je na splošno v izrednem anju. Zaradi visoke cene kmet umetnih p °jil ne bo trosil v nič, saj se vsak kg iz- tho§le-?a gnoiila še kako Pozna v kmetovi Na Slovenskem zemlja ni pretirano gno-Nepoznavalci so ponavadi prepričali’ da kmet trosi gnojila precej nepremiš-gi Ia.°’ tako da zemljo čimbolj izrabi ne pjfde na posledice, ki jih bo imel porab-pa Pridelka. Sila zmotno je, da nitrate cj. sPlošno enačimo s strupi. Soliter, kal-kpf.^-in magnezijev nitrat sta v določenih pQ ^inah prisotna v vsakih tleh in sta najdrobnejši rastlinski hranili, ker ju rastline uporabljajo pri gradnji dušikovih ominokislin, najvažnejših spojin živalske in človeške prehrane. Organske snovi so v zemlji podvržene procesu mineralizacije, pri katerem sodelujejo številni mikroorganizmi, ki v zadnji stopnji snov spremenijo v prisotnosti kisika v nitrat, katerega rastlinske korenine znova vsrkajo in se s tem življenjski krog nadaljuje. Zgodovina človeštva je zgodovina številnih vojn in zločinov. Vzroki za to so bili raznovrstni, najpomembnejši pa je gotovo bil boj za dobro, rodovitno zemljo. Še v prvih stoletjih po Kristusu so kot monokulturo pridelovali le žito. Tako enolično pridelovanje žita so nadaljevali, vse dokler pridelki niso prehudo padli. Nato so se preselili na neobdelano ledino. Ta način gospodarjenja so imenovali menjavo dežele in verjetno se je zaradi takega načina poljedelstva začelo veliko preseljevanje narodov v zgodnjem srednjem veku. Okoli leta 1930 se je prof. Halerju posrečilo združiti s kisikom iz zraka pridobljeni dušik v amoniak. Za ta uspeh je dobil Nobelovo nagrado. Karl Bosch je to iznajdbo industrializiral in v civiliziranem svetu ni bilo več lačnih obdobij. 70 let pozneje kaže, da je ta izum postal prekletstvo za človeštvo, ki je vedno bolj prepričano, da umetna gnojila zastrupljajo podtalnico z nitrati. V resnici pa nitrati pritekajo v podtalnico iz nekontroliranih fekalnih voda, neurejenih gnojišč in straniščne kanalizacije. Po sedanjih predpisih v Avstriji vsebuje en liter pitne vode lahko največ 100 mg nitratov, od 1.7.1990 pa bo lahko vsebnost nitratov v litru vode le še 30 mg. Merjenja v Celovcu in okoliških krajih so pokazala od 3 do največ 10 mg. Na močno obremenjenih cestah se, posebno z vzpetin, strupena olja in kondenzirani izpušni plini z dežjem odplakujejo v okoliško obdelano zemljo ali travo, zaradi česar nastaja večja škoda oziroma nevarnost. Sporazum med velesilama ker -Unanja ministra Združenih držav Ba-IVto Sovjetske zveze Ševardnadze sta v ttiel' • ^osegla soglasje o nekaterih tetici11*}1’ doslej spornih vprašanjih glede sil Jp®ania jedrske oborožitve obeh vele-V ^ 0 je sporočil na tiskovni konferenci Pori ameriški zunanji minister, ki je Pr^jšal svoj 4-dnevni obisk v sovjetski žgl^Nuci, da bi na pogajanjih čimbolj Vfc zjN pot za uspešen sovjetsko-ameriški bQ ,„ asN-Gorbačov. Vrhunsko srečanje se Qq v UAi-“VGrUrDclCUV. V IIllUlbiAU Pomelo 30. maja v VVashingtonu. Kot je Baker, bosta predsednika takrat 0 sklenila pogodbo o odpravi kemič- ne t-cvu °rožja. To bo zgled za vso medna- 0 skupnost. vprašanja, ki je bilo najbolj Qte °> pa so dosegli bistven napredek. Viia ,2a pogodbo Start o zmanjšanju šte- 1 odrskega orožja na dolgi domet. Gle- de strateških raket, ki se lahko izstrelijo z letal, so pogajalci v Moskvi dosegli zapleten sporazum, ki upošteva zahteve obeh strani. Glede raket, ki se lahko izstrelijo z ladij in s podmornic, pa so se dogovorili o skupni izjavi, ki bo priložena pogodbi Start in bo politično obvezovala obe velesili. Baker pa je obžaloval, da ni bil dosežen kak poseben napredek glede pogajanj o zmanjšanju konvencionalne oborožitve v Evropi. Baker je podaljšal bivanje v Moskvi, a tudi predsednik Bush je pozval Sovjetsko zvezo, naj popusti v svojih stališčih, da bo lahko washingtonski vrh uspešen. O samem poteku vrhunskega sestanka sta se v Moskvi 5 ur razgovarjala zunanji minister Baker in sovjetski predsednik Gorbačov. Narod, ki se preveč obremenjuje... ■ nadaljevanje s 3. strani nja kot tudi vseh tistih, ki bodo ob strukturnih spremembah v gospodarstvu ostali brez delovnega mesta. Gospodarsko oživljanje pomeni ponovno sposobnost za proizvodnjo tekočega presežka oziroma akumulacije in na bistveno zmanjšanje potrošnje, posebej budžetske in v njenem okviru tudi vojaške. S tem pa sposobnost za reševanje strukturnih in vseh drugih, globoko zakoreninjenih problemov in za zagotavljanje socialne varnosti naših ljudi; zlasti otrok, starih ljudi, upokojencev, invalidov in žena, ki smo jih v tem surovem moškem svetu obremenili s premnogimi skrbmi in odgovornostmi. Mislim tudi na skladnost regionalnega razvoja, ki bo spodbujal enakomerno napredovanje vseh delov Slovenije in preprečeval kulturni, gospodarski, civilizacijski in duhovni razpad Slovenije na vzhodni in zapadni del. Na razvoj, ki bo ohranjal ekološko ravnotežje in skromne naravne vire, varoval naravno okolje in ga kultiviral tako, da nas ne bo sram pred zanamci in dediščino, ki jim jo zapuščamo: »Živeti od svojega dela« Slovenci, pa tudi vsi drugi prebivalci naše republike, smo se v trdih časih zgodovine naučili živeti od svojega dela. To pa ni samo naša preteklost, to mora biti tudi temeljno spoznanje in vodilo za našo prihodnost. Pri tem se kaže zavedati, da je globina naših problemov tudi v neposredni prihodnosti, v kateri predstavljata tehnološka revolucija in poindustrijska, storitvena družba za nas največji izziv. Tehnologija je danes neposredni proizvod znanstvene raziskave. Znanstveno raziskovanje in razvoj sta integrirana v proizvodnjo in zato v čedalje večji meri rezultat investiranja neposredno v znanje ljudi. Inovativnost postaja stalni in sestavni del tekočega procesa proizvodnje. Univerze in akademije, šole nasploh, niso več zgolj kulturno odličje naroda, ampak so vir celotnega razvoja in napredka. Zdravje, izobraževanje in razvoj znanja, sposobnost njegovega mednarodnega integriranja, kultura in duhovno bogastvo nasploh postajajo hrbtenica nacionalne usode. Pri tem velja slej ko prej, kar so vedeli rodovi pred nami: premajhni smo, da bi se lahko zapirali v svoje meje, in prešibki, da nam ne bi bilo treba še posebej paziti na svojo kulturno, civilizacijsko in tudi politično identiteto. (Dalje) TUDI RUSIJA IMA PRAVICO Tudi Rusija ima pravico do samostojnosti in do izstopa iz Sovjetske zveze. To je izjavil poslanec Boris Jelcin, ki pripada radikalni struji sovjetske partije in ki kandidira za novega predsednika ruske sovjetske republike. Zavzel se je za novo ustavo in za čisto tržno gospodarstvo. Stran 8 N O VI L I S T Na Bližnjem Vzhodu novi pokoli Vest o pokolu sedmih Palestincev v predmestju Tel Aviva je pretresla svet, njen žalostni odmev pa je obračun protestnih manifestacij in njihovega vojaškega zatiranja na zasedenih ozemljih. Padlo je nadaljnjih šest ali sedem Palestincev, ranjencev pa je ogromno, saj se govori o številkah, ki gredo od 200 do 700. Med njimi je tudi manjše število izraelskih vojakov in civilistov. Še vedno ni jasno, ali je zanetil novi požar sovraštva res neuravnovešen Izraelec. Dogodke so oblasti tako obnovile: ob zori se je pojavil v kraju Rišon Letzion pri Tel Avivu 21-letni Izraelec, ki je bratu vojaku odnesel del uniforme in avtomatsko puško. Ustavil je večjo skupino Palestincev iz Gaze, ki so se tam zbrali kot dninarji v pričakovanju dnevne zaposlit- DISKONTNA MERA Od ponedeljeka dalje znaša diskontna mera v Italiji 12,5 odstotka, kar pomeni, da se je vrnila na raven iz dne 25. avgusta pred dvema letoma. Zakladni minister Carli je izjavil, da želi vlada z zmanjšanjem za eno točko diskontne mere prispevati k stabilnosti Evropskega denarnega sistema, pri čemer tudi upošteva ukrepe, ki jih je bila sprejela vlada pred dnevi. Zmanjšanje diskontne mere bo vplivalo na celotno strukturo italijanskih obrestnih mer. Diskontna mera predstavlja višino obresti, ki jih denarni zavodi morajo plačati za posojila od Osrednje italijanske banke. NA ESTONSKEM SE OBOROŽUJEJO Na Estonskem se oborožujejo tako domačini kot ruski priseljenci. Estonska vlada je sklenila, da ustanovi prostovoljne zaščitne oddelke, ki bodo pod nadzorstvom notranjega ministrstva. Že prvi dan se je javilo 3.000 prostovoljcev, njihovo število pa se množi. Za ustanovitev takih polvoja-ških oddelkov so se estonske oblasti odločile, potem ko je pred dnevi kakih 1.500 vojaških častnikov in ruskih aktivistov skušalo zasesti parlament. Ministrski predsednik Savisaar pa je takrat po radiu poklical na pomoč prebivalstvo in pred parlamentom se je zbralo več deset tisoč ljudi. Glasnik unitaristov in rusofilov Vinogradov pa je že napovedal, da bo tudi njegov krog začel zbirati samoobrambne skupine prostovoljcev. Papež na Papež Janez Pavel II. je 18. t.m. praznoval 70-letnico. Ob življenjskem jubileju je prejel vrsto čestitk in voščil. Dne 17. t.m. se je udeležil zasedanja italijanske škofovske konference v Rimu. Italijanske škofe je v svojem nagovoru opozoril na velike novosti v Evropi. Dobesedno je dejal: »Padla je meja med bratskimi narodi. Jasna je postala prevara i-deologije, ki je hotela graditi prihodnost človeštva na zanikanju Boga. Evropska kultura je skorajda prisiljena, da nanovo ve. Postavil jih je ob zid in začel streljati. Sedem jih je ubil, deset pa ranil. Policiji je dejal, da se je maščeval za staro zadevo. Po vseh zasedenih ozemljih se je takoj sprožil val manifestacij s tragičnimi, že o-menjenimi posledicami. Neznanci so zažgali sadovnjak morilčeve družine. Naj višje oblasti v državi so izrazile svoje obžalovanje in ogorčenje, a-rabske organizacije pa obljubljajo maščevanje. Vodstvo Intifade je proglasilo tridnevno stavko na zasedenih ozemljih. Več arabskih držav je zahtevalo nujnostno sklicanje Varnostnega sveta Združenih narodov, ker da je treba zavarovati gola življenja Palestincev. Združene države so obsodile krvavo dejanje, pozvale pa so tudi Izraelce, naj bodo zmerni pri zatiranju manifestacij . NOVICE Za župana v Zgoniku je bil potrjen komunist Miloš Budin. Na prvi seji po u-pravnih volitvah z dne 6. maja je bil izvoljen tudi občinski odbor, ki ga kot doslej sestavljajo komunisti in socialisti. Trije svetovalci Slovenske skupnosti so kot doslej v opoziciji. Večina je zavrnila predlog, naj bi v odbor vključili tudi predstavnika Ssk. Zanimivo je, da imata obe večji primorski mesti, Nova Gorica in Koper župana, ki oba pripadata ZKS - Stranki demokratične prenove. V Novi Gorici je župan Sergij Peljhan, v Kopru pa Franco Juri, ki je po narodnosti Italijan. Sežana ima župana iz vrsta Socialistične zveze. Potrjen je bil Ivan Vodopivec. S TRŽAŠKEGA NOVA SEZONA V KRAŠKI GALERIJI V Kraški galeriji v Repnu so v soboto, 19. t.m., odprli razstavo grafik Franca De-grassija, Renate De Mattia, Maure Israel, Bruna Ponteja, Edija Žerjala in prof. Spacala. Organizatorji so razstavi dali naslov »Srečanje na Krasu«. Dela omenjenih u-metnikov zares pomenijo zanimiv prikaz motivov, tehnik in barv, ki imajo za skupni imenovalec Kras, motive kraške arhitekture, rastlinja in kmečkega dela, morja in ob tem glasbenega ustvarjanja. italijanskih odkrije — in to na podlagi zgodovinskega izkustva ter junaškega pričevanja krščanskih skupnosti pod totalitarizmom — da je ravno vera v Kristusa spodbuda in jamstvo za omiko in svobodo«. Papež pa je ob tem dejal, da tako na Vzhodu kot na Zahodu ostaja grožnja praktičnega materializma, sekularizacije, subjektivizma. Potrebna je nova evangeliza-cija. Poudaril je še veliko pričakovanje, ki ga je spodbudila napoved o posebni evropski sinodi prihodnje leto. 24. maja ljj DRŽAVNI SVET IN VEROUK Državni svet je sklenil, da začasno pre' kine učinke dveh razsodb deželnega upr3' nega sodišča v Laziu glede verouka, pravno sodišče je namreč februarja raz53 dilo, da dijaki, ki ne obiskujejo verouk* lahko v času veroučnih ur zapustijo šolsk® poslopja in da torej niso dolžni, da sle