177. številka. Ljubljana, v soboto 2. avgusta. XVII. leto, 1884 Izhaja vBak dan jeden mesec Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vraćajo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „ Gledališka stolba" Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari K volitvi na Notranjskem. ii. Pred vsem pečati se nam je i danes še nekoliko z oficijozusa „gospodarsko razumnostjo", katero on liki šestoper vrti nad osobo neljubega mu kandidata. Mi in z nami vsi razumniki smo preverjeni, da pri največjej „gospodarski razumnosti" način poslancev in makari da so slednji sami Carevi, omitbi, Rau i, Roscheri, MUlleri, Savi itd., nam vender radikalno ne bode in ne more biti pomagano, dokler se naš vojni budget in obresti državnega dolga zmanj-Sati ne morejo. Osobito pa tudi v deželnem zboru ne bode posebne prilike, briljirati s svojo gospodarsko razumnostjo, in ko bi je tudi bilo, bode v tej zadevi dr. Zarnik vsaj tako trdno, 5e ne trneje stal, nego-li oflcijozus. Sicer je pa „gospodarska razumnost" jako relativna. Jeden si domišlja, da je preložitev ceste čez Gorjance junažk, zgodovinsk čin. Mi smo vsled raznih dopisov nasprotnega mnenja, kajti strmina bode Be le deloma odpravila in kakor oam je pripovedovala jako klasična priča, okrajni sodnik in deželni poslanec gospod De v, bila bi cesta iz Žužemberka na Črmošnice veliko boljša, praktičneja in razmerno skoro petkrat ceneja. Drugi ureduje in sodpluje pri izdaji neke knjige in misli, da se je pokazal izredno, čudovito gospodarsko ra?umnega. A hudobni svet trdi, da je knjiga za polovico predraga, da se je po nepotrebnem potrošilo par tisočakov, in se tako zabil nov žrebelj v krBto prvega našega literarnega zavoda, znan česk pisatelj pa je o te knjige vsebini oziroma nekej zgodovinskej razpravi v njej izrekel pomembe polno sodbo: da je zgodo vin op i sec Š., v tej knjigi na stroške Slovencev kralja Oto-karja še jedenkrat ubil. Ne bodemo posegali po najnovejšega dnevnika načinu v proteklost nazaj, ker bi sicer bili primorani, pečati se z zgodovino nekdanjega Herbstovega kluba in raznih „gansemarscbu-ev, kateri naj ostanejo pogrneni s plaščem pozabljivosti, a kar se tiče delavnosti jed nega ali druzega rodoljuba, moramo odkritosrčno reči, da če kje, pač tu veljajo besede: „Kdor se nekrivega Čuti, na j vrže prvi kamen!" Ne jeden ali diugi, ampak vsi smo premalo delali za narod, vsi moramo skesani trkati na prsi, ko vidimo, koliko je še dela v Korotanu, na Štajerskem, Primorskem, in celo v našej ožjej kranjskej domovini namej. In če so v tem oziru nekatere hvalevredne, rekli bi uzvišene izjeme mej nami, se slednjim nikakor ne sme prištevati uradnega lista urednik, kajti njegovo delovanje je povsem le negativno, razdirajoče, narodu v kvar, v dosego svojih osobnih smotrov ustvaril nam je že celo vrsto pre-čudnih umotvorov od utrjene narodnosti in molzne krave do izmišljenih Sokolovih izgredov in do krilatih besed: da se naše narodno čuvstvo razodeva najrajše v škandalih. Kar se slednje goropadne trditve tiče, nam bode njeni duševni ote pač dovolil, da smatramo to le za njegovo subjektivno, samo njegove osobe tikajoče se mnenje. Da ima TaatTejeva politika v soglasji z jasno izraženo željo cesarskega gospodarja za naravno podlago: spravo mej narodi, je živa istina, a mi smo preverjeni, da, ako se hoče ta lepi smoter doseči, treba tudi in to v prvej vrsti sprave mej narodom. Kdor pa narod cepi, kdor seje razpor in prepir, gotovo ne deluje v smislu apravljivosti ne mej narodom in še manj mej narodi. Kdor misli, da so v dosego sprave mej narodom najboljša sredstva osobnosti in neosnovani in n-jkvalifikovani nu-padi zdaj na tega zdaj na onega narodnjaka, zdaj na zaslužnu narodna društva, tisti je, kakor bi Nemec rekel: „auf dem holzwegett. Razen druzih taktičnih pomočkov postavil je oflcijozus v svoj politični zelnik zopet že jako obrabljeno strašilo, kateremu je nadel ime „Kampfkandi-dat". Že pri kandidaturi dra. Tavčarja v mestni zbor Ljubljanski nam je z istim patosom propovedo-val, da se bode s tem kampfkandidatom „brea dala sedanji Histemi" in da bodo navstali Bog vedi kako grozni in osodepolni nasledki. A ko je „kampfkan-didat" dr. Tavčar vender bil na volilšči izbran, nesmo niti videli niti slišali niti najmanjšega dela vseh teh slovesno prorokovanih strahot, mestni ro-tovž se vsled te izvolitve ni podrl in tudi dvorec na Turjaškem še vedno trdno stoji, k večjemu se je morebiti pregorečemu proroku razlila kaka kapljica žolča, kar pa mora pripisovati le samemu sebi. Čemu tedaj vedno in pri vsakej priliki po- navljati ta obrabljeni izraz? Na jako sla .h nogah bi morala stati sedanja vlada, ko bi bila zavisna od vsake posamične volitve, ko bi jej presedala vsaka še tako pohlevna opozicija, ko bi se v vsakim slučaji, pri vsakej malenkosti vedno stavilo kabinetno vprašanje. Vlada mora vender poznati mnenje ogromne večine prebivalstva in spoznavši je, mora s tem mnenjem računiti, tudi vlada mora priznavati da je opozicija — naša opozicija itak tega imena niti vredna ni, ker je brezkončno skromna — potrebna, da ko bi je ne bilo, bi morali nalašč skrbeti za njo. Ako pa tega ne zmore, ako zahteva, da mora vsak kandidat pred izvolitvijo obleči vladno uniformo, da bi bil potem samo jeden vladni hlev in samo jeden vladni pastir potem bi res utegnil navstati oni ozbiljni položaj, da bi se ne znalo, česa se je nadejati v bližnjih 24 urab. Sa-pienti sat! V ostalem pa ne moremo razumeti, zakaj je oflcijozus toliko ostroumno.-ti porabil proti dru. /urniku, ko vender mej drugim sam piše: da v deželnem zboru ne bode več posebno viharnih debat, nikakih burnih prizorov, ker „sti se obe stranki naveličali vednega protivja", ker „oba nasprotna tabora spoznavata, da treba dragoceni čas porabljati za tvorno, stvarno delo". Po teh besedah bode v redutnej dvorani pri bodočem zasedanj' zavladalo prav idilično življenje, krožila bode pipa miru od Apfaltrerna pa do Šukljeja in od Zarnika do Kluna, kajti tudi od /urnika se ni nadejati, da bi on sam kalil ta blaženi mir. ker ni bil in ne bode tako krvoločen, kakor ga Šuklje s kistom svoje strasti risa. Imeli bi še mnogo na srci, a članek nam je itak že preveč naiastel, in ker v tej zadevi še ni počila zadnja puška niti od naše niti od nasprotne strani, posvetiti hočemo le še par vrst našej duhovščini. Odkar se je pričelo nnše narodno gibanje, bila je naša duhovščina vedno na braniku, veduo mej prvoboritelji, vsekdar in pousod zaštitnica mnenja narodovega, odločna, požrtovalna in goreča zagovornica narodnega našega programa. Zategadelj se čudom čudimo, da se v dnevnem glasilu naše duhovščine širijo isti nazori, kakor v najnovejšem dnevniku, da so celi stavki skoro kar ad verbum prepisani. Te prikazni ne moremo si tolmačiti dru- LISTEK. Tri dni ob gorenjej Savinji. (Spisal Josip Levlčnik.) (Dalje.) III. Mej ogledovanjem trga in njegove okolice nam je za to določeni čas le prehitro potekel, prijazen gostilničar oskrbel je četvorici skupen voz in ob 7. uri zjutraj se odpeljemo proti Ljubnemu. Takoj za trgom se dolina zopet zoži v sicer kratko ali nekako zgodoviusko imenitno sotesko, kajti tukaj so leta 1848 Mozirski „nacijonalgardeži", kakor jih je ljudstvo imenovalo, za skladami in pečevjem nagro-madenim nasip om čakali tiste ubegle huzarje, ki so jo iz Lašktga na Ogersko mahniti mislili. Bili so pa ti ogerski huzarji vender toliko dobrodušni, da so izvolili drug pot in pustili nacijonalgardeže za s steklenimi baterijami oboroženim zasipom v miru, leti pa bo se iz same jeze, da ni bdo pričakovanih, izpostavili sami že itak njim namenjenemu ognju svojih baterij. Še smo premišljevali nezgode teh junaških topuičarjev, ko nam prekrasna podoba na izhodu iz soteske izvabi klice občudovanja. Tik zraven brda dobroveliskega se vzdiguje mali zelen grič, noseči ponostuo stavbo samostana M. Nacaret, trdo na njegovem vznožji pa se druži mirna Dreta s svojo močnejšo in urno sestrico Savinjo, koja 8 pomnoženo močjo bije ob skalnato oznožje samostanskega griča. Ravno ondi, kjer se omenjeni vodi stekati, potisnen je trdo mej reki od starosti osiveli grad Vrbovec, tako da se prav pod grajskimi okni pode Savinje nemarni valovi. Toži se skoro človeku, da mu ni dano v tem kraji, kjer se je človeška roka naravi pridružila, vstvariti najkrasnejše mesto, da biser vse savinjske doline, izvoliti si svoje bivališče, svoj zemeljski raj! Daleč že bliščalo se je rujavo samostansko zidovje za nami in vender še nesmo zamogli od divne krasote tega kraja odmakniti svojih očij. Komaj se obrnemo, predstavlja se nam že druga slika. Cela gorenjosavinska dolina je pred nami razprostrta s premnogimi lepimi vasmi, kojih belo zidovje se sveti v jutranjem solncu. Vmes pa se vije kakor srebrn pas Savinja, na mnogih mestih zajezena, kjer se hrup čez jez gromeče vode meša i ropotom mlinov in žag. Na jugu se pogled upre na dolgo, do temena obraščeno Meniuo, na severu na deloma z gozdi, deloma s planinskimi polji obdane višine na zatonu pa moli v sredi mnogoštevilne družbe svojih trabantov siva Raduba svoja skalnata pleča navzgor. Akoravno se mora dobro voziti, če se hoče dospeti v dveh urah na Ljubno, se nam je vender dolina le prehitro krčila, opomniti je bilo treba voznika, voziti počasi, da bi Be toliko dalje lahko radovali divnega razgleda. Kako neprijetno je potovanje po pustih krajih brez posebnih naravnih lepot! Kako nestrpljivo pričakuje popotnik svojega cilja, in kadar ga doseže, spomni se le nerad na dolgočasne ure svojega potovanja. Vse drugačno pa je potovanje ondu, koder je mati narava plodove svoje moči razkošno postavila na ogled! Neka nepopisljiva moč pretrese popotnika, da pozabi na vse bridkosti življenja, da se raduje nad cvetočo naravo. Prav tako se popotniku godi tukaj. Ko bi človek tudi že mnogokrat bil videl savinjsko dolino, — vselej jo bode vnovič radostnim okom gledal, ponoseu v zavesti toliko krasote svoje domovine. gače, kakor đa znana roka tudi tukaj kvarte meša, da pa ogromna večina naše duhovščine ni istega mnenja. Da se ne motimo, pokazala bode volitev na Notranjskem. V to ime ponio u Bog! 3l0Trer^ciI Dne 19. avgusta t. 1. imamo za 6 let izvoliti 8 poslancev za deželni zbor štajerski v Gradci. Odbor Slovenskega društva sklical je shod najveljav-nejših mož iz vseh slovenskih okrajev na Štajerskem v Celje dne 9. junija, da se tam pogovorijo, katere može naj bi društvo Slovencem uasvetovalo za kandidate. Bilo je tam postavljenih 8 kandidatov, od katerih je g. dr. Gregorec (za Ptujsko-Rogački okraj) odstopil. Zato priporoča sedaj Slovensko društvo, naj bi sledeči gospodje bili izvoljeni: 1. Za okraje: Mariborski, Št. L en ar t-ski in Slovensko-Bistriški gospoda Baron Cioedl. dr. Franc Kad »j, državni poslanec. bivši deželni poslanec. 2. Za okraja: Ptujski in Rogački gospod Božidar Ralč, državni poslanec. 3. Za okraje: Gornje-Radgonski, Ljutomerski in O r m ozki gospod Jožef Kukovcc, bivši deželni poslanec. 4. Za okraje: Mahrenberški, Slovenje-Graški in Šoštanjski gospod dr. Jožef Šnc, bivši deželni poslanec. 5. Za okraje: Celjski, Konjiški, Šma-rijski, Vranski, Gornje-Gradski in Luški gospoda Mihael Vošnjak, inženir, ravnatelj zaveze slovenskih posojilnic, dr. Franc Domliikuš, bivši deželni poslanec. G. Ztt okraje: Sevuiški, Brežiški in K ozj a n s k i gospod Franc Jerman, c. kr. svetovalec in okrajni komisar v pokoji. Prevažni trenutki so sedaj! Daje se nam prilika, otresti nesrečno, 23 letno gospodstvo nemških liberalcev na Štajerskem. Ti nam uničujejo kmetski stan; oni delajo na iztrebljenje in narodno smrt štajerskih Slovencev; oui slabijo Avstrijo in strežejo naše dežele spraviti v ožjo zvezo s prusko Nemčijo. Toda sedaj ponuja ae nam priložnost, da si priborimo z nemškimi konservativci združeni večino v deželnem zboru ter podremo nasilstvo nemških liberalcev ! Vzdramite se torej kmetje slovenski! Izvolite priporočene Vam može, da rešite svoj stan pretečega mu pogina. Oni bodo skuhali Vam krivični volilni red prenarediti, drage okrajne zastope odpraviti ali zboljšati, poslovanje županom polajšati domovinsko postavo predrugačiti, svobodno ženitovanje nemaničev, žganjepivstvo, preoblagauje gruntom z dokladami omejiti; skrbeli bodo za uupredek kmetijstva, za drevesnice, živinsko sol ter skušali dačne eksekutorje odprhviti ali stroške zmanjšati; pouzro-čili bodo komisijo zvedenih mož (euketo), da preiščejo, zakaj propada kmetski stan in najdejo pravih pomočkov, zlasti da se prenaredi sedanje dedno pravo (Erbreht), ustavi razkosavanje, gruntov in jih preoblaganje z dolgovi ter naposled kmetom samim da prilika v kmetskih zbornicah posvetovati se in sklepati o potrebah svojega stanu! Vzdignite se Slovenci: Pokažite zopet svetu, kakor lani pred samim svitlim cesarjem, da se zavedate svojega rodu, svoje krvi! Izvolite narodne može, da Vam priborijo popolno jednakopravnost z Nemci, s katerimi jednako plačujete davke in cesarju dajete vojakov. Oni se bodo prizadevali, da bodo na Slovenskem nastavljali samo takih učiteljev profesorjev, uradnikov, ki so dokazali, da znajo po leg nemškega jezika tudi popolnoma slovenski, da se višje šole tako uredijo, da bodo slovenski dijaki ob konci popolnem znali nemški in slovenski, in da je v malih šolah za slovensko deco slovenščina poučni jezik, nemščina pa o pravem času na pametni način poučni predmet. Vse to mora biti, ker na slovenskih tleh Slovenci nečemo biti podlaga tujčevi peti! Od nekdaj smo Slovenci zvesti svojim cesarjem in Avstriji. Zato izvolimo le take poslance, ki iz celega srca želijo, da ostane Avstrija celokupna in ne-razrušljiva; za prusko Nemčijo, h katerej hočejo naši liberalni nasprotniki naše cesarstvo priklopiti, Slovenci ne maramo. Naš prapor je črno-žolti avstrijskega cesarja, nuša zastava krasna slovenska ru-deče-mclro-bela. Dragi slovenski rojaki, od Solčavkih in Koroških planin do Mure in Sotle, od Slovenskih goric do šumeče Save, poslušajte glas najboljših svojih prijateljev in domoljubov. Dvakrat ste že povsod zmagali pod njihovim vodstvom. Nasprotniki naši priporočajo samo zagrizene nemške liberalce, Slovenec naj ne bi bil voljen, da zastopa Slovence. Vi pa ne bodete vzeli svojih zastopnikov izmed svojih najhujših sovražnikov. Držite se nasvetovanih mož in zopet zmagate kmetskemu stanu na korist, na čast Slovencem, Avstriji ua blagor. Na noge torej slovenski možje. Naj Vam ne bo žal za malo truda in časa, ki ga Vam prizadene pot do volišča! Vsak naj stori svujo domoljubno dolžnost in dan 19. avgusta bo dan narodne zmage in slave. Živel slovenski narod! Živela mila domovina! V Mariboru, 31. julija 1884. Odbor Slov. društva. Trgovska in obrtna zbornica. (Dalje.) III. Tajnik poroča o ustanovitvi zadrug: Odsek dovoljuje si naznaniti, da se za mesto Ljubljansko že snujejo zadruge ter da se bodo s priličnimi oddelki v obrtne skupine najbrže v kratkem ustanovile. — Tu gre za ustanovitev zadrug na deželi. Zbornica dobila je od nekaterih c. kr. okrajnih glavarstev uloge, v katerih se prosi, naj se izjavi o sestavi zadrug. Veuder se je tudi glede onih okrajev na deželi, iz katerih dozdaj neso došle take proSnje, v pozneje navedenih predlogih oziralo, torej bodo oui veljali splošno kot podloga ustanovitvam zadrug po deželi, če bode predlagana podstava ugajala željam obrtnikov. Po zakonu naj se v prvej vrsti jednaki in sorodni obrti v jedni občini združijo v zadruge, dovoljeno pa je tudi, da se različni obrti združijo. V prvej vrsti je torej treba, da se ustanove zadruge, katere bodo mogle obstati, katerih IV. Pa ne samo naravna krasota diči gorenjosaviuj-sko dolino, temveč, dičijo jo tudi njeui prebivalci. — Čvrste, visoke postave, koje mu še ni tlačilna skrb za vsakdanji kruh upogoila, visocega čela, jasnih očij, nekakega, že od doma ponositega obnašanja, — takov je Gorenjosavinjčan, pravi čvrsti korenjak, da ga je veselje gledati ob nedeljah pri cerkvah v njegovej ne več narodnej, ali za kmeta dokaj lepej, skoro imeuitnej noši. Tako se mu že na prvi pogled vidi, da mu skrb za vsakdanji kruh ne dela preveličin težav. O njegovem ugodnem gmot nem stanji priča pa tudi njegovo domovanje, kajti Djegova hišna in gospodarska poslopja so bolj grajskim, kakor kmetskim podobna. Večinoma okubno in obširno zidane, s sadnim drevjem in dobro obdelanim poljem obdane stavbe kažejo premožnozt svojih gospodarjev. Nevešči popotnik bi se temu skoro čudil, kajti gorenjosaviujska polja, akoravno izvrstno obdelana, neso tako obširna, niti posebno rodovitna, da bi bila ista uzrok bogastvu svojih prebivalcev. Še za domaČo rabo Bi morajo žito dokupovati in kmetje iz dolenjosaviujske doline ga mnogo ob trž- nih dnevih v Mozirje in na Ljubno dovažajo. Polje torej Gorenjosavinjčanom ni rodilo bogatstva; pač pa so si ga zajemali iz druzega za nje zlatega vira, iz trgovine z lesom. Bodisi kmet ali tržan, skoro vsak peti možak je gotovo „lesenjak", naj si bo že samostojen trgovec ali le takih pomočnik. Do sedaj je pa tudi le-seujaštvo tukaj tako cvetelo, kakor ko bi vsacemu kupeijska nadarjenost in podjetni duh že prirojena bila. Vedel je Savinjčan, najti velikanske gozdove solčavskih planin, spraviti z neizrekljivimi težavami posekano drevje kroz propade in pečine, kroz klance in po skoro nepristopuih jarkih nižje v dolino na žage, kjer se je razrezalo in deske povezale v splave. Ni se tudi ustrašil težavne vožnje po vodi, z občudovanja vrednim pogumom splavil je že na milijone splavov po Savinji in Savi na Hrvatsko in Srbsko, kjer si je pri vseh svojih ogromnih stroških Še precejšen dobiček pridobiti vedel. Niti silni Dunav, niti glasovita „Železna vrata" ga uplašile neso; gorenjo-saviujski Bplavi plovije v novejšem času globoko doli na Ilumuusko. Prva, ki 8ta 1. 1873 s svojimi splavi prvokrat zmagala vratolomno pot skozi „Ze- podloga je zadostno število zadružnikov, katerih bremena združitve preveč ne tlačijo. Dalje navstane vprašanje, na kakov način naj se ustanove zadruge, katere bodo mogle obstati, katero vprašanje se v naslednjem natančneje razpravlja. Ne more se tajiti, da morajo zadruge imeti v krajevnem oziru kolikor možno omejeno razsežnost, ker se tako občevanje in razgovarjanje mej zadružniki olajšuje, nasprotno pa ovira, če se tudi ne jemlje ozir na zamudo časa iu na troške. Dalje se mora misliti na to, da se kolikor možno veliko število Članov združi, ker je le tako pričakovati uspešnega delovanja bolniške blagajnice, ter se je sploh le na ta način nadejati ugodnega uspeha. Pri tem ae je treba ozirati tudi na razde! bo obrtnih skupin in rešiti se mora vprašanje, če bi bilo možno ustanoviti zadruge po obrtnih skupinah, ali pa naj se pridrži ustanovljanje kolektivnih zadrug. Glede tega se mora opomniti, da bi za združenje v zadruge pri menjajočih se obrtnih in krajevnih odnošajih ne bil vselej ravno tist način primeren, marveč ustanovljuti trebalo bi jib po raznih načinih. Pri reševanji tega vprašanja in pri stavljanji daljnih sledečih predlogov je bil pred vsem obrtni register, katerega vodi zbornica, merodajen in zaradi tega so se napravili izpiski iz obrtnega registra, da se razvidi število in vrsta obrtov v vsakem davčnem, oziroma političnem okraji. Na podlagi teh krajevnih podatkov se je torej postavilo načelo: I. Da se zadruge za vsak obrt po-Bebe morejo le v redkih okrajih ustanoviti zaradi pičlega števila obrtnikov; II. da se ne more priporočati, da bi se ustanovile zadruge, obsezajoče samo jedno ali več občin, ker manjka primernega števila zadružnikov; III. da bi bilo primerno, da se ustanovijo zadruge za večje ali manjše skupine obrtov in tudi različnih obrtnih vrst, obsezajoče jeden sod-nijski ali političen okraj. (Dalje prih.) Politični razgled. Yo tležele. V Ljubljani 2. avgusta. Mej libelalci na Koroškem se v več krajih kažejo razpori, kajti preveč je kandidatov za deželno poslanstvo. Ako bodo konservativci dobro znali porabiti to prikazen, utegnejo kak mandat liberalcem izviti iz rok, veliko pa v tej kronovini za konservativce ni pričakovati. Predvčeraj se je sešel češki kulturni sovet. Nemški člani se ga neso udeležili. Vlada je sedaj že razpisala nove volitve za izstopivše odposlance. Organ kluba moravskih kooservativcev piše jako nezadovoljno o razmerah v deželnem zboru in odboru. Čehi, ki imajo večino v deželi, so v deželnem odboru v manjšini, pa tudi v deželnem zboru, ker srednja stranka glasuje proti njim. Referati v deželnem odboru ostali so v prejšnjih rokah, in odbor je volil dva Nemca v deželnih šolski svet. Čehi so, kakor poprej, od milosti Nemcev zavisni. S tem deželnim zborom in odborom se ne bode moglo vladati šest let, zato zahteva pravica in blagor dežele, da se razpusti in sklice nov zbor. Vlada in njeni privrženci so kar zaljubljeni v politiko kompromisov, ki hoče vse odločne politične stranke, katere vedo, zakaj se bore, iz političnega poBOri&ča odstraniti. Dasi tudi se je opekla na Moravskem, vendar skuša sedaj zopet napraviti kak kompromis v veleposestvu na št irskem in Zgornje Avstrijskem. V poslednjej kronoviui odločuje večino v deželnem zboru izvolitev v veleposestvu. Do sedaj so veleposestniki navadno liberalno volili, a sedaj se je pa stvar tako zasukala, da je mnogo lezna vrata", bila sta znana lesenjaka Lipold in Banko v Mozirji. Tako je Savinja bila z zlati posut pot za trgovino gorenjosavinjskim prebivalcem, dal Bog, da bi tudi v prihodnje Še tako ostalo. Vedno še sicer trgovina z lesom cvete, ali že so začele nekdaj lesa bogate gore kazati gola rebra, kakor ko bi z svarilnim glasom s cepini iu sekirami oboroženim armadam klicala „Sic transit gloria mu udi"! Z svojimi rokami, z svojim umom torej si je priboril Gorenjosavinjčan premoženje, brez toliko razupite pomoči nemške kulture, kajti on ni iskal in ne išče kruha pri puhlej nemškej ošabnosti. On naj bode spodbujevalen vzgled tistim, kateri pred i, ..m. ošabnimi sosedi klečeplazijo in zraven za pičle in z zasramovanjem osoljene drobtine od njegove mize prodajajo svoj značaj, svojo narodnost, svojo domovino! Motili bi se, ko bi mislili, da se Savinjčan svojih ugodnih razmer ne zaveda. Ne samo, da gleda na svojo obleko, na svoje domovanje, ampak on tudi dr igače rad pokaže, da „se čuti" ! Ni sicer njegova navada, da bi po krčmah pijanfieval >n svoj denar upanja, da zmagajo konservativci. Da pa poslednji ae dobe odločne večine, dela se Že od teke strani, da bi se sklenil kompromis, in se volilo nekaj libe ralcev nekaj konservativcev, in poleg tega bi se izbrali iz obeh strank zmerneji elementi. Tako bi jedna ali druga stranka dobila v deželnem zboru le kaka dva glasa večine, in ker bi se nekaj poslancev gotovo ravnalo po tem, kak veter bi vlekel od zgoraj, odločevala bi v vseh vpraianjih samo želja vlade. Da mi ne simpatizujemo za tako kompromisno politiko, smo že večkrat povedali, to t. m manj, ker se navadno praktikuje na škodo Slovanov in konservativcev. Pa tudi se, kakor prijatelji ustavnega vladanja, nikakor ne moremo za njo ogrevati, ker se nam usiljuje misel, da se taka zastopstva nikakor ne ravnajo po želji večine volilcev, kar bi pa marala, kajti sicer zgubi parlamentarizem vsak pomen. Hrvatska vlada neki namerava poostriti disciplino na vseučilišči. Odpraviti hoče baje vsa dijaška društva, razen podpornega, katerega fond pa prevzame v oskrbo rektor, ki ob novem letu imenuje jednega prisednika. Prepovedalo se bode snovati nova društva in sklicevati shode pod katerim koli predlogom. Disciplinarno postopanje se bode tako premenilo, da bode vlada imela odločni upliv pri razsodbah senata, uveli se bodo obligatni semestralni izpiti namesto dosedanjih kolokvij. Brez semestralnih izpitov tudi državni izpiti ne bodo imeli veljave; vsak teden se bode moral vsak profesor najmanj dvakrat s klicanjem prepričati, so li vsi dijaki prisotni ; kdor bode trikrat, izostal, ne da bi se opravičil, bode izključen. Da pa izključeni dijaki ne bodo nikdar mogli dobiti službe v Hrvatskej, Bpričevala drugih vseučilišč ne bodo veljavna. Mi smo primerjali te naredbe z onimi, ki jih jo izdala ruska vlada za vseučilišča, in se nam zde precej podobne. Morda si je hrvatska vlada bila ogledala statut, izdan za ruska vseučilišča. Toliko se že te naredbe z ruskimi ujemajo, da se hrvatska vlada ne bode mogla po našati, da je kaj izvirnega izumila. 1 nanje «li /av«k. Kakor se poroča Berolinskim listom, podalo se bode iz Varšave posebna poljska deputacija v Pe-terburg, da povabi ruskega carja, da pride v Varšavo. Na čelu te deputacije bosta grof Zamojski in Wielopolski. Mi želimo, da bi ta obisk ruskega carja ne ostal brez blagodejnega upliva, temveč pospešil popolno pomirjenje mej ruskim in poljskim narodom. Da se razmere v ruskej Poljskej zbolišajo, se tem bolj nadejamo, ker se Rusija vedno bolj prijazni z Vatikanom, in se že govori, da bode kmalu Betunjev imenovan stalnim zastopnikom Rusije pri papeževem stolu. Saj so »avuo verska nasprotja bila največ kriva razporu mej tema dvema bratskima narodoma. Francija neki že nabira koloniste za Ton-kintr. Ti kolonisti so bodo tja prepeljali na državnih ladijah. Za kolonizacijo se najbolj pri -oročati mesti Ha-Noi in Hai-Phang. — Zbornica poslancev je predvčeraj s 294 proti 191 glasom vsprejela načrt revizije ustave, kakor jo je vsprejel seuat. Koogi'es Be sedaj kmalu snide, govori se, da že v ponedeljek. Da bode tudi kongres vsprejel ta načrt ni dvojbe. Volilno gibanje v Nemčiji pokazuje pri vseh strankah pomanjkanje kandidatov. Nemški državni poslanci namreč neso plačani, zato se marsikdo rad odtegne kandidaturi, ker s poslanstvom zgublja muogo časa, pa ne dobiva za to nobenega odškodovanja. Vladi pa to pomanjkanje kandidatov more le korist'ti, ker s tem se bo število njenih privržencev v par-lameutu le pomnožilo. V vsakem takem okraji, kjer ee ne bode ponujal noben kandidat, nastopil bode kak uradnik, in bode izvoljen. Uradniku bode pa lahko sedeti v 15.'mlinu, kajti on dobiva vedno svojo plačo. Turčija se je premislila, in ne bode zatvorila tujih pošt s 1. avgustom po pravoslavuem koledarji, a hoče začeti o tem diplomaDČue dogovore ošabno zapravljal, pač pa si pogosto privošči dobre kapljice, češ, „saj imam za kaj"! Marsikateri „lesni magnat" glavo kaj po konci nosi, se s smodko v ustih vozi okolu in svojo običajno „Astrahan" kapo na desno uho namaknjeno nosi, tako da že s svojim vedenjem kaže, da „ima denarJ! Naravna posledica ugodnega stanja prebivalcev je, da so tudi duševno dobro izobraženi in pred vsem vrli Slovenci, črteči reuegatstvo, kakor samo peklenačekovo zalego. Mnogi pošiljajo Bvoje sinove v mestne šole, in mej uradniki, duhovniki in učitelji jih ni malo, kojih zibelj je tekla v gorenjosa-vinjskej dolini. Kakor SpodnjesavinČan, govori tudi Gornjesa-vinjčan bvoj materni jezik še precej Čisto in razločno, samo tista navada je tukaj, da se pogosto rabita v govoru namesto „eu in „i" poluglasni e in i, da reče n. pr. „N' MVn' je m'gla stala", mesto: j,Na Menini je megla stala". Skoro vsak kmet v dolini tudi dobro nemško ume; nikdar pa se s tem ne ponaša, govoril bode le v sili, in še tedaj nerad, kajti on ljubi in spoštuje svoj materni jezik in črti vsacega, kdor bi ga zaradi tega zasmehoval. (Dalje prih) z velevlastmi. Ti diplomatični dogovori pa gotovo ne bodo imeli druzega vspeha, kakor da ostane vse pri starem. Domače stvari. — (P res vi tli cesar) podaril je občinama Bistrici in Srednjivasi v Bohinji za napravo gasilnega orodja po 50 gold. — (Nesrečna reklama.) Najnovejši dnevnik ni mogel zamolčati, da bode pri otvorenji „Gor-janskega doma" g. Šuklje imel slavnostni govor. Ako se je s to objavo nameravala reklama, moramo na svojo žalost javiti, da se je dosegel baš nasproten namen. — (Iz Šmarija pri Jelšah) se nam piše: Včeraj in danes volili smo volilne može: včeraj v okolici, danes v trgu sam«m. Pri obeh volitvah zmagali sijajno Slovenci. Okolica šteje sedem volilnih mož, trg dva (g. Janez Lešnik in g. Fr. Adr.nek). V trgu so nam nasprotovali c. kr. uradniki: Dr. VVagner, in znani Rotschadl, pristava; Pichler, Neschmach in Werner, davkarski uradniki; in Strehar, c. kr. aktuar. Tem pridružila sta se tudi advokat dr. Krenu in c. kr. notar Kokol. Ta dva gospoda, ki živita pač večinoma od slovenskih žepov, čutita pri vsaki priliki potrebo nasprotovati Slovencem. Posebno g. Krenu hoče biti v novejše čase nekakov protektor tukajšnjih „zatiranih" Nemcev. — No pa živo srebro Šmarijskega germanstva vender le konstantno pada in pada. Kako že poje neumrli Gun-dulić ? „Kolo od Brieće u okoli Varteei se nepreBtajo: Tko bi gori, eto 'e doli, A tko doli, gori ustaje!" — (Sv. Krištofa občina) pri Laškem trgu izvolila je 9 narodnjakov za volilne može. — (Volilni shod) bode jutri popoludne ob Va 4. uri v Jarenini v g. Ornikovej gostilni. — (Most preko Ljubljanice) pri sv. Petra vojašnici postavili so včeraj popoludne ob 5. uri pod poveljstvom gospoda lajtnanta Tišine, pijonerji domaČega pešpolka baron Kuhn v pol ure, zopet razdrli ga pa v Vi ure. Vaja se je izvršila jako precizno in gospod general Groller pl. Mildeusee, Kateri je bil navzočen, i/razil se je jako povoljno. — (K por cij un kuli) prišlo je ogromno ljudstva posebno žensk z dežele. Prenočevalo so v cerkvi in na Marijuem trgu. Mestno redarBtvo je j pazilo izvrstno, da se ni dogodil niti najmanjši ne-J red in tudi nobena tatvina. Nekaj znanih tičkov, ki uporabljajo to cerkveuo slavnost za tatvino, so re darji precej, ko so došli priprli in njim odkazali za ta večer prosto prenočišče na rotovži. — (Današnji čebulni somenj) bil je jako živahen. Pripeljalo se je mnogo lepega in godnega blaga, ker je bila letina za čebulo precej ugodna. Cene so bile srednje. Dva venca čebule sta veljala 6 kr., pozueje tudi 5 kr., slabejše blago 4 kr. Venec česna veljal je 3 kr. Naše gospodinje oskrbele so se muožuo z dišečim, za kuhinjo tako potrebnim blagom. — (Našel) je danes zjutraj znan Ljubljansk lopov hranilnične bukvice, ua katere je bilo uloženih 54 gld. Izgubila jih je neprevidna ženska, prišedša k porcijuokuli na Marijinem trgu. Ko je nepošteni potepin se ravno pomikal proti hranilnici, da bi vzdignil denar, zasačil ga je mestni redar in mu odvzel hranilnične bukvice. — (Povozila) je včeraj popoludne ob Va 3. uri na Karlovskem predmestji 75 let staro slepo beračico Marijo Čik in poškodovala jo na glavi in na nogah, neznaua ženska, ki je pa mestnemu redarju ušla, ker je konja v dir zapodila. — (Umrl) je v Rudolfovem po dolgi bolezni tamošnji c. kr. okrajni zdravnik dr. Ferdinand Bohm, poznat kot strasten naš političen nasprotnik. — (Z Vidma), poleg Krškega, se nam piše v 1. dan avgusta: Danes je bil za naš okraj milovanja vreden dan! Bilo je nekaj črez 3. uro popoludne. Temnosivi oblaki drvili so se od severovzhoda proti nam Nenavadno močni piš otresuje ovočje, lomi veje, podira vse na lahkem stojalu se naslanjajoče sočivje, razkriva ne dovolj v bran stoječa poslopja vedno silneje — dež napada, toča orehove debelosti Be usuje in drobi neusmiljeno polja; vinograde in proti licu obrnene šipe, da je joj ! V pol ure kazali so vinogradi, polja, sadni vrtovi preža-lostne, presunljive prizore! V resnici milovanja in usmiljenja vredni kmetovalec! Vidiš ljudi vse potrte, jokajočih obrazov, kateri ti vzdihujoči potrjujejo, da neso kaj tacega v svoji sedemdeset- in večletni dobi doživeli. Prva in bližnja poročila naznanjajo preveliko poškodovanje, deloma popolno uničenje vinogradov vinskih goric „Sremiča in Libne". Kako daleč je ta nevihta segala ni iz prvih poročil mogoče določiti. — (V Kranji) našel se je pri kopanji novega kanala v Savskem predmestji, mej hišama št. 18 in št. 29, sredi ceste starorimsk novec z napisom: ,Imn .... Trajano Aug ger dac . . . ." na averzu krog Trajanove podobe, in „S. P. Q. R. Optimo principi" na reverzu, kateri kaže mej črkama S. C. moža s kopjem v jedni roci, držečega drugo roko nad žrtvenikom. Novec je tedaj kovan krog leta 100 po Kr. Ležal je skoro 1 meter pod sedanjo cesto v črni prsti (humus); ko je na tla prišel, tam pač še ni bilo ceste. Morebiti je rastla „pod mestom" takrat čez in čez zelena trava, na katero so stari Rimljani hodili „turat", in tako je brž ko ne kateri izgubil naš deuarec. — (Grozna nesreča) dogodila se je v 28. den m. m. v Pokupskem na Hrvatskem. Bil je somenj in posebno živine toliko nagnane, da se ni bilo moč gibati. Popoludne ob 3. uri, ko je bila najživahneja kupčija, prileti iz nekega dvora prašič mej govejo živino in popade vsako kravo in vsacega vola, katerega je dosegel. Živina se splaši, ugriznene govedi začno mukati in bežati, navstala je grozna goječa, in ljudje in živina bežali so pred steklim prašičem. V nekej ozkej ulici bo se zatlačili in 6 ljudij in 29 goved bilo je poteptanib. Koliko pa je ranjenih, se še ne ve. Telegrama „Slovenskomu Narodu": Krško 2. avgusta. Grozovita toča usula se je včeraj popoludne ob 3. uri nad Krškim, Trško goro in nad sosednimi štajerskimi goricami Sremič, Libna. Vinogradi in polja popolnem pokončani; trs za več let uničen. Dunaj 2. avgusta. „Fremdenblatt" je poizvedel, da se je cesarske naredbe v pomoč Galiciji prav kmalu nadejati. Ta naredba pooblašča vlada, da se poškodovanim izplača brezobrestno posojilo v skupnem znesku osem sto tisoč goldinarjev. Državni zbor bode to posojilo pozneje odobril. Razne vesti. * (Rudeče n ogo v i ce o s t r up i I e.) Mestni Bovetuik Trubel, član deputacije Dunajskega mestnega zbora, pri svečanostnem streljanji v L'pskem, je tam hudo zbolel in se je n'». Dunaj povrnil. Dne" 29 julija t. 1. si je dal bolnik nogo prerezati in or-dinarius profesor Englisch je priznal, da bolezen ni, kakor se je s prva mislilo, navstala po piku kakega strupenega žužka, ampak vsled noše rudečih nogo-vic, katerih barva je strupena. Trubel bo moral I vsekakor še nekoliko dnij v postelji oatatf. * (Novo postavo radi ločitve zakona) bode francoska vlada še tu teden razglasila in priobčila v listu „Journal Ofliciel". Muogo zakonskih Francozov že presrčno želi te postave. Za prvi teden se pričakuje nič manj, nego 2 do 3000 prošenj za ločitev zakona. Pravijo, da bodo treba ustanoviti poseben sodmjski dvor, kateri se bo pečal samo z zakonskimi pravdami. * (Ponarejeni poljubi.) Razun ponarejenih jedii in pijač imamo dandanes v stoletji omike iu prav pravcatega napredka — čujte iu strmite — tudi že ponarejene poljube. V amerikanskom vshodu so mlade gospice, katere rade koketirajo, namažejo svoji ustnici z — medenim sokom. Poljub take kra-sotice je potem v resnici sladek. Denašnji številki „Sloveuskega Naroda" priložen je „ Kratek izpisek iz računskih sklepov in iz upravnega poročila zavarovalne banke „Slavlje" v Pragi za XV. upravno leto 188 3.", na katerega svoje čisl. čitatelje posebno opozorujemo. Tujci: dne 1. avgusta. Pri Nlount Štritot' z Dunaja. — Ilild iz Gradca.— Schepitz iz Trsta. Pri *ii»ii< i : Morbergor z Dunaja. — Truoton iz Trsta. — Grund z Dunaja. Pri JaSliem kolodvoru: Vitez pl. Krautwald in Wurm z Dunaja. Meteorologično poročilo. Dan . marčna renta......... Akcije narodne banke ..... Kreditne akcije...... London........ • • Napoi............ C. kr. cekini. ...... Nemške marke ..... 4°/0 državne srećke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz I. 1864. 100 gld. 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. „ papirna renta 5*/0..... 6°/0 štajerske zemljišč, od/ez. oblig. . . Dunava reg. srećke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avBtr. 11 , , zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srećke......100 gld. Budolfove srečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-drufit. velj. 170 gld. a. v. Lep zaslužek zamore si o počitnicah pridobiti vsak ljudski učitelj na kmetih brez velicega truda. Vprašanja naj se poši-Ijajo v zaprtih pismih z nadpisom »len zaslužek" uprav-ništvu tega lista. (472—2) Delavsko bralno društvo v Idriji prične javno svoje delovanje v nedeljo dne 3. avgusta t. 1. v prostorih poseBtnice gospe F. Poženel-ovo. Da bode zamoglo ono vspešno napredovati za blagor in korist Idrijskih delavcev in celega mesta, pristopite vsi za svoj narod navdušeni delavci, rokodelci in drugi rodoljubi, kateri imate sučustvo do delavcev in ljubezen do slovenskega naroda, v obilnem številu k imenovanemu društvu, za cesar se priporoča najtoplejše (481) odloor, Haš sedaj je izšla od strokovnjakov priznana brošura: Die Cholera. — Schutz dagegen. Erste Hilfe etc. Von Dr. M. Kram, 1. Sekundararzt am k. k. Krankenhausc, Wien. Cena 25 kr., po pošti 80 kr. Nadalje je izšel: Jurčičevi zbrani spisi. XXX. zrezek. Velja vezan 1 gl«l. IO kr. in 1 gld. 'io kr,, nevezan 70 kr.; po pošti 5 in 10 kr. več. (483) J. Giontini v Ljubljani. i Pivovarna bratov Kosler-jev. » I»5VI"StH.O ] marčno pivo ( v zabojih po 25 in 50 J steklenic • se dobiva iz < alojzij MMER-jeve J zaloge piva v steklenicah v Ljubljani. I 1» Jordan-ovo zdravilo za kurja r j a priporoča se vsem, ki trpijo na tem, najtoplejše, ker B vsako še tako ukorenineno zlo absolutno in brez bo-h lečin ozdravi in se plača le vspeh. ™ Cena polovici steklenice 25 kr., celi steklenici 50 kr. Andr. Jordan-ova i-1 lf «. <• ij o, ^ < oljnatih barv, lakov in flrnežev. ► ^ Prodaja na debelo in drobno. k 4 Ljubljana, (3oi-i4) ► 5 Marijin trg, tik frančiškanskega mostu ► 4{ Conilniki se pošiljajo na vse strani, kdor jih žeti ^ Is Trsti v Navi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. V N0VI-J0RK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „Britannla", 4200 ton, okolo 3. septembra. p „d-erinaiiia", 4200 „ — — — —-- Kajuta za potnike 20© golu. — Vmesni krov 60 gold. V BRAZILIJO — SANT0S itd. Parnik „Teiatoala", 3400 ton, okolo 20. avgusta. Pasaža — Vmesni krov SO gld. Potniki naj se obrnejo na generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na t militi no d' Ant. Poginjen, generalni agent. ' (48«I—1) Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane moj sigurno delujoči Takoj delajoče. Uspeh zajamčen. ROBORANTIUM L (brado ustvarjajoče sredstvo) 9 brez uspeha. Ravno tako sigurno pri j plemih. izpulili in osivelih luseli. 1 Uspeh po večkratnem močnem utrenji zajamčen. Pošilja v steklenicah po 1 gld. 50 kr. in v steklenicah za poskus po 1 gld. •T. Grirolicli v Brnu. V Ijuttijani se dobiva pri g. # vii «iitu Mahw-m v Trstu Peter Slocovich, via Sanita 13; v Gorici lekar C. Cris-toffoletti; v Reki lekar C. Šilhavij; v Celji Fd. Pellć; v Mariboru J. Martin*} v ltovitiji lekar G. Tromba. Tam se tudi dobi: flp l|(kSl' orientalsko lepotilno sredstvo, ki JjctU UIj Jlltlt^j narja nežnost, belino i.i obilnost telesa, odstranujo pego in laso cena 85 kr. NI sleparija! -90 (333—11) l,ek, pripravljen po IComanit Vlahov-u v Šibeniku (v Dalmaciji). l*odprehajalnej mrzlici, slabem in pokvarjenem želodci, ženskih boleznih, glavobolji, kroničnih boleznih na jetrah in vranici in pri niorskej bolezni itd. itd. Zlasti služi za notranje čifičenje iti sploh jako utrjuje zdravje. Vsakcj steklenici pridana je brošura z nakazilom, kako rabiti. Da sc pa izogne ponarejanju, prosimo p. n. kupo-valce paziti na to, da jo na steklenici sanicj, na napisnem lisiku in v brošuri ime Kuuimi« Vlahov zaznamovano in ravno tako nžgano na zamašku. (340 — 10) Zaloge imajo: v Ljubljani: H. L. Wenzel, M Kirbisch, Ant. Stupan, Fran Erfelt, G. Gnesda, J. Trinker, Luku Tavčar, lekarnar G. P ccolli, Ivan Caleari, M. Voltmann, Rud. Konig, restavratćr južne železnice; v Laikih Toplicah: Teodor (»un-kel; v Laškem trgu: W. Gedlicka, hOtel Flosser; v Celji: Tom. Schiich, hotel Kletant, A. Hareck, lekarnar Haumbach, Karol Petricek ; v Mariboru: M. Rerdajs, Vilholmina Irstitsch, Ivan PobeBuhin, Jos. Schibert, sladćićar A. Reiehman; v Celovci: Jos. Ivoš; v Beljaku: Pet. J. Merlin, Marija Tur-novsky; t Trbižu: A. Fiebingcr, hotel de la Gar. ADOLF HAUPTMAN rsr I_ij-u-"blja,ni, stavbeni in hišne oprave masilec, lakirar in izdelovalec naznanilnih tabel, prevzame po najcenejših cenah (482—1) likanje zvunanjih sten hiš z raznimi oljnatimi "barvami pod garancijo. it ajo®ooB>^:.^x>®oo{gooJ8oo®oog Po najvišjih cenah kupuje se kotlom (kofer), cio, cink is staro železo pri (442—4) iTaim Oolliar-Ji v Hrenovih ulicah it. 4 v LJubljani. Ravno tam se dobivajo tudi sledilna ogiij(Spar-herde), ki so uzidavajo, ter se preskrbi tudi njih uzidanje. 7. Oihe ia vtoho>w$8k ustavlja po najnovejšem a m e r i k an b k e m načinu brez vsakih bolečin ter opravlja ploinbovanjit in vse zobne operacije zobozdravnik A. Paichel, poleg IIradeckyjevega mostu, I. nadstropje. Prosim, pazite! Prisiljen sem opustiti svojo že mnogo let obstoječo trgovino in prodati vse blago, ki je v zalogi, v tako nizko ceno, da se mi samo stroški za surovino povrnejo, da le izpraznem prostor do konca prihodnjega meseca. Vse blago je najfinejše, najtežje in najboljše baze, in v dokaz solidnosti se vsako ne ugajajoče blago nazaj vzame in s katerim koli drugim zamenja, tako da se ni bati biti opeharjen. Cene in katalog blaga: ŽENSKE SRAJCE iz niUfin«iš«g» angleškega chiffona, ___^_ s pristnimi švicarskimi ustavki, pravo umetno vezenino, po gld. 1.50, dvanajstorica za gld. 16.50. Taiste iz najfinejšega Schrollovega chiffona, najfinejše na-rejene, po gld. 1.90, dvanaj torica za gld. 20.—._ ŽENSKI PO NOČNI KOKZETI -!edn,lku ^ "»»^ ^_—in P° V8eJ dolgosti s švicarskimi vezanimi ustavki, jako elegantuo opravljeni, krasota za vsako /.»-nsko, po gld. 1.50, dvauajstorica za gld. 16.50. Taisti elegantno narejeni in bogato vezani, z dvema volanti in olisirani, po gld. 1.ŽI0, dvanajstorica za gld. 20.— ŽENSKA SPODNJA KRILA i7\ «>!0fi»«jšega sivega ^_ platna z dvema volanti, vezana, rudeča ali modra, po gld. 1.40, dvanajstorica za gld. 15.50. Taista okrašena z obšivi, s svilo vezana in pli • sirana, po gld. 1.60, dvanajstorica za gld. 18.—. Taista z barvano plisse in barvanimi listi okrašeua, po gld. 1.75, »l\ a najstorica za gld. 19 50._ ŽENSKA SPODNJA KRILA lzr 2d??R ZJ mmmmmpbsse m barvanimi obšivi okraSeiic, \u> gid l.(iU, dvanajstorica za gld. 18.—. Taista iz najfinejšega rudečega kretena, b pristnimi vezanimi čipkami okrašene in z dvema volanti, jako fina, po gld. 1.70, dvanajstorica za gld. 19.—. MOŠKE NKAttfK iz najfinejšega angleškega chiffona, s M u n ive Q1W\«JI;Cj četvenmtitn „prsjem, gladke ali vezane, vsakerane vratne širjave, po gld. 1.60, dvanajstorica za gld. 16.50. Taiste iz najfinejšega Schrollovega chiffona, najfinejšo narejene ii la frsnoe, po gld. 1.70, dvanajstorica za gld. 18.80; in po gld. 2.-, dvanajstorica za gM. !>\>. NAMIZNE (lAJtNITI'RE gld. 'j.H:k Taiste najfinejšega francoskega dola, jako fine, z bogatimi rosami, za IS osob, po gld. 3.45. Namizne garniture iz najfinejšega damnsta, z ušitimi cvetlicami, obstoječe iz za li osob velikega prta in 19 pristujočih velikih brisalk, jako fino narejene, po gld. 5.(>0. _ Ti!I?VJkrl«1 nTIPir1^ zarobljene, posamič zložene, z ru-lUKMvft UIIKALh, dodmi'obrobki in dolgimi resstnt, najfinejše pikirane, jako krasne, dvanajstorica za gld 3.75. Otirače, najfinejšo baze. dvanajstorica za gld. 4.70._ ŽENSK \ OGRTK.TATiA iz najfinejše Berolinske volne, 5 v ,X * "'■lUH.IAUA z dolgimi resami, v najizbornej- šili, najlepših in iiujmodiiejših barvah, knkor: škotska, turška, siva, modra, bela, črna, karirana, rudeča, rujava itd., po gld. 1.20, dvanaJBtorica za gld. 13.—■_ POPOTNI Pl Aini veliki in debeli, tkani iz naj- 1VJ1U11M lliAHM, težjega in najboljšega sukna, po ele-guntuih angleških ii/.orcih, kakor: rujavi, sivi, melirani s težkimi dolgimi resami; ti plaidi so đado zaradi svoje neznanske velikosti in širokosti rabiti za obleko, popotno ogrinjalo, posteljno odejo in ženske shavvle, ter se dasti šo po 20letne j rabi iz njih napraviti dve celi elegantni obleki in s katerimi se dado prištediti ogrtači, deževui plašči, pale-toti. I. ha,že samo po gld. 5.50; II. bazo samo po gld. 4.50. D0MAPE PLATNO zav"J «)0 ;J0 V!ltiov, najboljši, na)' imJlALf-j 1 MiJ^U, težji in Iuljtrptliuejši tovarniški izdelek za domaeo rabo; V4 široko po gld. 7.50, 4A široko po gld. 5.50 zavoj. Cena bombažu vidno poskakuje, platno bode imelo v kratkem podvojeno ceno, zatorej naj vsak hiti z naročitvijo.__—_ SVILNATI ŽEPNI ROJiČl 'Stv uVuS barvi, dvanajstin-iea samo za gld. 3.50. hahnitukk iz mobklina, '»'„ mizuega prta, /. lin r/muni inu copi. \ raznih barvah, krasno izdelane, jedna garnitura, tj. vsi 8 kosi vkupe, velja 1. baze gld. 8.40, 11. bazo gld. 7 50. ' li 11T11K iZ (l°,)r»'ga, težkega platna, brez šiva, tudi za naj-AWt 11 večje posteljo, B/4 široke po gld. 1.35, dvanajsto-rica za gld. 15.—. J u T E-ZAGR1NJ A L A, nfirt" f i"k,mjhboijši SZf'iii ' rdulek, težke bazo, temne ali svitle barvo, v najizbornejsih perzijskih, turških in indijskih uzorcih, z bogatimi in dolgimi resami, 3 met. 30 cm. dolga, za dve okni, velja 1. baze gld. 5.—, II. baze gld. 4.25. Vsak kupee, ki da skupiti ob jednem vsaj za 20 gld., dobi za nagrado, torej zaMtouj, prekrasen prstan iz pristnega 6 karatnega zlata, okrašen s tirkisi in biBeri, lepo graviran, jako eleganten. (462 2) \if «m ilti pfoff gn>xtnt'titu pmvme9§tt «f» i*re> iljtiti i zneska naj sv ##«.»"•0"«*J«» • nasfvvam t Wr aareuliaus!! T- ZE3I. EiiBiisro^ricz, Wien, II., Schiffamtsgasse Nr. 20. l/datelj iu odgovorni urednik: Ivan Železnikar. LaRtDina iu tisk „Nuroane Tiskarne4-. .D 596318