TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za 14 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravnlStvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.95S.
Leto XIV.
Telefon št. 2552.
Ljubljana, v torek, 25. avgusta 1931.
Telefon št. 2552.
štev. 96.
Sestanek lesnih trgovcev v Mariboru.
V	četrtek, 20. t. m. se je vršil pod predsedstvom podnačelnika Osrednje sekcije lesnih trgovcev g. Ernesta Marinca v Mariboru sestanek lesnih trgovcev — članov gremijalnih sekcij v Slovenjgradcu, Celju, Celju-oko-lica, Konjice, Maribor, Slovenska Bistrica in Maribor-okolica.
Udeležilo se ga je nad 50 lesnih trgovcev.
Po otvoritvenem nagovoru, v katerem je g. Marinc orisal nadvse težaven položaj naše lesne trgovine, apeliral na solidarnost trgovstva in po-vdarjal važnost strokovne organizacije, je poročal tajnik Zveze trgovskih gremijev g. I. Kaiser o sedanji situaciji na najvažnejših evropskih lesnih tržiščih, ki prihajajo za naš izvoz v poštev. Kriza v mednarodni lesni trgovini se je v poslednjem času pod pritiskom težkih finančnih prilik, ki vladajo osobito v nekaterih državah, znatno poostrila. S statističnimi podatki je pokazal veliko nazadovanje izvoza našega lesa na posamezna evropska tržišča. Lesno trgovstvo na bivšem štajerskem je močno prizadela tudi finančna kriza na Ogrskem. Obširno je razpravljal nato o organizatoričnih stremljenjih lesne tr8ovine in industrije, snovanju sporazumov in kartelov, kar bo brez-dvomno vplivalo tudi na našo lesno
trgovino. Zato je neobhodno potrebno, da se situaciji na mednarodnem lesnem trgu prilagodi tudi naša lesno trgovina.
Dosedanji razgovori o ureditvi izvoza lesa niso v korist naši mali in srednji lesni trgovini in industriji. Potrebno je zato, da se zaščitijo interesi male in srednje lesne trgovine in industrije, da se obdrži eksistenca in omogoči razvoj onih podjetij, ki so zmo?na obdržati naše nekdaj tako napredno lesno gospodarstvo. V tem pravcu je nujno potrebno, da spregovori tudi naša lesna trgovina, ki obstoja v Dravski banovini v pretežni večini iz malih in srednjih producentov.
Da se podrobno prouči situacija, v kateri se nahaja naša lesna trgovina z ozirom na snovanje kartelov in sporazumov in pa z ozirom na specialne prilike v Dravski banovini, ki tvori v našem celokupnem lesnem gospodarstvu posebno skupino, se je na sestanku določil odbor, ki bo na svoji seji 1. septembra t. 1. v Dravogradu
o	tem razpravljal in stiliziral tozadevne predloge. Na sestanku se je obširno razpravljalo tudi o položaju, v katerega je zašla osobito štajerska lesna trgovina, radi ogrske finančne krize. Z ozirom na nastali položaj se •je sklenilo opozoriti vse izvoznike, naj sklepajo kupčije z ogrskimi uvozniki lesa izključno v dinarjih in le proti akreditivu.
Naš izvoz živine v Španijo.
Radi zadnjih notranje-političnih dogodkov je nastala pri izvozu naše živine v Španijo neka neizvestnost. Treba pa je lakoj poudariti, da izvoz živine v Španijo ni prepovedan, da celo pričakovati je v doglednem času, da bodo dane izvozu živine v Španijo gotove plaj.šave.
Ker je namreč nastalo pomanjkanje mesa na trgu v Barceloni, je tamošnji občinski svet zahteval od španske vlade, da zniža carino na uvoz živih volov, bikov, juncev, telet in krav za klanje.
akor izgleda bo španska vlada temu predlogu ugodila.
Danes se zahteva za uvoz živine v Španijo predhodno dovoljenje ministrstva narodnega gospodarstva, h kateri prošnji je treba še dodati potrdilo o položeni kavciji pri carinarnici, preko katere se namerava uvoziti živino. Ta kavcija mora biti sorazmerna s številom živine v svrho kritja stroškov na carino in sanitarne takse, kar znaša: za plemenske konje	Ptas	450	za	ko,m.
za navadne konje, kobile
in mezge	50
za krave	mlekarice	”	150	” *
*v0re	krnve’bike-	^unce’	”	”	”
za teleta	do 1 1	in ne	preko	”	75	”	”
300 kg težke	1>5
za svinje	’’
za ovce in koze	4	”	”
Za uvoz vse živine je predpisana kva-rantena. Vsak uvoznik mora predložili takoj potrdilo sanitarnega referenta iz kraja porekla živine, da ni v tamkajšnjem okolišu tekom zadnjih dveh mesecev vladala nikaka živinska kužna bolezen ter da je tudi živina zdrava. To potrdilo mora biti uverovljeno po pristojnem španskem konzulatu.
Prav tako je potrebno zdravniško potrdilo za uvoz svežega mesa, katerega se ne sme uvažati v malih kosih. Potrdilo se mora nanašati na stanje pred klanjem in po klanju; meso pa mora biti opremljeno s pečatom klavnice posebe.
Tam kjer bi potrdilo manjkalo, bo morala živina čakati 8 dni v kvaranteni 'n plačati je ttreba dvojno takso.
Živina, ki bi prišla v špansko carinarnico brez podpisanega dovoljenja za
uvoz, bo zavrnjena, če prihaja iz kraja, kjer vlada kaka živinska kužna bolezen,
v	nasprotnem slučaju, pa bo uvoz lahko dovoljen, toda plačati je treba posebno globo, ki znaša za konje do 200 peset, za vole do 150 peset, za svinje do 50 peset in za ovce in koze do 50 peset za komad.
Če bi se pokazalo, da je kaka glava živine med potjo poginila, se uvoz ostale živine ne bo dovolil dokler ne bo ugotovljeno, da je ta živina popolnoma zdrava. Isto velja če je kako živinče poginilo tekom kvarantene. V nobenem slučaju nima uvoznik pravice na kako odškodnino in plačati mora še stroške, desinfekcije.
Če bi živinski inšpektor smatral, da ne more dovoliti uvoza živine, tedaj bo uvoznik o tem takoj obveščen. On ima pravico, da tekom 4 ur nato vloži pritožbo zoper ta odlok na generalno direkcijo poljedelstva preko živinskega inšpektorata. Če bi generalna direkcija poljedelstva potrdila odločbo inšpektorja tedaj mora uvoznik odpeljati vso živino tekom 24 ur pod pretnjo, da se mu uniči brez pravice na odškodnino.
Ni dovoljen uvoz živine brez predhodnega plačila takse po čl. 8. živinskega zakona in to:
za konje, osle, mezge in vole Ptas 2-50	za kom.
za ovce in koze	„	035	„	„
za svinje	„	P25	„	„
za živino in zajce	„	010	„	„
za pse in opice	„	f-—	„
V	slučaju, da bi se pojavila v kakem kraju uvozniških držav kužna bolezen, sme ministrstvo narodnega gospodarstva izdati absolutno prepoved na uvoz živine in vseh živinskih produktov.
Za pogodbene države se uporablja sledeča carina za uvoz živine v Španijo:
za kom.
konji preko 3 let	Ptas	v	zl.	345-—
konji do 3 let.	„	„	„	230'—
skopljeni konji preko 3 let	„	„	„	345-—
skopljeni konji do 3 let	„	„	„	230 —
kobile do 3 let t	„	„	„	172-50
kobile preko 3 let	„	„	287-50
Plemenski konji- arabske in angleške pasme plafajo 50% manjšo carino.
krave mlekarice	„	„	„	140-—
krave ostale preko 500 kg	„	„	„	97-75
krave ostale do 500 kg	„	„	„	69 —
bike, Voli in junci preko 500 kg	„	„	„	103-50
bike, voli in junci	do	500	kg	„	„	„	74 75
teleta do 1 1. oz. 300	kg	teže	„	„	„	23 —
svinje do 60 kg	„	„	13-80
*vinje preko 60 kg	„	„	„	23	—
ovni	„	„	„	5-75
ovce	„	„	1,	460
jagnje	„	„	„	345
koze in janci	„	,„	„	3-75
Iz razloženih veterinarskih in carinskih predpisov torej sledi, da je uvoz živine danes v Španijo skoro popolnoma onemogočen. Pričakovali bi, da bi med našo državo in Španijo veljale recipro-citete, ker Španija uživa danes uvozne ugodnosti na uvoz gotove živine (mezgov, ovc, oslov) v našo državo. Ker pa je kakor rečeno, pričakovati preobrat v tem oziru v najkrajšem času, zato je prav, če so naši izvozniki pripravljeni, da si zasigurajo špansko tržišče.
PŠENICA ZA KAVO Amcriško-braziljska menjalna pogodba.
Po poročilih i Washingtona je brazilska vlada sklenila s pristojnim zveznim uradom Združenih držav pogodbo, po kateri bo Brazilija dala Ameriki
1.050,000	vreč kave za 25 milijonov ameriških bušlov pšenice. Q tej menjalni pogodbi se živahno razpravlja.
* * *
RDEČEMU KRIŽU V UVAŽEVANJE!
Na sestanku lesnih trgovcev, ki se je vršil v Mariboru dne 20. t. m. na poziv Zveze trgovskih gremijev v Ljubljani, je bil med drugimi vprašanji stavljen predlog, ki zasluži nekoliko pozornosti. Rdeči križ namerava prispevati večji znesek kot podporo kitajskim p'oplavljencem. Umestno bi bilo, da bi Rdeči križ mesto denarne podpore skrbel, da dobijo po-plavljenci na Kitajskem razne vrste lesa, ki ga bodo nujno potrebovali za zgradbe itd. Središnjemu odboru Rdečega križa se nujno priporoča, da predlog prouči. Mišljenja smo, da bi se na ta način pomagalo na eni strani poplavtjencem, na drugi strani pa priskočilo naši lesni trgovini, ki preživlja težko krizo, na pomoč.
* * *
Posetnikom jesenskega ljubljanskega
velesejma. Uprava ljubljanskega velesejma je izdala kakor prejšnja leta tudi letos permanentne legitimacije po Din 30. 'laka legitimacija daje pravico do znižane vožnje za polovično ceno. Legitimacije se dobe v vseh večjih krajih cele države, lahko pa se naroče z dopisnico direktno pri velesejmskem uradu. Navodil tiskanih v legitimaciji se je treba točno držati. Zdrava in cenena stanovanja v hotelih in privatno so posetnikom
zasigurana.
* * *
POCENITEV BOMBAŽA.
Inozemski, zlasti dunajski listi so pred kratkim prinesli vest, da je cena bombažu znatno padlav Čeprav odgovarja ta vest, dejanskemu stanju, je vendar sposobna, da zavaja javnost do napačnega sklepanja glede cen manu-faktnrnemu blagu. Upoštevati je namreč treba, da se izgotovljen izdelek nikoli ne poceni v istem razmerju, kakor pade cena sirovini, ker je treba upoštevati stroške predelave t. j. stroške predenja, tkanja, požlahtnitve, barvanja, manipulacije itd. Razen tega se omenjeni padec cen na trgu manufakturnih izdelkov tudi še ne bo poznal takoj, ampak šele spomladi prihodnjega leta, ker so trgovine z zimskim blagom že založene, pri katerih padec bombaževe cene seveda še ni bil upoštevan. Ves padec pri izgotovljenih tekstilnih izdelkih pa bo tudi takrat znašal komaj 4—5%.
Razlastitev velešum
(iNadal je vanje.)
Pred vsem pa ni bilo umestno, da se odškodnina za šume preračuna na osno-
vi	čistega katastralnega dohodka po stanju 27. februarja 1919. Današnji zemljiški kataster je nastal pred 80 leti in radi tega pač ni primerna baza za cenitev vrednosti, ker so se razmere medtem časom na posameznih parcelah temeljito spremenile. Po zakonu iz leta 1869. je čisti donos zemljišča povprečni obratni prebitek, ki nastane, če se od surovega povprečnega donosa odbije povprečne obratne stroške. Kakor surovi donos, tako tudi obratna stroški so se v teku desetletij pač povsem spremenili. Posebno pri gozdih je treba upoštevati, da začasa ustanovitve katastra tehnični les ni imel nikake vrednosti vsled pomanjkanja prometnih sredstev itd. Pri ocenitvi gozdov se je za podlago vzelo tedanji naturalni donos brez ozira na možnost uporabe posameznih debel v tehnične svrhe in brez ozira na postranske produkte. Sicer se je zemljiški kataster kasneje revidiral: toda tudi H revizija je bila zelo nepopolna, ker se je revizija izvršila pred vsem radi tega, da se nekatere pregravirane dežele, kakor Štajersko etc. razbremeni. Za primerjavo navajamo, da je katastralni čisti donos [K> ureditvi zemljiškega davka in po katastrski reviziji znašal za Štajersko 6-18% od glavne skupne vsote oziroma 4^53 gl. avstrijske veljave = 900 K povprečno za 1 ha; za Kranjsko pa s>> odnosne številke 1 *72°/o oz. 2’76 gl. avstrijske veljave = 5'52 K. Čisti katastralni donos v bivši Avstriji je znašal za 1 ha za gozde 2'12 gl. avstrijske veljave = K 4-24 povprečno, za planine 0-41 gl. — K 0'82, za pašnike pa povprečno 1'36 gl. — K 2-72 (vide Miiscbler-Ulbrich, Staatsworterbuch ad Grund-steuer). Ako pomnožimo te čiste kata-stralne donose pro 1 ha s količnikom 200 v smislu pravilnika o višini odškodnine, ter krone računamo za dinarje, potem pridemo do sledeče odškodnine pro 1 ha: za gozde ©in 848, za planine Din 164, za pašnike Din 544. Ta cena se razume brez ozira na boniteto, ker je preračunana na podlagi povprečnega katastralnega čistega donosa. Te povprečne cene pa se bodo v konkretnih slučajih še izdatno znižale, celo za več kot polovico v IV. cenilnem razredu, pri katerem se vrednost računa s 50% vrednosti III. cenilnega razreda; tako dobljena cena pa se bode še znižala, ker na podlagi čl. 2. pravilnika izračunana odškodnina velja samo za šume normalnega obrasta, iznad 100 let starosti z najboljšo vrsto lesa in brez posebnih težkoč za izkoriščanje! Ti predpogoji ocenitve bodo povod komisijam, da se bodo po členu 2. določene cene še izdatno znižale. Treba je dalje uvaževati, da bode razlaščeni lastnik plačal v kolonizacijski fond še 10—20% odškodnine v smislu § 47. cit. zakona, da mora lastnik nositi polovico stroškov tehničnih del in končno, da bode odškodnino prejel v 4°/o obveznicah Privilegirane agrarne banke, katerih borzni tečaj bode primeren nizki obrestni meri oz., da bode lastnik odškodnino prejel po svoji izberi direktno od agrarnih subjektov v 20 letnih anuitetah s 5% obrestova-njem itd. Ako se vse to uvažuje, potem sii je treba staviti vprašanje, ali bode ta način ugotovitve odškodnine glede njene višine in glede načina plačevanja vzdržval pred kompetentnim forumom. — Čehoslovaški zakon od 8. aprila leta 1920, o odškodnini za razlaščena zemljišča določa v paragrafu 41., da
Stran 2.
TRGOVSKI LIST, 25. avgusta 1931.
    — —^ -   ~ ■
je odškodnina oz. prevzemna cena enaka vrednosti, ki še dobi iz povprečja prodajnih ceh iz proste rolke v letih 1913 — 1915. (pri zemljiščih, ki (presegajo 100 ha), pri tem pa se z ozirom ha zakon od i6. aprila 1919 i K a. o. veljave štfeje za 1 Kč; tako dobljena cena se po velikosti razlaščenega posestva zniža za 5— 40%. Ne moremo na hitro roko konstati-rati, ali bi na podlagi take cenitve in vzemši razmerje 1 a. o. K = 1 JK =
1	Din končni rezultat bil za razlaščene veleposestnike ugodnejši ali neugodnejši, kakor pa je rezultat na podlagi pravilnika o določitvi odškodnine; to pa je gotovo, da se je čeboslovaški vladi posrečilo vprašanje odškodnine za razlaščena veleposestva rešiti brez neprijetnih siporov ,pred mednarodnimi sodišči, ki tako neugodno vplivajo na kredit vsake države. Ambulantne komisije bodo tedaj imele zelo' težko nalogo; potrebno je, da se ne dajo zavesti v eden ali drugi ekstrem, ker bi to povzročilo težke spore. Pred vsem se nam zdi sestava komisij nesrečna, ker so njeni člani le državni uradniki; bilo bi pač umestno, da bi se tudi agrarnim objektom dalo možnost v komisiji sami varovati svoje interese. Že v členu 14. pravilnika je za posebne slučaje spora predvideno razsodišče; gotovo bi ne škodovalo, ako bi se ta način rešitve sporov uporabil tudi v drugih slučajih. Pri tej priliki opozorimo posebno na člen 14. pravilnika glede razlastitve raznih instalacij, ki daje dovolj povoda za pomisleke; posebno odst. 5. tega člena bode vir velikih sporov vsled predvidene souporabe raznih naprav, (katerih pa zakon sam ne predvideva). — Ne more se zagovarjati, da bi se za razlaščena zemljišča plačalo »pravične« odškodnine; na vse zadnje je ta pojem zelo labilen in končno je za sedanji čas veliko vprašanje, ali je pravično, da so se desettisoči ha zemlje nakopičili pri eni roki. Na drugi strani pa ne pridemo preko § 365. drž. zak., ki govori o primerni odškodnini in katerega novi zakoni niso razveljavili. Cenilne komisije naj imajo vedno pred očmi, da je naša agrarna zakonodaja nastala neposredno po vojni, pred-no so bile sklenjene mirovne pogodbe, ki ne dopuščajo likvidacije neprijatelj-ske imovine brez odškodnine, da provi-zorni zakon od 25. februraj^ 1919. govori še o neprijateljskih državljanih, da so novi zakoni le likvidacija na podlagi provizornega stanja nastalih agrarnih odnošajev itd. Ako bode cenilna komisija vse to uvaževala, potem bode ravnala tudi v interesu države.
Sedaj še nekoliko besed o finančnih določbah nove agrarne zakonodaje.
4#/o obveznice Privilegirane agrarne banke, ki se bodo dajale kot odškodnina, če razlaščenec to želi, bodo kotirale na vseh domačih borzah ter bodo uživale vse povlastice, kakor državne obveznicfe. Njihov borzni tečaj bode najbrže nekoliko višji nego sedanji borzni tečaj 4°/o agrarnih obligacij iz leta 1921.; kajti te 4% obligacije etf 1921 se amortizirajo v 50 letih, medtem ko bodo nove obveznice amortizirahe v 20 letih, potom žrebanja ali pa z odkupom na borzah; razume se, da se izžrebane obveznice izplačajo po nominalni vrednosti. Veleposestnik pa ima pravico, da do gotovega časa zahteva izplačilo določene mu odškodnine tudi v gotovini v 20 letnih anuitetah s 5°/o obrestovanj em proti intabulaciji te odškodnine na razlaščeno zemljišče na prvem mestu v korist prejšnjega lastnika. Ne zdi se nam primerno od lastnika zahtevati, da prispevek v kolonizacijski fond, ki event. znaša 20°/<> določene odškodnine, plača naenkrat in predno dobi ostalo odškodnino; lastnik, ki ima preko 10.000 oralov zemlje in tedaj plača 20% v kolonizacijski fond in ki zahteva plačilo odškodnine v gotovini, radi tega v prvih letih sploh ne bode prejel ni-kake odškodnine, ker mora agrarni subjekt odškodnino plačevati pri davčni upravi, dokler ta 20%ni doprinos ni plačan. Za lastnika je važno, da člen 5 pravilnika o finančni službi dopušča, da lastnik sme odškodnino, če se mu ima plačati v obveznicah, odstopiti tretji osebi v smislu določb drž. zak. S tem so lastniki v stanu, da svoje zahteve proti državi oziroma agrarnim interesen-
tom eskomptirajo. Razume se, da veleposestnik lahko cedira tudi svojo terjatev na odškodnini v gotovini, ako se v smislu § 41 zakona odloči za tb, da se mu odškodnina plača v go-t6H/lhi neposrfedrib od agrarhfega interesenta; novi agrarni zakon take cesije ne zabranjuje in je radi tega dopustna. Velik del razlaščenih veleposestnikov se bode gotovo odločil za izplačilo odškodnine v gotovini, ker je taka terjatev lahko podlaga za razne finančne operacije in ker si veleposestnik s tem prihrani riziko, ki je vedno združen z dolgoročnimi terjatvami.
V zakonu samem je še ena važna odločba, katero je treba objasniti, t. j. § 75, ki pravi, da bodo upravne oblasti vse odločbe po tem zakonu napravile na podlagi svobodne ocene, da tedaj proti takim odločbam ni pritožbe na Državni Savet (proti odločbam ministrstva) ali pa na upravno sodišče (proti odločbam nižjih upravnih oblasti). To določbo je pač tako razumeti, da taka pritožba ni dopustna, kjer upravna oblast razsoja po svojem prostem prevdarku in kjer je upravičena tako razsojati. S tem pa nikakor ni rečeno, da upravna oblast more priti do svoje rešitve preko določb zakona ali celo proti določbam zakona; to velja za materi-jelne določbe zakona, kakor tudi za one določbe, s katerimi zakon uravnava upravno postopanje v zadevah likvidacije agrarne reforme. Iz tega razloga se nam zdi, da bi ta § 75 brez škode lahko izostal iz zakona ali pa, da bi bilo potrebno ga primerno precizirati.
Zakon o likvidaciji agrarne reforme kratko urejuje tudi vprašanje bremen, posebno hipotek, ki so vknjiže-ne na razlaščenih zemljiščih; medtem ko Čehoslovaški zakon daje hipotekarnim upnikom pravna sredstva zoper določitev odškodnine, naš zakon o tem molči. Morda v praksi to ni potrebno, ker se gre samo za zelo omejeno število veleposestev, katerih zemljeknjlžno stanje je znano;
potreba takega pravnega sredstva bode najbrže nepotrebna, ker se veleposestva spočetka agrarne zakonodaje leta 1919. niso več obremenjevala brez dovoljenja agrarne oblasti ln ker so prejšnji dolgovi devalvirani, razen če se glase na zdravo valuto. Ni Izključeno, da nastanejo spori tudi s hipotekarnimi upniki, ako bi njih terjatve bile ogrožene. — Vsekakor pa je pomanjkljivost zakona, da se obenem ni uredilo tudi vprašanje odškodnine za uslužbence rta teh veleposestvih. V marsikaterem slučaju bode za veleposestnika težko izpolniti dolgoročne službene pogodbe oziroma plačati primerne odškodnine.
V	poštev pridejo tudi druga bremena, ki sicer niso vknjižena, pa sicer vezana na dotično veleposestvo, n. pr. apanaže, penzije, miloščine itd. čehoslovaški zakon je tudi ta vprašanja uredil, naš zakon o tem molči. Res je, da razlaščeni veleposestniki v največ slučajih ostanejo osebni dolžniki, brez ozira na razlastitev. Pravično bi bilo, da se vsaj take terjatve, ki so v ožji vezi z veleposestvom, primerno zavarujejo in da se tudi na te terjatve ozira pri določitvi odškodnine.
Razna sporna vprašanja se pojavljajo tudi pri §u 80 cit. zakona, ki govori o tem, v katerem obsegu ostanejo ^ veljavi dosedanji zakoni.
(Konec prihodnjič.)
Priporoča *e
Gregorc & Ko,
Ljubljana
Vele<rg*vinn Špecerijskega In kolonijalnegn blag*, »ainega igan|a Ib Špirita.
Telefon 22-46 Brzojavi: Gregorc
Zahtevajte specijalne ponudbe!
Vsak smotreri gospodar čita »Trgovski list«!
Odkritje spomenika kralju Petfu I. Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani.
Udeležba občinstva in (lruštev pri odkritju — Četrtinska vožnja.
Odkritje spomenika kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani bo dne 6. septembra.
Nedvomna potreba je, da bo na tej važni in veliki slavnosti udeležba iz vse Slovenije kar najčastnejša. To bo pa mogoče le z organiziranim in discipliniranim nastopom vseli slojev naroda.
Zato opozarjamo na vabilo odbora vsa društva, organizacije, udruženja, zveze, korporacije in druge, da pozovejo svoje članstvo na čim številnejšo udeležbo pri teh slavnostih.
Odbor ne more vseh in vsakogar posebno vabiti k temu odkritju, zato naj se smatra ta poziv kot splošno vabilo.
Po slovesnem odkritju spomenika pred magistratnim poslopjem je nameravan mimohod vseh organizacij, društev itd. pred spomenikom po določenem načrtu. Slovesnosti odkritja na slavnostnem prostoru pa morejo iz tehničnih razlogov prisostvovati le predstavniki občin ter po največ 3 predstavniki društev, organizacij itd. Vse ostalo občinstvo se pa zbira med tem časom na določenem prostoru in se uvrsti v sprevod za mimohod po organizacijah, društvih itd., katerim pripada po svojem članstvu.
Pripomnimo, da bo imel dostop na slavnostni prostor in v sprevod le oni udeleženec, ki bo ali osebno vabljen ali pa, ki bo v sestavu društva, organizacije itd.
Odbor poziva zato vsa društva, organizacije, korporacije, zveze itd. brez izjeme, da najkasneje do 27. avgusta prijavijo svojo morebitno udeležbo z navedbo, ali bo članstvo nastopilo v krojih, ali s praporom odnosno z zastavo, če nameravajo počastiti spomin kralja Petra s poklonitvijo venca, katere predstavitelje nominirajo na slavnostni prostor in na kateri naslov naj se dostavijo te izkaznice. Opozarjamo, da pred-staviteljev, ki bi bili že osebno vabljeni, ni treba ponovno javiti.
Za vožnjo udeležencev z železnico v Ljubljano je odobrena od ministrstva saobračaja četrtinska vozna cena. Udeleženci kupijo pri železniških blagajnah, polovično vozovnico na podlagi legitimacij ter velja ta vozovnica tudi za brezplačen povratek, ako bo na legitimaciji odbor potrdil udeležbo pri odkritju.
Da bo pa mogel vsakdo brez velikih težav in stroškov priti do legitimacij, ki jih izdaja odbor sam, je ta zaprosil vse slovenske občine, da prevzamejo posredovanje pri izdaji legitimacij. Zato naj se vsi refleks tanti na legitimacije za četrtinsko vožnjo takoj prijavijo občini svojega bivaliSCa, ker morajo občine do BO. aVgusta sporočiti odboru število potrebnih legitimacij, ki se bodo izdajale le proti plačilu nabavne cene
2	Din za komad. Naknadnih prijav ne bo
I	mogoče vpoštevati.
Ker je z ozirom na veliki narodni pomen te slavnosti pričakovati naval občinstva v Ljubljano, moremo morebitne nerednosti pri železniškem prevozu preprečiti le na ta način, če se vsakdo pravočasno prijavi svoji občini radi legitimacije, tako da ho vsaka občina tudi v stanu, da najkasneje do 1. septembra zjutraj železniški postaji, na kateri nameravajo udeleženci vstopiti, prijavi točno število istih. Seveda bodo še izdana toč-nejša navodila po 1. septembru, s katerimi vlaki naj udeleženci iz določenih krajev potujejo.
Ponovno moramo vse, ki se zanimajo, pozvati, da se ravnajo v smislu teh pojasnil in navodil in da s svojo udeležbo in discipliniranim nastopom pripomorejo do Čim svečane,jšega poteka slavnosti.
Poslovne ure pisarne odbora za postavitev spomenika so vsak delavnik od 18. do pol 20. ure v Ljubljani, Kongresni trg l/II.
Odbor za postavitev spomenika
kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani, Kongresni trg lili.
Malinovec 0
pristen, naraven, na malo in veliko prodaja lekarna
Dr. G. Piccoli Ljublj ana, Dunajska c. 6
iuMh oramfatii
Uradni dan Sreskega gremija trgovcev v Celju za člane trgovce v gornjegrajskem srezu se vrši v.torek, dne 25. avgusta t. 1. in sicer od 9. do 12. ure dopoldne v Gornjem gradu v posebni sobi gostilne g. Šarb in od 14. do 16. ure popoldne v Mozirju v posebni sobi hotela »Pri pošti«. Načelstvo.
Sreski gromi] trgovcev v Celju sklicuje za v sredo dne 26. t. m. sestanek sadnih trgovcev članov gremija. Ta .sestanek se vrši v felubovi sobi hotela »Evrope« v Celju ob 8. uri predpoldne. Vabljeni so vsi člani, ki se bavijo s sadno trgovino, da se tega sestanka zanesljivo udeležijo. Načelstvo.
fttiinunska banka Berkovič je postala inaolventna; vlagatelje hoče banka izplačati ob' 4odstotnem obrestovanju v dobi treh let, v prvem iletu 15, v drugem •■55, v tretjem 50 odstotkov. Romunska Narodna banka je menda prevzela sanacijo.
Proti borzni špekulaciji v Italiji sme
finančni minister izdati razne ukrepe ki morajo biti enotni za vse borze.
Obtok bankovcev v Češkoslovaški jo v znesku 6626 milijonov Kč krit y devizah s 1573 milijoni Kč, v zlatu s 1535 milijoni, skupaj 3108 rnilij. Kč ali ca. 48 odstotkov.
Svetovna produkcija zlata v prvi letošnji polovici je znašala 10,240.000 unc proti 10 milijonom v prvi lanski in 9 milijonom 870.000 unčam v prvi predlanski polovici.
Ogrska je določila mednarodne ceno za izvoz žita, po katerih smejo člani ekspertnega sindikata prodajati svoje blago v inozemstvo; cene so drugačne za avstrijski in drugačne za švicarski trg.
Standard Oil bo v Franciji do leta 1933. zgradila veliko rafinerijo, za katero bo prihajal surovi petrolej -zaenkrat iz USA, pozneje pa iz Mezopotamije.
V kupčijah Nemčije t Rusijo so nastale ponovno velike težkoče; zahteve sovjetov se smatrajo za neizvedljive.
Cena svilenih kokonov v Bolgariji je v kratkem času narasla od 25 na 38 levov.
KO odstotkov nemške industrije cementa se hoče združiti v koncern, ki bo največji te vrste v Nemčiji.
Izvoz mesa v Španijo bo sedaj v toliko olajšan, da bodo nekatere ladje družbe »Oceania opremljene odslej z modernimi hladilnimi napravami.
Izvozne olajšave ža eksport sliv, ki jih je dovolilo prometno ministrstvo, veljajo od 1. avgusta do 31. oktobra i 1.
Banatski veleposestniki, ki živijo v inozemstvu, so svoja posestva po večini parcelirali in proktali kiiietom, ki plačajo
kupnino v obrokih po vrednosti žita.
Radio Corporation of America izkazuje za prvo letošnje polletje 7,450.000 dolarjev čistega dobička, lani 4,450.0^)0. Bela vrana v sedanjem času manjših dobičkov.
tujsko-prometna razstava v zvfeži z razstavo kmetijskih proizvodov bo gotovo največja prireditev v okviru letošnjega jesenskega ljubljanskega velesejma. Razstava bo zavzemala večino razstavnih prostorov ljubljanskega velesejma in ima nameri, da vrši propagando za pridobitev tujcev v Dravski banovini in da zbere materijal, ki bo služil za podobne bodoče razstave v inozemstvu. Razstava bo nazorno pokazala hotelski, zlasti pa gostilničarski obrat in bo podala sliko tujskega prometa in hotelske industrije. Obselgala bo Več oddelkov, tako propagandni oddelfek, higijeno gostilničarskih obratov, domačo umetnostno obrt, folkloristično razstavo, tiskarski in litografski oddelek, i-eklannie tiskovine in lepake, razstavo narodnih noš, historično razstavo in literaturo. V posebnem paviljonu pa bo razstava slovenskih mest in umetniška razstava pokrajinskih slik.
Že v 24 urah
leke, klobuke itd.
Škrobi in BTetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lik* domače perilo
td vatna JOS. REICH.
U I HllH f
Kje še dobe sejmške legitimacije. Legitimacije za obisk letošnjega jesenskega velesejma od 29. avgusta do 0. septembra po 30 Din prodajajo vsi večji denarni zavodi, trgovske korporacije, županstva, prosvetna društva, tujsko-pro-metne ustanove in. večje železniške postaje Dravske banovine. Kjer bi legitimacij ne bilo na razpolago, naj se zahtevajo direktno od urada ljubljanskega velesejma. Organizacije in ustanove, katere bi želele prevzeti prodajo legitimacij, se naprošajo da se obrnejo na urad velesejma.
tpomdla.
Telefonske prilike v Dravski banPvini.
(Referat tajnika g. Kajzerja na občnem zboru Zveze trgovskih gremijev.)
(Konec.)
Mednarodna telefonska mreža.
Za izvrševanje telefonskega prometa z inozemstvom, ki je za našo zunanjo trgovino izredne važnosti, obstojajo v naši državi doslej le zračne linije. Nimamo niti podzemskih niti podmorskih kablov. Na zračnih linijah, ki so podvržene velikim vremenskim izpremem-bam, je telefonski promet jako težaven. Ker so .pa telefonske proge v mednarodnem prometu jako obremenjene, smo bili pred leti v nevarnosti, da se ne bodo več dovoljevale nove telefonske zveze z inozemstvom, dokler ne bo izvršena postavitev kablov. To se sicer ni zgodilo, a se tudi ni ugodilo nujnim predlogom, naj se postavijo mednarodni telefonski kabli.
Telefonski kabli so za mednarodni telefonski promet izredne praktične vrednosti ker se s tem preprečijo vse ne-prilike, ki ovirajo telefonski promet pri zračnih linijah. Vsem takim neprilikam je mogoče pomoči trajno le s tem, da se ustvarijo telefonske kabelske mreže, ki omogočajo nemoteno govorjenje na velike razdalje.
Skoraj vse zapadno-evropske države so pričele zato polagati podzemske kable s 100 do 200 pari žic.
Pri nas so bili napravljeni načrti za polaganje podzemskih telefonskih kablov že leta 1926, s katerimi bi prišla naša država pretko Budimpešte in Dunaja v telefonsko zvezo s telefonskimi kabli zahodho-evropskih držav. . Zgleda pa, da je zašla stvar glede postavitve kablov na mrtvo točko.
Ker pa je zgraditev podzemskih mednarodnih telefonskih kablov za naš telefonski promet izredne važnosti, je neob-hodno potrebno, da se že leta 1929 dvakrat razpisani licitaciji za dobavo telefonskih kablov, ki sta pa bili brezuspešni, nujno obnoviš ter naj se stori vse, kar potrebno za zaključitev nabave in položitev telefonskih kablov po načrtih, ki so bili leta 1928 izdelani.
Zlasti potrebna bi bila otvoritev telefonskih relacij:
Brežice—Gorica,
Laško—1G raz, Wien,
Ljutomer—Milano, Genova, Rim in vsemi postajami v Avstriji.
Krško—Wien, Trst, Milan, Genova, 'Radeče pri Zidaneih irtiostu — Wien, Trat, Milan, Genova, Brno,
Murska Sobota—postaje v Avstriji in Nemčiji,
Vuhred—Graz, Wien,
Celje—Graz, Wien, Trieste, postajami na Ogrskem in Prago,
Litija—postaje v Avstriji, ?*tllJ~'Postoje v Avstriji,
Vransko, Sv. Jurij o. T., Polzela, Sv. Peter v Sav. dol. z Nemčijo, zlasti pa 'Nurnberg, Mannheim, Mtlnchen, Berlin, Stiittgart i dr. hmeljšklmi tržišči; isfčj S Prago in Zatcem.
To so glavne zahteve trgovstva v pogledu izpopolnitve in zboljšanja telefonskega prometa v Dravski banovini, ki jih je treba iz gospodarskega stališča nujno izvesti.
Priključitev pošte, telegrafa in telefona ministrstvu trgovine in industrije.
S svoječasito odločbo kraljeVske vlade se je ukinilo ministrstvo pošte', telegrafa in telefona m se agende tega ministrstva dodelile ministrstvu za zgradbe Pošta, telefon ih telegraf So komunikacijska sredstva take nravi, ki ne prenesejo formalnega reševanja, marveč morajo biti živ del vsega gospodarskega življenja, ki Se razvija po vsakokratnih gospodarskih potrebah.
Ta komunikacijiska sredstva morajo hiti elastična in se spopolnjevati neposredno v zvezi s splošnim prizadevanjem po gospodarskem podvigu.
Vse agende obširnega praktično-gospodarskega področja so dodeljene ministrstvu trgovine in industrije, pa bi 'bilo zato potrebno, da se pošta, telefon in telegraf priključijo temu resortu, ki bo mogel brezdvomno uspešnejše izvesti komercializacijo brzojava in tele-, fona v korist državi in gospodarstvu.
S tem sem v kratkih potezah orisal glavne hibe in ovire, ki preprečujejo
razvoj našega telefonskega prometa in ki so povod večletnim pritožbam vseh gospodarskih krogov.
Zato predlagam, da sprejmemo na današnjem občnem zboru resolucijo, s katero zahteva trgovstvo v Dravski banovini:
1. Instalacijiske pristojbine naj se pobirajo izključno v višini, ki jo določa pravilnik o telefonskih pristojbinah in-naj se brezpogojno ukine zaračunavanje stroškov za delo in materijal v instalacijsko pristojbino.
2. Telefonske naročnine so enostransko porazdeljene. Porazdelitev preprečuje nabavo telefonov zlasti gospodar, krogom, radi česar naj se izvede revizija pravilnika o telefonskih pristojbinah na načelu enakopravnosti vseh telefonskih naročnikov tako, da se določi enotna cena za pogovor in zaračunava naročnina po številu pogovorov.
3. Ministrstvo za zgradbe naj dodeli direkciji pošte, telegrafa in telefona zadostne kredite za instalacijo novih telefonov in spopolnitev ter obnovo krajevnega in mednarodnega telefonskega prometa.
4. Telefonske relsacije z inozemstvom, zlasti s sosednimi državami, naj se upo-stavijo v čim večjem obsegu in tozadevni postopek skrajša.
5. Nujno naj se obnove priprave za zgraditev mednarodnega podzemskega telefonskega kabla po načrtih iz leta 1926, pri čemur naj se zlasti tudi uvažuje položitev kabla Rutna—Zagrbb—Maribor—avstrijska meja in odcep na liniji Zagreb—Maribor na Ljubljano proti italijanski meji.
6. Pošta, telefon in telegraf naj se priključijo administrativno ministrstvu trgovine in industrije.
Zveza barvarn in kemičnih čistilnic oblek v kralj. Jugoslaviji, s sedežem v Zagrebu je imela dne 26. julija svojo skupščino v Ljubljani. Prisotne je pozdravil zvezni predsednik g. Drag. Reich. Poslovno delo zveze pa je do podrobnosti obrazložil tajnik g. ing. Vilko Ondru-šek. Po absolutoriju starega odbora je bil izvoljen stari odbor in sicer: predsednik Drag. Reich, Zagreb, I. podpredsednik: Obrad Janjič, Beograd, II. podpredsednik: Adolf Reich, Ljubljana, tajnik: ing. Vilko Gndrušek, Zagreb, blagajnik: Gojko Veselinovič, Sr. Mitroviča,
2	odbornika: Pavel Nedog, Maribor, Dr. Kovanec, Osijek. V nadzorstvo so bili izbrani gg. Albert Ondrušek, Osijek, Nikola Dinič, Beograd, Josip Kersting, St. Pazova. Nadalje so bili -sprejeti razni pogoji za sprejem obleke za barvanje in kemično čiščenje. Nova skupščina se bo sestala meseca februarja 1932. v Zagrebu.
Smederevsko Trgovačko Udružehje
sporoča, da ifiia tamkajšnja Viiiogradar-ska Zadruga letošnjo kampanjo n* raz-pblago prvovrštrio namizno grozdje, na-zvano: Smedrcvska belina. Interešenti se naj javijo ha naslov: Izvršni odbor Smederevske Vinogradarske zadruge, Smederevo.
Novodobno gospodinjstvo. V okviru letošnjega jesenskega ljubljanskega velesejma od 29. avgusta do 9. septembra bo prirejena tudi posebna razstava pod geslom »Novodobno gospodinjstvo«. Razstava, ki jo priredi Splošno žensko društvo, bo (podala razlago novodobnega racij obalnega gospodinjstva in bo nazorna učiteljica našim gospodinjam in gospodinjskim pomočnicam. Razstava bo obsegala: a) Stanovanje po načelih smo-trenega gospodinjstva zgrajene hiše, b) opravljanje hišnega dela, C) uporaba tvarine po narodno-gospodarskih načelih (pohištvo, premog, plin, elektrika, izrab, ljanje živil), č) nakupovanje, d) gospodinjsko knjigovodstvo, e) obleki gospodinje, f) štedenje z zdravjem, telesnimi in duševnimi močmi gospodinje, g) domača lekarna, h) svoji k svojim. Razstava bo prikazana v naravi, slikah, modelih in tabelah.
Naročajte in podpirajte »TRGOVSKI LIST«!
Devizno tržišče.
Tendenca nespremenjeno čvrsta.
Slično ko v predzadnjem tednu (zaključil s skupnim prometom 19.689 milj. dinarjev) je trajala kupčijska razgibanost tudi še ves minuli teden, ki je zbog tega malodane dosegel isto prometno višino, t. j. Din 19,248.019-24. A dočim je bilo težišče prometa v predzadnjem tednu osredotočeno na ponedeljkov borzni sestanek (zaključil s skoro 10 milijoni dinarjev), je razdeljeno glavno prometno težišče pretečenega tedna na borzna sestanka dne 20. in 19. t. m., ki sta izkazala po preko pet milijonov dnevnega prometa, torej skupno blizu deset in pol milijona dinarjev ali nad polovico celotedenskega deviznega prometa. Efektivno naj večji dnevni promet beleži sredin borzni sestanek, ki je presegel 5.322 milj. dinarjev, od čegar je bilo posredovanjem Narodne banke zaključeno 1.872 milj. dinarjev deviz, med drugim največ Prage in Newyorka, kateri devizi sta v pogledu zaključkov prevladovali tudi v privatnem blagu. Za malenkost manjši dnevni promet izkazuje četrtkov borzni sestanek (5.107 milj, Din) in je tudi na tem sestanku dala Narodna banka za približno 1.800 milj. Din deviz na razpolago (največ Londona in Prage) ter so prevladovali zaključki v Londonu, Italiji in v Pragi. Dokaj manjši devizni promet je bil dosežen na torkovem borznem sestanku, ker je bilo nabavljeno deviznega blaga v celem za 3.890 milj. Din, od čegar odpade samo na zaključke perfektuirane posredovanjem Narodne banke več kot polovica, t. j. 1.951 milj. Din (največ Curiha in Dunaja). V splošnem so na tem sestanku prevladovali zaključki v Cu-rihu, Newyorku ter Italiji. Oba ostala borzna dneva sta zaključila s približno enakim dnevnim prometom in sicer je znašal promet v ponedeljek dne 17. t. m. 2.349 milj. Din (Narodna banka dala za 370 tisoč Din deviz) pri čemer so prevladovali zaključki Londona in Curiha, medtem ko je od skupnega petkovega prometa v višini 2.570 milj. Din, bilo vsled intervencije Narodne banke kupljenih deviz za 582 tisoč Din. Tudi tega dne so prevladovali zaključki v Londonu, zatem pa še v Italiji in v Newyorku. Nalik predzadnjemu tednu je bilo posredovanjem Narodne banke tudi v minuleto tednu nabavljeno deviz za nfekaj manje ko 6.600 milj. Din.
Žanimlvo je primerjati prometne Številke posameznih deviz v minulem tednu z onimi v predzadnjem tednu, žbog Česat navajamo promet v milijonih dinarjev (številke v oklepajih značijo promet v predzadnjeih ted-nu): Prvo mesto zavzema London š 4.661 (5.207), njemu sledi Italija z 2-900 (3.374), Pragk 2 2.558 (1.446), Newyork z 2.358 (2.722) in Curih z 2.328 (2.458), zatem se vrste ž dokaj manjšimi številkami Dunaj 1.536 (3.660), Pariz 1.347 (0.305) ter Berlin 0.973 (0.297),; poleg tega je bilo Se nekaj manjših zaključkov v dfeyi-zah Amsterdam (0.471 proti 0.091), Bruselj (0.075 proti 0), Budimpešta (0.019 proti 0.133), Varšava (0.020 proti 0) in Stockholm (2 tisoč proti 0).
Devizna tečajnica minulfega tedna je obeleževana s stalno dvigajočo tendenco tečajev vseh na tukajšnji borzi notiranih deviz. OsobltO tečajno okrepitev so dosegle tekom zadnjega tedna devize London, Newyork in Italija, deloma tudi Dunaj in Pariz, ter je celotedenska tečajna razlika jasno razvidna iz primerjave tečajev z dne
17. in 21. t.	m. temeljem	sledeče
tabele:		
	Dne 17.	avg. 1931
	Denar	Blago,
Amsterdam	2279'65	2286-49
Bruselj	78754	79020
Curih	110235	1105-65
Dunaj	79478	797-18
London	274-59	275-41
Newyork	564258	565958
Pariz	22L62	222-28
Praga	167-39	167-89
Trst	295-75	29655
	Dne 21.	avg. 1931
	Denar	Blago
Amsterdam	228689	2293 73
Bruselj	789’49	79185
Curih	110255	110595
Dunaj	796’65	799-05
London	275-55	276-37
Newyork	5657-98	5674-98
Pariz	222-24	222-90
Praga	16753	168-43
Trst	29649	297 39
Notic ostalih deviz ni bilo.
Efektno tržišče.
Tendenca še vedno mlačna, brez zaključkov. Tečaji vseh na tukajšnji borzi beleženih efektov so ostali v pretečenem tednu brez izprememb. V Blairovih posojilih ni bilo prometa in so bile notice za 7°/o dne 17. t. m. 72, dne 20. t. m. 70-—, sicer pa 71-— ter za 8°/o dne 19. in 21. t. m. 81-—, na vse ostale borzne dneve pa 80-—.
Lesno tržišče.
Tendenca mlačna.
V	zadnjem času se je nekaj več kupčevalo le v hrastovini osobito v podnicah in neobrobljenih hrastovih plohih. O priliki kolavdacije se je pa izkazalo, da producentje lesa utrpe vsled nepoznanja pravilne manipulacije veliko škodo. Glavna napaka pri tej manipulaciji je namreč ta, da se hrastovi hlodi takoj ne obelijo in da se ne odstrani skorja takoj ko se posekajo.. Kajti zbog tega, ker se to ni upoštevalo, se je pri tem suhem vročem vremenu zaredila v hrastovini mušifca, ki se z neverjetno vztrajnostjo razširja in uničuje les. Mušica pa se zanese tudi na blago, katero je sicer zdravo, pa je prišlo v dotik z lesom, ki je po mušici okužen. Tafed se jh žgodllb v Slavoniji, kjer se pi-d-duclra veliko več hrastovine, da so se Sčasoma skvarile ogromne zaloge lesa.
Pravilno naj bi se sekala hrastovina le v zimskih mesecih in tudi v zimi posekana hrastovina naj bi se obelila predno se prične manipulacija na žagi. Skorja pa naj se v vsakem slučaju odstrani iz vsakega skladišča, kjer se nahaja hrastov les, ker princip za pobijanje mušice je ta, da se hrastovina že pri posekanju obeli in skorja uniči.
Povpraševanja:
150/200 m3 bukovine neobrobljene, nepar-jene od 2 m dolžine naprej, in sicer sme biti od z 3 fn 16 i0o/o, od 18 cm Širine naprej z medijo 29 cm, I., II., m. v sledečih dimenzijah: 50 m3 40 mm, 90 m3 55 mm, 60 m3 60 mm. Cena naj se glasi Iranko vagon Su-Šak pristaniške.
Iščejo se bukova suha, zdrava drva za eksport v Italijo.
Išče se za eksport v Grčijo Iranko Djev-djelije, oziroma Sušak pristanišče: 250m’ rezane smrekovine, paralelne, ostrorobe. oče-ljene, L, II., z S0«/o In., izključeno gnilo in razbito: 15°/« škoret, 12 mm, 4 m, ,16 cm naprej, medla 23/24 čm, 20*/n desk, 18ihm, 4 m, detto, 55°/» desk, 24 mm, 4 m, detto in 10 m3 desk, 33 mm, 4 m, 18 cin naprej, 10 m3 desk, 38 mm, 4 m, detto. (Ti dve debelini samo v
I.	in II. kvaliteti.)
100 m3 moralov, ostrorobih, I., II. in III., monte, sorazmerno v sledečih debelinah:' 26/56, 33/66, 66/66, 7(J/7G mm, 4 m dolžine.
i	vagon bukovih tavolonov, suhih, samo
I.	kvalitete, obrobljeno in sicer: >/. vagona 70 min debeline, 450 dolžine; '/« vagona 80 mm debeline, 4'50m dolžine; */< vagona 40 do 80 mm, debeline, 2 m naprej. Cena franko meja Postojna.
Rezana jelovina na živ rob za čimprejšnjo dobavo: 197 komadov 10X12 cm, dolžina 5'15; 195 komadov 10X12 cm, dolžina 4 m; 135 komadov 6X10 cm, dolžina 515 m; 123 komadov 6X10 cm, dolžina 4 m; 2470 komadov 4X5 cm, dolžina 110 m; 1700 komadov 4X5 cm, dolžina 0'60m. — Paralelno: 590 kom. širina 33 cm, 35 mm debelina, 4 metre; paralelno 192 kom. širina 33 cm, 35 mm debelina, 3 40 rp; paralelno: 50 kom. širina 33 cm, 35 mm debelina, 370 m; paralelno: 1874 kom. širina 33cnv 35 mm debelina, 3’20m; paralelno: 290 kom. širina 33 cm, 85 mm debelina, T60 m. Branko meja Postojna tranzit.
Bukove doge: 20mm debeline, 90 cm dolžine; 15 mm debeline, 105 cm dolžine. Franko meja Postojna tranzit.
Bukova drva z nekaj hrastovimi, večina bukova, gabrova, brstova, dolžina 30/35 cm, franko meja.
Hrastove okroglice, suhe in bukove okroglice do 8 cm premera. Vse zdravo in suho franko meja.
300 komadov parjene bukovine, I. do II., od 14 cm naprej, 13 mm debeline (vezano).
150 komadov parjene bukovine, I. do II., od 14cm naprej, 20mm debeline (vezano).
50 komadov parjene bukovine, I. do II., od 14cm naprej, 40 mm debeline (vezano).
3	mJ parjene bukovine, I. do IX., od 14 cm naprej, 13 mm debeline.
1 vag. 3 m3 parjene bukovine, I. do II., od 14 cm naprej, 20 mm debeline.
2 m3 parjene bukovine, I. do II., od 14 cm naprej, 27 m debeline.
2	m’ parjene bukovine, I. do II., od 14 cm naprej, 40 mm debeline.
1 vag. 5 m3 parjene bukovine, I. ali I. do
11., 40 mm, od 14 cm naprej, 3 m3 parjene bukovine, I. ali I. do II., 50 mm, od 14 cm naprej, 2 m3 parjene bukovine, I. ali I. do
11., 90 mm, od 14 cm naprej, 2 m3 parjene bukovine, I. ali I. do II., 100 mm, od 14 cm naprej, 5 m3 naravne bukovine, očeljene, I. do II. kvalitete, 38 mm debeline, od 2 do 4 m dolžine.	'	.
Parjena bukovina se razume v dolžini od
2	do 4 m s 15°/o, od 1 do 1"90 m.
Ca. 20 m3 naravne bukovine, od 20 do 30 cm, debelina 100 ali 110 ali 120 mm, dolžina vse samo 2’50. Cene najnižje franko Sušak pristanišče.
Gobe za takojšnjo odpošiljatev, poslati vzorce takoj. Cena franko meja Postojna tranzit.
Tečaj 24. avgusta 1931.	Povpra- ševanje Din	Ponudbe Din
DEVIZE:		
Amsterdam 100 b. gold.	2286-34	2293 18
Berlin 100 M		— ’—	—"—
Bruselj 100 belg ....	79005	79241
Budimpešta 100 pencO .	— •—	—"—
Curib 100 tr		1102-65	1105-95
Dunaj 100 šilingov . . .	796-65	799-0B
London 1 funt . .	275-22	276-01
Newyork 100 dolarjev .	5656-60	5673-60
Pariz 100 fr		222-13	222-79
Praga 100 kron		167-82	168-32
Trat 100 lir		296-33	297-23
Vpisala seje nastopna firma:
Sedež: Podgorica, Vidom-Dobropolje.
Besedilo: šteh & Drobnič, lesna industrija in parni mlin, Videm-Dobro-polje.
Predmet: Obratovanje lesne industrije in parnega mlina s sedežem v Podgorici št. 26, občina Podgora, Videm-Dobropolje. Družabnika te javne trgovske družbe sta: Šteh Ivan, posestnik in
industrijalec v Podgorici št. 28, in Drobnič Anton, posestnik in industrijalec v Podgorici št. 26.
Okrož. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 28. maja 1981.
(Firm. 72/31 — Beg. C I. 108/2.)
*
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah
Sedež: Itob pri Turjaku.
Besedilo: »Avtopromet« Zbačnik, d. z o. z. v Robu pri Turjaku.
Vsled sklepa izrednega občnega zbora družabnikov od 20. aprila 1931 in svedočbe od 25. aprila 1931 se je povišala osnovna glavnica za 160.000 Din na 200.000 Din.
Vsled tega poviška osnovne glavnice se je spremenila prvotna družbena pogodba od 11. junija 1930 v točki 7., ki se glasi odslej takole:
//Osnovna glavnica znaša 200.000 Din, reci dvestotisoč dinarjev. Od te osnovne glavnice prevzame vsak družbenik znesek 50.000 Din, reci petdeset tisoč dinarjev.«
Okrož. sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 9. maja 1931.
(Firm. 64/31 — Reg. A II. 55/1.)
*
Sedež: Črnomelj.
Besedilo: »Jugolcs«, lesna industrija, družba z o. z. v Črnomlju.
Kot poslovodji se vpišeta: Rus Fran, ravnatelj Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, in Lokar Franjo, dirigent podružnice Ljubljanske kreditne banke v Črnomlju.
Izbrišeta se poslovodji Bitenc Martin in Potočnik Ivan ter prokura Varady Emila.
Okrožno sodišče v Novem mestu, dne 27. junija 1931.
(Firm. 119/31 — Rg. C 1 70/4)
*
Sedež: Novo mesto.
Besedilo: T. Ogrin.
Izbriše se dosedanja imetnica firme Ogrin Terezija, vpiše pa kot prevzemnik in novi imetnik firme Ogrin Anton, eksportni akademik in posestnik v Novem mestu št. 95.
Obratni predmet je: trgovina z manu-fakturnim blagom in galanterijo, dočim se beseda »drobnarijo« izbriše.
Okrožno sodišče v Novem mestu, dne 27. junija 1931.
(Firm. 71/31 — Reg. A 1 144/4)
Kdor podpira »Trgovski list« koristi skupnosti, koristi pa najboljše tudi samemu sebi!
Mednarodne borze še zmeraj slabe.
Na mednarodnih borzah je bila tendenca v tednu od 1. do 8. t. m. še zmeraj slaba, a razpoloženje ni bilo več tako pesimistično kot prej. Na nekaterih borzah, tako v Parizu, Stockholmu in v Pragi, se je tendenca celo nekoliko učvrstila. Drugi trgi so kazali slabšo tendenco, a padanje se je vršilo le v skromnih mejah. London je ostal nespremenjen. Borzi v Berlinu in Budimpešti 8.
t. m. še nista notirali in moremo izraču-niti zato samo skupni indeks ostalih 10 velikih efektnih borz. V tednu od 1. do 8. avgusta je padel ta indeks samo od 56 na 55-9, pri čemer je indeks leta 1927 enak 100. V tednu pred 1. avgustom je padel indeks za 2*/2%> in še v tednu prej za 3V2°/o. Tu podamo seznam običajnih efektnih trgov.
o o		n 03	v—( CO	»—« co 05
eH			Oi rH	H
II	03 T3 03	t-"	co	co
t-	—4		•	cc
03	M	1	1	
.—1	03	1	1	1
o -3 03	03 <3 cd	U3	C-’	co
|J	M	co > M /	lO n	H
Berlin	113«	424		
London	1026	438	366	36*6
Pariz	156 8	870	757	77*6
Bruselj	1338	492	405	40*2
Amsterdam	1045	484	40*2	38*1
Stockholm	1095	660	528	53*3
Ziirich	1010	698	595	58*4
Dunaj	914	487	445	44*1
Budimpešta	1092	568	—	
Praga	1083	718	64*2	65*4
Milan	1240	760	71*5	71*3
New York	1373	840	74*6	74*3
Dobave. Direkcija drž. železarne Va-reš sprejema do 26. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave vijakov, mikranit plošč, glede dobave 50 kg sikativa, 50 kg terpentina, 450 kg suhe barve, 500 kg mini ja, 500 kg kita, 300 kg laka; do 2. septembra t. I. glede dobave 10.000 kg karbida, 32 m2 sita iz medeninaste žice,
20.000	kg riževe slame, raznih kemikalij in posode ter glede dobave 2 računskih strojev. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 27. avgusta t. ’. ■ponudbe glede dobave 100 komadov žarnic, 500 kg gline, 50 komadov izolatorjev, 750 komadov plošč etemita, 60 komadov eternitnili slemenjakov, 2000 komadov žebljev za eternit ali salonit. —Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 29. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave kotnega železa, do 31. avg. t. .1 glede dobave želez, odra za ekshaustor; do 7. sept. t. 1. pa glede dobave 1 risalne mize. — Direkcija drž. rudnika Senjski Rudnik sprejema do 31. avgusta t. 1. ponudl)e glede dobave 60.000 kg portland-cementa, raznega mila, »Vim<-paste, konjskih oprem, soli za živino, raznih pil, smirkovega platna, steklenega papirja itd., žice, žebljev in avtomobilskih delov; do 7. septembra t. 1. pa
glede dobave 30.000 komadov opeke. — Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 3. septembra t. 1. ponudbe glede dobave jeklenih ventilov; do 10. septembra t. 1. pa glede dobave 300 m3 peska, 2000 komadov samotne opeke in
1	turbogeneratorja. — Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 3. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 12.000 komadov krajnikov. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 3. septembra t. I. ponudbe glede dobave 1000 kg bencina in 300 kg petroleja; do 10. septembra t. 1. pa glede dobave steklenic za ogljikovo kislino. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled).
Oddaja popravila zgradbe v Karlovcu
se bo vršila potom ofertalne licitacije,
ki se bo vršila dne 4. septembra t. 1. pri inženjerskem oddelku Komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku).
Stanovanjski odsek ljubljanskega velesejma bo tudi ob jesenskem velesejmu od 29. avgusta do 9. septembra permanentno posloval na glavnem kolodvoru v Ljubljani. Vsi posetniki velesejma, kateri žele prenočišča, naj se obrnejo pri prihodu v Ljubljano na ta odsek.
lETONTSKI VELESEJEM
Fiera del Levanfe
BARI (Malija)
Znižanja na železnicah in parobrodih Zastopnik v Ljubljani:
COSULICH LINE
Veletrgovina kolonijalne in Špecerijske robe
Jv etn Jelačin
Ljubljana
Zaloga sveže pražene kave,
mletih dišav in rudninske vode.
Točna in solidna postrežbal — Zahtevajte ceniki
[pgevci 1 Naročajte blago wi tvrdkah, katere ogla~ la j o v »Trgovskem listu**
KLIŠE) E
vrsi por ■fcblog rafij a/r-ali risbah izvrš uje
naj scrli dne/še kliše* rna
ST-DIU
IlUB LIANA
BA1MATIN0VA13
Franc Bogel
Ljubljana Bleiweisova cesta 52
tslefon 27-75 — se priporoča cen), občinstvu za vsa
Itleparsh« in vodovodno instalacijska dela
Specialiteta: izdelovanje Iro-vinasiih lini <" vloikov
Vinecet
tovarna vinskega kisa, d. z o. z.
Ljubljana
nudi naj finejši in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina. Tehnično in higijeniCno najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji
Pisarn««
Ljubljana, Dunajska c-1 a, H- nadstr.
Zahtevajte ponudbol
Račune, memorandume, cenike, naročilnice v blokih s poljubnim številom listov, kuverte, etikete in vse druge komercijelne tiskovine dobavlja hitro in po zmernih cenah
TISKARIA MERKUR
LJUBUilA," Gregorčičeva ulica 23
Tele! 2552. Za vetja naročila zahtevajte proračune!
♦
Ureja dr. IVAN PLKBS. — Za Vrfevako - induatri)ako d. d. »MERKDS« kot isdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK. LJublJaaa.