PoStalna plačana ▼ gotovini. Leto X, 6t. 268 Liubliana, petek 15 novembra 1929 Cevi a 2 Drn « Dim. feaLTi HXL 1133, »121 IMS hi »136. iiu.irtiin mm u. Ta tt 440 «LZ Ttfetaa Itov.tM. PiftMM** a M *L 1133, 11» 1134, 1131 113«. •Metek. Uahfcutt. Piratovo« 4 r«te4a« (t >403 •Uribari Uotumfrora m* It U retelua It «S& CeQ«> KooeiuMra rilca «t 1 Teleta* K 190 prt polt tek. camMHti. Uabltzsa •t 11.M2, Praha Bate TlMOi Wlm Hr. 105.241 fjnhlfa na, 14. novembra. Prod dvema mesecema je kralj podpisal zakon o pospeševanju kmetijstva, ki vsebuje obširen in vsega uvaževa-nja vreden program za sistematično akcijo v svrho povzdige našega poljedelstva. Zakon predvideva tudi praktična sredstva in načine, da se doseže zaželjeni cilj ter se direktno obrača tia same kmetovalce, katerih neposredno sodelovanje je zasigurano z uvedbo posebnih kmetijskih odborov: občinskih. sreskih in oblastnih odnosno sedaj banovinskih. Najdalje v dveh mesecih po uveljavljenju zakona je treba izvoliti najprej občinske kmetijske odbore. ki niso le važni kot posvetovalni in predlagalni organ za občinsko kmetijsko gospodarstvo, temveč razpolagajo vsaj deloma tudi z občinskim kmetijskim fondom, kateri mora obsegati v podeželskih občinah vsaj 10 odst. občinskega proračuna. Zakon se je zato pobrigal, da pridejo v občinske kmetijske odbore pravi možje. Poleg po enega zastopnika vsake v občini obstoječe zadruge in podružnice kmetijske družbe izvoli občinski odbor iz svoje srede 3 do 5 odbornikov, ki morajo biti v čim bližjem razmerju s kmetijstvom in kolikor le mogoče strokovno izšolani.« Rok za izvolitev obč kmetijskih odborov poteče 21. novembra. Nedavno ie bivši mariborski oblastni komisar opozoril občine svojega območja, da morajo do 20. novembra izvršiti volitve v kmetijske odbore. Sedaj pa se ponavlja historija. ki smo je pri nas navzlic 6. lanuarju že vajeni. Bivši tajnik SLS in njen oblastni odbornik g. Kranjc pošilja iz hiše bivšega tajništva SLS v Mariboru onim županom, ki so bili pristaši bivše SLS. strogo zaupna pisma, v katerih jih Doživlja. naj gledajo, da bodo občinski kmetijski odbori strankarsko sestavljeni. Opozarja iih na važnost teh odborov. iz katerih bodo nozneje izšli tudi sreski odbori in končno banovinsk? odbor. namiguje, da bo v njihovih rokah *ažna blagaina. in jim daie navodila, kaj naj bo merndaino za izvolitev njihovih članov. B'vši tamik SLS nikakor r? soglaša z zakonito predpisano kvalifikacijo. Njemu se ne zdi važno strokovno znanie. temveč mu ie glavno da bodo izvoljeni »naši krščanski morie« ali z drueimi besedami riartizani Kakor nam poroča io z dežele, se je v mnosrih krajih že zgodilo po želji gospoda Kranica in v insfituciio. k; bi morala biti daleč od vsake nolitike. se že sistematično uvaja nesrečni strankarski duh ter se s tem na naravnost brezvesten in kazniv način izigrava namen celega zakona. Isti pojav smo opazovali pri nedavnih volitvah v okraine cestne odbore v mariborski oblasti. Tudi pr? teh ie bilo merodajno. da so člani »naši možje«. Naše lindstvo sicer že nekoliko svobodnejše diha in teror ne zaleže več tako. kakor v nekdanjih »zlatih časih«, zato ;pri cestnih odborih ni šlo vse in po-fvsod t>o sreči. Rnakn bo Dač tudi v najnovejšem primeru. ga pa pribijamo kot dokaz, kako globoka ie še oartizan-sfca strast in kako organizirana je še Jorba nroti uveliavlienni narodne soli- arnosti. ki jo zgodovinski kraljevi ma- rfesrt proglaša za temeli ozdravljenja jji povzd;ge naše domovine. Volitve, ki se vršijo v zmamenju »naših mož«, morejo dati le falzifikate onega, kar hoče zakon, zato ne dvomimo, da se bodo našla sredstva za energično odbitje takih in podobnih sistematičnih nanadov ma politični mir in na složno sožitje našega ljudstva. Skrajni čas je že. da preneha vzne-mir je vanje, brez katerega se _ gotovi krogi očividino ne počutijo srečne. Ne ,pozabimo tudi. da je v mnogih takih akcijah skrita morda še druga špekulacija. Novo stanje se nekaterim ljudem ne dopada. Radi bi, da bi nove banske pprave pripuščajoč jih ali pa nasedajoč jim. bile že od svojega početka kompromitirane ter naj bi izgubile avtoriteto absolutne nepristranosti. ki jo je bam Semec tako krepko v svojem nastopnem govoru poudaril. In tako so taka stremljenja v svojih zadnjih ciljih usmerjena v to, da bi se kolikor mogoče težkoč pripravilo novemu stanju v naši državi — kar bi bila voda na mlin elementov, ki jim je vse preje prav nego čvrsta, odločna in uspešna jugoslovenska politika. Str Drtmimond v Londonu London, 14. novembra, o.Včeraj je prispel semkaj genemataj tatfirik Društva narodloiv Drummond, Ia ho ostal v Londonu dalje časa- Sestal se bo s predlsedsriikoni MaodonaMoim in tajnikom za Bitna«) e sajdeve Hendensociom. Poset italijanske kraljevske dvojice pri papežu Rim, 14. novembra. AA Službeno poročajo: ftaičiansfca kra-Uevska dvojica bo poeetila papeža 5. decembra brea spremstva kraljevskih pmin-cev. Paipež bo sprejel kraljevske prince posebej 7. decembra, — Nocoj priredi pri Kvirinata akreditirani poslanik papežev« države ms&r. Docca Borgogini veHk sprejem as čast d&pfotnai-zbora, U je ab«dttr«o pri KrvkfoaJn, Tajne zveze med Reichswehrom in boljseviki V sovjetskih tovarnah izdelujejo za nemško vojsko eksplozive, strupene pline in letala - Opasen sovjetski zaupnik Pariz, 14. novembra, r. Povodom poročil o odkritju tajnih pošiljk dina-mita iz Moskve v inozemstvo je podal bivši sovjetski poslaniški svetnik v Parizu, Besedovski, novinarjem izjavo, v kateri opisuje metode moskovskih vla-stodržcev. Med drugim pravi: Slični primeri razpošiljanja dinami-ta, eksploziv in strupenih plinov iz Rusije v inozemstvo niso osamljeni. Di-namit im strupeni plini se izdelujejo v sovjetskih tovarnah po naročilih nemških organizacij. Z vednostjo obeh vlad. nemške ln sovjetske, je bila med Reicbs-wehrom in vojnim revolucionarnim svetom v Moskvi sklenjena pogodba o vzajemni podpori in sodelovanju. Od letošnje jeseni je zaposlenih v sovjetskih tovarnah nad 50 nemških inženjer-jev in tehnikov, članov nemške vojske in mornarice. Vrhovna komanda Rdeče armade pa pošilja svoje oficirje v Nemčijo, da se tu seznanijo z novimi iznajdbami vojnotelrrrčne industrije Sovjetska oblast ie dala Reichswehru na razpolago velike komplekse zemljišč za zgradbo vojnih tovarn, ki se sicer smatrajo za sovjetske, so pa dejansko last nemškega Reichswehra. Te tovarne izdelujejo strupene pline, eksplozive in aeroplane po nemških navodilih in načrtih. Ena takih tovarn je zgrajena 50 km od Moskve, v kateri je bil tudi zaposlen akademik Dim. ki je bil nedavno ustreljen, ker so ga osumili, da je izdal tajne zveze nemške vrhovne komande s sovjetsko vlado. V tei tovarni izdelujejo tudi neko novo razstrelivo. ki je bilo še nedavno iznaideno v Nemčiji in nek nov strupen plin strahovitega učinka. Ruska vlada se je obvezala. da bo izdelala za Nemčijo v sovjetskih tovarnah potrebne količine eksplozivov in strupenih plinov. Transport teh pošiljk ie sijajno organiziran in v Rigi so odkrili le neznaten del velikega razoošilievalnega omrežja. Pariz, 14. novembra, r. V zvezi z aretacijami francoskih komunistov, ki so obtoženi veleizda.ie. so oblasti tudi odkrile, da ie glavni a?ent Moskve ne samo za Pariz, marveč tudi za Balkan moskovski komisar ki se je »>oiavil v raznih mestih nod imenom B»rnstein tlzdanski in lelanski. Soomladi je bil izgnan iz Varšave a kmalu nato se ie oojavil na Dunaju, odkier je vodil komunistično akciio v Jugoslaviji in Bol-gariii. Pred mesecem se je ooiavil v Parmi, kier pa so mu bil' kmalu na sledu. Preden so ga mogli prijeti, je že zopet pobegnil. Nadaljnji odmevi beograjskega incidenta Kampania v fašističnem tisku se nadaljuje - Policijska obsodba trgovca Radojloviča in dveh tovarišev Beograd, 14. novembra r. »Politika« piše: Incident z italijanskim letalskim atašejem v beograjskem nočnem lokalu še vedno živahno zanima italijanski tisk. Ne samo v Rimu. marveč tudi v Milanu. Turinu, Trstu in drugod se bavijo listi s tem dogodkom. kakor da gre za kak svetovni diplomatski incident Iz običajnega izgreda od alkohola razgretih ljudi, ki niso znali brzdati svojih strasti, hoče napraviti italijanski tisk povod za novo kampanjo. Izzivanja se vrste v očitni nameri, da bi se temu obžalovanj^ vrednemu dogodku dal popolnoma drug značaj, kakor ga ima v resnici Zdi se nam. da je za diplomatske zastopnike najmanj prikladno mesto ob 3 zjutraj v nočnih lokalih. V zvezi s tem citira »Politika« naslednjo vest rimskih listov: Jugoslovenski zunanji minister je izjavil kraljevemu ministru v Beogradu svoie obžalovale zaradi incidenta. ki se ie pripetil italijanskemu letalskemu atašeiu. Sam minister ie razen tega sporočil tudi zadoščenje, ki ie bilo dano polkovniku in ki obstoja v začasni zatvo-ritvi lokala, kjer se je pripetil incident, in v zaporni kazni 5 do 30 dni za napa- dalce na italijanskega atašeja. Beograd. 14. novembra č. Zaradi Incidenta v nočnem lokalu med letalskim atašejem italijanskega poslaništva v Beogradu bi beograjskim veletrgovcem Radojlovičem ie policija trgovca Radojloviča obsodila na 30 dni zapora in inž. Miodragovič* na pet dni zapora. Obe kazni sta nespremenljivi na globo. Uradnik Jovan Kangrga ie bil obsojen na pet dni zapora, izpremenljivo v globo. Poslednja dva sta bila obsojena, ker sta bila ob času incidenta v družbi z Radojlovičem. Rado^ovič preoeljan t bolnico Beograd, 14. novembra č. Zdravstveno stanje zaradi incidenta z italijanskim letalskim atašejem na polici ski zapor olso-enega beograjskega veletrgovca Miodra-ga Radojloviča, ki v policijskem zaporu že več dni noče vžitJ nobene nrane, se ie danes tako poslabšalo, da so ga morali po zdravniški odredbi prepeljati v splošno državno bolnico, kjer Je nameščen v posebni bolniški sobi pod policijskim nadzorstvom. Industrije! in socialna zakonodaja Spomenica centrale industrijskih korooracij ministru socijalne pclitSke — Zahteva oo reformi socflpiMh institucij in po zmanjšanju režijskih stroškov Beograd, 14. novembra, p. Centrala in-dustriskih ko-rporacij v Beogradu ie izročila ministru socialne politike obširno spomenico o stališču industrije k reviziji socialne zakonodaj v naši državi. Spomenica je sestavljena na podlagi predlogov in elaboratov, ki so jfn dostavile centrali industrijskih korporacij pokrajinske zveze industri'cev. V svoji spomenici naglaša centrala Industrijskih korporacii. da industrija spoštuje mednarodne principe in obveze, ki jih je prevzela naša država a mednarodnimi pogodbami in konvencijami glede delavskega zavarovanja in sociainih ustanov, zahteva pa, da se administracija socialnih 'nstituci' poenostavi in poceni in zmanšajo režijski stroški socialnega zavarovanja. Tudi naj se omogoči svobodnejša interpretacija zakona o zaščiti delavstva. na drugi strani pa poostri kontrola nad izkoriščevalci socialnega zavarovanja. da se bodo mogle na ta način zvišati dajatve potrebnim brez novega zvišanja socialnih dajatev. Vojaška letala v službi zdravstva Beograd. 14. novembra č. Minister vojske in mornarice je izdal pravilnik o uporabi sanitetnih letal v miru. Vojaška sanitetna letala nosijo znak ženevskega rdečega križa na krilih in na obeh bokih trupa. Služila bodo za prenos bolnikov in ranjencev iz oddaljenih krajev v bolnice v primerih, ako bolnikom in rauencem ni mogoče na mestu nuditi hitre in strokovne zdravniške pomoči, ali ako nI za prevoz železnice in dobrih ter uporabni1,! cest na razpolago ali pa ako bi bilo za prevoz potreba preveč časa, bolnikovo stanje pa zahteva nu!no operacijo ali sploh zdravniško pomoč. Cerkev štirih ver v Beogradu Beograd, 14. novembra, p. Danes je bil na svečan način položen temeljni kamen za bolniško cerkev pri beograjski splošni bolnici. Svečanosti so prisostvovali zastopnik kralja, predstavniki vlade, oblasti in raznih korporacij. Posebnost te cerkve bo v tem, da bodo pod eno streho združeni štirje božji hrami. Na vzhodni strani bo kapelica za pravoslavne, na zapadni za katoličane, poleg tega pa bosta še musli- mansko m židovsko svetišče. Zato so tudi pri blagoslovitvi temel nega kamna opravili obrede duhovniki vseh štim veroizpovedi. Razmejitev srezov Beograd, 14. novembra, r. Z uredbo notranjega ministrstva o razmejitvi nekaterih siezov. ki so bili povodom osnovanja banovin razdeljeni na več banovin, je med drugim odrejeno, da se otoka Pag in Rab, ki sta pripadala doslej prečkemu srezu, priključita krškemu srezu savske banovine. Otoki prečkega sreza, v kolikor niso pripadli savski banovini, ostanejo še na-dal'e v tem srezu in v primorski banovini. Osjeski zdravnik na poletu na severni tečaj Osfek, 14. nov. č. Tukajšnji sanitetni re» fererct v pokoju dir. Griinwald je dobil od1-govor dr. Eckenerja, da sprejema njegovo ponudbo in da bo zdravnik ekspedScije na zrakoplovu »-Grof Zeppelim« na njegovem poletu na severni tečaj. Dr. Griinwald se ima pripraviti za pot do srede marca pri« bodnjega leta. Turčija in ItaEja Carigrad, 14. novembra, o. Turška vlada Je soglasno oditalonila ponudbo Statijanske vlade za sotndefcžtoo pri osnovanju nove tarSise dr lame banSso, Statut mednarodne reparacijske banke Reparacijska banka bo največji mednarodni denarni zavod ter bo vršila vsa mednarodna izplačila Berlin, 14. novembra. AA. Iz Baden-Badna poročajo, da ie izdelan statut mednarodne reparacijske banke. Statut vsebuje 60 členov, ki so razdeljenni v 7 poglavij. Namen banke je sodelovanje z emisijskimi bankami, da omogoči mednarodne finančne posle in da kot poverenik deluje pri mednarodnih plačevanjih. Dokler bo Youngov načrt veljal, bo banka imela nalogo izvrševati njegove odredbe o razdelitvi denarja, sprejemati nemške anuitete, razdeljevati ifa med upnike in nekatere dele nemških anuitet ko-mercijalizirati in mobilizirati. Kapital banke znaša 300 milijonov švicarskih frankov, od katerih bo 25% vplačanih ori podpisu delnic. Delnice banke bodo oonudene samo vladam, ki so zainteresirane na reparacijah. Izjemoma pa flta bodo oonudill tudi drugim, katerih valnta ustreza praktičnim zahtevam zlate valute. Pri izdajanju novih delnic bo odločal o njihovi porazdelitvi uptavni odbor z dvetretinsko večino glasov. Emisijske banke Belgi:e, Anglije. Francije, Nemčije. Italiie, Japonske in ameriškf.i Zedinjenih držav so pooblaščene, da podpišejo delnic za narman' 55% in to za vse enako. Posest delnic banke ne daje lastniku pravice niti za glasovanje, niti za udeležbo na glavni skuPšSni banke. Pravico glasovanja imaio samo emisijske banke. Naloge banke Banka le pooblaščena, da za svoj račun od emisiiskih bank kupaie In iim prodala kovano in nekovano zlato, da za niibov račun hrani v svoHh tresorlh nllhovo zlato, da iim dale posniila, da eskomotira, kupaie In prodaia čeke in menice, da kupuie papirje, ki se prodajalo na borzi, a niso delnice, da sprejema hranilna vloge, da x bankami, društvi in zasebniki sklepa posle pod pogojem, da nimaio zainteresirane emisijske banke ničesar proti temu. Banka nima pravice izdajati novčanic. akceptirati menic, dajati vladam posojila, niti ne vršiti vplačevanja na račun emisijskih bank Banka bo morala paziti na to, da obdrži svojo likvidnost Upravni odbor banke tvorno po 2 ravnatelja vsake emlsfjske banke izmed sedmih naibolj zainteresirtc nih držav, po 1 predstavnik trgovine, industrije m financ vsea udeleženih držav, ter devet ravnateljev emisijskih bank drugih držav. K temu pridejo še po eden francoski m nemški direktor. Predsednik upravnega odbora, ki je hkrati predsednik banke, je volj en na 3 leta in ima pravico do ponovne izvolitve. Generalni direktor upravnega odbora se rmenuje na predlog predsednika, ki mn je odgovoren. Uporaba čistega dobička. Od čistega dobička se bo porabilo za dl-vidende do 12% Presežek čistega dobička pride v rezervni fond, r katerega pride 50%, 40%. 30%. dokler ni dosežena petkratna vrednost vplačanega kapitala. Od ostalega dobička dobi 75% Nemčija in na reparacijah zainteresirane države, medtem ko pride ostalih 25% v poseben fond. iz katerega se bodo vršila plačila poslednjih 22 anuitet, predvidenih po Youngovem načrta. OstaH členi statuta govore o razsodišča, nesporazumu med banko in emisijskimi bankami ali drugimi bankami. Drugi členi statuta se nanašajo na odredbe glede eventualnih novih izprememb. Socijalisti pristali na sporazumno reformo avstrijske ustave Ustavna reforma bo sprejeta najbrže še ta mesec — Kancelar dr. Schober o vlogi parlamenta pri reformi ustave Dunai, 14. novembra s. Pogajanja v pododboru za pregled ustavne reforme še niso zaključena, vendar pa se lahko reče po dosedanjem poteku pogajanj, da bo dosežen sporazum o vseh vprašanjih. Hehn-wehrovci pritiskajo sicer še vedno z vsemi silami na parlamentarne stranke, da bi bila sprejeta ustavna reforma v celoti, vendar pa se ni bati. da bi delali posebne težave meščanskim strankam, če ne bi bila sprejeta v celoti. Krščanski socialisti že celo napovedujejo, da bo ustavna reforma sprejeta še tekom tega meseca v parlamentu, ker so socialisti pristali na kompromisni predlog koncelarja dr. Schoberja. Rim. 14 novembra s. Zvezni kancelar dr. Schober je sprejel dunajskega dopisnika »Messaggera« in mu med drugim dal tudi naslednjo izjavo: »Nihče ne more pričakovati da bi socialni demokrati brez ugovora pristali na predloženi vladni načrt za revizijo avstrijske ustave. Zato nI nikakor treba pretragično presojati potek razprav v pododboru za proučevanje predloga za revizijo ustave, ker še naziranda o vsebini in pomenu te reforme daleko niso razčiščena. Po zaključku razgovorov v pododboru bo vrnjen načrt za revizijo ustave parlamentu, ki bo imel sedai priliko storiti tako svojo dolžnost kakor jo ie izvršila vlada s tem, da je predložila ta osnutek parlamenta Kar najbolj zadovoljiva rešitev revizije ustave ni samo v interesu države, naroda hi vlade, temveč r prav tako veliki meri tudi parlamenta samega. Ako me vprašate, kaj se bo zgodilo. če bo parlament v tem primeru odpovedal, potem vam odgovorim le to. da v tem primeru ne bi prftla v zadrego vlada, temveč parlament« Madžari in vzhodna reparacijska konferenca Neutemeljeni izgovori Madžarov zaradi razbitja reparacijskih pogajanj — Utemeljeno ogorčenje češkoslovaškega tiska Budimpešta, 14. novembra, s. Zastopnik Madžarske na pariški konferenci za ureditev vzhodnih reparacij baron Ko-rannyi je davi prispel v Budimpešto. Poluradni list »8 Oraj Orszag« objavlja članek barona Korannyja. v katerem pripisuje krivdo, da so se pogajanja z Madžarsko razbila izključno le na stališču Male antante. ki so se mu pridružili zastopniki vseh ostalih na konferenci zastopanih držav. Mala antanta je zahtevala, da mora Madžarska od leta 1943 do leta 1966 plačevati anuitete, ki bi presegale za 10 milijonov zlatih kron anuitete, ki jih mora plačevati do leta 1943. Razen tega naj bi Madžarska pristala na razveljavljenje § 250 mirovne pogodibe, ki določa, da se imovina madžarskih državljanov ▼ bivših madžarskih pokrajinah ne more konfiscirati, niti razlastiti ali zapleniti. Praga, 14. nov. AA Listi kritizirajo na* čin, s katerim proučuje komisija za vzhodne reparacije reparacijska vprašanja srednjeevropskih držav Češkoslovaška je na teh vprašanjih v izredni meri zainteresira« na. Po došlih informacijah namerava ko« misija povišati češkoslovaški dolg, tako da bi rabila češkoslovaška država za obresto-vanje im amortizacijo tega dolga letnih 90 milijonov Kč Ako se ta načrt uresniči in ako je to prava namera komisije, potem je treba proti temu najodločneje protestirati. Madžarska in Avstrija so povzročile svetovno vojno in so odgovorne za infla* cijo, sedaj naj bi se jim znižali še celo dolgovi in reparacije! Ponoven padec tečajev na newyorški borzi Da se oaniiilfo izgube zaradi silnega padca tečajev delnic bo vlada znatno znižala davke Newyork, 14. novembra sg. Včerajšnja borza je bila zopet v znamenju katastrofalnih padcev tečajev. Začasno se ie borza vzdržala zaradi intervencijskih nakupov, proti zaključku pa je zopet nastopil nov naval odkupov, tako da so kurzne izgube znašale pri posameznih delnicah do 20 dolarjev. Po daljših tajnih razgovorih med predsednikom Hooverjem in višjimi finančnimi državnimi funkcionarji je sporočil zakladni tajnik Melon, da bo vlada sporazumno z obema strankama predlagala takoj po otvoritvi rednega zasedanja kongresa znižanje davkov za 160 milijonov dolarjev v prihodnjem proračunskem letu. Na ta način hoče vlada upoštevati zmanjšano kupno silo srednjega sloja zaradi borznih izgub. Rockefeller ie izjavil, da je pripravljen prevzeti 1 milijon delnic Standard Oil Company, kar se smatra kot prl-četek zviševanja tečajev vodilnih akcij. Tisk si prizadeva, da bi občinstvo pomiril na_ta način, da objavlja na vidnih mestih načrte o znižanju davkov, kar se označuje kot dokaz zaupanja, ki ga ima vlada v stanje narodnega gospodarstva. Odobritev fnzife KreditanstaMa z Eodenkredit "nstaltom Dona], 14. novembra. AA. Današnja izredna skupščina Kredčitamsta-lita je poibrdfJa fuaiio z Bo-demikredikaiiisitafeoim in povišanje glomnice od 96 na 125 milijonov ščl6n®ov. Na občnem zboru Bodenkreditanstalta je prišlo do tega siklepa šele po burni šestur-ni debati. Del delničarjev je ostro napadel do6edanje vodstvo Bodenkreditanstalta. Stavljen je bil celo predlog, naj ee vodstvo i predsednikom vred aretira. Slednji pred log je bil končno odklonjen. Nehajte vendar s partizanstvom! Strogo zaupna okrožnica bivšega tajnika SLS g. Kranjca o volitvah v kmetij stke odbore ' Dragi zločin Habsburžanov Tajnik centrale Delavskih zbornic ▼ Beogradu ln znani poblicist g. dr. Žlvko Topalovid nam je poslal v objavo nasledrrji članek: Dokler bo obstojal svet, ne bo mogoče pozabiti, n* kak način se je pričela velika svetovi« vojna. Na Dunaju so se zbrali na kronskem svetu visoki aristokrati, predstavniki klera in fevdalne vojske, ter stavili mali Srbiji tak ultimat. d„ je bil tako po svoji vsebini, kakor po svoii obliki popolnoma nesprejemljiv. To je bil in ostane prvi veliki mednarodni zločin Habsburžanov: zato ie bilo porušenje njihove moči le čin pravičnosti in politične modrosti Tekom zadnjih desetih let so se začeli na novo zbirati Habsburžani in glavni nosilci njihovega režima. Dočim se bivša cesarica Žita s »prestolonaslednikom« Otonom stopnjema približuje Dunaju in se vedno bolj drzno in odkrito vmešava v lavno življenje Avstrije in Madžarske, se zbiraijo na Dunaju, organizirajo in oboro-žujejo odstavljeni bivši nositelji habsburške oblasti Tu ni govora o kakem nemškem nacionalnem pokretu, marveč o izrazitem pokretu Habsburžanov in o kombinacijah. ki so daleč od ciljev nemške nacionalne politike. Največjo zaslombo ima ta habsburška politika na Madžarskem, kjer velika večina stare aristokracije komaj čaka neodne prilike, da bi ustoličila Otona Habsburškega. V Avstriji igrajo pri tem pokretu zelo važno vlogo bivši penzijoni-rani poljski, češki in hrvatski generali, ki jim njihove narodne države ne prijajo in ki jim bolj uzaja staro habsburško gospod-stvo. Med temi se zlasti odlikuje bivši general Sarkotič, ki je v službi pokreta za restavracijo Habsburžanov poskula! celo sestaviti nekako vlado za habsburško Hrvatsko. Ni skoraj dneva, da bi »zastopniki« Otona in Zite ne prisostvovali odkritju kakega starega vojaškega spomenika in ne polagali vencev na spomenike in grobove bivših avstrijskih vojakov. Javna oborožena organizacija te politike m so Heiimvehrovci. Po že preizkušeni metodi iz L 1914, pripravljajo Habsburžani sedai svoj drugi zločin. Mali avstrijski republiki so postavili neke vrste ultimat, sličen onemu, ki so ga poslali 1. 1914. mali Srbiji. Hehmvehrovci ne dopuščajo avstrijskemu parlamentu, da bi na zakonit način v mirni razpravi razpravljal o ustavni reformi Odkrito groze, da bodo z orožiiem razgnali avstrijski parlament, če se ne bo pokoril njihovemu diktatu. Kakor so L 1914. pogazili mednarodno priznano suverenost Srbije, tako nameravalo sedaj napad na suverenost Avstrije. Ne samo, da vsak dan izdajajo grozeče Proklamacije proti vladi in parlamentu, marveč neprestano paradirajo v bojni opremi in pošiljajo oborožene denutacije celo v parlament Zal sta vlada in vladina večina v Avstriji precej daleč narazen. Državni kancelar Schober m oni del klerikalne stranke, ki se zbira okrog Kunschaka. želi ob podpori večine dunajskega tiska, da se vsa vprašanja brezpogojno rešijo na zakonit način. Za spremembo ustave sta potrebni dve tretjini vseh glasov Narodnega sveta. To večino pa je mogoče doseči samo potom sporazuma med strankami in socialistično upravo Dunaja. Če pa bi se tudi tem potom ne moglo priti do rešitve, potem bi bilo treba razpisati volitve, da bi narod sam odločal o vseh spornih vprašanjih. Vlada le odklonila resne opomine iz Pariza, Londona, Berlina in Prage, ki so ji nasvetovali. naj hodi po zakonitih poteh. Zaradi groženj Habsburžanov in nijihovih pristašev se drugi del vladne večine temu upira. Podpredsednik avstrijske vlade in vojni minister Vaugoin je imel z voditelji Heimwehra ponovne sestanke, na katerih je bil sestavljen podroben načrt za nasilno odstranitev parlamenta in demokratične vlade, kar pomeni stvarno kršitev avstrijske suverenosti. Po tem načrtu bi se morale na Dunaiu koncentrirati regularne formacije avstrijske oborožene sile, ki bi se jim pridružile formacije Heimwehra. Na ta način bi bila dunajska garnizija dovolj močna za nastop proti republikanski gardi, ki je v službi dunajske občine in predstavlja oboroženo zaščito avstrijskega delavca. V notranjosti države bi morala Iieim-wehr tako dolgo držati pozicijo, da bi bil Dunaj osvojen. V takih razmerah se pač lahko vsak dan pričakujejo v Avstriji resni dogodki, ki lahko rode tudi težke mednarodne posledice. Avstrija tvori Po svoji geografski legi posebno celoto, neke vrste tampon-državo, ki naj onemogoča spopade med večjimi sosednimi državami, slično kakor Švica in Belgija. Zato je vse to, kar se v zadnjem času dogaja v Avstriji, izredne važnosti za vse sosedne države in za ohranitev svetovnega miru, ker gre v bistvu za to, da se obnovi habsburški imperii. I Uvrstitev Heimvvehra v avstrij. državno voisko, zjiači surovo kršitev mirovne pogodbe. Heimwe'nrovci sami zatrjujejo, da imajo okrog 50 tisoč oboroženih mož. Priključitev te civilne armade avstrijski redni vojski bi značila pomnožitev avstrijske oborožene sile daleč preko določb mirovne pogodbe. Nasilna sprememba avstrijske ustave bi tvorila samo uvod k po-vratku onega režima, ki je bil odstranjen z zmago zaveznikov in ki mu je z mirovnimi pogodbami zabranjen povratelt. Pred par dnevi je izjavil angleški zunanji minister v spodnji zbornici: »Odstranitev parlamentarnega režima v Avstriji kakor tudi vsak poskus, da se tekoči problemi rešijo nasilno ali na drug neparlamen-taren način, bi povzročila angleški vladi veliko skrb. ker bi bila s tem resno ogrožena mednarodni npr in red. Po mirovnih pogodbah ustvarjena mednarodna stabilnost, ie jamčena na ta način, da je zabranjen stari absolutistični režim in uprava države izročena narodnemu režimu. V tem je podano jamstvo, da se Avstrija ne bo združila z Madžarsko in da ne more postati sredstvo drugih držav, zlasti pa Italije, da bi izpremenila z mirovnimi pogodbami ustvarjeno stanje v Srednji Evropi. Napad na demokratski režim v Avstriji je prav za prav samo del velikega mednarodnega načrta za rzpremembo sedanjega stanja na severu Balkana. Ni dvoma, da stojita za Habsburžani in njihovimi privrženci italijanski fašizem in madžarska aristokracija. Na veleoosestvih nadvojvode Friderika v Gradiščanskem se nemoteno kopiči orožje in municija. ki prihaja iz Madžarske. Od tam io dobivajo Heirmvehrovci in na avtomobilih odvažajo na svoje postojanke. V minulem tednu je prispelo na ta način iz Madžarske v Avstrijo nebroj zabojev z razloženimi mitraljezami. V Gradcu načelujeta Heirmvehru dva Hrvata, hivša avstrijska oficirja, ki vzdržujeta zveze preko italijanske meje fn M ob vsak! priliki kažeta svojo mržnjo do Jugoslavije. Vse to jasno dokazuje, da najnovejši ultimat habsburških pristašev na Dunaju, s katerim hočejo porušiti suverenost avstrijskega parlamenta, resno ogroža mednarodni mir z novimi konflikti. Uverjeni smo. da je imel angleški zunanji minister popolnoma prav. ko je pred vsem svetom izrazil svojo bojazen in na-glasil, da vse to. kar se dogaja v Avstriji, ni samo notranja avstrijska zadeva, marveč zelo važno mednarodno vprašanje. Nihče ne odreka avstrijskemu narodu in njegovim političnim strankam pravice, da na zakoniti način izpremene svojo ustavo, če smatrajo to za potrebno. Nikakor pa se ne more dopustiti, da obtožena družba, v službi italijanskega fašizma in madžarskega fašizma in madžarske aristokracije, nasilno ukine svobodo in neodvisnost avstrijskega naroda ter vsili avstrijski državi z oboroženo silo stanje, ki je proti vsem mirovnim pogodbam in ki lahko poruši mednarodni položaj, ustvarjen s temi pogodbami. Zato smatramo, da je dolžnost Male antante. da sledi vzgledu angleškega zunanjega ministra ter pove na Dunaju in pred vso svetovno javnostjo, da smatra vsak poskus oboroženega napada na svobodo avstrijskega naroda in ustavni red za kršitev mirovnih pogodb, ki je ne bo trpela in Je ne sme trpeti. Tak korak bi ne bil samo velika nacionalna dolžnost, marveč tudi edino moder ukrep za ohranitev svetovnega miru hi za zagotovitev pravilnega razvoja dogodkov v Evropi. Dr. Živko Topalovič. Konzularni zbor nri banu Ljubljana, 14. nov. AA Danes opoldne je ban dravske banovine g. inž. Dušan Ser-nec sprejel ljubljanski konzularni zbor. Ban je sporoči! gg. konzulom, da je prevzel poverjene mu posle banske uprave, in jih zaprosil, naj se v bodoče obračajo n«nj v vseh zadevah, ki jih interesi rajo. V ime« nu konzularnega zbora se je zahvalil g- ba« nu za zagotovila naklonjenosti avstrijski konzul dr. Hermanu Pleinert. Sprejema pri banu so se udeležili belgijski konzul dr. Milan Dirlar, portugalski konzul Dra^otin Štruceli. francoski konzul R Emanuel Neu-ville, fieškoslovsffci konzul dr. Framtišek Resi, rumunski konzul inž. Milo Jelačin, italijanski vicekonzul Giuseppe AndVioK in španski konzul Ernest Hieng. Meščanska šola v Novem mestu Novo mesto, 14. novembra, r. Danee je prejelo novomeško županstvo od prosvetnega ministrstva dovoljenje za otvoritev meščanske šole. Otvorjena bosta takoj 1. in 2. razred ter bo vpisovanje ▼ eoboto 16. novembra od 10. do 12. dopoldne ▼ novem ljudskošolskem poslopju. V prvi razred 6e sprejemajo dečki in deklice, ki so dovršili 5. razred, pa tudi oni, ki so dovršili 4. razred ljudske šole s prav dobrim uspehom. Pogajanja z Bolgarijo Beograd, 14. nov. AA. Sef naše delegaci* je, ki bo vodila pogajanja o dvolastniških posestvih z Bolgarsko, g. Ivo Šaponič, direktor odelenja za tisk v ministrstvu zunanjih poslov, je danes ob 12.20 odpotoval v Sofijo. Z njim sta odpotovala tudi osta* la člana delegacije gg. Bogoljub llač, bri» gaidni general in Živojin Simonov i č, svetnik ▼ ministrstvu notranjih zadev. Načrt gradbenega zakona Beograd, 14. nov. AA Minister javnih del Stevan Savkovič je prejel poročilo, da je že dovršen načrt novega gradbenega za* kona. Tudi ta načrt bo kakor načrt zakona o pošti, telegrafu in telefonu predložen najprvo gg. ministrom v proučitev Novi načrt gradbenega zakona so izgotoviH najboljši strokovnjaki v ministrstvu javnih del, prizadevaj e si, d« sestavijo zakon na najmodernejši osnovi za vso državo. Fordove ponudbe Beograd, 14. novembra č. V zvezi s konkretnim predlogom ameriškega indu-strijca Forda našim oblastim, naj se mu da dovoljenje za osnovanje tvornice avtomobilov v naši državi, trdijo poučeni gospodarski krogi, da bo Ford zahteval tudi koncesijo za zgradite^ in izboljšanje cest v naši državi po načrtih, ki že obstoje, bodisi državnih ali banovinskih. Ford bi zgradil prvovrstne ceste v države, sposobne za avtomobilski promet Finansiranje za ta dela bi se izvršilo v obliki posojil banovinam, ki bi se postopnjema odplačevala. Zatrjuje se, da bi bili tozadevni pogoji Forda zelo ngodni. Za zgraditev tvornice avtomobilov ln poljedelskih strojev prihaja poleg Bara v zetski oblasti v poštev predvsem Split. Za sedaj je samo gotovo, da je Ford napravil konkretno ponudbo in da bo tudi došlo do njene realizacije, vendar pa še tti gotovo, kje se bo tvornica dejansko zgradila. Ronarski napad v Banatu Subotica, 14. nov. n. V Novem Vrb asu so neznani razbojniki vdrli v pisarno dobro delnega društva, s sekiro ranili 801etnega Jakoba Vernerja in odnesli ves denar iz blagajne. Dogodek se je pripetil, ko je stari Verner pospravljal pisarno. Ravnatelj društva ga je našel na tleh nezavestnega to so ga morali prepeljati v bolnico. Pre* iskava je ugotovila, da je v pisarno vdrla tolpa razbojnikov, Id je napadla Vernerja ter ga pobila s sekiro, ko se je branil. Da i starec okreval, ni mnogo upanja. Zastrupljenje z mesom poginule krave Banjaluka, 14. novembra, r. V selu Ran-koviču, v travniškem srezu, je poginila se-ljaku Ivanu Babiču krava, ki jo je pustil odreti in razsekati, da bi meso porabil. Žena je oprnžila srce poginule krave, ki sta ga oba jedla, nato pa že čez par nr obolela na zastrupljenju. Babič je naslednfesa dne umrl niesova žena pa leži na smrtni postelji. Zdravniki so ugotovili, da 6ta oba zbolela zaradi zaužitja okuženega mesa. Ivo Babič je ponudil me9o poginule krave po vaškem običajn tudi svojim sosedom. Med drugimi je jedel to meso tudi neki Pero Kojič iz iste vasi, ki je prav fako težko obolel ter so ga morali prepeljati v bolnico v Travniku, kjer je včeraj umrl. Podteželsiki župani v bivši mariborski oblasti, ki so bih pristaši bivše SLS so dobili te dni strogo za učno okrožnico bivšega tajnika SLS in oblastnega odbornika g. M. Kranjca, kako naj postopajo pri vo'itvah v občinsike kroetijsike odbore. Okrožnica je datirana i*z Maribora, »Aleksandrova cesta 6«, kjer se :e nahajalo iajrfštvo SLS ter poživlja župane, naj -poskrbijo, da bodo ^voljeni »naši možje«. Podobne okrožnice so bile razposlane tudi po-vodom rv^-mrh volitev v cestne odbore bivše mariborske oblasti. Okrožnica, katere origina-! je v naših rokah, se glasi: Zelo nujno! Maribor, Aleksandrova c. 6. dne 7. novembra 1929. Spoštovani gospod župan! Te dni ste prejeli od oblastnega komisarja naročijo, da se najpozneje do 20. novembra v redni občinski seji izvoli občinski kmetijski odbor. Vljudno Vas prosim: 1. Vplivajte na Vaše občinske odbornike. da voliio v občinski kmetijski odbor naše krščansko misleče može. 2. Pred sejo se z našimi občinskimi odborniki natančno dogovorite glede 3—5 kandidatov ter skupno sestavite kandidatno listo, za katero naj pri seii nastopijo vsi složno kakor en mož! Zakaj? Prvič bo od izida volitev v občinski kmetijski odbor odvisno, kdo bo v celi Sloveniji zastopal koristi kmetijstva. Člani občinskega kmetijskega odbora, ki boa« prihodnje dni izvol:eni. bodo namreč nato volili člane v sreskl kmetijski odbor, ti pa zopet člane v oblastni ali zdaj banovinski kmetijski odbor. Občinski kmetijski odbori tvorijo torej podlago za kmetijski odbor za celo Sloveni;o. ki bo oficrelni zastopnik celokupnega slovenskega kmetijstva. Razun tega bo občinski kmetijski odboT predlagal občinskemu zastopu. kako se nai uporablja občinski kmetijski sklad, za katerega morajo občine določiti najmanj 10% celotnega proračuna. Zato je silno važno, da se izvolijo občinski kmetijski sposobni vestni, krščanski naši možje! Pozdrav! Marko Kranjc L r. Pozor! Pozor! Pojutrišnjem, v nedeljo čitajte v „Jutru" „Belfegor" senzacifonalni detektivski roman iz današnjega Pariza Vaša sodba bo: »V vsakem pogledu višek!« <9 - ' x Češki agrarci o sestavi nove čsl. vlade Praga, 14 novembra AA. Časopisje češkoslovaške agrarne stranke razpravlja o pogajanjih za sestavo nove vlade. Pri tai priliki ugotavlja, kako so levičarske stranke več let napadale češkoslovaške agrar-ce kot nekake pustolovce, ki ots^o pri prihodnjih volitvah izgubili vse svoie pozicije. Ta napovedovanja pa so se izjalovila. Kmečko prebivalstvo je na nedvoumen način izrazilo svoje mnenje. Levičarske stranke hočejo navzlic temu ustvariti rdečo m zeleno koalicijo ter prisiliti agrarce. da odklonijo novo večino. Agrarna stranka Pa se že prej ni dala premotiti fai se zato tudi ne boji nlkakih pretenj, ker hoče vztrajati pri politiki, ki upošteva najvišje državne interese. Neki listi poudarjajo, naj socialisti počakajo in jim svetujejo, naj se ne podvizajo v vlado, ker bodo koncem koncev vendarle zmagali. Kriza belgijske vlade Bruselj, 14. nov. a. Položaj belgijske vfe- de je od ure do ure kritičnejši. V pobtiS« nih krogih prevladuje vtis, da ostavke Ja-sparjeve vlade ne bo mogoče več prepre« čiri. Ministri so imeli davi še eno sejo, n« kateri pa so samo ugotovili, da sporazum glede vprašanja enakopravnosti flamščine s francoščino v tej vladi ni mogoč. Zubkov aretiran Pariz, 14. nor. AA Po poročilu iz Bow na je bil tamkaj aretiran znani Zubkov, ločeni mož včeraj premipuJe sestre bivšega nemškega cesarja Zubkova so prijavili oblastvom trgovci zaTadi falzifikatov. Samomor arabskega državnika London, 14. nov. 8. Ministrski predseA nik Iraka, sir Abdul Mubsin se je sinoči ustrelil O tem poroča dopisnik »Timesa« iz Bagdada, da je bil ministrski predsednik zvečer na rodbinskem svetu, od koder se je ob pol 11. odstranil in si pognal nato nekaj minut kasneje kroglo v glavo. Zdravniki »o morali ugotoviti samo smrt Zlorabe v milanski obrani Rim, 14. novembra.. AA. MnssoJaE je sprejel oeitajvko predsednika ta po riborsko bolnico, dočim so Strmška položili na mrtvaški oder v tamošnii mrtvašnici. Tragičen dogodek Je prebivalstvo močno pretresel. HmeSfsIkS trg žatec, 14. novembra. Zanimanje za letošnR hmelj traja dalje Po-vpraševamie je zelo živahno, toda samo za prvovrstno in bcV-še srednje vrote blaga, za kateireea se ptečuje 550 d» 725 K5. Srednje se »amemarja%» in pfečtrtejo samo po 475 535 Kč. Pni makom na otrn5n,:n v Solunu. Glavni razlog za pomanjkljivi promet v tej co- ( ni pa so bile dosedanje visoke tarife, ki so preprečevale Izdaten izvoz. Dne 1. decembra stopi v veljavo direktna tarifa med Jueoslavijo in Grčijo, ki le ugodnejša in tudi nižja od dosedanje in bo omogočila našemu blagu lažji prevoz in dohod na svetovna tržišča ter ji omogočila konkurenčnost z drugim blagom pod ugodnejšimi pogoji. Te ugodnejše tarife bodo vplivale tudi na prodajo vseh naših glavnih izvoznih proizvodov: lesa. gradbenega lesa. oglja, premoga, živine in žita ter razne rude, zlasti kromove in svinčene. Trije rudniki v Trebiču (Kosovska Mitrovica). v Lubo-teru in Alatinu napovedujejo, da bodo prihodnje leto izvažali preko naše cone v Solunu v inozemstvo no 100 vagonov rude dnevno. To bo pospešilo in poglobilo gospodarsko udejstvovanje Južne Srbije. K temu je treba še dodati razvoj drugih rudnikov. ki se pravkar otvarjajo, ter ostala področja gospodarstva. Iz vsega tega je raizvidno, da le treba pričakovati ooilnih poslov. Zato so potrebni ukrepi za čim večlo kapaciteto naše cone. Predvidena je n. pr gradnja novih tirov in kretniških naprav za manevriranje z vagoni ter drugih instalacij. Vrhu tega je potreben nov tir s potrebnim številom vagončkov za pretovarjanje blaga iz vagonov v skladišča, kjer bo blago čakalo na pretovor na ladje, a obenem bo tudi odloženo blago za solunske lokalne potrebe. Za prenos blaga v večjih količinah le odrejen vagonski prenašalec s 40 tonami nosilnosti. kar bo omogočilo mehanično iz-tovarjanje v dveh do treh minutah. Razen tega bodo postavljene za nakladanje blaga velike dvigalnice. Ko bo vse to izvršeno, bo naša cona zmogla ves naš izvoz in uvoz. Zato naprošam ministra prometa, da posveti pozornost temu poročilu in se nadejam, da bo ta načri odobril tudi minister financ in to tem bolj ker se Je njegov pomočnik g. Gospodnetič na lastne oči prepričal o potrebi razširjenja naprav v solunski coni. Postna hranilnica Pri Poštni hranilnici je letos beležiti znaten razmah poslov. Iz pravkar objavljenega izkaza za mesec oktober je razvidno, da se krog komitentov vedno bolj Sin. Od početka tekočega leta se je število čekovnih računov povečalo za 1035 na 17.550. Značilno je, da se država in samouprave v vedno večji meri poslužujejo Poštne hranilnice za vplačila in izplačila. Tako vrši n pr. prometno ministrstvo z oblastnimi direkcijami in postajami že ves denarni promet preko Poštne hranilnice, kar pomeni znatno razbremenitev blagajniške službe. V kratkem bo tudi ministrstvo za vojsko in mornarico prešlo k čekovnemu prometu in ni daleč čas, ko ee bodo vsa državna izplačila in vsa vplačila za državo vršila preko Poštne hranilnice. Vloge na čekovnih računih so koncem oktobra dosegle že 812 milijonov Din, medtem ko so koncem pret leta znašale samo 650 milijonov Din. Tudi hranilni promet, ki ga je Poštna hranilnica pred leti uvedla, se lepo razvija. Število izdanih hranilnih knjižic se ie od decembra pret leta do konca oktobra povečalo od 37-700 na 52.540. stanje hranilnih vlog pa se je istočasno povečalo od 36 na 94 milijonov Din. Veliko pozornost posveča uprava Poštne hranilnice propagandi slednje tako v naši kraljevini kakor tudi pri naših izseljencih, katerim hoče naša država na ta način nuditi jamstvo za njihove vloge. Tekom leta je Poštna hranilnica tudi znatno povečala svoje poslovne zveze s čekovnimi zavodi v inozemstvu, tako da je mogoče danes preko Poštne hranilnice neposredno ali posredno nakazati denar v vsako državo. Prav te dni je Poštna hranilnica dobila od finančnega ministrstva pooblastilo za trgovanje z devizami Z znatnimi denarnimi sredstvi, ln jih upravlja, daje danes Poštna hranilnica v večji meri kredite denarnim zavodom. Poleg tega je povečala obseg lombardnih kreditov, ki jih daje na naše državne papirje, kar ugodno vpliva na tečaj teh papirjev. Ponovno je imela tudi že oriliko, da svoja denarna sredstva stavi državi na razpolago. Tako je vpisala za 30 milijonov Din delnic Priv. agrarne banke ter je stavila enako vsoto na razpolago za lombard teb delnic. Poleg tega ima pripravljena tudi sredstva za lombard novih obveznic za likvidacijo begluških odnošajev v Bosni in Hercegovini. Znatne so bile zadnja leta tudi investicije Poštne hranilnice za lastne potrebe in za potrebe drŽave. Tako ie n. pr. zgradila v Beogradu veliko poštno poslopje ob kolodvoru, glavno pošto in palačo za stanovanja uslužbencev, v Skoolju slavne nošto, oalačo in radiopoetajo, dalje palačo v Ljubljani. Sarajevu, Zagrebu in poštno poslopje v šibe-•»ifcj*. Sredozemski Locarno London. 14. novembra s. Diplomatski dopisnik »Daily Telegrapha« piše: V uradnih krogih se je včeraj govorilo o namenu glavnega tajnika Društva narodov sira Drummonda. da bi pokrenil akcijo za sklenitev pogodbe o sredozemskem Locarnu. Ta ideja ie bila sprožena v raznih oblikah že v Ženevi, vendar ni o nijej angleška vlada nikakor pripravljena razpravljati. Morgan in Kellogg na potu v Evropo Pariz. 14. nov. s. Kakor poroča »Newyork Herald«, se je Pierpont Morgan včeraj vkrcal na parnik namenjen v Evropo. Pri odhodu je odklonil vsako izjavo glede namena svojega potovanja. Značilno je, da ie istočasno odpotoval v Evropo tudi bivši državni podtajnik Kellogg. Otvoritev zasedanja grških zbornic Atene, 14. novembra. AA. Jutri se seatomeia k otvoritveni seji grška parlament to senat. Otvoritvi bo prisostivovai! predsednik Venizelos z vsemi člani vlade in diplomatski zbor. jutrišnja seia bo formalnega zmačaja. V pomedetjek bodo voiiitve prfrdsedrrštva partaimerota ki senaita. Prva deVnv.na seja pa bo šele v torek. Atene, 14. novembra g. Ministrski predsednik ie skleni! ustanoviti novo ministrstvo za zrskoplovstvo. ki ga bo vodil sam. Pobraten?« fašistov s Stalhelmovci Milan, 14. novembra, s. Bivši nemški bojevniki, člani organizacije >Stahlhelm<, ki eo na romanju po Italiji, 90 včeraj prispeli v Milan, kjer so jih v mestni hiši sprejeli župan in zastopniki krajevnih oblasti. Izlotniki so obiskali tudi uredništvo lista »Popolo d' Italia«, kjer sta ravnatelj Ar-naldo Museolini in dr. Heinge izmenjala prisrčne pozdrave. Stanovanjska zaščita v ČSR Praga, 14. novembra. A A. Minist rstvo za so-cijckio pcPfrko zbira podatke za preureditev stanovanjske zaščite ai poglobitev gradbene akoi-je. Vse občine z več Ko 10.000 prebH-atoi bodo te crri prejete vprašalne pole glede Bajemnto-sfcrh cen in 4mig-'+i podatkov, veljakih koncem novembra. Tardieu se udeleži haaške konference Pariz, 14. novembra, s. Kakor piše *Echo de Parist, namerava baje ministrski predsednik Tardieu osebno prisostvovati drugi haaški konferenci, kakor tudi pomorski raz-orožitveni konferenci ▼ Londonu. Petek, 15. XI. 1929 / Naši Kraji in ljudje Narod sebi! 5 tem geslom, s katerim smo r dobi suženjstva zbirali novčič po rwvčiču za našo narodno obrano, se bodo pojaviH v nedeljo 17. t m. po vseh krajih naš& domovine požrtovalni nabiralci Prosili in nabirali bodo za narodno-obrambne tn dobrodelne namene Jugoslovenske Matice. Vsakdo, ki Ima le trohico sočutja z rojaki v tujini, z brati, ki jih je kruta usoda pregnala izpod rodnega krova, naj prispeva ta dan za nje vsaj 1 dinar v zbirko Jugoslovenske Matice. Metki v slovo... Tržič, 13. novembra. Kosa kosi..... In ko je zamahnila tretjič, je padlo mlado, nežno cvetje, ki je komaj vzbrstelo in se napravljalo, da razvije belo krono, ki bi zadivila s svojo milino svet Toda pomladno solnce se Je Skrilo, odšli so njegovi žarki. da drugod razvijejo življenje, da drugod lajšajo bolezni. da drugod sejejo zdravje... Hladna, deževna jesen pa ne pozna radosti pomladi. tuje ji je mlado življenje, jesen pretira človeška čustva in se zanje ne zmeni, zadtaščajoč ie svoji pohlepnosti po uničenju vsakršnega življenja... Za svoje po-magače si je izbrala pisano družbo zavrat-nih bolezni, kjer najdemo tiste, ki so mlademu cvetju najnevarnejše, davico. škrla-tinko. Letošnja jesen je za nje še prav posebno ugodna in bogve, kdaj se jima zastavijo Poti, da ne bosta delali človeka Škode. V ponedeljek Je bila še v šoti. polna življenja in veselja, danes ie sreda, pa leži nepremično v beli krsti gori v mrtvašnici tržiškega pokopališča, objokovana od dveh ljubih bratcev, obžalovana od očka in mamice, pomilovanj od sto in sto nedolžnih srčec, s tugo spremljana od vseh neštetih znancev in znank, prijateljčkov in prijateljic. Vi Metke Lončarjeve iz Tržiča niste poznali? Ali je mogoče? Saj io ie poznal ves Tržič in ona vse. čeprav ie bila stara komaj 9 let in je obiskovala tretji razred osnovne šole in se neverjetno korajžno ndejstvovala kot pridna učenka ln še bolj vneta članica Podmladkarica... In kaj se P je zgodilo, da je zatisnila svoje mlade oči? Zakai ji je prenehalo utripati nežno srčece? Ta zahrbtna bolezen deževne Jeseni. škrlatinka. jo je pokosila in povzročila najglobljo žalost težko prizadetih staršev in vseh. ki so io imeli radi in so bili veseli ruajliubeznivejše otroške pojave. Draga Metka sicer ne čuti bolečine, ki io le povzročila s svoiim nenadnim odhodom v prezgodnjo večnost svoji ljubi mamici Hj dragemu očku in nežnima bratcema Jan-kotu in MatevžVu ln zato tudi ne more izreči tolažbe, kakor je to živa tako ljubeznivo znala storiti. Nam. njenim velikim prijateljem in prijateljicam, pa ie naložila pretežko nalogo, da potolažimo očka in mamico... In kie nad vzamemo primerne besede, ki bodo razodevala naša čustva? Ni jih! bolečina jih je vzela prav do zadnje___Usoda, Bele krizanteme bodo lutrl. v četrtek pokrile malo gomilo, pod katero bo spala večno spamie Lončarjeva Metka. Njeno spanje bo lahko in Prijetno, saj bodo misli očka in mamicfe in bratcev in vseh prijateljev stalno Pri njej. da ii bodo šepetale lene sanje, sanje o mladem življenju, ki \r odšlo od nas... Sladko spavaj, angel,Jček naš! ____L- A. Česana na ljubljanskih šolah LJubliana. 14 novembra. Kakor prejšnja leta, tako priredi tudi letos Jugoslovenska-češkoslovaška liga v Ljubi jam na srednje šolskih zavodih kurze češkega Jezika. Te tečaje Je prosvetna uprava ne samo dovolila, marveč jih je tudi dijakom in dijakinjam toplo priporočala. Lani je bilo teh kurzov. ako vštejemo tudi tzrvenšolske, v celem 10. Tudi letos iih ne bo, kakor se zdi, nič manj. Do sedaj se je priglasilo: na III. realni gimnaziji 11 dijakov, na mestni ženski realni gimnaziji 52 dijakinj, na II. realni gimnaziji 41 dijakov in dijakinj in na žen-skem učiteljišču 56 dijakinj. Ko pridejo Pri nagnjenju k maščobi, protimiu, sladikoseenosti iaboljšuje naravna »Franz Josefova grenčica« delovanje želodca in črevesa in trajno pospeši prebavo. Raziskovalci na polni zdravniške vede o tvresnavffianiti zatrjujejo, da so dosegi! s »Franz JoSefovo vodo« sijajne rezufl-tate. »Franz Josefova voda« se dobi v vseh lekarnah, drogmijah in špecerijskih trgovinah. priglasitve ie z drugih zavodov, bodo učitelji češkega Jezika v sporazumu z dotič-nimi direkcijami določili učne ure. Tudi za nediiake priredi Liga posebne tečaje in sicer nadaljevalni kurz in kurz za začetnike. Poziv za vpisovanje v te kurze, ki bodo. kakor lani, v Št jakobski šoli, priobči Liga v listih, čim dospe dovoljenje mestne šolske oblasti, da se sme pouk vršiti v šolskem poslopju pri Sv. Jakobu. Priprave za veliko slavje JAČ v Zagrebu Zagreb. 14. novembra. Jugoslovenska akademska čitalnica v Zagrebu vrši velike priprave za mogočno proslavo narodnega praznika 1. decembra. Obsežno slavje, pri katerem bo JAC razvila tudi svoj prapor, bo manifestacija kulturnega in duševnega ujedinjenja vsega naroda v veliki Jugoslaviji. Razposlanih je bilo doslej po državi nad 70.000 proglasov odnosno vabil, povabljene so številne kulturne korporacije in institucije, a pravkar se v Beogradu mudita dva delegata JAC, ki imata misijo, da povabita na zagrebško slavje tudi najvišje predstavnike Delegata sta se predvsem zglaslla v maršalatu dvora, kjer sta za kralja in njegov dom izročila zlate žeblje kot dokaz hvaležnosti za veliko naklonjenost in podporo. Obenem sta izrazila vabilo na proslavo. Nadalje sta delegata obiskala predsednika vlade, ki }u je nad vse prijazno sprejel, pohvalil vztrajno delovanje ln razvoj JAČ ter zagotovil vso nadaljnjo naklonjenost Enako so vsi ministri s simpatijo sprejeli povabilo na proslavo in zlate žeblje. Za nova člana utemeljitelja JAC sta se vpisala zunanji minister Marinkovid ln prometni minister Radivojevič. nadalje pa-trijarh Dimitrij in guverner Narodne banke Bajloni, ki sta ju delegata takisto pose-tila in povabila na slavnost Zsrlasila sta se seveda tudi na beograjski univerzi, kjer ju je sprejel rektor Slobodan Jovanovič, univ. prof. dr. Fr. Gjaia Pa le rade volje obljubil, da bo na slavnostni akademiji na večer pred narodnim praznikom izprego-voril o jugoslovenski akademski mladini, njenih smotrih in nalogah. Z navdušenjem so študenti beograjske univerze sprejeli povabilo, da se skupno s tovariši zagrebške in Uublianske univerze udeleže velikega nacionalnega slavja v Zagrebu, ki bo na manifestanten način pokazalo enoduš-nost jugoslovenske omladine za kulturno-nacionatao delovanje med narodom O sporedu zagrebških svečanosti bomo še poročali. _ Zanimivo predavanje o fotografiji Ljubljana, 14 novembra. Snoči Je priredil Turistovski klub »Skala« predavanje za foto-amaterje. Za predavanje je pridobila »Skala« znanega alpinista in foto-amaterja Karla Koraneka z Dunaja. Predavatelj ie z nazornimi diapozitivi pokazal, kakšen naj bo dober negativ, positiv in kopija, oziroma kakšni naj ne bodo. Pojasnil je številne napake, ki jih ponajvečkrat posebno začetnik, pripisuje slabemu materijalu in dolži tovarno. Običajno pa Je krivda na fotografu. Jd ne ravna dovelj oprezno s ploščami m kemikalijami, kar pokvari tudi najlepši posnetek. S številnimi navodili so si poslušalci pridobili koristi posebno za pravilno osvetlitev. sJepitev leče, izbiro pravega momenta, pravilno razvijanje itd. V drugem delu je predavatelj pokazal z diapozitivi kopico krasnih posnetkov s svojih alpskih tur. tzmed katerih so bili gotovo najlepši oni naših planin, ki so tudi predavatelju najbolj pri srcu. V primeri z drugimi gorami, za katere delajo tujci reklamo po vsem svetu, šele vidimo vso krasoto naših divnih planin. Fotografiia si ie pridobila pri nas že toliko in tudi prvovrstnih amaterjev, da so slična predavanja zaželjena in potrebna. To je dokazala velika unionska dvorana, ki je bila polno zEscdcn^« Ža svoje lepo predavanje Je žel g. Ko-ranek odkritosrčno odobravanje in je obljubil. da se bo v kratkem odzval vabilu »Skale«, ki ga je povabila za več sličnih predavanj. Turistovskemu klubu »Skala«, ki ie aranžiral predavanje, pa gre za trud vse priznanje. saj je prvi klub, ki pojmuje amatersko fotografijo resno kot zasluži Zanimiva knjiga o Balkanu A. Kutschbach: Der Brandherd Europaa. 50 Jahre Balkanernnnerungen. Interesantna knjiga je izšla v založbi E. Haberland v Leipzigu. Pod gornjim naslovom je napisal Albin Kutschbach evoje spomine iz zadnjih petdeset let balkanske zgodovine. A. Kutschbach, ki je danes 75 let star, je preživel teh petdeset let povečini na Balkanu m v veliki meri eam sodeloval v dejanju in nebanju balkanske politike. Njegova življenska pot je zelo interesantna, često naravnost avanturistična. Pričel je svojo balkansko karijero — ta izraz je pri njem povsem na mestu — z letom 1875., ko ee je prišel v Bosno - Hercegovino kot mlad oficir iz Leipziga in se udeležil hercegovskega upora, sodelujoč v njem kot četaški vodja. Odtlej je živel ogromen del svojega življenja v najrazličnejših predelih Balkanskega polotoka. Pozna spričo iz lastnega doživetja vse balkanske dežele, njihove odno-šaje, narodnostne razmere, politične aspira-cije ter vodilne osebnosti, ki so se udejstvo-vale v teku petdesetletne dobe od navadnega hercegovskega upora do zaključka svetovne vojne. Pa ne le to; kot dopisnik inozemskih listov se je udeležil, odnosno je spremljal od blizu vse važnejše politične dogodke na polotoku, se seznanil od blizu z vsemi faktorji, ki so v njih igrali vlogo. Spričo tega je mogel slediti neposredno razvoju politike balkanskih narodov v toku vsega polstoletja, ki je postalo tako za celoto kot za posamezne države in narode tako silnega pomena. Pozna in v svoji knjigi popisuje staro patrijarhalno Orno goro z režimom pokojnega kralja Nikole, pozna Albanijo in popisuje plemenske poglavarje, ki so se udejstvovali za turškega režima na znan nasilen način; popisovanje postaja tem bolj sveže in učinkovito, ker objavlja tudi svoje osebne stike z njimi. Prav tako pozna od blizu staro Makedonijo in njeno četaško romantiko, popisuje dogodke, ki jih je sprožila mladoturška revolucija itd. Seznanja srednjeevropskega bral-ca s temi fakti novejše balkanske politike in popisu- Danes premifera! Himna krvi in mesa, duet ljuba vi, pesem žene in moža! MELODIJA KRVI Roman poprostega, naivnega mfladenrča, ki je prvič v svojem živiiemju srečal ženo — ča/robnoleipo dekle in začutil v svojem srcu tajkistv eno sladko, omaroljivo pesenn ljubezni melodijo krvi Chartes Farrell-Mar y Dunc an žglS EZ0" Elitni te no Matica Telefon 2124. Poleg tega najnovejši Ufa-žurnal Je prav take tudi notranji hi vnanji razvoj vzhodnih balkanskih držav, Bolgarije in Turčije. Nas bodo ie prav posebno zanimala poglavja, ki to posvečena stari Srbiji njeni politiki in vodilnim državnikom. Saj 9e je udeležil sam balkanskih vojn v letih 1912. in 1913. in je o tem izdal že pred vojno posebno knjigo, v kateri je podal zgodovino teh zmagovitih vojn na osnovi podatkov iz srbskih armadnih virov. Še vedno bodo aktualne njegove interpretacije sarajevske katastrofe iz L 1914, kjer popisuje atentat brez predsodkov in mora spričo tega kon-statirati, da je bila Srbija na njem popolnoma nedolžna. Kutschbach se je potrudil, da je balkanske narode in razmere spoznal od blizu; zato 6e je mogel vživeti vanje in mogel doumeti gibalne sile dogodkom, stremljenjem in borbam ter jih pravilno oceniti in objektivno opisati. V tem pogledu se Kutechbach prijetno razlikuje od mnogih srednjeevropskih osebnosti, zlasti pa od onih. ki so pred vojno imele priliko in dolžnost zanimati se v Berlinu, na Dunaju in v Budimpešti za Balkan, pa 60 to 6torile z nepojmljivo ošab-nostjo in popolno nesposobnostjo. Da so se odločujoči faktorji v navedenih centralah vsaj malo pobrigali za to, da bi doumeli Balkan, ne bi bilo treba, da se je odnošaj med obema sferama uredil šele po tolikih in tako strašnih katastrofah. Kritike inozemskih virov hvalijo Kutsch-bachove memoare kot nad vse instruktivno, živo ter interesantno pisano delo, ki bo silno mnogo pripomoglo k boljšemu poznavanju Balkana. Želimo knjigi da bi pripomogla zares k poglobitvi znanja in zanimanja za balkanske države in razmere in na ta način pomagala ustvariti boljše odnoša-je med našim delom Evrope in njenim središčem. Uspeh v tem pogledu bo prav gotovo koristen za obe strani. Posledice deževja Sava, 14 novembra. Kvarne posledice jesenskega deževja ao se že pričele kazati v našem okolišu. Zaradi neprestanih padavin v zadnjih dneh je Sava narastla tako visoko, da je postal prevoz z brodom preko reke nevaren. Brod je nastopil svoj počitek in s tem je prenehal vsak prevoz težjih stvari med Savo in Spodnjim Logom. Med obema krajema se vrSi le Se prevoz s čolnom, ki ga kljub visoki in deroči strugi prav spretno krmari Strusova Gretka, naš savski brodnik. Seveda mora dobiti v časih, ko se valovi še bolj zdivjajo, pomoči: eden ima opravka na »špicic, Gretka pa krmari čoln zadaj. V Pasjeku pa je napravila moča občutno Škodo cestnemu odboru. Blizu Klicavnika, kjer se cesta obrne od savskega obrežja skozi sotesko v Pasjeku m se usmeri proti Polšniku, se je udrla zemlja. Deževje je raz-mehčalo breg pod cesto, da je na daljavo več metrov nastala nevarna vdrtina m je bil prekinjen vsak promet Cestni odbor je odposlal v Pasjek vse svoje delavstvo, v delo so stopili še okoličani. Po večdnevnem delu so le izravnali cestno vdrtino. Pod cesto so zabili dve vrsti pilotov; ob kraju pa so pričvrstili ograjo. Zdaj je neprijetna ovira že popravljena in je Polšnik zopet zvezan s svetom. Savljanom se zdi dobro, da se jih je usmilil cestni odbor. Baš zdaj popravljajo prejšnji leseni most pri Štamfarju Mostič je dobil betonski podzidek, ki je tudi primerno razširjen. Na tukajšnji kolodvor so tudi že prišle cevi. ki jih bodo položili ob cesti, da izboljšajo vodni odtok. Cesto od cerkve do kolodvora, Id je bila pod Berdajsovo gostilno tako zožena, da ni mogel širok voz mimo, te dni temeljito popravljajo. Ne samo, da jo bodo močno razširiti, ob strani grade tudi lepo betonsko ograjo. Delo vodi naš domačin gosp. Ankon. Iz dna predmestja Ljubljana. 14 novembra. »Holadri, pri nas se slabo živi!« Ta krik se je razlegal sinoči n« uilcab Vodmata in tega okraja, ne enkrat desetkrat petnajstkrat Stražnik, ki ima obširen okoliš, je sprva prisluhnil, misleč pa, da se veseljak kmalu umiri in se izgubi v kitko hišo, je korakal mirno svoio Pot Ker pa le nJ hotelo biti miru, je končno stopil za glasom, ki je bil visok rn tenak. »Otroci...« si je mislil stražnik. Počakal je tre-notek v temi za vogalom, a zopet se je razleglo: »Holadri...« Tedajci se ie začul smeh, vpitje in cviljenje cele gruče Uudi. Kot bi trenil je stal stražnik pred njimi Otroci, poldorasli mladeniči ter dekleta, z njimi vred pa tudi starejši ljudje so se razkropili ter odhiteli na vse strani. Sredi ceste sta ostali le dve dekleti, prva stara kakih 24, druga pa morda 18 let Prva je poskusila še enkrat in že odprla usta: »Holadri...!« Ko pa jo je prijel stražnik za rokav, ji je glas zamrl v grlu. Sklonila je glavo in se pijano zasmejala. Enako ii ie odgovarjala druga. Kakor, da bi bili domenjeni, sta vzkliknili spet obe na Kulturni pregled Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20. Petek. 15.: Zaprto. Sobota. 16.: Naš gospod župnik. Izven. Nedelja, 17. ob 15.: Janezek - Nosanček. Mladinska predstava. Izven. — Ob 20-: Življenje je lepo. Izven. Ponedeljek, 18.: Utopljenca G. Torek, 19.: Zaprto. LJVBUANSKA OPERA. Začetek ob pol 20. Petek, 15.: Zaprto (generalna vaja). Sobota, 16.: Beneška noč. Opereta. Izven. Nedelja, 17.: Valkira. Premijera. Izven. Ponedeljek, 18.: Zaprto. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Petek. 15.: Proslava 701etniee lavantinske škofije. Sobota. 16.: Ameriški koncert Pavle Lovie-tove. B. Nedelia. 17. ob 15.: Piskrovez. Knponl. — Ob 20.: Pohuišanie v dolini šentflorjan-ski. Kuponi. Znižane cene. Ponedeljek, 18. ob 17.: Zutmu Stilmondrfd. Dijaška predstava. Dijaške cene. PTUJSKO OLm * MŠCE. Začetek ob 20. Petek. 15.: Piskrovez. Gostovanje Mariborčanov, Angleške kompozicije z jugoslovenskimi motivi Angleška skladateljica Julia Chatter-ton, ki se je letošnje poletje mudila dalje časa v Jugoslaviji, zlasti na Slovenskem, je komponirala celo vrsto slovenskih in bosanskih motivov. Njene skladbe namerava izvajati na posebnem koncertu londonski radio. Rasst&va angle&e umetnice ■ motivi h naših krajev. Kakor izvemo, bo v bližnjem času priredila v Londonu razstavo svojih del slikarica ga. Nora Lavrinova, soproga našega uglednega rojaka univ. prof. Janka Lavrina. Gosp. in ga. Lavrin sta preživela letošnje počitnice v Jugoslaviji in je gospa zlasti na Slovenskem in v Dalmaciji pridno slikala. Njena londonska razstava bo potemtakem obsegala mnoge motive iz naših krajev. Dve novi knjigi • Balkanu. Francosld publicist George Debont pripravlja dva nova spisa o balkanskih zadevah: »Bolgarija in neuilteki mir< in »Poslednja leta črnogorskega kraljestva«. O kulturnem stanju Bssne in Hercegovine je začel objavljati »Letopis Matice Srp-ske< v novembereki številki obsežno, s statističnimi podatki opremljeno razpravo Sče-pana Grgjiča. Pisec ugotavlja med drugim, da ima Bosna s Hercegovino na vsakih 72.52 km« eno šolo, po številu prebivalcev pa na 2964 duš. To je tako malo. da se danes ostaja % vseh otrok v obeh pokrajinah izven šole. Tako se analfabetizem, ki je pn starejših prebivalcih še večji, širi tudi na mladi naraščaj. Nove banovine se bodo morale sistematično oprijeti prosvetnega dela, da pridejo v okom temu narodnemu zlu. Razstava ruskih umetnikov v Beogradu, ki bi se imela otvoriti v prvi polovici novembra, se je odgodila do 1. marca prihodnjega leta. Odgoditev je povzročilo dejstvo, da niso mogli ob pravem času doposlati slik ruski umetniki iz Amerike (Grogorjev, Rje-rih, Sorin in dr.). Ta razstava bo združila dela vseh ruskih umetnikov izven Sovjetske unije. Ali ne bi bila škoda, če bi bila s tolikih strani zbrana dela razstavljena samo v Beogradu? Ni li mogoče, da bi videli to brez dvoma interesantno razstavo tudi v Ljubljani. »Dobri vojak Svejk« v Piseatorjevi režiji. Znani berlinski gledališki revolucijona-rec Pi9cator pripravlja Haškovega »Dobrega vojaka švejka«. Komedija se bo uprizorila v gledališču »Am Nollendorfplatz«. Stoletnica francoskega kemika Pavla Sehuteenbergerja. Francozi so se spomnili minule dni stoletnice znamenitega kemika Pavla Schiitzenbergerja ki je bil dolga leta profesor kemije na College de France v Parizu in pozneje ravnatelj pariške Mestne šole za fiziko in kemijo. Schiitzenberger je imel poleg Berthelota nnjveč zaslug za napredek te vede v Franciji, ki danes slovi po svojih kemičn h Iaboratorii;h in čije znanstvena literatura v te* strogi tekmuje z nemško. Umrl je 1. 1897 in zapustil za se-i boj Stev^ne r«>7<"1'a,c> ii«""^-"''- razi*'-avanj j na polju anorganske. or L,, enkrat: »Holadri. pri nas se slabo živi!« Stražnik je uvidel, da ima v resnici opravka z vinjenima dekletoma. Zato se je odločil, da ju odpelje na policijo. Tamkaj sta prespali noč v zaporu, zjutraj pa so pričeli z zasliševanjem. »I, seveda sem bila pijana!« Je odgovarjala mlajša. »Mislila sem, da moram delati, kakor Francka! je nadaljevala in pokazala na starejšo. Obe sta se tekom večera zamudili v gostilni v moški družbi in sta šli na pot proti domu v barake pozno zvečer, ko so iu bili pijani moški tudi že siti.« Tekom zasliševanja mlajše so pričele prihajati na dan stvari, da so se celo stražnikom začeli ježiti lasje na glavah. Pri vsakem njenem stavku, ki le razgrinjal skrivnosti predmestja, se ie kar pocedilo blata, ki priča o moralni propasti posameznikov pa tudi celih družin. Glede morale traja Po nekaterih barakah ena sama dolga noč, ki grabi s svojimi tipalkami ▼ naročje orgij že čisto mlade deklice. Porajajo se mučne situacije, ko opaža mati v svoji hčeri samo žensko in obratno. To se ob priliki domačih prepirov zgosti v najostudnejše psovke, ki jih adresira sedaj mati na hčer ali narobe. Poldorasli fantiči se v tej atmosferi nagibajo h apaštvu^ in postaia-jo sčasoma strah ne samo domačim in bližnji okolici marveč sploh človeške družbe. To so najokretnejši žepni tatovi, vlomilci, kokošarji, suknjarji itd. Kaj bo še vse iz njih, menda ni treba ugibati. Na podlagi raekritij obeh deklet ie sedal uvedena obširna preiskava, ki bo razkrila vsaj deloma moralno močvirje, ki prevladuje v nekaterih barakarskih naselbinah in ki grozi uničiti toliko človeških eksistenc. Zopet nesreča rudarja Čupriia, 12. novembra. Zopet se je primerila rudniška nesreča, ki je povzročila smrt našega ožjega rojaka. Anton Janežič. doma iz Mokronoga, je bil zaposlen v tukajšnjem rudniku ter je včeraj v rovu nameščal lesene opore. Ko je nabijal zgornjo oporo, ni mogel vzdržati njene odpornosti Nenadoma se je debeli hlod odbil in udaril lanežiča silovito po prsih. Nesrečni rudar, ki ie bil že precej v letih, se je takoj zgrudil mrtev. Anton Janežič je šele nedavno prišel ▼ tukajšnji rudnik iz Aleksimca. kjer je bil prej zaposlen. A že od svojega prihoda v ta kraj se je počutil nesrečnega. Napram tovarišem ie parkrat izrazil mračno slutnjo, da se mu bo v kratkem prigodilo kaj zlega. Zapušča tri sinove, ki si služijo vsakdanji kruh s trdim delom takisto kot rudarji nekje v Braziliji Hevmatiki! Nabavite si še danes 1 steklenico »ALGA« 1 že Jutri vas bo iznenadl oSpeh. V lekarnah ia drogerljab 1 steklenica s navodilom U Din. Spominjajte se slepih! naJa tudS realizem, simbolizmu pa se je že irarla in jadra posiihmal stalno v koiv servativnifa vodah. »Revue des deux Mcm» des« je najstarejša francoska revija, ki izhaja neprekinjeno. Pri nas bo »Ljubljanski Zvon« prihodnje leto dosegej pol stoletja* jubilej, ki nima v slovenskem slovstvu primere. Preobrat v Španskem založništva. Ka/ kar poročajo iz Madrida je prevzela Com« panem Ibero * Američana de Publicaciooes 85 odstotkov vseh španskih založništev. Založništva ne izgube ne svojega značaja miti dosedanje literarne prostosti, le poslovno se bodo morala podrediti imenovani družbi Taka monopolu se bKžajoča »tru* stšzaoija« založništva je menda brez primere na sodobnem književnem trgu- Srbski prevod lz češčine. Po dolgem času izide zospet srbski prevod iz češke lepe proze. Izbira je srečna: »Narodna knjižnica« namerava izdati roman enega najboljših čeških modernih pripovednikov Ivana Olbrachta »ŽalaF nejtemn&jši«. T» romam, ki je nedavno izšel tudi v francoskem prevodu, je Olbrachtovo najboljšs delo. Ruski tisk v naši državi. V JugoslaviS? izhajajo sedaj štirje ruski časniki oziroma časopisi ki jih izdajaio emigrantje. Med rniimi ie en dnevnik (»Novoje Vremja« v Beogradu). Izven Rusije izhaja 75 ruskih časnikov in časopisov in sicer 6 dnevnikov. 10 tednikov. 5 polmesečnikov. ostali pa so mesečniki ali neperiodični listi Največ emigrantskih listov izhaja sedaj v Parizu (28). takoi nato pa se vrsti Praga (24). Sem pa ni prištet ukrajinski in beloruski emigrantski tisk. GDeliGa predaja dams/ce 4ee**/e£c«;e (Prihranite (Vas denar m Capite so polovične cene pri 14011 (P. •Magdi c, ubijati a leic&andrcva e. i in tč (v lamtni hiei priti, deene) Domače vesti »Življenje in svet" št. 20 I Pravkar je izšla št 20. edine slovenske tedenske revije z naslednjo vsebino: Zakai se ljudje utrudilo (Dr. med. Alfred Froehlich). Gasilstvo med mravljami (s slfko). Kai zahteva evgenlka od zaročencev? flDr. Schubart-Ignotus). Knjižnica (Anton Pridavok). Kramljanje o luni (s sliko). Tri mesece v avstralski samoti. Morska favna (Največji akvarij na sveta — s štirimi slikami). O Sinjebradčevih sedmih ženah (Anatole France — s sliko). Čarovniškl proces! na Slovenskem flDr VI Travner). Iz Male Azile (Sven Larsen — s sliko). Skrivnost carja Aleksandra L Med kitajskimi gusarji. Številki, ki jo krasi naslovna slika *Na jug« (delo slikarja-grafika E. Justina), je priložena lepa umetniška priloga Spomenik Iliriji oživljeni. »Življenje tn svet« izhaja ob petkih In stane polletno (zaključena knjiga) Din 40, trimesečno Din 20. mesečno Din 8, posamezne številke pa samo Din 2. Naroča se v upravi: Ljubljana. Knafljeva ulica 5. * Kralj krstni boter devetemu sinu. V vasi Grfoavcu pri Zvorniku se ie kmetu Katičn rodil deveti sin. Za botra je kmet naprosil kralja, ki je prošnii ugodil in ga je pri krstu nadomeščal podpolkovnik Pa vičevič iz Tuzle. Novorojenca so krstili za Vladimirja in krstno slavje je bilo prav odlično. * Promocija. Za doktorja vsega zdravilstva je bila na dunajski univerzi promo-virana gdč. Božena Grosmannova iz Ljutomera. Čestitamo! * Usposobi j enostnl Izpit je napravila v Ljubi ani učiteljica Hrast Natalija bi ne Ibrsil Natali a, kakor je v zadevni naši notici pokvaril ime tiskarski škrat * Z zagrebške univerze. Dekanat tefa-nične fakultete zagrebške univerze je razpisal natečaj za docenta, ki bi na omenjeni fakulteti predaval o gradbenih konstrukcijah. Prošn e se sprejemajo do konca tekočega meseca. * »Uradni list Dravske banovine« objavlja v 113. številki zakon o izvrševanju kazni na prostost, v 114. številki pa zakon o plačah, stalnih mesečnih in ostalih dokladah in prejemkih, napredovanju in pokojninskih prejemkih učitei:ev na srednjih strokovnih šolan v 'esoru ministrstva za trgovino in industrijo. * Tolmačenje čl. 8S. zakona o državnem računovodstvu. Oblastna poštna uprava za Slovenijo ie prejela od ministrstva k zgoraj omenjenemu členu pojasnilo, po katerem samoupravna telesa, na pr. občine in njih pod etja, niso oproščena polagan:a kavcij, kadar nastopijo kot ponudniki pri državnih nabavah Na samoupravna telesa kot ponudnike pri državnih nabavah se namreč ne morejo nanašati isti razlogi, ki velia'0 za državna oblastva in urade kot ponudnike. Potemtakem morajo občine aH n:ih podjefa pri licitaciji za oddajo prevoza poštnih pošiljk položiti predpisano kavcijo. * Smrt zaslužnega moža. Društvo »Soča« v Ljubljani javlja žalostno vest, da je v Novem mestu umrl 14. L m. društveni član in večletni predsednik podružnice društva »Soče« tov Josip Mozetič v 67. letu svoje starosti. Pogreb nepozabnega tovariša bo v Novem mestu 16. t. m. ob pol 15. iz 'aiše žalosti na šmihelsko pokopališče. Preostalim naše sožalje! * Naše ženstvo, ki Je podpisovalo deklaracijo, bo našlo najlepše spomine na tisto dobo v knjigi o svetovni vojni, ki jo izda letos za svoje člane Vodnikova družba. Mislimo, da ni slovenske žene. ki ne bi s ponosom gledala na ono dobo. V knjigi je lepo podan pomen tega delovanja našrh slovenskih žen in popis onega praznika L 1918, ko je slovensko ženstvo izročilo svo/e podpise predsedniku jugoslovenske. ga kluba. Ali ste plačali pravočasno članarino za Vodnikovo družbo? * Agrarni urad v Maribora ukinjen. Prejeli smo: Na podlagi § 49. zakona o banski upravi je prenehal agrarni urad v Mariboru ter so prešli z 11. t m. njegovi posli kot referat za agrarnopravne zadeve z dosedanjim delokrogom k »reškemu na-Celstvu MaritooT levi breg. * Pisemski telegrami med našo državo In Madžarsko. Po ministrski naredlbi od 4. t m. so uvedeni od 11. t m. med našo državo in Madžarsko tako imenovani »■L T« telegrami. Za eno besedo v pisemskem telegramu se plača 8 zlatih santimov, a najmanj 1.60 zlatega franka. * Kanada naroča v Dalmaciji marmor za spomenik. Uprava kamnoloma v Troglru je prejela naročilo za dobavo večje količine belega marmorja za spomenik kanadskim vojakom, ki so padli v svetovni vojni. Uprava kamnoloma je te dni dovršila žaganje ogromnega bloka za ta spomenik, ki bi napolnil 185 vagonov. Sedaj se ta blok reže na manjše komade. Žaganje ogromnega bloka je trajalo 25 dni * Sušaškn občina kupila veliko oosestvo. Na poslednji plenarni seji mestnega zastopa na Sušaku 5e bil storjen sklep, da mestna občina kupi Kosuličevo posestvo za 5,200.000 Din. Mestna občina nujno potre- Ob 4., %6., H«, ia 9. R A MOSTA NadftepS film očarljive DOLORES DEL RJO KINO IDEAL * Proslava osvoboditve Subotlce. V Su- botici se je prošlo sredo v vseh tamkajšnjih cerkvati vršila zahvalna maša v spomin prihoda srbske vojske v Subotico leta 1918. Vse mesto je bilo v zastavah. Na ulicah se je videlo zlasti mnogo Bun'ev-cev. Zahvalni maši so prisostvovali komandant divizije general Radosavljevič. mestni župan in druge odlične osebnosti. Ob desetih se je vršilo rezanje kolača na slavi 34. pehotnega polka. Ta polk slavi ta dan svojo slavo, ker je pred enajstimi leti prvi vkorakal v Subotico. * Smrt najstarejšega slovenskega duhovnika v Ameriki V St Cloudu v državi Minnesota je 20. oktobra v tamkašnji bolnici umrl g. Vincenc Schiffrer. starosta slovenskih duhovnikov v Ameriki. Dosegel }e stat ost 86 let. Pokoini Schiffrer je bil rojen leta 1843. v Bitnjah na Gorenjskem. V Ameriko je prišel leta 1867, kjer e vstopil v benediktinski red. Deloval je kot profesor na univerzi v Collegeville, več let pa kot župnik v raznih krajih. Zadnja leta opoldne do hude nesreče, katere žrtev je bil 27-Ietni knjigovodja Herman Šolar, stanujoč na Sv. Petra cesti. 5o'a» I V SENCI YOSHIVARE! Jutri! KINO DVOR I je imel opravka pri nekem stroju. Stroj, ki je bil v po&omu, pa je Šolarja nenadoma pograbil za rokav in mu v hipu odtrgaj levo roko nad komolcem. Navzlic strahovitim bolečinam je Šolar odskoftl in odhi tel na prosto. Ko so drugi opazili Šolarja vsega okrvavl enega, je nekdo hitro telefoniral po rešilni avto. Šolar sam je hitel na cesto, kjer se je sam vsedel v avto, ki ga je nemudoma prepeljal v splošno bolnico. Ubogemu mladeniču so v bolnici amputirali roko tik ob rami u— Konj z zlomljeno nogo aa allcL Na Miklošičevi cesti tik justičiie palače se je predvčerajšnjim pripetila hu ša nezgoda. Okrog 10. je privozil po asfaltirani ces:i z cnovprežnim vozom posestnik A. Borštnei iz Vrhpolia pri Rafolčah. Na polzki cesti pa je konjiču nenadoma spodrsnilo, da je padel ter obležal z zlomljeno nogo. Okrog ponesrečene živaii se je prič«^ takoj zbirati množica Hudi in so nekate-i skuhali spraviti žival pokoncu. Ves trud pa je bi! zaman. Slednjič je prišel koujač, ki je moral konja z zlomljeno nogo usmrtiti. Posestnik Borštner le ponesrečenega konja kupil šele pred nekaj dnevi na se^nu > Kamniku in je oškodovan za 1500 Din. u— Onemogla ženska na allc*. Včeraj popoldne je pristopicala po Tavčarjevi ulici starejša ženica, ki se je očividno vsa onemogla ustavila pred nekimi aiSnimi vrati in se kmalu zgrudila na tla. Okiog re-vice so se pričeli zbirati pasan+i. ki so jo skušali spraviti zopet pokoncu. pa ni šlo. Stražnik je moral obvestlU rešilni postajo ln je bila onemogla ženica prepeljana z rešilnim avtom v splošno bolnici- Bila je to 68-Ietna Tereza Kržišnikova. k; tava na stara leta okrog in je brez stalnega bivališča. u— Plašč so mu odne-Ji. Trgovski potnik France P. je posedel predvčerajšnjim v Kovačevi gostilni v Kolodvorski uKci. Bil je nekoliko dobre volje in zaradi tega ni baš preveč pazil na svoj deZnl pla^č. ki je visel na kl uki. To se mu je pa bridko maščevalo, kajti v ugodnem trenutku Je smuknil v gostilniško sobo neznan tat. pograbil plašč in že tudi izginil. F. je tatvino opazil šele okrog poldneva, ko o tatu že ni bilo ne duha ne sluha. n— Čevljarska zadruga ▼ Ljubljani vljudno vabi člane na važen zadružni se stanek. ki bo v nedeljo 17. t. m. ob 8. dopoldne v salonu pri »Lozarju« v Rožni u!> cL Dnevni red: poročilo o davk:h, poroči- lo o čevljarskem kongresu v Beogradu, šušmarstvo, raznoterosti. 1446 u— Plesna vaja SO Preporoda bo danes ob pol 20. v areni Narodnega doma. Iz Maribora ^ a— Obisk graškega župana v Mariboru. Dolgoletni župan mesta Gradca. Vincenc Muchitsch, se pripele skupno z orkestrom graške opere, ki priredi prihodnji teden koncert v Mariboru, da zopet obišče Maribor. Gnški župan Muchitscn je rojak iz Sv. Lenarta v Slov. goricah ter je bil svo|-čas zaposlen v Mariboru kot pekovski pomočnik, a se je pozneje posvetil političnemu življenju v delavskem giban u ter je že dolgo časa deželni poslanec in župan mesta Gradca. a— Iz poslovnega sveta. Pri okrožne« sodišču v Mariboru je bila te dni sklenjena poravnava v konkurzni zadevi mariborske slovenske tvornice perila Maks Durjava & drug. Tvornica, ki je poprej zaposlovala že po par sto delavk, je sedal že skoro sedem mesecev počivala. Po potrditvi poravnave bo pričela zopet z obratom, kar je z narodnogospodarskega vidika toplo pozdraviti. Tovarno ie prevzei g. Durjava s slovenskim konzorcijem m Je bil pri tem izločen neki dunajski podjetnik, ki se je prvotno mislil udeležiti te akcije. a— Iz gledališča. Jutri bo končen ge Pavle Lovšetove. odlične koncertne in operne umetnice - sopranistinje. Pela bo pesmi, ki je nastopila ž njimi na svon zmagoslavni ameriški turneji, ki .ie zadivila tamošnje občinstvo in kritiko. Pri klavirin g. proL Mirk. Večer bo brezdvomno prvovrsten umetniški dogodek. Koncert bo za B abo-nente. — V nedeljo popoldne ob 15 se bo uprizorila opereta »Piskrovez«, zvečer pa vesela Cankarjeva farsa »Pohujšanje ▼ dolini šentflorjanski« j>o znižanih cenatL Za obe predstavi veljajo kuponi. a— Predavanje dr. Tume v Mariboru. Znani alpanist, g. dr. Henrik T um a, bo na povabilo zimsko-sportnega odseka SPD Maribor-Ruše predaval dne 18. t m. ob 20. uri v dvorani Zadružne gospodarske banke o Triglavu in Bohin u pozimL Predavanje bodo spremljal« skioptične slike o zimskih turah v triglavskem pogorju. a— K odhodu uradnfštva vel. županstva Včeraj so začeli zapuščati Maribor uradniki bivšega velikega županstva, ki so dodeljeni banski upravi v Ljubljani. Med drugimi je zapustil Maribor tudi tajnik veL župana g. Vladimir Suša, ki je bi! v Mariboru od začetka ustanovitve mariborske oblasti ter sodeloval pTi njeni organizaciji G. vladni tajnik Suša si je pridobil v Mariboru tekom večletnega uradovanja splošen ugled vsied svojega konciliiar.tnega nastopa ter je zlasti tudi v Jugoslovensko-češkoslovaški ligi kot bivši praški študent in velik pri atelj Cehoslovakov zelo energično sodeloval. Maribor bo odličnega upravnega uradnika težko pogrešal, posebno pa tudi krogi Jugoslovensko-češkoslo-vaške lige, Ljudske univerze, koje zvesti prijatelj je tudi bil. Želimo mu tudi na novem mesta mnogo uspenov in enakih prijateljev, kot si jih je pridobil v Mariboru. L JAPONSKA NOČ! KINO DVOR JUTRI! J a— Za garažnega mojstra pri mestnecn avtobusnem podjetju je imenovan g. Nikola Mišljenovič iz Zagreba. Iz Celja e— Pogreb ge Nendlove. Včeraj dopoldne je pogrebni voz celjskega mestnega pogrebnega zavoda odpel al izpred poslopja Mestne hranilnice ob veliki udeležbi celjskega meščanstva blagopokojno go Antonijo Nendlovo in jo prepeljal v Št. Jurii ob južni železnici, kjer so jo še pred poldnem položili k večnemu počitku. Naj il bo lahka domača žemljica! e— Za četrto redno porotno zasedanje ▼ Celju je namesto sodnika okrožnega sodišča dr. Friderika Bračiča za namestnika predsednika porotnega sodišča imenovan sodnik okrožnega sodišča dr. Leopold Vt-čar. e— Smrtna kosa. V mestni ubožnici na Slomškovem trgu je umrla 72-letna žena mestnega delavca Marija Senegačnikova. e— Prošnja usmiljenim srcem. V Št Pavlu pri Preboldu živi s svojo ženo 100-odstotni invalid Alojz Počivalnik, ki se nima s čim hraniti in je prisiljen živet1; ▼ največji bedi. Poko!nine oziroma invalid- DIŠAVE SLON •i* O« Najboljše, naftrajnejše, zato u najcenejše! Bine ne prejema več, ker ga je komisija reducirala, čeprav je resno bolan. Bavi s« s pletenjem košar, ki bi jih rad prodal, pa ne more najti kupca. Ima tudi citre, katere bi rad prodal ali pa zamenjal. Usmiljena srca naj blagovolijo nasloviti svoio pomoč na gornji naslov v št. Pavlu pri Preboldu it. 37, Savinjska dolina. e— Bodite oprezni pri stroiih. Predvčerajšnjim j« pomagal doma v Žalcu pri Celin svojemu očetu pri rahljanju in čiščenju konjske žime 9-letni Ivan Jug, sin sedlarskega mojstra. Po neprevidnosti je zašel z desno roko med zobovje vrtečega se stroja, ki mu je močno raznraskal vso dlan. Pomoč ie moral iskati v celjski bolnici. e— Nevarne opekline. V cel sko lavno bolnico je prišel iskat zdravniško pomoč 40-letni Alojz Senica iz Zagorja, okraj Kozje, ki ima po vsem obrazu in po zgornjem delu telesa občutne opekline. Senica ie pred dnevi neko noč spal v svoji rzbi, v katero se pride samo skozi kuhinjo, v kateri se je baš tedaj kuhala hrana za svinje. Na neznan način se je vnel kup drv hi del pohištva v kuhinji ter je nastal ve-Hk ogenj. Senica se ni mosrel reSiti drugače, kakor skozi plamen v kuhinji. Pn tem je dobil hude opekline. Iz Škofje Loke 31— Podraženje Jajc. Jajca, ki J . odnjem času ne v •-«.-- ^-j-sketn trgu rti lahko slednjem času ne v trgovinah ne na teden« sketn trgu na lahko dobiti so se dvignila v ceni na 1.75 Din za komad. Kakor kaže, bodo v decembru še dražja. šl— Cigani se v večjih in manjših skupinah pojavljajo zadnjih 14 dni v Škofji Loki in okolici. Posebno glasna je bila skupina, ki je v torek popoldne med vriščem in pre« nakan jem mešetariila za konje. Iz Kranja r_ Francosko predavanje. Francoski krožek vabi prijatelj® francoskega jezika k predavani«, ka ga bo imel lektoir ljub« Ijanske univerze g. prof. Vey v petek, dtae 15. t m. ob 6. popoldne v prostorih tukajšnje gimnazije. r_ Avtobus k gledališkim predstavam. Avtoprometna družba (Paar & Stravs) na« merava uvesti redne avtobusne vožnje k gledališkim predstavam v Ljubljano. Prvič bo vozil avtobus v soboto 16. t. m- ob pol 19. iaprecl »Stare pošte« direktno v Ljubljano. Vračal se bo ob pol 24. izpred oper« nega gledališča in se bo ustavil tudi pred kavarno »Evropo«. r— Hišne posestnike, ki še niso plačali vodovodne naklade za tekoče leto, poziva mestma občina, da to takoj store. r— Proračuna na vpogled. V pisarni mestne občine sta vsakomur na vpogled proračun mestne občine kranjske za leto 1930. in proračun okrajnega cestnega odbora za L 1930. Iz Litije ?— Vprašanje verouka na litijski šoti končno rešeno. Po odhodu prejšnjega litijskega kateheta g. Sladica, ki je odšel na novo službeno mesto v D. M. v Polju, je ostalo mesto veroučitelja nezasedeno. Ker ni upanja, da bo prišel kmalu novi stalni katehet, so rešili na zadnjem duhovniškem sestanku zadevo takole: dopoldanske razrede bo poučeval g. Kralj, vpokojeroi žup« nik iiz Litije, popoldanske razrede pa gospod Sira j, župnik iz Save. Iz Zagorja Z— Kolo jugoslovenskih sester pro6i vsa plemenita srca, da prispevajo po svojih močeh k božičnici za revno domačo deco. Darove v denarju ali blagu bodo zbirale po hišah v soboto in nedeljo. Pomagajte obleci in obuti n-ašo siromašno deco! z— Sokol v Zagorju ob Savi je 9. t. m. ©tvoril plesno šolo, v kateri iz prijaznosti poučuje br. Klun poleg navadnih tudi vse modeme plese. Prihodnja plesna vaja bo v soboto, 16. t m. ob 20., za začetnike pol ure porprej. 7— Dramski odsek bo v nedeljo 17 t. m. kot drugo predstavo v letošnji sezoni pred« yajal Meškovo dramo »Pri Hrastovih« Režija je v zanesljivih rokah učitelja Iv. Ko» prive. Začetek točno ob pol 20. Iz Hrastnika h— Kino Narodni dom predvaja v petek, soboto in nedeljo veliko dramo »Spi« ijonio!. h— Za nedeljski koncert v Narodnem domu je že danes veliko zanimanje. Na raana vprašanja kje se dobe vstopnice, odgovarjamo, da od danes naprej v Narodnem domu in pri pevcih. h— Škrlatinka. Na škTlatimki je na novo oboleLa učenka 1. razreda Frančiška Do-hovšek, hčerka rudarja, stanujoča v Kolo« mji. Deklico so oddali v občinsko izolir-itico. Iz Trhovelj t— Sokolska plesna šola, katere oficijel* ni del se j« zaključil 12. t. m., je bila gotovo ena prvih v letošnji sezoni. Vodil jo je plesni mojster g. Jeločnik iz Ljubljane. Plesalo je okrog 30 — 35 parov. Plesne vaje se bodio nadaljevale brez učitelja. Ker je Sokolski dom zaradi priprav za aikades mijo zaseden, bo prihodnja plesna vaja 5. decembra. t— Osebna vest. Včeraj je zapustil Tr« bovlje rudniški inženjer g. Pavle Vrbič. da nastopi mesto obratovodje pri rudniku v Rajhenburgu. V Trbovljah je bil 5 let Ves čas je bil marljiv sodelavec pri vseh na- rodnih dru3tv8k poecboo pri srcu pa m« je bilo pevsko aruAtvo »Zv» vencev, ki so po dolgih lotih porvič imeli priliko pozdraviti svoje rojake. Tekmi je sodil dobro graški sodnik go« spod Deutschmann. Pri prihodu in odhodu so množice ljudstva navdušeno pozdravljale ljubljanske S,robodaše. Službeno iz LNP. (Kazenski odbor.) —-Danes v petek, dne 15. t. m. ob 19. v mali dvorani Delavske zbornice seja kazenskega odbora Gg. odborniki se naprošajo, da zaradi nujnosti seji sigurno prisostvujejo. Na sejo se vabijo igralci Marjetic Anton (Krakovo), Zupan Milan (Slavija), Seunig Vita! (Slovan), Batič Viktor (Svoboda), Ko« smač Ludvik (Jadran), Hassl Viktor, Pišek Matija, Zemljak Pavel (vsi Primorje). — Tajnik IL SK Ilirija (nogam, sekcija)- — Seja na-čelstva bo danes, v petek ob 18.30 v kav ar« ni »Evropa«. — V nedeljo 17. t m. igra I. moštvo v Mariboru proti SK Rapidu, komb. rezerva pa v Trbovljah proti SK Dobrni. Sestave moštev v članski knjigi. Nogomet v Sevnici. V nedeljo je gostovalo v Sevnici L moštvo SK Celje, ki je nastopilo s Štirimi rezervami Rezultat 3 : 3. Domače moštvo SK Save je nastopilo brez svojega dobrega vratarja, ki ima ble» sirarno roko. Tekma je bila vseskozi zanimiva in se je odigrala v ostrem tempu, ki ga je diktiralo domače moštvo SK Save, do konca. Kljub slabemu vremenu je bil obisk dober. SK Slovan. Prva plesna vaja se bo vr» šila namesto v sredo, danes ob 20. v salonu pri Jerneju na Sv. Petra cesti. VREMENSKO POROČILO Meteorološki sarod t Ljnbljani. 14. novembra 1929. Višina barometra 908.8 m Kr«l Cas Bar««. Temprr Opazovanja Ljubljana 748 6 7 Maribor 7498 7 Zagreb ?4N7 9 Beograd 8. 751 J 12 Sarajevo Dubrovnik SkoplJe 7. 756-2 10 Spnt 748*7 15 t* .-5* m u0 90 90 88 40 70 Smer vetra io brzioa v m . te »»* NE 2 mimo mirno ESE 8 mimo SSE J4 o 3 2 Si o 6 10 10 10 9 10 10 Padavine Vrtf« Drf » »m ! 7.9507, London 275.35 — 276.15 (275.7S), Newyoite 5654 — 56.54 (56.44), Par« 222.68. Zagreb. London 275.35 — 276.16, New-ork 56.34 — 56.54, Pariz 221.68 — 223.68, Milan 295.05 — 297.05, Curih 1094.4—1097.4, Berlin 13.51 — 13 54, Dunaj 7.935 — 7-965, Praga 167 — 167-80 Curih. Zagreb 9.1275, London 26.155, Nerr-york 515.95, Pariz 20.31, Milan 27.01, Madrid 72.00, Berlin 123.36, Dunaj 72.53, Praga 15.285, Bukarešta 3.08, Budimpešta 90.15. Efekti- Ljubljana. Vojna škoda 438 blago, »a december 442 blago, za februar 413 blago, Celjska 170 denar, Ljubljanska kreditna 123 den., Praštediona 905 den., Kreditni zavod 170 den., Vevče 130 den., Ruše 250 — 260. Zagreb. Državne vrednote: Voina ško.ta aranžma 437 — 439, kasa 437 — 439, za december 441 — 443, za januar 442.5 denar, za februar ex coupon 413.5 — 415, investicijsko posojilo 85.25 — 85.5. agrarne 52 do 52.5; bančne vrednote: Praštediona 905 do 910, Union 202 — 203, Srpska 157 — 157-5, Zemaljska 127 _ 131, Narodna 8200 denar, Jugo 83 den., Ljubljanska kreditna 123 den., Poljo 16 — 17; industrijske vrednote: Narodna šumska 40 den., Gutmann 185 — 190, Slavelts 97 — 100, Slavonija 150 den.. Drava 320 — 330, Šečerana 377.5 — 390, Brod vagon 145 denar, Vevče 132 denar, Isis 19 den., Dubrovačka 430 — 475, Oceanija 180 do 200, Trbovlje 458 — 460. Beograd. Vojna škoda 433 — 437, » december 436 — 439.5, investicijsko 84-75 do 86 agrarne 52 zaklj., Narodna banka 8270 do 8280. Blagovna tržišča Les + Ljubljanska borza (14. t m.) Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 5 vagonov bukovih drv in 2 vagona bukovih ne-obrobljenih plohov. — Izvoz bukovega leea se letos nikakor ne more oživeti, dočim se je lani v tem času baš pričela sezona aa bukovino. Nasprotno pa je po hrastovim le- tos stalno Bvahno povpraševanje in eo tudi cene rezana hrastovim za letošnjo sezono prav ugodne. Mehki in stavbni les sedaj ni sezonsko blago in ee kupuje le za trenutne potrebe konsuma. Za drva pa je zanimanje dalje prav ugodna Žito '+ Žitni trg. Po močnem padcu cen še fe včeraj decembereka pšenica na chicaški borzi zopet olcrepila od 112 VK na 114 in tri osminke centa. Tudi v Budimpešti se ie danes pšenica za marc zopet dvignila od 22.38 na 2280 pengo. Vzrok zadnjega padca leži predvsem v tem, da Amerika ne more svojega, sicer ne preveč znatnega presežka, izvažati ▼ Evropo, ki je zaradi ugodne letin® dobro preskrbljena. Zedinjene države in Kanada so letos izvozile v Evropo komaj 7% milijona kvarterjev pšenice napram 16^ milijona v istem času pret leta. Nasprotno pa je Argentina izvozila v istem času 7milijona kvarterjev napram 2% milijona lani. Pri nas je po včerajšnjem nazadovanju cen nastopilo nekaj več pomir-jenja, vendar je trgovina dalje rezervirana, promet pa minimalen. Tudi producenti čakajo boljših cen, ker pri sedanjih nočejo prodajati. Baška vagonska pšenica stane trenutno okrog 180 Din (težje blago tudi do 187.5). Umetno sušena koruza velja 135 Din, časn primerno suha s kakovostno garancijo pa 110 Din za 100 kg. + Ljubljanska borza (14. t m.) Tendenca za žrto mlačna. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov. post, mlev. tar_ plač 30 dni): baška, 79 kg 240 _ 242.5, baška. 78 kg 237.5 80 kg 237.5 _ 240, aremska, 77 kg 230 do 232.5, slavonska 77 kg 220 — 222.5; ri: baška, 72/73 kgr 200 _ 202.5; moka: >0<, fco Ljubljana 355 — 365; koruza: baška, umetno sušena 195 — 197-5, po mlevski tarifi 192.5 — 195, času primerno suha s kakovostno garancijo 170 — 175; činkvantin: bašSri 245 — 247-5; »ves: baški, 63/64 kg 195 — 197.5 Din za 100 kg. + Novosadska blagovna borza (14. t m.) Tendenca mirna. Promet: 20 vagonov pšenice, 22 vaeonov koruze m 11 vagonov moke. Pšenica: baška, 77 kg 1775—182.5; 78 kg 180 — 186; banaška 175 — 180. Ko-rnza: ba?ka 97.5 — 102.5; za december-januar 112.5 — 117-5; umetno sušena 1S2 do 136. Moka: baška >0g< 290 — 300; »2< 265 _ 275; >6< 236 _ 245. + Dunajska bona ta kmetijske proizvode (13. t m.) Stalno nazadujoči ameriški tečaji nieo ostali brez vpliva na dunajsko bor. zo. Konsum je dalje zelo rezerviran, pa tudi ponudbe ee niso bistveno povečale Cene eo dalje nazadovale, pri čemer je bil promet minimalen. Jugoslovenska potiska pšenica ee je nudila za november po 1.31 do 1.32 Kč ex šlep Dunaj. Tudi v koruzi je tendenca mlačna, v kupčiji z moko pa vlada stagnacija. Uradno notirajo vključno prometni davek in carina, fco Dunaj: pšenica: domača 31 _ 81.75. madžarska potiska 36.25 do 37.76; rž: marchfeldska 25.5 — 26; k»-rn«a: jugoslovenska 25 — 25.5. Moka »0< v trgovini na debelo: domača 58.5 — 605, madžarska 56 — 58, jugoslovenska 53 do 54.5. Živina Dunajski svinjski sejem (13. t m.) Do-gon 11.212 komadov, od tega 2686 iz Jugoslavije, 2999 iz Poljske in 4984 iz Madžarske. Promet je bil v početku živahen, pozneje pa je popustil. Mesni prašiči eo se podražili za 5—10 grošev, pitane svinje pa za 5 grošev. Za kg žive teže notirajo: pitane svinje L 1.96 — 2.00, angleške križane 2 do 2.40, kmeta&e 1.85 — 2.06, mesne 1.95 do 2.75. "I Umrl je v sredo, dne 13. novembra 1929 upokojeni uradnik Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, gospod Valentin Mihler Bil je vesten in marljiv uradnik, vsem dober tovariš. Ohranimo mu lep spomin. Pogreb pokojnika se vrši v petek, 15. t. m. ob 16. uri iz mrtvašnice splošne bolnice. OKROŽNI URAD ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV V LJUBLJANL •J17TR0« St 368 6 Petek, 15. XI. 1929 z živlie Kje pišejo v Evropi največ pisem? »V Avstriji!« odgovarja letno poro« čilo avstrijske poštne uprave, kajti iz Številk v tem poročilu je razvidno, da odpade na vsakega prebivalca v Avstriji letno 22.8 pisma, na Holandskem 19.6, v Švici 17.2, na Angleškem 122, v Nemčiji 11, v Italiji komaj 3.9, da navedemo samo nekatere države. L. 1928. so odpremili v Avstriji 641 mi* lijon 700 tisoč domačih pisem na do* mače naslove, v inostranstvo 194 mili« jonov 266 tisoč pisem, iz inostranstva Ea je dopotovalo 117,639.000 pisem, etala so prevozila 92.605 kosov, cev« ra pošta je odpremila 9,297.428 kosov. Primerjanje teh številk s številkami prejšnjih let kaže napredek. Večino pošte so odpravili železnica, avto, le* talo. vendar je v oddaljenih provin« cialnih krajih v rabi še nekaj »pred« potopnih« prevoznih sredstev, konj, volov, čolnov, človeških hrbtov itd. ža pisemski promet so lansko leto porabili 536397.901 poštnih vrednofnic v skupni vrednosti 74,092.137 šilingov. in sicer navadnih znamk 437,212.900 kosov, zračno*poštnih znamk 470.625 kosov, ostalo pa v drugih vrednotni« cah. Največ poštnih nabiralnikov ima seveda Dunaj, namreč 7717, najmanj pa celovško poštno okrožje, namreč 1217. Statističa-rji sicer niso prebirali pošte, ker ne smejo, vendar postavlja* jo trditev, da Število ljubezenskih pisem čim dalje bolj pada, to pa sklepajo iz tega, ker so rožnati ovitki že skoraj izginili iz prometa. Po dTugi strani pa dokazuje narašča* joče število na stroj pisanih naslovov, da postaja moderni človek vedno bolj stvaren, suhoparen in trgovski, kar bi bilo v skladu z izginevanjem parfumi* ranih pisemc. Suzanina kopel v sodu vina Genovskemu železničarju Fernandu Cacaliju so dobri ljudje nanesli na nos, da se njegova ženica zabava z lastnikom bližnje gostilne, kadar mo* žiček opravlja svoj težki posel na pro* gi GenovasFirenze. Cacali se je nekega dne odpravil v službo, ženica pa k svo* j emu prijatelju v vinsko klet. Varani mož se je ob desetih zvečer vrnil do* mov, žene pa seveda ni našel. Zato je šel v gostilno, ki je bila sicer že zapr* ta, vendar pa je trkal toliko časa, da mu je gospodar odprl. V ljubosumno* sti je robantil po kleti in iskal nezve* sto ženo, toda brez uspeha. Že mu je grozila sramota, kar se je mimogrede in le slučajno ozrl v polno kad toskan* ske črnie in glej v vinski kopeli je sedela ljubljena ženičica in se do vra* tu potapljala v rujno kapljico. Kaj je bilo potem, naš vir ne pove in i tali j an« ski list, iz katerega posnemamo to mično dogodbico, vredno Boccaccije* vega peresa, tudi ne pove, da*li je ga« lantni gosttilničar od tega dne še točil toskansko črnina Neverjetna lahkovernost Oblati v Užgorodu (Podkarpatska Rusija) so zaprle zakonski par UIjaky, ki je iz bednih služkinj izmamljal de* nar na zelo rafiniran način. Sleparska zakonca sta služkinjam obetala, da jim s čarovnijami preskrbita ženina ali vrneta brezvestnega ljubimca. V ta namen je morala žrtev plačati po 100 do 500 Kč po višini prihrankov, ki sta jih Uljakyjeva baje uporabljala za na* kup posvečenih sveč, črnih kokoši in podobnih stvari, neobhodno potrebnih pri uspešnem čaranju. Sodišče je do« slej ugotovilo preko 30 žrtev lahkover* nosti, ki so nasedle premetenima sle« parjema. Dr. Cttrfhis, nori nemška zunanji minister. Mesto beračev Angleški potopisec Whitley poroča o prastarem mestu ležečem v Notranji Mongoliji ob karavanski cesti Peking* Kalgan. Mesto samo je v razvalinah že iz dobe Džingiskana in so se šele v novejšem času v njegovih ruševinah naselili berači, gobavci, pohabljenci, slepci in drugi taki nesrečniki, izločc* ni iz človeške družbe. Za življenje fjh jadnikov skrbe mimoidoče karavane in trgovci iz Kalgana. Vsak izmed kal* ganskih trgovcev določi reden mesečni prispevek za dobro organizirano bera« ško mesto, ki ima svoj mestni svet ter župana, ki nadvse modro skrbi za bla« gobit svojih someščanov. Dogodilo se je že, da je kak trgovec iz gole skope« sti odklonil stalni mesečni prispevek mestu beračev, nakar je župan takoj poslal v mesto po deset beračev i naj* gnusnejšimi ranami, z garjami in go* bami. Ti so sedli pred lokal dotičnega trgovca in beračili pri mimoidočih. Vsak se je že na daleč izognil nevar* nega stika z gobavo druščino, zato tu* di v trgovino samo ni bilo žive duše. Trgovec je moral takoj podvojiti pri* stojbino beraškemu mestu ter plačati desetorici njihov trud. Kjer poseže vmes oblast in razžene beraške tero« riste, se ti maščujejo trgovcu na ta na« čin, da po noči prineso pred vrata pro« dajalne nakazno truplo kakega s->bav« ca, kar ima seveda še hujši učinek in gotovo omeči zakrknjeno srce najhuj* šega skopuha. Turška republika je proslavila ie dni sedemletnioo svojega obstoja aa eelo svečan naOa. T Angorf se |e vržfla ob tel priffia veflfca defflacga Ce* pred državnim predsednikom in diktatorjem KemaJoni pašo, čigar energiji se mora država zahvaliti, da vstopu čim dalje boij v krog civiliziranih In moCnSi držav.' Slika nam kaže Jamičarsfco vojsko v sprevodu, Id koraka mimo n stvaritelja moderne Turčije. Dobičkanosna ječa Gospa Ester Evans*Wilsonova sedi ta čas v ječi. Obsodili so jo na pol le< ta, ker je ustrelila svojega moža. Pol leta za takšen zločin je malo, toda ameriški paragrafi imajo svoje muhe. Sicer pa je WiLsonova zelo podjetna ženska in to še zdaj, ko ji je že skoraj 50 let. Pred mnogimi leti je bila prva bela ženska, ki je vodila lovsko eks« pedicijo v notranjost Afrike. Na dru* gem potovanju je prodrla skoraj do Severnega tečaja. Celo v ječi ne more krotiti svoje podjetnosti. Dan za dne* vom vzdržuje zveze z borzo in kupci« ie, ki se jih udeležuje, uspevajo izbor« no. Še celo sedaj, ko doživlja ta vrsta trgovine strahotne milijardne izgube, se je znala ubraniti škode. Čez kratek čas jo izpuste na svobodo in bo začela lahko novo življenje. To ji ne bo tež* ko, kajti z borznimi špekulacijami si ie bila nabrala 300.000 dolarjev čiste* ga dobička — nota bene v ječi... Pa naj še kdo reče, da ni Amerika dežela čudovitih možnosti! S podmornico okoli sveta Francoske ladjedelnice so izgotovile največjo in najpopolnejšo podmornico sveta, ki bo v kratkem odpotovala na pot okoli zemlje. Podmornica, ki ima ime »Surcouf«, je dolga 160 m, široka 30 m in ima v svojem trebuhu prosto* ra za 150 ljudi. Pri gradnji so uporabili vse pridobitve svetovne vojne in je ladja opremljena z najmodernejšimi napravami. Njena velika prednost je tudi to, da se lahko potopi v morje za 40 m globlje, nego je to mogoče dru« gim podmornicam. Urejena je tudi za pogon in gibanje nazaj, za kar tudi doslej niso bile urejene podmornice. Zavoljo svoje velikosti Iaftko vzame s ieboj pogonskega goriva za 20.000 km in ji zato ni treba pristati dokler ne prepluje te daljave. Ker je zemeljski ravnik dolg 40.000 km, bi morala »Sur* couf« na poti okoli zemlje pristati Ie enkrat, da vzame kuriva za drugo po« lovico pota. Hodgson, faivS angleški odpravnik poslov v Mosfrvi, Je bil Imenovan za angleškega poslanika isto tam. Hodgsou izbora) obvlada ruš&oo hi velja za spretnega diplomata. Boj „ za točnost v družabnem življenju Stalno še prevladuje zmotni nazor, da je točnost v družabnem življenju brezpomembna in neumestna. Redko kdo se drži ure v družabnem živi je* nju, češ da ni lepo, ako pride člo* vek točno na veselico, na domačo za« bavo ali celo v gledališče. Proti take* mu naziranju, ki se je razpaslo v pra* vo nadlogo družabnosti, se je v New* volku upravičeno uprla »Zveza rodi« teljev« in to samo iz vzroka, ker mo« rajo mlada dekleta na plesih čakati po cele ure, predno se nabere toliko ple« salcev, da je vsaj večji del deklet pre* skrbljen. Navadno prihajajo gospodje zelo pozno na zabave — šele okoli pol* noči. ali pa še kasneje — in se izgo« varjajo, da prej niso utegnili zavoljo obilnih poslov. Ves predpolnočni čas se morajo mlade dame dolgočasiti, da so že pošteno utrujene in site zabave, še predno so prišle do plesa. Da se te* mu od pomore, so se vplivne osebnosti newyorške družbe zavzele za to, da se » £>©©mai je nalahko roko in on je vzdrgetal od ljubezni in sreče: »Če bi vedeli . . . Če ba samo mogel . . .« je zajecljal. »Kaj? Kaj pa?« je vprašala. »Umiram od ljubezni do vas,« je stisnil iz sebe. »Ne delam, ne živim več, odkar sem vas videl takrat, pred letom dni! Sem ob koncu svojih moči. Rotim vas, odgovorite mi: Ali smem upati . . .« »Kaj?« je vprašala tiho, ne da bi mu odtegnila roko. Privatni docent je dejal: »Vem, da spoštujete svojega moža. To je časti vreden človek. Drugi ženski bi morda govoril drugače. Toda vi! Moj Bog! Vi ga vendar ne boste goljufali! . . .« »Seveda ne . . .« »0 tem ni niti govora! Sicer bi ne bili moj ideal!« »Kaj bi bilo storiti?« je vzdihnila Greta z dovršeno turobnostjo kakšnega ideala. »Ločili se boste od svojega moža, potem lahko midva . . .« Ni mu dala, da bi izgovoril do konca. »Znoreli ste!« je dejala nehote in se hitro odstranila. Dva dni pozenje je vstopila vsa razburjena v Otonovo sobo. »Klicala sem te najmanj desetkrat Nisi se odzval. Ali si jezen name? Zakaj? Zaradi Frica? . . . Toda njega nisem videla ves čas! . . .« »Zaradi Frica?« se je čudil Oton. »Ali zaradi koga drugega! . . .« se je hitro osvestila. »Saj vendar ne morem vedeti, kakšen strah se ti je spet prikazal . . .« »Pavel, s katerim sem te srečal predvčerajšnjim . . .« »Neumnost! Sama neumnost! Delaš mi scene, sedaj, ko sem vsa razbita, uničena! . . .« Zajokala je. »Kaj se je zgodilo?« je vprašal Oton nekoliko mileje. »Osvald se je ustrelil! Sedaj, čez pol ure ga pokopljejo. Jaz, jaz . . . sem kriva njegove smrti! Jaz sem ga spravila tako daleč, da je izvršil samomor v tisti noči, ko sem pri gospe B. govorila z njim. Nikoli si ne odpustim. O! Kako me je moral ljubiti!« In pripovedovala je o njegovi bogati, vzvišeni ljubezni, o njegovih nežnih pismih in o tem, kako je stal ponoči pod njenim oknom. Oton jo je poslušal začudeno in nje prava, nepomešana tuga in nje opis velike, močne ljubezni, ki jo je zavrnila, se ga je čudno dojmil in ga razvnel. A vendar jo je vprašal previdno in tenkočutno, kolikor je mosrel: »Toda, ljuba moja, čemu si se mu prav za prav odtegovala? Zdi se. da ti vendar ni bil zoprn?« Pogledala ga je s svojimi lepimi očmi, polnimi težkih solz, in dejala: »Kako bi ne — saj je bil vendar edini človek, ki je verjel vame! . . .« In ostala je ves dopoldan pri Otona — da bi mu pripovedovala, kako globoko jo je ljubil Osvald. Popoldne je pripovedovala Pavlu. ■JOTRO« 9L 368 7 Peta®; K. T509 CflVg MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. C* naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Ce pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 0€dor h®ee da so mu poiffe po posti naslov alf (eafeo dru$o informacije tiče ee *« matih oftasoo nai |W*/©»« ® «namSeah »scer ne fco preje/ odgovora 1 JLPbVW CENE MAUM OGLASOM: Žertitv* in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda / Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. St. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. i sodar. pomočnika r staiuo delo sprejmi takoj Joeip Gomzej, sodaretvo. Breg 14 pri Cel/«. 41175 Učenko m primero« fcolak« feobraz- bo, dobro vigojo ia kpega ▼dijeaja, 6prejm© Milan Tteda, trgovina % mošacim blagom r Krškem. Zastopnike (ce) Nori dunajski Slager za ohiek privatnih strank na deželi. V resnici velik za-slnžek mogoč, ker tkoro vsaik kdor vidi, kupi. Za Kroiaškeza vajenca t»?ato kolekcijo 1000 Din Učenko za Rvitj=ko obrt eprejmem takoj. Na«!«* v oglasnem oddelka »Jutra«. 41417 tetvo delavniake pisarne, s trgovskim znanjem, dobi zameščenje. Ponudbe z na-v'idbo referenc ;pod »Vesten in poltem« na oglasna oddelek »Jutra«. 41-124 Šoferja-mehanika prv-ovrstmoga eprejmem ta-fmj. Ponudbe na glasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trezen in spreten«. 41SS7 Vajenko fcmeSkih staršev, v trgovino mešanega blsga eprejme Fr. Cvelbar, gt. Jernej — Prefcope. 41391 Potnika provizij&ega. ki ta ohl-ku-je špecerijske trgovine v Slovenija, «prejmfi;io^ proti dobri proviziji. Naclov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41393 Obrača se pažma zastopniiaiB in podzastop nikom da dobe najugod ne j Se pogoje «a prodajo državnih vrednostnih papir iev in zlatnikov ns odpla Silo — kakor tudi drugih predmetov pri banki »Agra ria«, B-ograd, Obilider ve uae br. 25 206 Zastopnike išiemo za vsa mesta Ju-goeiavi}« za nov ia odliSen posel, proti plači in provj-žiji. Javite ee osebno ali niameno na naslov: Trgo-vačko preduze6e, Beograd, KolarEeva št. 10/1, levo. 40835 Profesor poučuje slovenščino, erbo-irva-ščino, češčino, ruščino ta nemščino; instruira tudi vee srednješolske predmete Jamči za usp^h. Na?lov v oglasnem oddelku »Jfctra« 41218 Nemške knjige romane proda A. Turk, knjigovez, Ljui>Ijama, Dunajska cesta 3. 41407 Želod r vsaki množini kupej« te plača po najvišji dnivni ceni Frekt.no. Ljubljana. Krekov trg 10/1. 216 Želoda VFaVo množino kap« je Rudolf Keiner, Ljubljana, hetel »Slon«. 41314 Za 30—50 1 smetane dnevno, iščfm stalnega od-jemalca. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Smetana«. 41392 Tovorni avto «rotonski — v najlboljSem fi^anju m novo pnevmatiko takoj naprodaj v avtome-hanifei delavnici Kornel, Maribor. Aleksandrova cesta 169. 41446 Šofer - ključavničar mlad, trezen in zaao=ljlv, * dobrim: »pričevali, išče »talno službo kot šofer. — Na je«. 41395 Mehanik In šofer ieK giu-Zbo sa takoj Ivam Majcen, mehanik in šofer, Ljubljana, Bleiweiscva cesta 52. 41403 200.000 Din vložim v dobičkanoeno e o li d p o podjetje r LjuMjaai Ponudbe na oglasni oddelek >Jutr»« pod »Tudi več«. 41235 Srednje posestvo kBtpim. Ponudibe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Lepo«. 41305 gleSki Vtosetl, vodovod, napeljana razsvetljava, klet kanalizacija, telefon, senčnat vrt in zelenjadni vrt, postajališče avtobusov, ia-rišče vsega odličnega družabnega življenja, oti pa pojdi domov in glej, da boš drevi ob zahodu solnea spet tu, zakaj mi pridemo p«Ste.« Branko je to obljubil; nato je zlezel skozi seč in prišel tako na vrt Po^ vrtu je tekala koklja s svojimi piščanci. »Koklja, ali si videla mojo sestrico?« je vprašal bratec Branko. — »Ne.« je odgovorila koklja; »vem samo to, da že dva dni nisem dobila za svoje otroke niti zrnea koruze. Nihče nam je ne prinese!« Otroški voziček rabljen, naprodaj v Ko-m enakega ulici 36, dvorišče 41413 Smrekovih vej 20 voz poceni naprodaj na KoSSniSij. Naslov v oclas. oldelku »Jutra«. 41454 Hrastove hlode in hrastov- pJohe od 55 mm debeline naorej stalno kupuje J Pogačnik, lesna industrija. Skofja Loka ob kolodvoru. 239 Parni kotel 2.50 cm dolg, z vsebine 8 m3, za pritisk S afcm. ter ventilator na elektr. pogon, 1—1 % HP, oboje rabljeno, kurim Ponudbe na oglas, odijeletk »Jutra« pod šifro »Parni kotel«. 41288 Prostor primeren za akla<}llče stavbnega materijala, išče Emil TomsiSč. staivteniik, Ljubljana, Kersnikova nI. št. 5. 41418 20 % ne kron. bone kiitjt Pučka Redi on;, Osijek. 235 Trgovska oprava elegantna, m d rog tri jo, delikateso aH slaščičarno, razne štelaše, steklene napisne table, kuhinjska oprava se ugodno proda. Ponudbe: Jo«. Enim, Ljubljana, Zrinjskega cesta 8. — 41076 h i Damskl plašč črna seal kožuhovina, zelo dobro ohranjen, za močno damo ugodno naprodaj ca Mestnem trgu štev. 9/1. 4144S 10—12 abonentov projmem na dobro domačo raJio. Dnevno dvakrat meso. — Na?lov pove oglasni oddelek »Jutra«. 41431 Hotel-restavracijo penzijon ali saiMitorij v Krajinskih Toplicah vis-a-via kopaližča oddam v najem. Moderna zgradba, brez inventarja, v pritličju 3 krasni velika lokali, 2 manjši sobi za restavracijo in kavarno, kuhinja, loža za portirja in vse potrebne pritikline, r prvem nadstr. 10 velikih sob, 3 manjše, vse parketirano in opremljeno z modernimi pečmi s ječnicami in lestenci, eo-)9 za služinčad, 2 veliki verandi, ves komfort, an- Dijaka f r s« oskrbo spretme uradniška druSlna. Naslov ▼ oglasnem oddelka Jutra. 41434 Stanovanje oddam takoj. — Pojasirfta daje Ivan Ogriaa, Gruberjevo nabrežje 8. 41263 Stanovanje dvosobno iščeta zeJtcnea brez otrok. — Ponudbo na oglas. 0'ldelek »Jvtra« pod Šifro »77«. 41337 Stanovanje S sob in prititHn oddam e 1. decembrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 41411 Stanovanje S sob, fcabfcaje in pritfkOn, x vodovodom, elektriko te kosom vrta takoj oddam v Zg. Šiški 144 — sa 500 Din meae&M. «.401 Sobo In kuhinjo • pritiklinami, sa S oseba takoj odda KJaaSček, Ko-deljev«, Kbnor* Stev. 7. 41383 Stanovanje e sob, kuhinj« ia pritrkSn taikoj oddam. — Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 41420 Stanovanje sobe hi ktrhinje oddam s 1. decembrom stranki brez otrok. Naslov v «giar»)«m oddelku »Jutra«. 41431 Stanovanje cobe te kuhinje ifičem. Ponudbe sa oglasni oddelek »Jutra« pod »Stanovanje«. 41423 Pritlično stanovanje S sob, kopalnice in pritiklin oddam stranki — po možnosti brez otrok. Ponudbe na oplaflni oddelek »Jutra« pod šifro »750«. 41198 Stanovanje sobe in kuhinje, v nori bili takoj oddam mirni stranka brez otrok. Elektrika, vodovod, pritikHne. — Cena 500 Din. Naslov pove ogla-^ii oddelek »Jutra«. 41458 Opremljeno sobo veliko, mimo te čšhto, parketirano, ■ poseterim vhodom ter električno razsvt-l-llavo od lam takoj boljšemu stalnemu gospodu v centru mesta. Naslcv pove oglasni oddelek »Jutra«. 40249 Prazno sobo s Sljpdiliukem oddam ml-mi stranki breiz otrok. aH go-spodični; ta B.ežigr.vlom. Naslov v oglaaoem oddeT-. n »Jutra«. 41404 Sostanovalca solidnega sprejmem. Na-dov pove oglašaj oddelet »Jutru«. 41285 Opremljeno sobo eeparirano. s elektriko od-daan tateoj ženski. Naslov v oglas, oddelkn »JutTa«. 41402 Sobo t eeparatiJm vhodom cd- dam Satoj bolJJemu go<^po-du. L. Susteršič. Ljubljana, Dunajska cesta št. 41. 415S8 Opremljeno sobo oddam solidnemu gospodu al\ dijniu. NasJov t og^. oddelka »Jutra«. 41385 Gospodična išče sa takoj snažno stanovanje s vso oskrbe. Piv ča do 500 Di-n. Dopise pod šifro »Stanovanje in hrana« sa ogL oddelek Jutra. 41414 Novo vino pri Lasam aa Krekovem tr^tt K. 10 po 11 Din, vin-elci kis po o Dte in olivno olje po 2S Din. Za obilen obisk M priporoča Lasan. 41300 Vino novo dalmatinsko priporoča vinska klet na Sv. Petra cesti St. 43. 41065 Majhno sobico o premij emo, snain«, aH kabinet išče za takoj mirna gospodična. — Dopis« pod na oglasni oddeledc »Jutra« 41415 Lepo sobo ■ aH bres oskrb« oddam po zmerni ceni ■ 1. decembrom aH prej. Poseben vhod, elektrika, kopalnica 4a telefon 3048. Naelcv v oglasnem oddelku »Jutra«, 41416 Dve sobi c veo oskrbo takoj oddam t 2>d oveki ulici «. 41419 Preprosto sobo — event. grem todi kot sostanovalec. Ponudbe pod »Sostanovalec« na og' oddelek »Jutra«. 41423 Elegantno sobo veliko, v srediat mesta oddaan eni ali dvema solidnima gospodSčsama. Naslov pov» oglasni oddelek »Jutra«. 41423 <Ž fj Lepo sobo etekfrr. razsvetljavo ta posebnim vhodom, e r e d i mesti oddam solidnemu stalnemu gospodu. Naslov ▼ oglasnem oddeflfca Jutra 41373 2 opremljeni sobi krasni, z elektriko, parket! event. klavirjem te zajtrkom takoj oddam posamezno ali skupaj aolidnim osebam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41483 Opremljeno sobo v okolišu kavarne »Evraj®« i S i e m • 1. decembrom. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro »Soliden 445«. 41445 Dve gospodični sprejmem na stanovanje v lupo, parketirano. separira-»o eobo, v bližini eodnije. Naslov ▼ oglasnem oddeliku Jutra« 41443 w- - f I '(J 'ff - »AdUo, -f, ifhrfti Klavir (Stntentlgel) dobro ohranjen, s angleško mehaniko prodam. Naslov v ogla3. oddelku »Jutra«. 41410 lHa$naniCo eivetitvet Cenjenemu občinstva naznanjam, da sem otvorfl centralno prodajalno plošč, koles in šivalnih strojev na *Miislošicevi cesti sto (SC nasproti sodišča, t palači Okrožnega urad h Za obilen obisk se priporoča 1, je dvigniti sledeča pisma: Akti, Autokaroeerija, Auto 5, A. D., Berlin, Blond in črnooki, Blago, Ciklama, Ovetje, Družaboiea, Dobro Moča gostilna, Deutsche« l::tellektnel, Dober predmet, Državna uradnica C00 Dcge, 1. december, Dober značaj, Dober promet, Dva kotla, Dijaka. Dobra hrana Družabnica, GeteiTte Rech-cung, Golovec, Garancija. Hvaležna sirota, Hvaležna 555, Helena, Hortenzija, Jesenski izleti, Jesen 1929, Iivežbaaa, Jug, Jan, Jugoslavija, Iskrena, Izurjena gospodinja, Izvežbana lika-rica. Kopriv« in bodeča reža, Krojač, Ljubitelj roi Lovska puška, Lepa avba. Lokal 20. Marjetica m vijolica, Mačka 100. Mirni, Mana faktura 69, Miren In po, November, Nesrečna. Nemščina, Nerafta bife. Neunorea ia vdan, Opr«n-Ijena, Odkrjtoar&nost, Of-ficiao, Meceamche, Orehov lee, Poštenost, PtarniSV.a moč. Pridnost, Prometni kraj. Parfait, Poslovodja. PHn 40441. Prvovretaa 970 Roža, Redka prilika, Sta-rejSi gospod. Samostojen. Soba predsoba. Skromna. Skopalo go^podinv-Bvo, Sam Stroga tajnost, SiSka, So-ferka, 4 osebe. Tiha sreča. Trgovska oprava. Takoj. T. A. 39, Teiefonaparat. Tujci imajo prednost, tlje-dinien}«. tMobnost, Verzi-raa, Visoka postava, Varana, Velik te dober zaslužek. Vpeljan potnik Creme V sredini mesta, Vdova. Vljuden, Vrnitov sicuroa. Vila pod Rožnikom, Vstraj-oost 999. Zdravniž-ki instrumenti, Zanesljiva služkinja. Začetnica 40947, Želim znanja, Žarek v temo, Zelesna vrata, 12 let. PtsovraM tfublt tvormck oda. tvor*. sScled^5a. VeHti Imtrovaiii €£W1K dobite zastonj! Zahtevaftc ta pri največ rsixpo4ii)aiiiic4 ctastni v Jocoelavili Meinel & Herold rovar>a ^asMI. rramolooov h harmoaik POORU2MICA MARIBOR it 1*1 B VtoOn« « Tam bare Mandoline T robe Gramofoni i 9S Dia > M » • 13« > 605 « 345 • » • » • • » • Ročne harmoaike »d 95 Dia >av. Dve kravi jnotitafoneke pa.-me^ naprodaj na posestvu Rujjtč vrh fri Birfai vasi, Dolenjsko 41ŠH3 Kobilo otMam takoj v uporabe ca. lalrke vožnje pnoti eskrbi, do julija 1930. Naslov pore og'a«ii" oddelek »Jutra«. 41432 Kredenco in sedlarski stroj »Singer« 45 K. I-, v najboljSem stanju ugodno proda L. Su-eteiS-li. Ljubljana, Dunajska cesta 41. 413S9 Dr. G. Plccoli lekarnar t Ljubljani priporoča pri zaprtju in dragih teikočah ielodca svojo preizkuSeno želodčno tinkturo. 229 Fotoamaterjl! Ducat pl obS dobi veakd« za lepo sliko saSih planin, letovišč, kapalKč. vasi tr-gcv in meet cele Jugoslavije, pri Brata Smuč, tvor niča fotoslit, Ljubljana — Wolfova ulica 12. M! L. MIKUS Mestni trg St. 15 Tvomkja dežnikov, eaJocs tprehajateib — — palic — — VcCna apartnih barv za pull-overie, žemperfe in obleke. Došla tudi posebna volna »Ivora-Frottč« za blazine in čepice. TONI JAGER, LJUBLJANA, Dvorni ti* L MakaSatarni papir po 4 Din kg Naslov t oglasnem odd. »Jutra« DESINFEKCIJSKA (razknževataa) SREDSTVA za vse svrhe proizvaja »Chemotechna« družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10- Izrada 65.000 komada fabaka specljalne hartije za štampanje obveznica. Na osnovu člana 82 i 89 Zakona o državnem računovodstvu, a prema rešenju Gospodina Ministra Finansija D. Br. 44.792 od 7. novembra 1929. godine održače se n Odelenfu državnih du-gova Ministarstva Finansija (Bosanska ulica Br. 70, soba br. 20) prvo lovno ofsrtolno lidtocllo sa skračenim rokom na dan 29. novembra 1929. godine ti 11. oa-sova pre podne za izradu 65.000 komada tabaka specijalne hartije za štampanje obveznica. Ponude se primaju najdalje do 11. časova pre podne ozna-čenog dana. Kaucija propisana po čl. 88. Zakona o državnem računovodstvu ima se položiti blagajni Odelenja državnih dugova najdalje do 10. časova pre podne na dan licitacije 29. novembra 1929. godine. Kaucija za državljane Kraljevine Jugoslavije je 5%, a za strane 10% i polaže se prema sumi od Dinara 50.000, a po svršenoj licitaciji prema izlicitiranoj sumi. Pravo učestvovanja imaju samo domača preduzeča n Kraljevini Jugoslaviji. Ponuda mora biti u zapečačenom kovertu sa adresom: Po-nuda za izradu 65.000 komada tabaka specijalne hartije za štampanje obveznica. Ponuda mora biti propisno taksirana. Uslovi za ovu licitaciju mogu se videti u Odelenju državnih dugova (soba br. 5) za vreme kancelarijskog rada. Iz Odelenfa državnih dugova D. B. 44.792 od 7. novembra 1929. godine. nos? Zahvaljujemo ce noftopfoje vsem, K 90 nas ob prebridloi fecofod ^rjbfiavetca m oad-.-se draigeaa nam soprasa. očeta, d-etfka, brata, tasta, svaka in strtoa, aoepoda Adolfa Sadarja ravnafolja državnega vzzaJaHšča v p, njegovo vedenje takšno kakor zmerom. site. TreatV« Je Jogeetevt)« JUGOPHARMACTJA d. d. Zagreb KMMtfSoi (MM Dott m f »uuB Dr. M. Albersheim, Frankfurt a.m. - London O bi. koncesijonirana Šoferska šola GOJKO PIPENBACHER Ljubljana, Dunajska cesta 15 Pisarna in infonnaciije: Rutarjeva 9 _Zahtevajte prospekte!_ Skladišče v centru Ljubljane suho, zračno, s ca. 200 m* površine, posebno pripravno za žito, moko ali suho robo, se takoj odda. Vprašanja z navedbo načina uporabe naj se pošljejo pod »Skiladišče« na oglasni oddeJek »Jutra«. 14084 Prometni zavod za premog u ljubljana prodaja po najugodnejših cenah In samo na debelo samo na debela Hvamiam dotnafl in inozemski, n domačo ■ I CllIVSi kurjavo te Industrijske srrhe. Kovaški premog vseh vrst Koks. livarniški, plavžarski in plinski. Brikete. Prometni zavod za premog d. 8., fjubljana, M klošlieva cesta it 15/L wm (£%eto%n mfanje cevCfe in Mejne cevtje i danes vsakdo toupule, ker jei postala ta zsramka radi svoje« odlične kvalitete hi elegantne fazone ljubljenček vsega sveta. tretorn Zahtevate »TRETORN« vrhnje In snežne čevlje! Rovom! Rorostl železna sluiinska Brozovig. patent postelja z!o2» Siva, s Upecfranlm ma« raco m, zelo praktična za «sako hišo. hotele, prenočišča, nočne slu ž-be in za potujoče ose* be stane Din. 4SO,— Ras pošiljam po poštnem povzetla Lesena patent postelja zložljiva, s tapeciranim madrac om, tele praktična stane Din. 880.— Z i Z. j Trodelni t »o In o pol-meni madraci stanejo Din. 75a— Potem mam veliko za> lego puhastega perja kg po D 38. - cisto be* io gosje kg po D 130.— in čisto beli puh kgpo D 300.— in celo tapetniško in posteljsko blaga t L BROZOVIC Zagreb. Illca 82. Epos pionirski Amerike. Visoka pesem o ljubezni AtUe Lee. Knjiga dela ln ljubezni ie Zone 9rcff Železna cesta tflontan Najkrasnejša povest, ki jo dobite v tem trenutku na slovenskem knjižnem trgu. Čitajte to IUjado naše dobe. Cena: Broširana Din 35'— Vezana Din 45— Naroča se pri upravi Jutra v Ljubljani. Z 2 C a Z 2 Z 2 NaJpopoliicjo, m najcenejši auai«u množenje, poslednji uspeh nemške industrije. Mnltor Co, Beograd. Obillčev venac br. Telet. 33-01. 201 a 5. Pristopajte k Vodnikovi družbi! ▼ t/bbctsi bf^tcsS aHinniaflio wsett. —— — ---- eem. da om le na* pradrasi, frtJoM atek, sopraz, brat, stric, eospod Valentin Michier ■radiA OUZD 0. t m- «fc Vil. popoldne sa vodno sajmstS. Poigrefc bo ▼ petek, dne 15. t. m. ob 4. ari popcidoe i* spdošne botoice na pokopeiššče k Sv. Križu. 14102 V UobOani, dne li navetiiln« 1929. Globoko žalujoči ostali. Poredni Bobi Kdo se ga ne spomširja, ko Je bril scode budommSnosifci vsaki dan ▼ »Ju&nn«. Sedaj so iz®e te prigode v Iščna kntHžšci, ki bo v veselje mSa