Leto LXIX Stev. 151 a V Ljubljani, v nedeljo, 29. junij« 1941-XIX m«!«^.«.^ Prezzo — Cena L 0.70 Mm sif faJ0.349 ^ III le in.emonl. NovVmLto &' ' k*"1' »»»k «»■» «l»«"l r.z.n ponedeljka Ig doava po praznika. FilUlel , i.ii„x„. „ ,, .« , ....................3 Uredništvo In apravai Kopitarjeva 6, Ljubljana. a Novo me«to. i z k i j n c n a poomašCenka za oglaševanje italijanskega in tujega S Redazlon«, Amministrazlonci Kopitarjev« 6, Lubiana. i Concessionaria esclusiva per la pubbHcitš di provenienza italiana izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. | Telelon 4001-4005. S ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A. Milano. ----- - _ _ Borovniški most izročen prometu Prometni Minister Eksc. Host Venturi si je ogledal in izročil most prometu Vlak Prometnega Ministra je bil prvi, ki je peljal čez most proti Ljubljani Ljubljana, 28. junija. V soboto dopoldne je vsa borovniška kotlina praznovala velik in pomemben praznik. Ob navzočnosti najvišjih predstavnikov je bil izročen prometu popravljeni veličastni železniški viadukt v Borovnici. Mogočnim naporom in požrtvovalnemu, noč in dan trajajočemu delji pa je uspelo, da je bil zgrajen nad 200 m dolgi železni most, ki je vezal še stoječa dela zidanega borovniškega viadukta, prej kakor v dveh mesecih. Vse priznanje zasluži to delo, ki ga je še posebej priznal prometni minister Eksc. Host Venturi, ki je v spremstvu državnega podtajnika Eksc. J a ne II ia osebno prišel izročit most svo. jemu namenu. Visokemu gostu so se odpeljali nasproti v Postojno Eksc. .Visoki Komisar Grazioli, ar-madni poveljnik, armadni gene-raj Eksc. Ambrosio in poveljnik armadnega zbora general Ekse. Robotti s spremstvom. V spremstvu teh odličnikov se je Eksc. prometni minister pripeljal s posebnim vlakom točno ob 11.30 na borovniško postajo. Borovnica se je za to slovesnost vsa okrasila s trikolo-rami, po cestah pa se je nabralo številno občinstvo, ki je hotelo prisostvovati tem slovesnim trenutkom. Borovniška postaja je bila vsa v zastavah. Na peronu je bila postavljena častna četa italijanske vojske, prav tako pa je bila na postaji in pred postajo zbrana ljubka šolska mladina, ki je s svojimi učitelji prihitela, da po-idravi visokega gosta. Ko je Eksc. Prometni Minister s spremstvom izstopil na borovniški postaji, mu je Eksc. Visoki Komisar predstavil najprej domače predstavnike. Najprej je pozdravil visokega gosta okr. načelnik Maršič, zatem pa je izrekel dobrodošlico borovniški župan g. Kovačič. Eksc. Visoki Komisar je nato predstavil še predstavnike sosednih občin, kakor tudi načelnike ljubljanskega železniškega ravnateljstva, ki so sodelovali z ženijskimi edinicami, ki so popravljale železniško progo in borovniški viadukt. Eksc. minister je vsakemu ljubeznivo od-zdravljal, za dobrodošlice pa sc je zahvaljeval. Železniški ravnatelj inž. Kavčič se je nato v prisrčnem nagovoru zahvalil Eksc. Prometnemu Ministru, da je osebno prišel izročit prometu most, ki je tako izrednega pomena za gospodarstvo Ljubljanske province. Nato je mimo šolske mladeži, ki je vneto pozdravljala z rimskim pozdravom visokega gosta, krenil visoki gost s spremstvom skozi postajno poslopje, odkoder se je odpeljal pod mogočni viadukt. Vso pot ob cesti je množica pozdravljala visoke goste. Najlepše priznanje požrtvovalnemu delu vojakov Ob srednjem železnem stebru podporniku novega železnega mosta, ki je bil ves okrašen z zastavami, so bile v velikem četverokofniku postavljene vse ženijske edinice, ki so pomagalo graditi most. Ekse. minister je šel najprej ob obokih starega mostu in nato ob razvalinah proti sredi mosta. Poveljnik ženijskih čet je raportiral Eksc. prometnemu ministru, med tem ko so vojaki visokemu gostu izkazali čast z vojaškim pozdravom. Eksc. prometni minister si je še ogledal razvalino mostu, nato pa je vstopil pod srednji steber opornik, ki je bil okrašen s sliko Nj. Vel. Kralja in Cesarja in s sliko Duceja, ter je z betonskega postavka imel kratek in prisrčen nagovor na vojake ženijskih edinic, ki so gradile most. Eksc. minister je poudaril, da so ženijske edinice s to veličastno zgradbo, ki so jo dokončale v tako rekordnem času, (Minovno dokazale vso sposobnost in vztrajnost italijanske vojske, ki ji je prinesla že toliko slave in priznanj in ki jo bo privedla do končne zmage. Ž vzklikom Nj. Vel. Kralju in Cesarju jc zaključil svoj govor, ki so glasno vzkliknili svojemu vladarju in Duccju. Na poti do Ljubljane Od tod je krenil Eksc. prometni minister nazaj na borovniško postajo in vlak. Točno ob 12 je med prisrčnim pozdravljanjem potegnil vlak s postaje in počasi zapeljal na most skozi morje zastav, ki so krasile železno konstrukcijo mosta. Tako je prvi vlak prevozil čez novo zgrajeni borovniški most, ki bo zopet vezal Ljubljano s Trstom. Vse postaje na poti do Ljubljane so bilo okrašene s trikolorami in povsod so službujoči uradniki pozdravljali svojega najvišjega predpostavljenega — prometnega ministra s strumnim rimskim pozdravom, med tem ko je vlak počasi peljal skozi postajo. V Ljubljani Izredno prisrčen in slovesen sprejem pa je priredila prometnemu ministru Eksc. Host Ven-turiu Ljubljana. Vsa ljubljanska postaja je bila odela v morje zastav. Na peronu je bila postavljena častna četa sardinskih grenadirjev s pol-kovno zastavo in godbo. Točno ob pol 1 je pripeljal vlak na postajo. Ko se je vlak ustavil in je godba zaigrala pozdravno koračnico, nakar je visoki gost izstopil. Eksc. prometni minister je sprejel najprej raport poveljujočega častnika in nalo obšel postrojeno častno četo ter pozdravil polkovno zaslavo z rimskim pozdravom. Nato je Eksc. Visoki Komisar predstavil visokemu gostu navzoče predstavnike, tako ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rozmana, ljubljanskega žti-, pana dr. Adlesiča, bivšega bana dr. Natlačena in vse druge člane sosveta. Po prisrčnih pozdravih je odšel Eksc. prometni minister v pripravljeno čakalnico, kjer je pol ure oslal v ljubeznivem razgovoru z vsemi predstavniki, ki so prišli k sprejemu. Na trgu pred kolodvorom, čigar pro-čelje_ je bilo prav lako živahno okrašeno s tro-bojnirami, se je med tem zbrala velika množica in pričakovala visokega gosta. Eksc. prometni minister pa je po prisrčnem slovesu od navzočih predstavnikov vstopil zopet v vlak in se odpeljal. Vsa Ljubljana je današnji obisk Eksc. prometnega ministra sprejela z največjim ja- Duce na Rim, 28. junija, lp. Danes dopoldne jc Duce pregledal dve letalski šoli v nekem kraju Srednje Italije. Duce je prišel z letalom in je dal sklicati poveljnike šole, ki so mu podrobno razložili delavnost v obeh šolah. Na enem letališču je Duce proslavil spomin Maršala Itala Balba, ki je bil alpinski prostovoljec med svetovno vojno, kvadrum-vir pohoda na Rim, letalski mnister, Guverner Libije, poveljnik Oboroženih Sil v severni Afriki, ter je dvakrat z letalom preletel Atlantik. Ducejeve besede so zelo ganile poslušalce. Duceja so spremili general Priccolo, načelnik glavnega stana letalskih Sil, in general Giovine, nadzornik letalskih šol. Po pregledu so gojenci, letalci in piloti obkrožili Duceja in mu dolgo vzklikali. Delavstvo se zahvaljuje Duceju Rim, 28. junija, lp. Italijansko delavstvo je z velikim zadovoljstvom sprejelo najnovejše Ducejeve socialne odredbe. Delavski stan je takoj začutil socialni pomen teh odredb, ki spadajo v okvir Mussolinijevega naročila: »Pojdite med narod.« Delavstvo je tudi hotelo izraziti Duceju svojo zahvalo. Tisoči in tisoči delavcev so se te dni spontano podajali v prostore svojih organizacij, kjer so bile prirejene številne manifestacije in zahvalne prireditve za Duceja. Pri vseh teh prireditvah je delavstvo izrazilo svojo polno vero za zmago orožja Osi. V številnih mestih so voditelji strokovnih organizacij razložili Ducejeve odredbe, kar je še povečalo navdušenje za Duceja. Ob tej Berlin, 28 junija. Ip. »Diplomatska in politična korespondenca«, ki je glasilo nemškega zunanjega ministrstva, piše: Boj osi proti Moskvi postaja evropska križarska vojna proti boljševizmu. Vsa Evropa je tega naziranja. Prijatelji, nevtralci in tisti, ki so se še včeraj vojskovali proti osi. so tega prepričanja. Nemčija in njeni zavezniki so v .tej križarski vojni prejeli važno nalogo od vse Evrope in tega ne bodo mogle zakrili hinavske izjave Anglije in boljševiške stranke v Ameriki, ki govorijo o svobodi. Preko teh izjav je treba krenili naprej po svoji poli. Evropa je našla samo sebe in brani najvažnejše imetje, ki si ga je izoblikovala v tisočletjih svojega delovanja. Skoraj vsi evropski narodi so se odločili, da bodo sodelovali pri tej vojni za osvoboditev. Na strani Nemčije je Fašistična Italija, v vojno proti Moskvi pa so stopile Finska, Romunija, Slovaška in Madžarska. Tudi Švedska se ie postavila na stran osi in s primernimi sredstvi podpira boj Nemčije in Finske. Ves švedski narod odobrava lo podporo. Švedska mladina pa se vedno bul j zaveda, da se mora tudi ona na strani finskib vojščakov vojskovati in odhaja prostovoljno branit Evropo na finsko bojišče. Danska je že prekinila diplomatske zveze z Moskvo. Pa tudi danska mladina izraža svojo pripravljenost, da bi se odšla vojskoval na finsko bojišče in da bi se na strani osi vojskovala za Evropo. Norveški oddelki že korakajo zbrani v »Standard Nordland«. Proti boljšcvi-škemu zatiranju so se dvignili baltski narodi, ki pozdravljajo nemško vojsko, ker jih je osvobodila. Pa tudi nizozemski, vnlonski in belgijski oddelki z navdušenjem pozdravljajo vojno proti Moskvi ter izjavljajo, da je to največje Hitlerjevo delo. Vodia nizozemskih narodnih socialistov je pozval svoje pristaše, da naj se prijavijo prostovoljno za pohod proti Sovjetom. Z Va-lonei, Flamci in nizozemskimi oddelki bodo zbrani v »Standard Westland«. Bolgari ta se ie ze izrekla za evropsko solidarnost. Dasi je še zelo mlada, jc Hrvatska doščenjem, saj je visoki obisk ponovno potrdil veliko zanimanje, ki ga kažejo vsi najvišji predstavniki italijanskega imperija z.a procvit in napredek najmlajše — Ljubljanske province. Posebno hvaležnost pn čuti vse prebivalstvo Ljubljanske province do Eksc. prometnega ministra zaradi tegn. ker je po njegovih navodilih bilo storjeno vse, da se je čimprej obnovil železniški promet med Ljubljano in Trstom in ker je osebno prišel izreči zahvalo in priznanje tisočem vseh tistih, ki so s svojim vztrajnim delom pripomogli, da je bilo lo veličastno delo v tako izredno kratkem času kronano z uspehom. letalskih šol priliki so italijanski delavci Izrekli svoje navdušenje in brezpogojno sodelovanje pri križarski vojni proti boljševizmu, kajti boljševiškega raka na svetu je treba uničiti. Spominske slovesnosti za maršala Itala Balba Rim, 28. junija, lp. Vsa letalska središča in na vseh italijanskih letališčih so danes slovesno proslavili spomin maršala Itala Balba, kvadrum-virn pohoda nn Rim. Dopoldne je bila spominska slovesnost v letalskem ministrstvu, katere so se udeležili celotno vojaško osebje ministrstva ter njegovi civilni nameščenci. Navzoči so bili atlantski lelal-ci, ki so spremljali mnršala Itala Balba pri nje« govih dveh poletih med Evropo in Ameriko. Minister Eksc. Pavolini pri Kraljevi Operi pred odhodom v Ljubljano Rim, 28. junija, lp. Minister za ljudsko knl-turo sc je danes podal z guvernerjem Kima in I glavnim ravnateljem za gledališče in glasbo r Kraljevo Opero, kjer so bili zbrani umetniki, kl bodo šli v prijateljsko Hrvatsko in v novo Ljubljansko pokrajino, kamor bodo ponesli prvi pozdrav italijansko operne umetnosti. Navzoči so bili nadintendant Kraljeve Opere maestro Serafin in vsi njegovi sodelavri. Potem ko jc guverner obvestil navzoče o namenih in načinu potovanja, jo Minister Pavolini pojasnil politični jiomen tega umetnostnega veleposlaništva. Sestanek se je, končal z vdanimi izrazi hvaležnosti Duceju, ki jih jo izrekel inaestro .Serafin, ki je izrazil, da je Kraljeva Opera ponosna in hvaležna, da lahko dvakrat v istem letu ponese onstran meja ime Kima in Fašistične Italije. država izrazila, da bo njena armada počaščena, če se bo mogla pridružiti silam osi. V Španiji se prirejajo manifestacije za pohod prostovoljcev na sovjetsko bojišče. Portugalska, ki ni nikdar holela imeti diplomatskih stikov s Sovjetijo, pozdravlja to vojno proti boljševizmu. Vsa Evropa se zaveda, da ne bo miru in varnosti, dokler ne bo na vzhodu odstranjena boljševiška nevarnost. Boji v Siriji Alep, 28. juni ja, lp. V Beirutu je bilo proglašeno obsedno stanje, nato pa sn ukazali, da mora biti ponoči mesto zatemnjeno. Vsi civilni nameščenci uprave in javnih podjetij so bili militarizirani. Maronicki verski poglavarji na Libann so dali na razpolago svoje samostane, da bi jih lahko uporabili zn bolnišnico, in sicer za pripadnike vseh ver. Letalski napadi nn Beirut so doslej zahte-voli 20 mrtvih in 56 ranjenih. Po kapitulaciji Damaska so krajevne banke v Damasku ustavile vse svoje delovanje. Sodelovanje med Turčijo in Nemčijo Berlin. 28. junija, lp. Nemški politični krogi posebno podčrtava jo iziave in njihov pomen. ki jih ie podal turški veleposlanik v Nemčiji Gerede zastopnikom nemškega tiska. V svoji izjavi je poudaril, da je pogodbo med Nemčijo in Turčijo še enkrat potrdila politiko prijateljstva med Nemčijo in Turčijo. Nadalje je turški veleposlanik v svoji izjavi izrekel zelo prisrčne besede priznanja diplomatski delavnosti von Pa-pena ter je zaključil svojo izjavo, da lin pogodba rodila najlepše sadove za kar najbolj bleščečo bodočnost med dvema prijateljskima narodoma. Vojno poročilo štev. 383 Topniški in letalski boji v Sev. Afriki Glavni stan Italijanskih Vojnih Sil objavlja: Nad Malto so v letalskih bojih naša lovska letala sestrelila štiri angleška letala. Dve naši letali se nista vrnili na svoja oporišča. Severna Afrika: naše izredno delavno topništvo je uničilo sovražno motorno kolono. Naša letala so bombardirala trdnjavo Tobruk in zanetila v trdnjavi požare. Letala osi so sestrelila šest angleških letal. Sovražnik jc izvedel polet na Tripolis in Bengazi. . Vzhodna Afrika: v pokrajini Gala in SI-damo se nadaljuje hud boj. Sovražna letala so bombardirala Gondar. Naporno vojskovanje v Vzhodni Afriki Rim, 28. jun. Ip. V vzhodni Afriki se hoji nadaljujejo po določenem sistemu, kakor so je začel izvajati že ob začetku sovražnosti, pri tem pa se n porablja obsežno ozemlje Gala in Sidama. To vojskovanje dopušča uporabo naravnih ovir. Tudi tokovi rek so ugodni »» n"a n»čin voiskovania. kajti vsak dan se lahko oh njih postavijo nove •vire sa sovrainika. Tako vojskovanje pa zahteva veliko sposobnost čet in primerna prometna sredstva in cestno mrežo. Znano je, da je bilo v pokrajini Galla in Sidama zgrajenih v nekaj letih kolonizacijo nad 7000 km cest, ki so vse r zelo ugodnem stanju ob lepem vremenu, toda sedaj v dobi deževja pa je zanje potrebnih mnogo vozil. V tej dobi vojskovanja so italijanski vojaki izpostavljeni velikim težavam, ki jih pa premagujejo vedri in z veliko vero. Zastopstvo hrvatske policije pri Vojvodi Spoletskemu Rim, 28. junija, t. Njegovo Kraljevsko viso-čnnstvo Vojvoda Spolctski, drsignirani Kralj hrvatski, je blagovolil v Kvirinalu sprejeti v avdienco hrvatsko policijsko odposlanstvo, ki so ga sestavljali: dr. Evgen Kvaternik, vrhovni šel hrvatske policije. Drago Cubelif, glavni policijski sekretar. Vlado Bafevič. načelnik policijskega oddelka za tajno službo, Ivica Kirin. uradnik v informativnem oddelku. Ivan Hernčič. vrhovni policijski inšpektor ter Mirko Vatuc, uradnik pri glavnem policijskem ravnateljstvu. Evropa se zbira za boj proti svojemu največjemu sovražniku članek glasila nemškega zunanjegaministrstva o evropski vzajemnosti Teden dni ofenzive na vzhodu i Krvavi boji pri Minsku Boljševiška vlada se misli iz Moskve preseliti V Jekatarinoslav ob Dnjepru Po enem tednu velike nemške ofenzive na vzhodu poteka bojišče pribliino po črti Riga— Dvinsk—Minsk—Pinsk—Luck in zavije vzhodno od Lvova proli Karpatom, kjer rdeča vojska kakor tudi dalje ob Prutu in Donavi v glavnem drii svoje prvotne postojanke. Poročila dopisnikov nemških listov govore o zelo krvavih bojih pri Minsku in Lucku, kjer poizkušajo Nemci potisniti svoje klešče dalje na vzhod, a se rdeča armada močno upira. Tudi ob Prutu in Donavi so srditi boji. Navedena črta pa seveda ni stalna, ker se v hudili napadih in protinapadih vsak čas menja. Po informacijah italijanskega tiska se sovjetska vlada posvetuje o tem, da bi prenesla svoj sedež iz Moskve v Jekaterinoslav ob sred-dhjem Dnjejtru. Vlada se boji, da bo Moskva, kjer živi 4.5 milijona ljudi, izpostavljena hudim zračnim napadom. Nemško vojno poročilo: Nemški uspehi na vzhodu bodo danes objavljeni Berlin, 28. junija, lp. Iz vodjevega glavnega je bilo objavljeno naslednje uradno vojno poročilo: Naši veliki uspehi na vzhodnem bojišču bodo tekom jutrišnjega dneva objavljeni s posebnimi objavami. Bojna letala so na morju okoli Anglije ponoči v močno zastraženem ladijskem sprevodu potopila 6 natovorjenih trgovskih ladij s skupno 21.500 tonami. Še ena trgovska ladja je bila močno poškodovana. Bojna letala so uspešno bombardirala pristaniške naprave in letališča v jugovzhodni in v vzhodni Angliji. V Severni Afriki so nemški lovci sestrelili 4 angleška lovska in 2 bojni letali, izgubili pa smo samo eno letalo. Pri včerajšnjih poskusih prileteti čez Rokav-ski preliv nad zasedeno ozemlje je sovražnik zopet doživel občutne poraze. Sestreljenih je bilo 19 angleških letal, 14 so jih sestrelili lovci, itiri letala pa protiletalsko topništvo, eno letalo pa je sestrelil strojniški oddelek. Pri teh bojih smo izgubili samo eno letalo. Ponoči je sovražnik s slabimi silami vrgel nekaj rušilnih in zažigalnih bomb v severnem nemškem obmorskem ozemlju. Civilno prebivalstvo je imelo majhne izgube. Na (tanovenjfkik predelih, med temi v Hamburgu in Bremenu je nastala škoda na stanovanjskih poslopjih. Tudi ta nočni napad se je končal s hudimi angleškimi izgubami. Nočni lovci in protiletalsko topništvo je sestrelilo 12 letal, mornariško topništvo pa 5. Ena skupina nočnih lovcev je ponoči dosegla svojo stoto nočno zmago. Nadporočnik Eckhardt je ponoči v pol ure sestrelil 4 sovražna letala. Helsinki. 28. junija, lp. Uradno poročilo finske vlade kar najbolj odločno zanika trditev agencije Tass. češ da so sovjetske vojne sile svoje nnpude na Finsko omejevale do včeraj na zbiranje nemških čet na Finskem. Uradno poročilo poudarja med drugim, du je bilo uradno ugotovljeno, da so sovjetski) letala med 22. in 25. junijem napadla ludi finske parnike blizu Aulandskih otokov. Prav tako sp. sovjetske sile prekoračile finsko mejo pri Imanli, sovjetski topovi pa so streljali tudi pri Punamn I i, sovjetska lelala. pa so izvajala napade nad vsem finskim ozemljem. Berlin, 28. junija, t.. Nemški poročevalski urad javlja: Finska lovska letala so včeraj dosegla svoj prvi uspeh. Med sovjetskim letalskim napadom na I'insko so namreč finska lovska letala sestrelila dva sovražna bombnika, tretje sovražno letalo pa je sestrelila protiletalska obramba. Helsinki, 28. junija, t. Doslej med napadi sovjetskih letal ni bilo nobenih žrtev med prebivalci na Finskem. V Turku so sedaj izdelali pregled izgub, ki so nastale, ko je 100 sovjetskih letal v zaporednih valovih dvanajst ur liombardiralo to mesto. Bilo je 18 smrtnih primerov med civilisti, 40 ljudi je bilo ranjenih in razdejanih je bilo 118 delavskih hiš ter zgodovinski grad iz petnajstega stoletja. Iz Kovnega so je izvedelo, da so Sovjeti pri begu odvlekli 350 katoliških redovnikov. Njihova nadaljnia usoda ni znana. Berlin, 28 junija, lp. DNB poroča, da ie skupino nemških strinoglavcev, ki je napadla sovjetska letališča in razpršila zbiranje sovjetskih čet, pri povrntku napadel oddelek sovjetskih lovskih letal. Razvil se je kraiek letalski boj, in so nemška lelala v nekaj minutah sestrelila 28 sovjetskih letal, na nemški ! strani pa ni bilo nobene izguba Uspešni boji s sovjetsko konjenico Berlin, 28. junija, lp. DNB je objavil med drugim tudi poročilo o boju med nemškimi vojnimi silami in sovjetsko konjenico. Boj na litvanskem ozemlju med nemškimi silami in sovjetsko konjenico je bil zlasti hud in težak. Ko je nemški oddelek prišel na litav-sko ozemlje, ga je bliskovito napadel močan oddelek sovjetske konjenice. Nemško kolono, v kateri so bili oddelki pehote, pionirjev in topništva, je bil na desnem krilu napaden z vso silo od sovjetske konjenice. Boji so bili silno dramatični, toda nemška vojna organizacija je zopet pokazala vso svojo vrednost in vsi oddelki so naenkrat zvalili železen obroč proti sovjetski konjenici in bojišče so začeli pokrivati kupi mrtvih konjenikov. Zmaga na nemški strani je bila popolna in sovražna konjenica se je morala v neredu razbežati. Dne 26. junija so nemške kolone prodrle daleč v globino in so sovražniku prizadejale liude izgube. Mnogo sovražnih tankov je bilo uničenih, mnogo pa zaplenjenih v najboljšem-stanju. V nekem kraju je samo en nemški protitankovski top uničil 15 sovjetskih tankov. V nekem drugem kraju so bavarski alpski lovci naleteli na sovražno oklepno divizijo. Po silno hudih bojib so razbili boijševiško edinico in zaplenili mnogo topov ter uničili nad 100 sovražnih tankov. Z druge strani pa zopet prihaja po- Italijanščina brez učitelja so DEVETNAJSKA LEKCIJA. Seznanili se bomo s kazalnimi zaimki in se sprehodili po mestu. Prišli smo do zaimkov. Nocojšnji pomenek bodi posvečen kazalnim zaimkom. Takoj spočetka naj povem, da nam je ločiti pri kazalnih, vprašalnih in nedoločnih zaimkih med pridevniško in med samostalniško rabljenimi zaimki. Prvi 6e uporabljajo kot pravi pridevniki (in se zato po italijansko tudi imenujejo a g g e 11 i v i), to je le v zvezi s samostalnikom, drugi pa se uporabljajo samostojno, resnično kot z a - imki (in se zato tako tudi po italijansko imenujejo: p r o -nomi). Pridevniški kazalni zaimki Pridevniški kazalni zaimki so trije: questo — po slovensko: ta (blizu osebe, ki govori)-, codesto — po slovensko: tisti (blizu osebe, s katero govorimo); quello — po slovensko: 6ni (oddaljen od obeh). Ta ločitev po oddaljenosti je v italijanščini zelo natančna in se je moramo navaditi. K sreči imamo slovenske kanalne zaimke, ki dosti točno zadevajo vse tri odtenke. Pazimo nanje! — V vsakdanji rabi »codčsto« eicer izginja in ga dobimo le v čisti toskanščini. Navedeni trije pridevniški kazalni zaimki imajo seveda ženske in množinske oblike kakor vsak pravi pridevnik na -o: Edn.: qučsto — questa; codčsto — codesta. mn.: qučsti — qučste. codesti — codčste. Nekoliko več pozornosti zahteva »qučllo«. Ravn4 se namreč po istih pravilih kakor določni spolnik ali pa pridevnik »bello«. Torej: Ednina: quello — v listih primerih, kjer bi stal spolnik »lo«; quell' — v tistih primerih, kjer bi stal aposto- firani spolnik 1' quel — nik »il«. v tistih primerih, kjer bi stal spol- Množina: quegli — v tistih primerih, kjer bi stal spolnik »gli«; quegl' — v tistih primerih, kjer bi stal spolnik »gl'«; quei — v tistih primerih, kjer bi stal spolnik »i«. Za ženske oblike ni posebnosti: ednina — quella, množina — quelle. Postavite zdaj primerne pridevniške kazalne zaimke k naslednjim samostalnikom: Ta ...: amico — cžsa — uomo — unghia — fi6re — mšno — 6ra. Tista, -a ...: l«tto — ciltA — lav6ro — finžstra — udmo — pčrta — fitivdle — orologio — ahiti.i. Oni, -a ...: spčcchio — scolaro — u6mo — fanciulla — contadino — occhio — albero. Postavite te samostalnike z zaimki vred tudi v množino! Samostalniki kazalni zaimki. Nastopajo primeri, ko je treba rabiti kazalni zaimek sam, brez samostalnika, to je kot pravi z a - imek. Na primer: Tale knjiga je lepša kakor o n a 1 e. V primerih kakor je »onale« rabi Italijan vedno le samostalniške kazalne zaimke, nikoli ne pridevniških. Samostalniški zaimki za osebe in stvari so: Ednina za moški spol: qu£sto codčsto qučllo za ženski spol: qučsta codčsta qučlla Množina za moški spol: qužsti codčsti q u i 11 i za ženski spol: qučste codeste qužlle Odtenki v pomenu so isti kakor pri pridevniških kazalnih zaimkih. Opozarjamo na razprto tiskano obliko q u e 1 -fi, ki je lastna samo samostalniškemu kazalnemu zaimku, medtem ko so ostale oblike enake pridevniškim. Da Vam bo raba teh zaimkov razumljiva, Vam podajam nekaj primerov: Qučsto libro mi piace piu di codčsto (= ta knjiga, t. j. knjiga, ki je tu pred menoj, mi ugaja bolj kakor tista, t. j. knjiga, ki jo imaš t i !). Quel libro e piu istruttivo di qučsto (= ona knjiga, t. j. knjiga, daleč od naju obeh, je bolj poučna kakor tale, t. j. knjiga pred menoj!). I giornali e le riviste sono molto interessanti; ma qučste sono piu importanti di qučlli (= dnevniki in revije so zelo zanimive; toda le-te so bolj važne kakor le-onil), Poleg teh, pridevniškim sorodnih samostalni-ških oblik kazalnih zaimkov, ki se rabijo za osebe in stvari, imamo še eno skupino samostalni-ških kazalnih zaimkov, ki se rabijo samo za osebe. Z njimi se bomo seznanili jutri. Ključ k vajam v 49. nadaljevanju. April je četrti mesec leta. Milimeter je tisoči del metra. Torek je drugi dan tedna. Minula je šestdeseti del ure. V cerkvi se opravlja devetdnevnica. Našli so (dobesedno: našlo se je) petdesetletnega moškega mrtvega na cesti. V avtobusu je bilo kakih dvajset potnikov. Tre i il quarto di dodici. Mio fratello frequen-ta la sčsta (classe) ginnasi&le. Dicembre i il do-dicesimo mise dell'anno. Ascolterčmo qučsta sčra (tudi: stasčra) il concerto del Quartčto Artistico. Un'esposizi6n« che si fa ogni qualtro finni si dice la Quadriennale. Ho fitto un abbonamčnto tri-mestrale. • • • Popravite! V vaji v 49. nadaljevanju (drugi stolpec, 21. vrsta od spodaj navzgor!) je treba popraviti lapsus: namesto »il sec6ndo« — prav: »il mimito*, kar ste najbrž že sami popravili! ročilo, da jc bila sovjetska divizija, ki je bila pomnožena s tankovskim polkom, popolnoma uničena v silovitih bojih. Sovražne izgube v težkih tankih, topovih in motornih vozilih so izredno velike. Berlin, 28. junija, lp. Kakor objavlja DNB, so napadi nemškega orožja dne 26. junija veljali vojaškim ciljem v obrambnem območju sovjetske fronte. Mnogo sovjetskih letališč jc l»ii>" napadenih in večino teh napadov so nemška letala izvedla v silno nizkih poletih in je zato razdejanje na sovjetskih letališčih ogromno. Na številnih mestih so nemška letala s svojimi bombami uničila železniško progo in važna prometna križišča. Lahko se reče, da .so sovjetske železnice v smeri proti srednj iEvropi razdejane in uničene. Toda nemško letalstvo razbija in uničuje še druge sovjetske prometne zve/.e ter ceste, ki so vse v okviru aosega nemškega letalstva. Nemška letala so dne 26. junija bombardirala sovjetska letališča, ki leže v bližini romunskega ozemlja. Oddelek nemškega letalstva je pri tem napadu uničil 21 letal na tleh in je razpršil avtomobilsko kolono. Velik plen nemške vojske Berlin, 28. junija, lp. DNB je izvedel, da so zmagovite nemške sile na vzhodu že ob prvih dneh razvoja vojnih operacij ujele mnogo sovjetskih vojakov. Tudi vojni plen je že zelo velik. DNB tudi poroča, da so dne 26. junija nemške letalske sile napadle in s svojimi bombami v polno zadevale veliko boijševiško letališče. Kmalu nato so nemške sile obkolile to letališče in zaplenile na njem mnogo letal, ki so bila še nedotaknjena in so bila v izredno dobrem stanju. Nemške čete, ki prodirajo v notranjost Sovjeti je, obmejno prebivalstvo navdu-ščno pozdravlja in jim neprestano nudi dokaze svojega prijateljstva. Na fronti od Ledenega morja do Črnega morja pripadniki narodnih manjšin v Sovjeti ji polagajo orožje in se ne marajo vojskovati proti nemški vojni sili. To ie storila dne 25. junija neka litavska baterija, kmalu nato pa se je iz istih razlogov vdalo 200 ukrajinskih kozakov. » _ Madžarsko vojno poročilo Budimpešta, 28. junija, lp. Šef madžarskega generalnega štaba je objavil v petek 27. junija ponoči prvo madžarsko vojno potočilo, ki ima naslednje besedilo: V povračilo za včerajšnji sovjetski napad na madžarske kraje je madžarsko letalstvo danes zjutraj uspešno napadlo važne vojaške cilje na sovjetskem ozemlju. Vsa madžarska letala so se srečno vrnila v svoja oporišča, potem ko so povzročila požare in mnogo škode na sovražnem ozemlju. Madžarski generalni štab tudi poroča, da so ponekod na meji, kakor pri Voloczu in Toro-nya sovjetske čete začele streljati na Madžare. Madžarska vojska je krepko odgovorila in prisilila sovražnika k molku. Sovjetska letala so tudi danes nekajkrat letela nad Madžarsko, vendar pa niso mogla zmetati svojih bomb, ker jih je razkropilo protiletalsko topništvo. Budimpešta, 28. junija, t. Včeraj zjutraj so priletela tri sovjetska letala nad Talaborfalbo v južnih Karpatih in so vrgla precej bomb, ki so padle na ulico, ne da bi bilo kaj človeških žrtev ali gmotne škode. Romunsko vojno poročilo Bukarešta, 28.. junija, t. Poročilo velikega generalnega štaba iz nemško-romunske fronte v MoJdaviji med drugim poroča, da se nadaljujejo boji proti rdečim silam v goratem bukovinskem ozemlju do morja. Nemško romunske čete so povsod dosegle stavljene cilje. Vsi nasprotni poskusi, da bi s protinapadi predrli na romunsko ozemlje, so bili zlomljeni. Operacije se v donavski delti nadaljujejo. Nemško romunsko letalstvo še nadalje nesporno gospoduje nad. nasprotnim letalstvom. Sovjetsko letalstvo je bombardiralo nekaj krajev in napadalo civilno prebivalstvo brez posebnih učinkov. 26. junija so tri sovjetska letala vrgla nekaj bomb na Bukarešto, ne da bi povzročila posebno škodo. Dvoje letal je bilo zbitih od lovcev. Zadnje dni je bilo uničenih v zračnih bojih in na zemlji približno 130 sovjetskih letal. Romuni so izgubili tri. letala. 26. junija sta dve sovjetski torpedovki pripluli pred Konstanco; ena torpedovka .je bila potopljena in druga verjetno poškodovana. Sovražnik je na nekaterih mestih spuščal padalce, ki pa so bili večinoma polovljeni. Štefani. Sovjetska ladja se je potopila Bukarešta, 28. junija, t. Predvčerajšnjim zjutraj je skušala sovjetska ladja »Moskva«, ki ima 2805 ton, prodreti v romunske obrežne vode, pa je zadela pred pristaniščem na mino ter se je potopila. Romunski prostovoljci Bukarešta, 28. junija, lp. 2000 Romunov iz bivšega jugoslovanskega Banata je poslalo predsedniku romunske vlade in romunskemu državnemu voditelju generalu Antonescu prošnjo, da bi se smeli kot prostovoljci vojskovati v romunskih vrstah proti boljševikom. # Poslušanje sovražnih radijskih postaj v Romuniji prepovedano Bukarešta, 28. junija, lp. Ukaz, ki je bil objavljen danes zjutraj, prepoveduje romunskim državljanom poslušanje sovražnih, to je angleških in ruskih radijskih postaj. Kdor bo prekršil ta zakon, bo prišel pred vojaško sodišče. Molotov je sprejel Crippsa Newyork, 28. junija, t. »II Piccolo« piše: Iz Moskve so prispela poročila, da se je vrnil v Moskvo angleški veleposlanik Stafford Cripps. spremljala ga je vojaška komisija štirih oseb pod vodstvom generala Mac Farlanda. Veleposlanika in angleško vojaško odposlanstvo je takoj sprejel komisar za zunanje zadeve Molotov. Poročila, ki prihajajo iz moskovskih virov, pravijo, da so se sovjetski oddelki, ki so bili razpostavljeni okoli Vilne in Baranovlčev, že predvčerajšnjim zvečer umaknili na nove postojanke. Zadnja upravna razdelitev Poljske Nemški listi poročajo, da je malo pred sedanjo vojsko preti Sovjetcm bila Poljska na novo raz- deljena. In sicer je Nemčija dodelila svojemu državnemu ozemlju 1)3.000 km" z 10 milijoni prebivalcev. Generalnemu gouvernementu poljskemu pa je ostalo 85.000 km" z 11 milijoni ljudi. Ozemlje, ki ga je Nemčija vključila v nemško državo, je sledeče razdelila: K Vzhodni Prusiji okrožje Ciehanov e 16.000 km' in 1 milijonom ljudi; Vislavskemu okrožju (Weichselgau) vso Pomorjansko s 23.000 km' in 2 milijonoma ljudi; okrožju Warte vso Poznanjsko s 44.000.kn)* s 4.5 milijona prebivalci: feleziji je dodeljena Poljska Šlezija z 11.000 km' in 2.6 milijona ljudi. Sovjetija pa "je od svojega deleža, ki ga je pri delitvi Poljske leta 1939. dobila, dodelila Litvi, ki je postala Sovjetska republika, meeto in okraj Vil-no. Beloruski sovjetski republiki je dodelila 100.000 kvadr. kilometrov s 4 milijoni prebivalcev. Ukrajinski sovjetski republiki pa ves južni del z 91.000ton' in nad 8 milijoni prebivalcev. Angleški protest v Stockholmu Stockliolm, 28. junija, lp Angleški poslanik v Stockholmu je vložil pri švedski vladi uradni protest zaradi tega, ker je bil nemškim četam dovoljen prehod iz Norveške na Finsko skozi švedsko ozemlje. Angleški poslanik je izjavil, da smatra angleška vlada ta primer za izredno težak. Napad na Gneissenau Newyork, 28. junija, lp. List »New York VVorld Telegrammc objavlja vest agencije United Press, ki pa, zelo značilno, ni označena, odkod prihaja. Po tej vesti naj bi bila britanska letala zadela nemško vojno ladjo »Gneise-nau«, ki je zasidrana v francoski luki Brest v Rokavskem prelivu. Vest ve nadalje povedati, da so bombe pogodile municijska skladišča na nemški bojni ladji ter da je bilo pri tej priliki 128 mornarjev ubitih. Z nemške strani te vesti ne potrjujejo. Potopljena angleška ladja Rim, 28. junija, t. Angleška admiralifeta poroča, da je bila potopljena angleška stražna ladja »Glimsby«. Petainova poslanica Inenijii Ankara, 28. junija, lp. Novi francoski' veleposlanik v Ankari je prišel v turško prestolnico in je predsedniku turške republike Ineniju prinesel posebno poslanico maršala Petaina. Predsednik turške republike je francoskega veleposlanika takoj sprejel. Gospodarstvo Sladkor za industrijsko uporabo. Tiskovni urad Visokega Komisariata sporoča: Sladkorna industrija, industrija likerjev, slaščičarne z lastno proizvodnjo itd., se vabijo, da predlože svoji občini do 10. julija 1941 vlogo o tem, koliko sladkorja potrebujejo mesečno. Navesti pa morajo tudi, kako ga bodo porabili, dalje zmogljivost svoje proizvodnje in morebitne svoje zaloge do 30. junija. , ..Zamena..ngipških, bankovcev in Kreditkassen-scheinov za lire. Nemški konzulat 'nam sporoča, da[ je do 10, julija pooblaščen od lastnikov trgovin kupovati nažaj bamcovceV Reichsbanke in Reichs-krediitkas6enscheine, ki so bili do 26. junija sprejeti od pripadnikov nemške vojske, pod gotovimi pogoji. Tečaj znaša: 1 marka je 7.63 lire. Odkup pa se lahko izvrši le tedaj, če se dokaže izvor denarja. Podrobna pojasnila daje nemški kozulat v Ljubljani, Erjavčeva cesta 21. Plemenski sejem bikov v Velikih Laščah. Dne 2. julija bo v Velikih Laščah plemenski sejem bikov. Na sejem smejo prignati samo člani živinorejskih organizacij odbrane rodovniške bike, ki so jih vzredili v ta namen. Vabijo se zastopniki onih občin, kjer bikov najbolj primanjkuje, da se tega sejma udeleže. Visoki Komisariat je odobril občinam tukajšnje pokrajine v ta namen 20 subvencij v višini ene tretjine nabavne cene. — Intere6entje naj se v ta namen javijo pri svojem pristojnem kmetijskem referentu, kjer dobijo potrebna navodila in pojasnila. Nadomestek za kakao. Iz Berlina poročajo, da je nekemu nemškemu podjetju v VVernigerode (Harz) uspelo iznajti način izdelovanja nadomestka za kakao. Ta nadomestek se izdeluje iz želoda. Najprej je treba ta želod posušiti, kajti ta želod ima okus svežega kruha. Na zraku in pod vplivom sončnih žarkov se začne v želodu delati sladkor. Nato s stroji izločajo taninsko kislino, nato pa se preostali želod zmeša z drugimi proizvodi in se dobi prah, po barvi enak lsakaovem prahu. Pijača, izdelana iz tega prahu, ima aromo in okus, zelo podoben kakau. V mnogih tovarnah se ta prah že porablja za izdelovanje sladkorja, raznega suhega peciva in pudingov prašek. Spremembe v trgovinskem registru. Pri tvrd-ki Elite, konfekcija in manufaktura en gros in en detail Fran in Pavel Perles v Ljubljani, je pro-kurist Vukovič Milan postal diužabrik tvrdke. — Pri Prvi slovenski zidarski družbi z o. z. v Ljubljani sta bila izbrisana poslovodji Šifrar Anton in Vehovec Valentin, vpisani pa Peklenk Jože, Kos Jernej in Japelj Jože. — Dr. Th. et G. B6hme, kemična tvornica, Podgrad, je prenesla svoj sedež v Ljubljano, Medvedova ulica 14. Elektrifikacija železnico Rcka-Zagreb-Budim-pešta. Italijanski listi poročajo, da so se začela dela za elektrifikacijo zelezniške proge Reka-Za-greb-Budimpešta. Tozadevni načelni sklepi so bili storjeni že ob obisku grofa Volpia v Zagrebu, v kratkem pa se sestano italijansko-hrvatska komisija, ki bo podrobno proučila to vprašanje. Nemški državni davčni dohodki. V računskem letu 1940, ki se je začelo dne 1. aprila 1940 in je (rajalo do 31. marca 1941, so znašali državni dohodki v Nemčiji (od davkov, carin in drugih dajatev) 27.221.4 milij. mark) v primeri s 23.575.1 milij. mark v prejšnjem računskem letu. Na posestne in prometne davke, vključno vojne doklade odpade 21.834 (18.235.5) na carine in trošarine 5.387.4 (5.339.6) milij. mark. Treba prijaviti tudi letno proizvodnjo mleka. Dodatno k odredbi o štetju živino dne 30. junija poročajo italijanski listi, da je potrebno prijaviti tudi število krav-mlekaric ter letno proizvodnjo mleka, ki jo dajejo krave-mlekarice. Dobava kave za Hrvatsko državo. Iz Zagreba poročajo, da je neka zagrebška zadružna ustanova naročila v Španiji 40 vagonov kave. Ta kava je že v Barceloni in je treba urediti neke devizne formalnosti. Življenski stroški v Zagrebu. Po podatkih Ekonomskega zavoda Neodvisne države Hrvatske v Zagrebu so znašali življenjski stroški, če vzamemo za osnjvc avgust lela 1939, s koncem aprila 168.62, s ko '.lcen* maja pa 171.86, dočim so s koncem mar* c* i94i ztiusaii samo 165.59. Novomašniki ljubljanske škofije aiiVTb "liSTt 1|?.?W-Sk0fir-dr; 9re?orii praznik sv. Petra in Pavla. 29. ju- nml,.,^!1 v ljubljanski stolnici podelil red mašniškega posvečenja 13 dijakonom Med Sfi kolar ? frg,nuTS VCeV 'Jubljanske škofije ki jih viSimo na sliki. Od leve prof".: 5M e?nik —'Karel WolhnnwV<1™ aso.>mel v ljubljanski stolnici 30. junija. - Danilo Perkan, lilž semenišl!- I«- * i 7~ nova v uršulinski cerkvi 6. julija. - Dr. Janez Kra- serju 6 julija' — Anton Iskra ? L Ve°' 5' le,n-ik "Ta na *°]™tni P" Ster e 5 letnik „1 1 • ~ nova maša. v ljubljanski stolnici 6. julija. - Anton 5> letnlk ~ ""va masa v Vidu nad Cerknico 13. julija. - Roman Malavašič, 5. letnik — nova masa v st. Joštu nad Vrhniko 6. julija. Ureditev povpraševanja in ponudbe dela Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je zaradi enotne ureditve v povpraševanju in ponudbi dela za različne vrste dela izdal naredbo ki v glavnem določa: Cl. 1. Ureditev povpraševanja in ponudbe dela ima namen ugotoviti, koliko delavcev je na vsem ozemlju pokrajine na razpolago in skrbeti za njih namestitev, predvsem v kraju njih bivanja. Te posle opravlja Pokrajinski namestitveni urad pri Borzi dela v Ljubljani. V vsaki občini se ustanovi oddelek tega urada, ki ga vodi zaupnik Borze dela, kateremu je poverjena skrb za nameščanje delavcev iz območja občine. Za nameščanje delojemalcev, ki bi želeli biti zaposleni zunaj pokrajine ali ki prihajajo iz kakega kraja zunaj pokrajine, skrbi Preseljevalni in kolonizacijski komisariat, ki mu mora v ta namen namestitveni urad biti na pomoč. Cl. 2. določa, da se morajo brezposelni v enem mesecu po uveljavljenju naredbe prijaviti name. stitvenemu uradu svoje občine. Prijaviti se morajo tudi vajenci. Cl. 3. določa, kako se sestavljajo seznami brezposelnih. Dolžnost delodajalcev Cl. 4. Delodajalci, vštevši zadruge, pa bodi delovanje kakršne koli vrste, ne smejo sprejemati delavcev, ki bi ne bili vpisani v seznamih, ki jih vodi namestitveni urad, in brez posredovanja teh uradov. Delodajalci pa smejo sprejemati delavce neposredno vselej, kadar jih je treba sprejeti, da bi se preprečila škoda osebam ali surovinam ali napravam ali da bi se zagotovilo nadaljevanje dela. Tak sprejem pa se mora javiti namestitvenemu uradu v treh dneh in pri tem navesti vzrok za neposredni sprejem. V vseh drugih primerih se mora opirati namestitev delavca na pismeno obvestilo, ki ga prejme delodajalec od namestitvenega urada. Cl. 5. Ce bi namestitveni urad ne mogel ustreči povpraševanju delodajalcev po delavcih, se pošljejo njih zaprosbe Preseljevalnemu in kolonizacij-skemu komisariatu v Ljubljani. Člen 6. Posredništvo, tudi brezplačno, je prepovedano. Glavna uprava za posredovanje dela se imenuje poslej Pokrajinsko ravnateljstvo dela. Člen 7. Delodajalci morajo prijaviti namestitvenemu uradu (oddelku), na čigar območju poslujejo, v petih dneh ime in strokovno usposob- I ljenost delavcev, ki so jih iz katerega koli vzroka odpustili ali če so iz katerega koli drugega razloga nehali delati. Prijava iz prednjega odstavka ni obvezna, če gre za ustavitev dela, ki ne bi trajala več ko pet. najst dni. Prijave o ustavitvi dela morajo napraviti delodajalci ustno ali s priporočenim pismom. Za ustne prijave izda namestitveni urad prejemno potrdilo. Člen 8. — Pri Visokem Komisariatu za Ljubljansko pokrajino se ustanavlja Pokrajinski namestitveni odbor. Ta odbor je pristojen izdajati navodila organizacijske, strokovne in upravne vrste, da bi se zavarovala enotnost pri nameščanju, in da se potrebe le-tega spravijo v sklad s potrebami delodajalcev iu delavcev raznih delovnih strok. Odboru predseduje odposlanec Visokega komisarja, sestavljen pa je odbor iz: a) enega predstavnika Preseljevalnega in ko-lonizacijskega komisariata; b) enega predstavnika Inšpekcije dela, c) upravnika Borze dela; č) štirih predstavnikov delodajalcev, in štirih predstavnikov delavcev, ki jih imenuje Visoki komisar po predlogih njihovih strokov, organizacij. Predlogi glede imenovanja iz točke č) tega člena morajo obsegati po tri zastopnike vsake izmed naslednjih proizvajalnih strok: kmetijstvo, obrt in industrija, trgovina, denarništvo, zavarovalništvo. Člen 9. določa, kdaj se črta brezposelni iz seznama brezposelnih Kazenska določila Kdor koli bi posredoval v nasprotju z določbami te naredbe, se kaznuje denarno do 5000 lir. Delodajalci, Tii bi sprejemali delavce brez posredovanja namestitvenega urada ali ki bi ne podali prijave iz drugega odstavka čl. 4. namestitvenemu uradu v tamkaj določenem roku, se kaznujejo denarno od 50 do 300 lir za vsakega ne-predpisno sprejetega ali neprijavljenega delavca, toda ne z več ko 5000 lirami. Delodajalci, ki ne bi prijavili v roku iz člena 7. konec delovnega razmerja, se kaznujejo denarno od 50 do 300 lir za vsakega delavca, toda ne z več ko 2000 lirami. Delavec, ki bi razen v primeru lz čl. 4.-2. sprejel delo brez posredovanja namestitvenega urada, se kaznuje denarno od 20 do 100 lir. Člen 11. — Nadzorstvo o spolnjevanju predpisov te naredbe je poverjeno Inšpekciji dela. Člen 12. — Naredba stopi v veljavo 1. julija. Zamenjajte dinarje v lire! Kot je našim čitateljem znano, je bil prvotni rok za zamenjavo dinarjev v lire podaljšan do 30. junija. Obenem je bilo sporočeno, da bodo uradi, ki opravljajo zamenjavo, delali tudi vso nedeljo, dne 29. junija. Nujno pozivamo vse lastnike dinarskih bankovcev in kovancev, da izkoristijo zadnja dva dneva, ki sta še preostala za zamenjavo. Kajti vedeti je treba, da po izvršeni zamenjavi dinar ne bo več zakonito plačilno sredstvo, temveč bo to na področju Ljubljanske pokrajine samo lira. V lirah se bo plačevalo, v lire se bodo spremenili vsi dolgovi in terjatve, doslej izraženi v dinarjih. Tudi v ostalih predelih bivše Jugoslavije jugoslovanski dinar ni več zakonito plačilno sredstvo in zato tudi tam zanj ni več porabe. Nov vozni red na progi Ljubljana-Postojna in Ljubljana-Vrhnika Počenši t nedeljo, dne 29. junija t. 1. se obnovi na progi Ljubljana—Postojna neprekinjen vlakovni promet. V zvezi s tem se uveljavi o polnoči med soboto in nedeljo dne 28.129. junija t. I. nov vozni red na progi Ljubljana—Po«tojna in Ljubljana—Vrhnika trg. ter vozijo od lega č-»sa dalje na teh progah dnevno redno sledeči vlaki: na progi Ljubljana—Postojna brzi vlak 601 odhod i«. Trieste C. ob 9.00 odhod iz Postojne ob 10.50 prihod V Ljubljano ob 12.05 N M 603 i« H n 14.55 11 11 M II 16.50 H #1 II n 18.05 It N 602 M ♦» Ljubljane „ 5.20 prihod v Postojno M 6.50 11 II Trieste C. ii 8.45 M n 604 1» n n ii 17.45 fl H ti II 19.14 It II n ii 21.05 pot. tt 611 f« ii Postojne •i 5.07 „ „ Ljubljano „ 6.45 n ■ II ii M #» i* 613 II ii Trieste C. „ 5.05 odhod iz Postojne II 7.02 it II Ljubljano II 8.40 #» M 615 W II n ii 10.35 •I »I H II 12.53 i. «1 „ H 14.30 «f •1 617 M ii „ it 17.15 t, 11 M II 19.07 M II •i II 20.45 II M 610 N ii Ljubljane ii 6.20 prihod v Postojno II 8.11 II II Trieste C. II 10.20 ♦I »1 612 It •i ii ti 12.15 1* M ti II 14.06 II II II II 16.45 «f II 614 „ ii n ♦i 14 45 tt tt tt II 16.36 II II II II 19.05 • tt 616 V i* •i H 19.10 11 11 11 II 21.00 II • II If na progi LJubljana—Vrhnika trg vlak 8031 odhod iz Vrhnike trga ob 6.20 prihod v Ljubljano ob 8033 8035 8037 8032 8034 8036 8038 Ljubljane 9.10 12.25 16.50 7,45 11.30 13.55 18.30 Vrhniko trg 6.56 9.45 13.00 17.24 8.20 12.05 14.30 19.05 •i uveljavljanjem tega voznega red« odnadeio istočasno avtobusne zveze med postajama Vrhn -ka trg—L"oga*t«c,"'k'ater«* so do sedaj obstojale, kakor tudi prevoz komadne robe s tovornimi avto-aiobili od Logatca do Ljubljane tn obratno. Eksc. Visoki Komisar omogoča delavcem in razumnikom obisk ponedeljskega koncerta Po zanimanju Kkse. Visokega Komisarja bo Glasbena Matica omogočila tudi razumnikom, ki so brei sredstev, dijakom ter delavcem, da se udeleže velikega koncerta Tria Italiana 30. junija ob 21. Delavcem je na racpolaRfl danih 50 sedežev po miiani eeni 2.— liri ter 30 zastonjskih mest, ki jih ho razdelila Delavska zbornica. Razen te-ffa je 60 lastonjskih sedežev za dijake in 30 za druge razumnike, ki jih lahko vzamejo pri socialnem odseku Rdečega križa. Podtajnik za promet Ekscel. Marinelli pokuša hrano v delavski kuhinji Delavskega doma Literarni večer mladih Ljubljana, 28. junija. V spomin ta mesec umrlega mladega pesnika Jožeta Šelige so mladi literati Emil Frelih, Rudolf Kresal, Zdravko Ocvirk, Ivan A. Hibit in Damjan Vahen priredili v Frančiškanski dvorani Literarni večer mladih, na katerem so recitirali svoja in njegova dela. Za uvodno besedo je član Narodnega gledališča Stane Sever recitiral osmrtnico pesniku Jožetu Šeligi, kakor jo je v pesniški besedi in v občutju tragične smrti mladega pesnika v dneh svetnega trušča napisal urednik Božidar Borko. Ta uvod, ki ni toliko vrednotenje pesnika kakor pesem na smrt mladega človeka-pesnika, je bil najtoplejša stvar v pro7,i na tem večeru ter je tudi v Severjevi mehki besedi in čustvu našla odličnega interpreta. Ostali spored je vseboval dva dela, v katerem so nastopili isti avtorji tako, da so razen Kresala, ki je imel najdaljšo stvar, vsi nastopili po dvakrat. Pri tem omenjamo takoj, da je bil drugi del odločno boljši kaikor prvi, pri katerem se noben avtor ni dvignil nad navadno začetniško povprečnost ter je bil še najboljši Zdravko Ocvirk s pesmimi Ne joči, draga in Na vseh cestah. Šeligove pesmi, ki jih je recitiral z velikim umevanjem Sever, niso pokazale velikega pesnika, temveč socialno čutečega človeka, ki je šele iskal svojo podobo. Freli-hova črtica je bila sicer cankari jansko oglašena, pa preveč feljtonska. Ribičeva Pristanišče je socialna podoba primorsko bede, podana s starimi rekviziti in sentimentalno čustvenostjo, ki priča bolj o avtorjevi mladosti kakor pa epičnem talentu. Vahenove pesmi pa so retorični apostrofi govornika s časnikarskim besednim zakladom, sicer aktualno vsebino, pa brez pesniške moči. Saj niti zanimiv motiv češke legionarske tragike ni prijel. Drugi del je začel Kresal Rudolf z odlomkom iz dela »Nikodemova žena«, pod naslovom »... ker nimam zob, sinko«. Namesto avtorja je delo bral naravno, brez patosa, kakor smo ga va jeni pri poklicnih recitatorjih, toda zato z notranjim žarom in dramatiko, Vaelav Deržaj. Čeprav so ti odlomki — »zapiski neverjetnega advokata« — včasih brez prave zveze, je- vendar iz njih videti pravo avtorjevo moč ter tudi smisel za besedo in resnično grozo za kulisami zunanjega videza. Edino pri tej prozi smo čutili pisateljsko moč in poanta materinega pisma sinu na fronto bo ostala še dolgo v spominu. Tudi Zdravko Ovirk je imel v drugem delu nekaj pesmi (Pomladna refleksija, Večer), ki sta razodevali njegov pesniški talent. Ribičev odlomek iz »Bičane mladosti« .Marija' je mlado delo z obrabljenim socialnim motivom, že neštetokrat podanim z močnejšimi barvami. V nas je pustilo vtis epi-gonstva slabih strani že preživele socialne romantike. Vahenove pesmi iz njegove tiskane zbirke nas niso prepričale o vrednosti njegove lirike, temveč zopet le bobneči retoriki. Freliliova »Gospa Olga« je sam po sebi dober feljton, misel sama pa tudi ni originalna, je poceni filmski sentiment, ko igralka z uspehom poje slovo od deteta v Madame But-terfley, medtem ko ji doma v resnici umira dete. Pač pa sta Šeligovi pesmi Aleluja in posebno zadnja Večer, ki ju je Sever podal tako kot redko-kateri recitator, pokazali tega pokojnega pesnika od najboljše strani ter nas prepričale o njegovi pesniški nadarjenosti. Zadnja je tudi z njegovo besedo simbolizirala njegovo tragično smrt, kateri v spomin je bil prirejen ves ta večer enega dela slovenskih mladih. Tako so se od svoje strani avtorji lepo oddolžili spominu dragega prijatelja, tragičnega pesnika, z branjem svojih del, ki pa so pokazala več ljubezni do književnosti in napora, kakor pa pravih literarnih vrednot, ki bi segale nad povprečnost. td Janezek pri zdravniku Mama: »No, sedaj pa pokaži jezik gospodu doktorju.« Janezek: »Ali res lahko? Kaj pa, če bi mu raje osle pokazal, mamica?« (t) Upravičeno vpralanje »Gospe in gospodje«, je vpil kramar na ultcl pri svoji mizici, »tukaj imam vpogljivi glavnik, s katerim lahko počnete, kar hočete. Lahko ga upognete, s kladivom udarjate po njem, lahko ga zavijate, lahka . ..« »Ali sc lahko tudi češemo z njim?«, se je oglasil nekdo med poalui&lci. (t) Papež za duhovn ike pokl.ee Sveta kongrrgncija z« semenišča in univerze jc, ustrezajoč s tem želji mnogih, v lepi umetniški obliki izdala ponatis molitve papeža Pija XII, ki jo je molil 31. januarja 1932, še kot državni kardinal tajnik, na posebnem zborovanju v rimski cerkvi Trinith dei Munfi: »O Jezus, ki se jc iz Tvojega milega, božjega Srca oglasil prvi krik sočutja z ubogim človeštvom, s trnjevimi polj sveti, dn ga, hrepeneč po njem, povedeš k Luči in v življenje; o Gospod, ki prešinjaš svoje angele duha in svoje poslance liki s plamtečim ognjem: pomagaj temu ljudstvu, ki je Tvoje in ki Tvoje hoče ostati, in vsem duhovnikom, vsem pravičnikom in vsem, ki v pregnanstvu kličejo po Tebi. Ti, ki poznaš srca vseh, pokaži, kateri so tisti izvoljenci, ki jim želiš poveriti to tako vzvišeno poslanstvo^ Resnice in Ljubezni! Razsvetli njihovega duha. da bodo spoznali dragocenost milosti Tvojega božjega poklica! lltrdi njihovo voljo, da ne bodo omagali v otopelosti in po-svetnostij dn ne bodo ostali v ničevosti uživanja; da ne bodo obtičali v močvarah, obdanih z meglami človeške grabežljivosti; da ne bodo trepetali v bojazni spričo žrlrv, ampak dn bodo razprostrli svoje peruti in vzleteli kakor kraljevski orli proti jasnim in blestečim se viša-vam tvojega večnega duhovništva. Rnzodeni njihovim staršem, kakšno veliko in prekrasno je njih darilo, ko izročijo svoje sinove Tebi! Podeli jim moči, da zatro v sebi vse misij na lastno korist in vsa čustva za osebni blagor! Daj vsem tem velikodušno in učinkovito hrepenenje, da hočejo kot Tvoji izvoljenci sodelovat} s Tvojo blagoslovljeno roko in da v proslavljenem uboštvu jn odpovedi vsega sledijo Tvojemu klicu. Dodeli njihovim vzgojiteljem potrebno luč, da morejo negovati v njih mladih srcih tisto prenežno cvetlico Tvojega poklica prav do tistega dno, ko bodo vsj goreči in očiščeni pristopili k Tvojemu svetemu oltarju. In tako, daj. o Jezus, daj, da bomo zares angeli Tvojemu ljudstvu! Angeli čisto-s t i, ki se ne zmenijo za drugega ko za Tvojo božjo ljubezen in za skrb in svelost ljubezni do bližnjega; angeli usmiljenja, ki se odrečejo sladkostim družinskega življenja zato, da se razraste v njih mnogo večja družina, v kateri smo očetje in pastirji in h kateri se naj zatekajo vsi ,ki so majhni, nesrečni, utrujeni, zapuščeni, in da se bodo vsi ti nnjrojši obračali k nam; angeli luči, ki se bodo v zvestobi do Tebe svetili ko zvezda julranjica v misMi človeštva: angeli požrtvovalnosti, ki se naj kakor ogenj žgalne daritve použivamo v dobrodelnosti zn svoje brate; angeli sveta in tolažbe, ki utrjeni v bolečinah, podpirajo druge v usodnih urah in bridkostih živ-Ijenja in jih navajnjo na pota čednosti in dolžnosti: angeli milosti, ki očiščujejo in lajšajo duše in jih družijo s Teboj, deleč jim Kruh Življenja; angeli miru. ki v trenutku najhujše nevarnosti posredujejo z milo besedo in vzbujajo znupnnje v Te in v Tvojo ljubezen, in ki tako, ko jih razvname gorečnost Tvojega božjega poljuba, odpirajo vrnta nebes, kjer si Ti Luč in neskončno veselje vseh src na vekov veke. Amen.« Šport Dunajski Rapid prvak Reicha. V nogometnem prvenstvu je v Nemčiji zmagal dunajski Rapid, ki je premagal moštvo SK Sclialke z rezultatom 4:3. V okviru športnih prireditev, katerih čisti dobiček je šel v korist hrvaškega zrakoplovstva, je zagrebška Concordia premagala moštva OAK iz Gradca z rezultatom 4:0. Rezultati ostalih tekem posameznih hrvatskih nogometnih klubov so pa naslednji. V Zagrebu: Luftvvatfe-Sportvereim : Concordia 2:1 (0:1). V Karlovcu je gostoval prejšnjo nedeljo Gradjanski ter je nastopil proti kombiniranemu moštvu karlovškega Gradjanskega in Olimpije. Gradjanski iz Zagreba jc z lahkoto premagal karlovške nogometaše z rezultatom 13:1. Hašk je preteklo nedeljo gostoval v Osijeku ter je premagal moštvo osij. Slavije z rezultatom 4:0. Saškov stadion bo verjetno že letos gotov ter bo imel prostore za atletiko, nogomet in plavanje. Pri zadnji tekini v rokometu, ki je bila prejšnjo nedeljo v Zagrebu med »Gradjanskim« in »šparto«, je moštvo »Gradjanskega« premagalo moštvo »Šparte« z rezultatom 8 : 4. Nurmijevi svetovni rekordi v nevarnosti. Iz južno Amerike poročajo, da so v vedno večji nevarnosti dosedanji svetovni rekordi Finca Nur-mija. Južna Amerika, ki prej ni imela tekmovalcev svetovnega slovesa, je sedaj poleg Juana Za-bale dobila še Raula Ibarro, sijajnega tekača za dolge proge, ki resno ograža vse dosedanje Nur-mijeve rekorde in to ne samo na progi 10 milj in eno uro, temveč tudi na 20 km dolgi progi. Ibarra je dosedaj že tudi potolkel dosedanji rekord Zabale na 20 km dolgi progi ter jo je pretekel v 1:03:33.1 in tako zboljšal svetovni rekord za 27.1 sekundo. Poskus Ibarre, da bi premagal Nurmija in zboljšal svetovni rekord na progi 10 milj in eno uro, dosedaj sicer še ni uspel, toda Ibarra je pri tem vendarle dosegel nove rekorde za Južno Ameriko in je progo 10 milj pretekel v 50:55.0, v eni uri je pa pretekel 18.874 km. Nurmijevi svetovni rekordi, ki so sedaj v nevarnosti, glase 50:15.0 odnosno 19.210 m. Nurini jih je dosegel žo leta 1928 v Berlinu. Zabala, ki ga je sedaj premagal Ibarra, je pa postavil svoj svetovni rekord v Monakovem leta 1936 ter je Glasil 1:04:00.2. Veslači zagrebškega Gusarja so odpotovali v Frankfurt. kjer bodo nastopili v osmercu na veliki mednarodni regati. Tekme so danes in jutri. Zagvbški Gradjanski je prejel od duoaj. Rapida brzojavno povabilo /a odigranje prijateljske tekme med obema kluboma dne 1. julija. Gradjanski je ponudbo sprejel ter bo poslal na tekmo na Dunaj svoje prvorazredno moštvo. Kakor znano, je dunajski Rapid letos prvak v nemškem nogometu. Te dni je bilo v Bukarešti zaključeno drugo meddržavno srečanje med romunskimi in nemškimi lahkoatleti. Pri tekmah so zmagali Nemcf, ki so Romune premagali z rezultatom 100:63. Italijanski teniški igralci so premagali svoje goste Madžare z rezultatom 3:1. Nogometna tekma med državnimi moštvi Bolgarije in Madžarske, ki bi se bila morala vršiti dne 22. v Sofiji, je preložena na poznejši čas. Bolgarska športna ivca je trenutno v po-pogajanjih z nemško športno zaradi odigran ja medmestnih tekem Sofija-Berlin in Sofija-Mona-kovo. V Banovcu na Slovaškem je imela lllinkova mladina velik nastop združen s šimriniini tekmami. Navzoč je bil tudi predsednik republike dr. Tiso. novica Koledar Nedelja, 29. junija: 4. pobinkošlna. Peter in J avel, apostola; Marija, sveta /ena. Ponedeljek, "50. junjia: Pavel, apostol; Lu-cina, sveta /ena; Erailijana, mučenica; Mareijal, škof. Torek, 1. julija: Jezusova Rešnja Kri; Teo-bp.ld, spoznavalec; Arou. Novi grobovi + V Ljubljani je umrla gospa Marija KJun roj. Likozar, soproga strojevodje drž. žel. v pok. Pogreb bo v nedeljo, 29. junija, ol> 5 popoldne z Žal, kapela sv. Marije, k Sv. Križu. Blag ji spomin! Žalujočim naša iskreno sožaljel Gospo, ki je v soboto 21. t. m. pr! nas kupila čevlje in pomotoma dobila vrnjenih več tisoč lir obveščamo, da jo je dekle, ki je istočasno z njo plačevalo s tisočlirskim bankovcem, točno opisalo tako, da smo dognali njen na-»lov. Da ne nepravimo dotični gospej javne sramote, ji damo rok 3 dni za vrnitev denarja „PRI ZAMORCU" — Dar itnlijnnskih artistov Ljubljanski pokrajini. Predsednik Konfederacije za umetnost nac. svetnik Kornelij di Marzio jo v imenu svoje konfederacije poklonil Eksc. Grazioliju, Visokemu komisarju za Ljubljansko pokrajino, veliko oljnato sliko Nj. Vel. Kralja in Cesarja, katero je napravil slikar Lenhart iz Trenta, in bronast kip Duceja. ki ga je izdelal kipar prof. Graziosi iz Florence. Ti dve darili je poklonila Konfederacija duševnih delavcev in umetnikov Visokemu komisarijatu kot darilo italijanskih umetnikov novi pokrajini. — II. moška realna gimnazija v Ljubljani — Rakovnik — bo zaključila šolsko leto v ponedeljek, 30. t. m. Ob 9 bo 6lužba božja, nato ravnateljev govor in razdelitev spričeval. — Državna trgovska akademija v Ljubljani. Učencem in učenkam se bodo razdelila letna izpričevala za šolsko leto 1940-41 v ponedeljek, dne 30. t. m. ob 10. Podrobnosti na uradni deski. — Na Učiteljski gospodinjski Soli dr. Kreka i> Ljubljani bo vpisovanje v I. letnik od 1. do 5. julija t. 1. Sprejemajo se učenke, ki so položile nižji tečajni ali završni izpit s prav dobrim ali odličnim uspehom. —- Istočasno je tudi vpisovanje učenk v enoletno gospodinjsko šolo. — Vincencijeva konferenca za akademike se zahvaljuje vsem dosedanjim dobrotnikom in obenem prosi za nadaljno blagohotno naklonjenost, da ho mogla vsaj deloma lajšati stisko mnogih akademikov in drugih študentov, ki tudi med počitnicami ue 4iiorejf> ,na svoje domove. — Vincencijeva konferenca za akademike,' Semeniška ulica 2.-11. Št. qek. rač. 15,838. Vsem naročnikom Doma in svefa Pr hodnja-trojna številka - Doma in sveta izide 10 iuiilo Prosimo naročnike, da nam sporoče slu čajne spremembe naslovov. Uprava revlfe Doma ln sveta LJUBLJANA, Pred Škofijo 5 — Duhovne vaje za duhovnike. Letos bo gospodom na razpolago več tečajev v Domu duhovnih vaj v Ljubljani. Predvideni so se 6edaj naslednji tečaji: 7—11 julija; 21.-25. julija; 4—8. avgusta; 18—22 avgusta; i.—5. septembra in 22. do 26. septembra. Posebno prijx>ročamo udeležbo pri prvih tečajih, da ne bo preveč navala proti l(oncu. Oskrbnina se lahko poravna tudi v naravi ali nadomesti z inlencijami, ki bodo na razpolago v Domu Za vsak tečaj prosimo dovolj zgodnjega obvestila, da moremo še odgovoriti, če je prostor na razpolago. Ujx>števati je treba, da pošta včasih zastane in da večkrat ni mogoče ugoditi priglasitvam v zadnjih dneh. — Vodstvo Doma duhovnih vaj v Ljubljani, Zrinjskega 9. — Ljubljanski velesejcin bo letos pod zaščito Visokega Komisarja od 4. do 13. oktobra. V pestrem sporedu te važne gotjoodarske prireditve je tudi pregled celotne industi ljske in obrtniške delavnosti Ljubljanske pokrajine. Zato naproša uprava Ljubljanskega velesejma vse razstavljalce, da nemudoma prijavijo svojo udeležbo z navedbo velikosti željenega razstavnega prostora. — Duhovne vaje za učitcljice in uradnice v Lichtenturiiovem zavodu bodo od 6. do 10. julija; za gospode pa od 14. do 18. julija. Priglasite se čimprej na: Predstojništvo Lichtenturnovega zavoda v Ljubljani, Ambrožev trg 8. Darujte za starološki »Dom slepih« zavod za odrasle slepe! Čekovni račun št. 14.672 • »Dom slepih«. Ljubljana — Matura na mestni ženski realni gimnaziji v Ljubljani je bila od 9. do 26. junija pod predsedstvom g. prosv. načelnika dr. Lovra Sušnika. Prijavilo se je 78 pripravnic; od teh jih je bilo 12 oproščenih ustnega izpita, 6 reprobiranih za dva meseca. Maturo so z uspehom opravile: iz VIH. a razreda. Auerspeg Adela, Bertoncelj Marija, Bric Ivana, Bricelj Vera (z odliko), oproščena), Cimperšek Majda, Cuček Slavica, Fischer Vera, Furlan Romana, Gašparič Marija, Gombač Lija (z odliko), Gorše Sonja, Hočevar Stana, llost-nik Stanislava, Koren Katarina (oproščena), Ma-rinček Štefanija (oproščena), Miklič Marija, Miklin DIga, Maraus Marija, Pertot Nada (z odliko, opr.), Podbregar Lidija (oprošč.), Puhar Majda. Rijavec Ana, Rotter Veronika, Sedej Pavla (z odi., opr.), Jkodlar Frančiška, Tavčar Marija, Tomšič Marija Ana (z odi.), Ujčič Vekoslava, U senik Ljudmila, Vdovič Helena, Vodopivec Antonija, Vovk Mihaela, Zaje Sonja Zaniečnik Jarmila, Zaplotnik Ljuba, Zupančič Štefanija in Žargi Marjeta. — Iz VIII. b razreda: Arko Darija (oprošč.), Babnik Frančiška (z odi., oprošč.). Bratuž Vladimira, Cerkvenik Milena, Dermastija Ivana, Dietz Sonja (z odi., opr.), Drobnič Marija (z odi., opr.). Erjavec Gabrijela, Fajdiga Andreja. Fischer Tatjana, Gabrijevčič Z., Oosar .Marija (opr,V Gregorič Vilma, JuvanHč Ana, Klemene Dragica, Kodela Veronika, Korbar Stanislava, Kovačič Nada, Lozej Hedvika, Lušieky Margareta (opr), Lušin Radojka, Lušin Raša, Pe-stotnik Božena, Počivavnik Tatjana, Potočnik Vladimira, Predikaka Zlata, Ropret Adela, Rovšek lea, Kluga Vida, Sušmk Tatjana, šarnbek Marija, Tručl Metoda, Urbanec Ana Marija, Zaletel Tatjana, Zdravje Nada. — Za stalno zapriseženega tolmača italijanskega jezika na sedežu okrožnega sodišča v Ljubljani je bil od apelacijskega sodišča v Ljubljani imenovan g. dr. Ivo Benkovič. odvetnik v Ljubljani glasom razglasa v Službenem listu. — Sprejem gojen k v šolo za zaščitne sestre v Ljubljani. Prošnje za sprejem se vlagajo s predpisanimi prilogami na naslov šole za zaščitne sestre v Ljubljani, Dvofakova ulica 3. Hok za vlaganje prošenj poteče s 30. julijem. Točnejša pojasnila se dobe v šoli pismeno ali osebno. — Pevska tekma. Opozarjamo, da bo dne 6. julija v Operi pevska tekma. Njen namen je, seznaniti občinstvo in pevske strokovnjake z mladi mi, četudi še nešolanimi pevci in pevkami, ki imajo lep pevski materijal in čutijo v sebi zmožnost za pevski poklic. Udeležijo se je lahko pevci in pevke do 30. leta. Prijavijo naj se na upraVo Narodnega gledališča v Ljubljani. Navedejo naj: ime in priimek, naslov, starost, poklic, lego glasu in dve pesmi, ki jih bodo peli. Prva naj bo po možnosti slovenska narodna, druga umetna pesem ali operna arija. Pevska tekma bo javna in bo imelo k njej pristop občinstvo, ki bo na glasovalnicah, priključenih k vstopnicam glasovalo za tri najboljše pevce v tistem vrstnem redu, v katerem so mu najbolj ugajali. Vabljeni so pevci in pevke ne le iz Ljobljane, temveč iz vseh krajev Ljubljanske province. Najboljši bodo prejeli nagrade in jim bo po možnosti omogočen na-daljni pevski študij. — Uprava Naše Zvezde nujno prosi vse, ki Še dolgujejo naročnino, da jo takoj poravnajo. Dijaki, ki zadnjih številk še niso dobili, naj se takoj oglasijo pri upravi (Streliška ulica 12-11). — V Savi utonil. Emil Urbančič, 18-letm mizarski pomočnik pri Janku Osčl, Može pri Smledniku, se je šel preteklo sredo popoldne kopat v Savo v družbi štirih tovarišev. Vozili so se tudi s čolnom po Savi. Urbančič je dejal tovarišem, da bo še nekoliko plaval in je skočil iz čolna v vodo. Prijel pa ga je najbrž krč in ubogi Emil je v valovih Save izginil. Vse iskanje je bilo brezuspešno, jx)sebno, ker je biJa Sava precej kalna. Urbančič Krnil je bil doma iz Sevnice 22, občina Mirna na Dolenjskem. Ce bi kdo našel njegovo truplo, naj blagovoli sporočiti bratu pokojnega Urbančiču Ignaciju, tvrdka Šarabon, Ljubljana, Zaloška c. 1. — Sodobnost »Knjižic« dokazuje zopet nova številka (81) z naslovom: »Dekleta« (varujte svojo čast). Napisal jo je voditelj K. A. za kmečka dekleta, g. Contala. Cena knjižice 50 cent. Pri večjem naročilu popust. — Učiteljica z večletno prakso na italijanskih šolah v Toscani in Emiliji poučuje italijanščino ali slovenščino. Honorar nizek. Prevaja iz slovenščine v italijanščino in obratno tudi razne dopise. Naslov se izve v uredništvu »Slovenca«. f — Vrnil se še ni redov Vidic Franc, ki je služil v Belgradu, pekarska četa. Lepo prosimo,, kdor bi kaj vedel o njem, da sporoči na naslov: Vidic Karel, Poljanski nasip 52, Ljubljana. Stroške povrnem. — Gradnja hišic na obroke. Zadruga za gradnjo stanovanjskih hišic na obroke z o. j. v Ljubljani sporoča vsem interesentom, da je pričela zopet redno poslovati ter se vpisujejo razen sobote, nedelje ali praznikov vsak delavnik med 14—15 pri tajniku g. Jamšku Marijanu, Vrtača 5-II, veža, pritličje desno, novi člani. Glasom sejnega sklepa z dne 27. t. m. se zaenkrat ne bo sprejemalo deležev po 1000 din ter bodo do sedaj vplačani deleži celo vrnjeni članom Vsak vplača pri vpisu za upravne stroške 50 din in 5 din za pravila, ker se bo zaenkrat zaradi svetovne vojne in pomanjkanja gradbenega materiala omejilo delovanje zadruge le za nakup in dosego čim cenejšega sveta — parcel. Takoj po končani vojni pa se bo prešlo k zidavi zdravih malih stanovanjskih hišic. Opozarjamo obenem vso javnost, ki ima za naš pokret resno zanimanje, da je delokrog zadruge za vso Ljubljansko pokrajino ter se sprejemajo tudi člani izven mesta Ljubljane. Vabimo vsakogar brez raz-' like stanu k pristopu! — Zadruga za gradnjo stanovanjskih hišic na obroke z. o. j. v Ljubljani. L Razdeljevanje nakaznic za moko, kruh, riž in testenine za mesec juiij Mestni preskrbovalni urad v Ljubljani bo upravičencem razdelil živilske karte za moko oz. kruh, riž in testenine za mesec julij na podlagi dosedanjega popisa in prijav s posredovanjem trgovcev. V ta namen vabi mestni preskrbovalni urad vse ljubljanske trgovce na drobno, naj za svoje odjemalce pridejo po živilske nakaznice v ponedeljek dne 30. junija v drugo nadstropje Mestnega doma od pol 8 do 14. Upravičenci pa bodo lahko prejeli krušne karte za julij proti vrnitvi junijskih nakaznic že od ponedeljka popoldne dalje pri svojih trgovcih. Kdor še ni prijavljen oziroma iz katerega koli vzroka ni prejel živilske nakaznice, naj jo dvigne v mestnem preskrbovalnem uradu Mestni dom I. nadstropje od 1. julija dalje. Trgovec naj pri oddaji karte potrošniku odreže na desni strani karte naročilni listek za moko oz. kruh, riž in testenine za mesec avgust; trgovci pa morajo naročilne listke zložene v omotih kot bankovce ter urejene po zaporednih številkah predložiti mestnemu preskrbovalnemu uradu najkasneje do 8. julija. Vsaka živilska nakaznica daje pravico do nabave moko odnosno kruha, testenin in riža v enaki izmeri, kot je bilo to določeno za mesec junij. Pridelovalci žita ter oni, ki imajo zaloge, ne dobe krušne karte za moko in testenine, temveč samo za riž. Opozarjamo prebivalstvo, da bo prejelo pri trgovcih samo ono količino gori navedenih predmetov, ki bo na zalogi. 1 V ponedeljek zvečer bomo slišali v veliki filharmonični dvorani tri umetnike po božji volji, ki je vsak velik mojster na svojem instrumentu in ki so združeni v Trio italiano. fa trio je bil 1. 1934 po vsej Severni Ameriki in iz sijajnih kritik, ki so iih priobčili tamošnji časopisi, priobčujemo samo nekatere odstavke. Izvedba Tria italina je bila brez dvoma najodličnejša od vseh, kar smo jih slišali v tem letu. Vsak član tria je velik muzik-umetnik in najvišja potenca, ki jo srečamo na tem polju. Trio ima Čudovito tehniko, najlepši in najniehkejšl ton. Trio italiano je igral klasično glasbo z izredno ob-čutenostjo in kolosalno tehniko. Trije močni artisti, ki so izzvali viharje aplavza. Komorno glasbo podaja Trio italiano najboljše in najlepše, kar smo do sedaj slišali, itd. Prav tako lasicave in izredno obširne kritike imajo umetniki Casella, Poltronierl in Bonucci iz vseh drugih mest, kjer so koncerti-rali. V prvih desetih letih svojega obstoja so imeli nad 3.50 koncertov. Ponedeljkov koncert bo pod pokroviteljstvom Visokega komisarja Ekscelence Gra-ziolija. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. I Spored koncerta godbe XI C. D. A. bo v nedeljo pod vodstvom prof. Adolfo di Zenzo v Tivoliju ob 18.30 do 20 naslednji: 1. Mascagnl: Cavalleria Rusticana — fantazija; 2. Puccini: Ma-dame Butterfly (drugo dejanje); 3. a Mascagni: Si Iva no, barkarola, b) Di Zenzo: Serenada; 4. VVagner: Valkira (Pohod Valkir). 1 V frančiškanski cerkvi ho odslej vsako nedeljo prva sv. maša še ob pol 5. zaradi tistih, ki odpotujejo že s prvimi vlaki iz Ljubljane. 1 Italijanski kulturni Institut v Ljubljani (Napoleonov irg 6, telefon 4364) naznanja, da se ja začelo vpisovanje v poletno jezikovne tečaje. Tečaji so bodo začeli 15. julija. Od 26. junija do 3. julija se vrše izpili udeležencev letnih jezikovnih in literarnih tečajev. I Tudi na turističnem območju Ljubljane že nekaj tednov razpolaga s oopulno organizacijo ki dovoljuje izvedbo potovanj in bivanje v drugih pokrajinah države. Največja organizacija te vrste Italijanska družba za ti'jski promet (Compagnia italiana turisino — CIT) je odprla pisarno na Tyrševi cesti, pri Društvu za tujski promet, ki zastopa družbo CIT v naboru mestu. Potovalna pisarna sredi Ljubljane, kjer lahko dobite pojasnila ia kupite, vozovnice za kakršnokoli smer, predstavlja udobnost, i katero se bo občinstvo gotovo okoristilo. 1 Promenadni koncert priredi turistični odbor za mesto Ljubljano v nedeljo, 29. junija t. 1., ob 10.30 v Zvezdi. Godba žeiezničarskega društva >Sloga« bo izvajala pod vodstvom, kapelnika Her-berla Svetela naslednji spored: 1. Parma: Mladi vojaki, koračnica; 2. Rossini: Tankred, predigra; 3. Gregorc: Vesela gmajna; 4. Čajkovski: Polo-neza iz opere Evgenij Onegin; 5. Smetana: Dali-bor; 6. Fučik: Zimski viharji, valček; 7. Parma: Urh, grof celjski; 8. Gregorc: Paradni marš. 1 Nova ureditev tramvajskega prometa na progi 1 in progi 2. Na progi 1 Št. Vid—pošta od ponedeljka 30. t. m. dalje tramvaj ne bo vozil samo do pošte, ampak mimo magistrata do splošne bolnišnice in od tu nazaj po Poljanski cesti mimo magistrata in pošte v Šiško in dalje proti Št. Vidu odnosno do tovarne Štora v Dravljah. Tramvaj bo vozil s šest minutnim presledkom od splošne bolnišnice do Sitarja v Šiški, od tu do Št. Vida odnosno Dravelj pa s 12 minutnim presledkom. Na progi 2 Moste—Sv. Križ se bo promet spremenil v toliko, da tramvaj ne bo več vozil s 6 minutnim presledkom, temveč z 8 minutnim presledkom. Zaradi obratovanja proge 2 in 1 od splošne bolnišnice do pošte bo zgoščen promet na lem odseku tako, da bodo potniki lahko vstopali v vozove na vsake 4 minute, ne pa šele po 6 ali 7 minutah kakor doslej. 1 Opozorilo ljubljanskemu prebivalstvu. Mestno poglavarstvo v Ljubljani je zvedelo, da obiskuje stranke v mestu neki moški, ki se izdaja za uslužbenca mestne občine in pregleduje stanovanja. Mestno poglavarstvo ni pooblastilo nikogar izmed uslužbenstva za kakršenkoli pregled stanovanj in opozarja prebivalstvo, naj ne naseda lažnemu pregledovalcu, pri čemer opozarja na to, da imajo mestni služitelji uradne uniforme, poleg tega pa uradne legitimacije, s katerimi se morejo izkazati. Zato naj vsakdo, pri komur bi se lažni pregledovalec zgiasil, zahteva od njega mestno jegitimacijo, brez katere ni nihče upravičen nastopati v imenu mestne občine. Prav in dobro bo storil tisti, ki bo lažnega pregledovalca izročil po-liciji. 1 Ponavljalni tečaj za popravne izpite priredi letos, kakor vsa leto, Društvo brezposelnih profesorskih kandidatov. Dnevno ena učna ura in dve uri učenja pod vodstvom strokovnjakov. Učni-na zmerna, za revnejše popust. Starše zlasti opozarjamo na prodoren uspeh teh tečajev: od 98 kandidatov, ki smo jih lani v svojem tečaju pripravili za popravni izpit, jih je izpit položilo 97! — Vpisovanje bo od 10. do 13. julija dopoldne na I. drž. realni gimnaziji v Vegovi ulici. Začetek tečaja bo 15. julija. 1 Prirodoslovno društvo javlja, da je preselilo svojo pisarno iz Beethovnove ulice 2, pritličje, v glavno univerzitetno poslopje, Kongresni trg 11. 1 Za 6 dni bo podaljšana razstava H. Smre-karja v galeriji Obersnel na Gosposvetski cesti, t. j. nepreklicno le do (inkl.) nedelje, 6. t. m., da bo ustreženo onim, ki iz kakršnih koli vzrokov te razstave še niso obiskali, ki je pisan film tekočih dni. 1 Tečaj za električno in avtogensko varjenje (večerni od 17 do 20) se bo pričel v ponedeljek, dne 7. julija t. 1., v šolski varilnici Tehniške srednje šole v Ljubljani in bo traja! 8 dni. Prijave sprejema do 5. julija t. 1. vsako dopoldne od 9. do 10. šolska uprava. 1 Popravni Izpiti! Kakor vsako leto se bodo tudi letos pričeli učni tečaji s prvim julijem in bodo trajali do petnajstega avgusta. Pouk se bo vršil za vsak predmet trikrat tedensko po dve uri. Poučevali bodo strokovni profesorji. Dijakom, ki se prijavijo takoj, se jamči za uspeh. Informacije dnevno od 9 do 11 na Poljanski gimnaziji. 1 Vse člane Orkestra brezposelnih godbenikov obveščamo, da se vrši naslednja skušnja v torek, LJUBLJANSKI ■ KINEMATOGRAFI Predstave ob 15.. 17., 19. scu!tore et architetto«. Ljubljana je imela takrat zelo ozke umetniške stike z Italijo, zato je prišel semkaj, najbrž leta 1721. in stopil v delo h kamnoseškemu mojstru in kiparju umetniku Luki Misleju, ki je med ostalimi umetninami ustvaril tudi oba giganta ob portalu ljubljanskega semenišča. Mojster Mislej je mladega, sposobnega in zelo nadarjenega italijanskega kiparja zelo vzljubil, zato mu je že 10. februarja 1722 dal svojo hčer za ženo. S tem si je pridobil Robba po takratnih določbah pravico do meščanstva. Toda njegova zakonska sreča je bila kratkotrajna. Po devetih letih zakona mu je žena umrla, stara komaj 30 let. Iz tega zakona je bilo več otrok, ki so pa vsi pomrli. Hobba se je drugič poročil leta 1732. z Ano Marijo Pettcrmanovo. Leta 1727. je u m rl Robbov tast Luka Mislej in je Robba za njim dedoval vse njegovo imetje, poleg ostalega tudi 3 hiše: hišo na Starem trgu pri sv. Florijanu, ki jo je leta 1750. kupil meščan j'err, nekdanjo Pernerjevo hišo in tretjo hišo na Sv. Jakoba trgu, po starem štetju 20. od Čevljarskega mostu proti jezuitskemu, poznejšemu Vi-rantovemu vrtu. Po novem štetju je bila ta hiša na Sv. .lakob atrgu št. 3, ki so jo po potresu pozimi leta 1898. že na pol porušeno podrli. V tej hiši je imel Robba svojo delavnico. Pozneje je bila v njej gostilna »Prešernov hram«, ker je semkaj zahajal pesnik Prešeren. Zaradi te dediščine se je Robba dolgo časa pravdal. Njegova žena je bila hči prve Mislejeve žene, druga Mislejeva žena je pa tudi hotela uveljaviti svoje pravice in se je potegovala za zapuščino. Te dolgotrajne pravde ter poznejše večne gmotne težkoče in ne-prilike so povzročile, da je Iiobba popolnoma obubožal, moral prodati vse tri hiše in končal kot najemnik. Tako se je tudi pri Robbi uresničilo, da usoda v splošnem umetnikom ni naklonjena. Robbove cerkvene umetnosti ' Prva Robbova znana kiparska dela so figuralni okrasi za oltarje angela varuha, sv. Ane in sv. Janeza Nepotnuka v šentjakobski cerkvi. Bržkone pa je napravil tudi figuralno skupino na spomeniku sv. Trojice, ki je nekdaj stal pred avguštinskim samostanom na Ajdovščini. Leta 1720. so začeli pod cesarjem Karlom VI. graditi Dunajsko cesto in postavili leta 1724. črnuški most. V spomin na to delo so sezidali leta 1727. na levem savskem bregu pri Črnučah kapelico v čast sv. Janezu Nepomuku. Kiparska dela za kapelo je izdelal Robba za vsoto 2324 gld. 47 kr. Pozneje je kapelica začola razpadati. Kip sv. Jan. Nep. je prevzela ljubljanska mestna občina in ga ponudila šentjakobskemu župnemu uradu, ki je kip popravil in postavil v šentflorijanski cerkvi. V novejši dobi stoji ta Robbova umetnina ob zunanjem cerkvenem zidu. V nekdanji črnuški kapeli je bilo še 8 marmornatih grbov kranjskih plemičev, ki se nahajajo sedaj v Narodnem muzeju. Veliki oltar v cerkvi sv. Jakoba je Robba izdelal iz belega, rdečega, rumenega in rjavega marmorja. Oltarna miza, tabernakelj z baldahi-nom, stebriči in angeli so pravi biseri baročne dobe ter vzbujajo občudovanje domačih in tujih umetnostnih zgodovinarjev. Robba je izdeloval oltar štiri leta in vanj vklesal: FRANC. ROBBA. VEN. IN VEN. ET. F A C. 1732. Ta oltar se smatra kot ena izmed največjih kiparskih umetnin iz tiste dobe. Robba je izdelal tudi veliki oltar v frančiškanski, nekdanji avguštinski cerkvi. Delo je prevzel leta 1728., dovršil pa 173(5. leta. Iz kararskega, afriškega, francoskega, veronskega in domačega marmorja je izklesal na vsaki strani po 3 stebre, na evangelski strani kip sv. Filipa, na epistelski sv. Felicite, oh straneh ollarja pa kipa sv. Avguština in sv. Tomaža. Krasno so izdelani angeli in kip nebeškega Očeta. Cerkev sv. Trojice ali uršulinska cerkev je bila dozidana 1720. a še ni imela velikega oltarja. V ta namen je darovala ustanoviteljica uršulin-skega samostana, Ana Katarina pl. Schellenburg, 6000 gld. Delo je prevzel Robba s pogodbo leta 1729. in z novo pogodbo 27. julija 1730, da bo iz-gotovil oltar brez kipov v treli letih. Veliki oltar s kipi je dokončal šele leta 1744. iz afriškega, rdečega francoskega, rumenega veronskega, belega kararskega in rdečkastega domačega marmorja. Položil je tudi tla v sakrariju in kamenite plošče v cerkvi. Marmor in potrebno zlato je dobil iz Benetk. Veliki oltar, 14 metrov visok, je izmed najvišjih v Sloveniji. Prekrasne so skupine: Vera, Upanje in Ljubezen ter zelo skrbno izdelana kipa sv. Ane in sv. Katarine. Končni stroški so znašali 11.136 gld. Bržkone je Robbov tudi nagrobnik ob levem vhodu v cerkev. Med letom 1740. in 1750. je Robba postavil v prečni ladji ljubljanske stolnice oltar sv. Reš. Telesa in oltar sv. Diznte. Krasna sta pri prvem oltarju angela v naravni velikosti. Za to delo je prejel Robba 3250 gld. V isti cerkvi je leta 1745. tlakoval po naročilu mestnega magistrata kapelo sv. Jurija, sedanjo Marijino, z rdečimi, belimi in črnimi marmornatimi ploščami in izklesal pokrov grobnici za ubožne meščane iz črnega marmorja, ki stoji še na istem mestu. Poleg ljubljanskih cerkvenih kiparskih in kamnoseških del je Robba izgotovil taka dela tudi za frančiškansko cerkev v Nazarjih, za cerkev pri sv. Frančišku na Stražah pri Gornjem gradu in lela 1729. oltar sv. Ignacija v jezuitski uerkvi sv. Katarine v Zagrebu. To delo je izvršil Robba v toliko zadovoljstvo naročnikov, da je naročil zagrebški kapitelj pri njem še štiri marmornate oltarje za stolnico sv. Štefana, a do izdelave teh je prišlo mnogo let pozneje. Leta 1737. je postavil Robba v Celovcu na Starem trgu spomenik sv. Janeza Nepotnuka z 9 kipi svetnikov v naravni velikosti in istotain v deželnem dvorcu (Landhaus) marmornat tlak, portal in kamin. Robbov vodnjak pred magistratom Leta 1728. je prišel avstrijski cesar Karel VI. v Ljubljano k poklonitvi dežele Kranjske. Za to slovesnost je ljubljanski magistrat naročil Robbi, da naj postavi slavolok pri vicedomskih vratih, zanj pa izkleše doprsni ccsarjcv kip v naravni velikosti iz. belega kararskega marmorja. Za to delo je Robba prejel 200 gld. Kip se hrani sedaj na hodniku I. nadstroja ljubljanskega magistrata, do leta 1791. pa je stal v dolbini vicedomskih vrat. Ljubljana je imela v stari in najstarejši dobi več vodovodov. Tak je bil rimski vodovod z dvema vodnjakoma, v komendi nemškega viteškega reda in v K rakovem. Drugi vodovod je bil skozi Špitalska vrata do magistrata in na Stari trg. Mestni občinski svet je sklenil, da bo dal napraviti na mestu starega vodnjaka pred magistratom nov, lep, kamnit vodnjak. Dne 4. julija 1743 je bila podpisana pogodba med mestno občino in kiparjem Robbo, da bo ta postavil vodnjak v dveh letih, magistrat pa mu bo plačal za delo 2400 gld. in podelil prvo izpraznjeno mesto v svetu 24 zunanjih svetovalcev. Toda Robba ni mogel dokončati po pogodbi prevzetega dela. Poleg mnogih raznih zasebnih neprilik ga je doletela velika nesreča, da se je ladja, naložena z marmorjem, na-kupljenim v Benetkah, blizu Trsta potopila. Robba je zgubil pri tem 83 cekinov in vse svoje imetje. Magistrat je nesrečo upošteval in pozneje to izgubo sam poravnal. Toda niti po novi podaljšani pogodbi vodnjak leta 1749. še ni bil dokončan, kajti delo je bilo silno težavno. Posamezne kose marmorja so vozniki prevažali na vozovih iz Trsta v Ljubljano, med njimi dve skali po 60, dve pa po 50 stotov težki. Šele v jeseni 1751 je bil vodnjak pred magistratom slednjič dokončan in postavljen. Ta vodnjak, izklesan v rokoko-slogu, je bil dolga desetletja najlepši javni spomenik v Ljubljani, v občudovanje in ponos vseh meščanov. Trije kipi, tritoni, vsak z delfinom, so izklesani iz genovskega marmorja in predstavljajo tri kranjske reke: Savo, Ljubljanico in Krko. Obelisk je izdelan iz sivega domačega marmorja. Magistratu je bil novi vodnjak tako pomemben, da ga je zastražil s posebno stražo 9 stražnikov podnevi in ponoči vsako leto od 1. aprila do 31. oktobra. Stražniki so dobili ob koncu leta posebno nagrado po 5 gld. Robba je postal leta 1745. mestni stavbenik in izdelal za mestno občino razna kamnoseška dela. V gozdu pod Turnom je napravil 5 kasonov, iz katerih je tekla voda v vodnjak. Istega leta je prevzel dela za mestno utrdbo (hastijo) na Ljubljanskem gradu. Leta 1740. je tlakoval trg pred magistratom, tri leta pozneje pa je napravil osemdeset stebrov s kapiteli in bazami za mestno hišo. Leta 1750. je izdelal kamnite stopnice pri mestni hiši in kamnite stebre za mestno opekarno. Njemu se prisoja tudi marmornati vodomet s kipom mitološkega Narcisa, ki sloni ob skali in zamišljeno gleda v vodo. Ta stoji sedaj v veži ljubljanskega magistrata, poprej pa je stal v graščini Bokalcah. * Omenili smo že, kako bedno je bilo zasebno življenje umetnika kiparja Robbe. Do konca maja leta 1755. je živel v Ljubljani, nato pa je ves zagrenjen odšel v Zagreb, kjer ja, dovršil svoja poslednja kiparska umetniška dela, oltarje sv. Ger-vazija in Protazija, sv. Trojice in sv. Emerika. Umrl je v Zagrebu 24. januarja 1757 v starosti 59 let. Pokopan je v župni cerkvi Matere božje pri oltarju Žalostne M. B. Labacensis. Planet, ki se cvre na soncu 58 milijonov kilometrov daleč od sonca, to je manj kakor štiri desetinke oddaljenosti naše zemlje od sonca, kroži planet Merkur okoli sončne krogle, kakor muha okoli leščerbe. Koliko čitate-ljev je že videlo Merkurja, soncu najbližji plunet? Ne bomo se motili, če rečemo, da jih je zelo malo. Toda to ni njihova krivda. Krivda je na planetu samem, ki se nam skriva, kakor da bi mu bilo to v zabavo. V tolažbo tistim čitateljem, ki Merkurja še niso videli, bodi povedano: veliki Kopernik — tako pravijo —- je skoprnel od žalosti, ker ga ni mogel nikdar videti. Takoj po sončnem zahodu ali ob jutranjem svitu često vidimo rdečkasto zvezdo, navidezno podobno rdečkastemu Aldebaranu v ozvezdju Bika: to je Merkur, »večerna zvezda« ali »jutranja zvezda«, kakor Venera, prava večernica ali jutranjica, le da je Merkurja mnogo težje zapaziti, ker je preblizu dnevni svetlobi. Stari narodi, kakor Asirci ali Kaldejci, ki so spravljali zvezdnato nebo v zvezo s človeško usodo, so pravili, da je to ena sama zvezda v dveh prikaznih. Najstarejše nam znano opazovanje Merkurja je iz leta 265. pr. Kr. Zapazili so ga v ozvezdju Škorpijona. Stara imena za to zvezdo so izr3z za njeno ne-stalnost: Hermes, ime za neutrudljivega poganskega boga, potnika in zaščitnika trgovine, poslanca bogov. Ta nestalnost je bila tudi vzrok, da so spravljali Merkurja v zvezo s tekočo kovino, z živim srebrom. Merkur je torej soncu najbližji in najmanjši v družini naših planetov. Njegov premer meri 5000 kilometrov in je 17 krat manjši od naše zemlje. Tako majhno nebesno telo v tolikšni bližini sonca se mora sukati zelo hitro okoli njega. Pot okoli sonca, ki jo opravi naša zemlja v enem letu, opravi Merkur že v 88 dneh. Opazovalec na naši zemlji, ki se mu je posrečilo odkriti Merkurja tik po sončnem zahodu, bo videl, da se vedno bolj bliža soncu in se nazadnje zgubi v njegovi svetlobi, zjutraj pa se zopet pokaže pred vzhodom. Najbolj ga je opaziti v tistih časih, ko je najbolj oddaljen od sonca. Nazadnje je bilo to 6. junija 1941. Kdor ga večkrat opazuje, bo doživel podobno presenečenje, kakor so ga doživeli opazovalci Venere: zvezda se spreminja, kakor vsi »notranji« planeti. Zato so mu že stari rekli sidus dolosum, varljiva zvezda. Ze najstarejši zvezdoslovci, ki so opazovali Merkurja, so zasledili na njem velike gore, ki morajo biti zelo visoke, dvakrat večje, kakor najvišje gore na zemlji, ki je vendar 17 krat večja od Merkurja. Zvezdoslovec Schroeter je tudi dognal, da se giblje Merkur okoli svoje osi v približno 24 urah in pet minutah. Zdelo se je torej, da je dan tam približno tako dolg, kakor pri nas. To mnenje je vladalo do leta 1889. Takrat pa je odkril veliki zvezdoslovec Shiaparelli, da je čas, v katerem se vrti Merkur okoli svoje osi, enak času, v katerem opravi planet svojo pot okoli sonca in da je obrnjen proti soncu vedno z isto stranjo. Toda kako je mogoče, da se Merkur, ki je obrnjen proti soncu vedno z isto stranjo, ne opeče? Človek je pač navajen previdno motriti vse, česar ne more spoznati na zemlji, in pozablja, da je narava neizčrpna. Zvezdoslovci so opazili na Merkurju podobne pege, kakor na Marsu. Od kod te pege na planetu, ki se takorekoč peče noč in dan v sončni vročini in si ne moremo misliti, da bi bila tam vegetacija in različni letni časi, kakor na Marsu? Pri nas je največja temperatura 40", tam pa 4001 Vse organske substance tam izhlapevajo, kamenje se razpoka, mnoge kovine se stale. Termoelektrična merjenja v observatoriju na Monte Vilsonu so potrdila, da znaša toplota na Merkurju res 400 stopinj in so torej potrdile to, kar je spoznal Schiaparelli brez modernih priprav. Ta toplota je na tisti strani, ki je vedno izpostavljena sončnim žarkom. Kaj pa je z drugo stranjo, kamor sončni žarki nikdar ne pro-dro? Tam znaša temperatura okoli —273 stopinji Kakšni naj bodo pogoji za življenje pod takšnimi okoliščinami? Na treh osminah planeta vlada mrzla, večna noč, na ostali površini pa pekoče, neskončno sonce. Mrzla in večna, pa tudi popolnoma temna noč? Kdo ve? Kdo ve, če medla svetloba, ki v določenih časih razsvetljuje nebo pred zoro in po sončnem zahodu in ji pravimo polarna svetloba, še z večjo inočjo ne razsvetljuje Merkurjevih noči? Naša spoznanja še ne morejo odgovoriti na to vprašanje, kakor tudi ne morejo potrditi misli, kako naj vlada večna noč na planetu, najbližjemu soncu. Tudi Merkur je svet, obdan z atmosfero. Razne teorije in preiskave so to potrdile. To se vidi tudi iz tega, ker je Merkur, kadar prihaja iz sončnega kolobarja, obdan z majhnim kolobarjem, kakor da bi bila okoli njega majhna aureola, kar se ne dogaja pri Veneri, ki je obdana z gostim ozračjem. Marljiv opazovalec bo tudi videl, da so nekatere pege, kakor tenčica ali kakor da bi šli preko Merkurja oblaki. Mnogo tega je opazil zvezdoslovec Antoniadi. Od kod torej te pege, o katerih smo že govorili? Mogoče so to oblaki prahu, vsebovani v izredno razredčenih gostankih atmosfere. Slično je tudi na Marsu, s katerim ima Merkur mnogo podobnega. Nekateri pravijo, da je stanje na Merkurju in Marsu zato tako slično, ker se nahajata oba planeta na vmesni razvojni stopnji med zemljo in luno. (t) Vsaka goljufija se žalostno konča Na zuriško policijo je prišel neki človek s prijavo, da ga je ugriznil pes, ki je pritekel iz neke hiše. Obleka mu je bila raztrgana in po rokah in glavi je imel rane. Policijski uradnik je takoj poslal stražnika v dotično hišo. Malo pozneje je že prišel bogat gospod in je ugriženemu rad odrajtal odškodnino, samo da je ta umaknil proti njemu vloženo prijavo. Čez nekaj dni je prišel v neko drugo policijsko stražnico zopet hudo poškodovan človek in je prijavil, da ga je sredi ceste ugriznil neprivena pes tako zelo, da je nesposoben za vsako težje delo. Zvedel je za lastnika tega psa in sedaj ga bo tožil. Tudi sedaj se je ponovilo staro: napadeni je dobil odškodnino in je umaknil prijavo. Čez mesec dni se je ponovilo še nekaj takih primerov. Takrat pa je postala policija pozorno in je spoznala, da je le velika goljufija in da je ugriznjen vedno isti človek. Hitro ga je poiskala in mu preskrbela zasluženo kazen, ker je hotel tako poceni živeti na račun drugih. (t) Na kratko! Nekdo išče sobo in pravi: »Če nič boljšega ne dobim, pa vzamem vašo sobo.« »Prav. In če jaz ne dobim kaj boljšega, !>o-tem jo dobite vi.< I m~-- »Poglejte, lako dela mo? knjigovodja ves dan. Sedaj ga boni takoj vrgel ven in vi lahko nastopite svoje mesto.« »Oprostile, moram odkloniti.« »Zakaj? Ali vam ie plača premajhna?« »Ne, ampak jaz podnevi ne morem spati.« Matija M alešič 6 V zelenem polju rožo Izvirna povest Še najpametnejši je bil najstarejši brat. Pogledal je na odrezek, ki ga je pustil pismonoša. Ali tiste pisave ni bilo mogoče prebrati. Iz pečata pa je bilo videti, da je bil zavojček oddan na pošto v bližnjem mestu, »Da ni Vekoslav?« je planila Metki misel po možganih. Vekoslav piše v mestu na sodišču. Ali odkod Vekoslavu denar? Ura je res lepa, pravo zlato, drugače se ne bi tako svetilo in bliščalo, Bog ve, koliko slane? Od svoje plače si Vekoslav ni mogel toliko prihraniti, da bi jo kupil; krade gotovo ne; od doma pa tudi ni dobil denarja, ko sami doma nimajo ni za sproti. Ne, Vekoslav ni poslal ure! Kdo torej? Kdo? Uganke ni mogel nihče razvozlati. Zato je nastalo vprašanje: Kaj z uro? Kam z njo? Metka se je ni dotaknila več. Ko da je ni prinesel pismonoša njej, je gledala na njo. Da je ne bo spravila ali celo nosila, ni bilo po njenem obnašanju soditi. Najmlajši brat je imel še največ dopadajenja na uri, kar naprej je posegal po njej. jo vrtel med prsti in nastavljal na uho. Metki bi bilo prav, če bi jo tudi prepustili njemu za igračo, tako jo je jezilo, ker ni vedela, odkod je ura. In pa tisii strašni črv v možganih in slutnja: Kalumetl In ura. zlata ženska urica, ki bi je bila Metka še v sanjah vesela, se ji je studila, če je zavrtal črv v glavi in jo je mučila lista slutnja. Oče je odvzel uro najmlajšemu sinčku. Ni za olroke taka dragocena ura, ker taka ura ni igrača. Danes, jutri se že oglasi, kdor že jo je poslal. In kakor koli že bo. za tako drago stvar bo treba odgovoriti in položiti račun. Bistro je pogledala Metka očeta. Tudi mati so postali pozorni na njegove besede. Da oče ne ve kaj gotovega, ali da vsaj ne sluti v pravo smer? Oče pa se ni izdal. »Spravi uro, da je otroci ne poterejo!« je rekel materi. Mati pa pokonci. Oni jo naj spravijo? Ali je njihova? Kaj njim sploh mar vsa ta komedija? Oče ni Metke niti dobro pogledal, je že vzkipela: Kaj le mislijo o njej! Vržejo naj jo v gnojnico, vrnejo pisnionoši, ali podarijo ciganu, prav čisto vseeno ji jel In je odvihrala iz sobe. Drugi teden, točno na isti dan, v torek, je zopet prišel pismonoša. Zavojček knkor pred tednom, v bližnjem mestu oddan, odpošiljalčeva pisava nečitljiva, Metkin naslov razločno napisan: »Visoko spoštovana, dražestna gospodična .. .« »OI rajtl« je posili butnilo Metki v možgane. Ni hotela prejeti zavojčka, naj ga vrne pošta neznani, čisto nič spoštovani in ne dražestni pri-smodi, ki nima drugega dela, ko da poštenim dekletom dela take nepritike. Če ima preveč denarja, naj ga razdeli raje med berače, ki mu bodo hvaležni, pa še Bog bo vesel njegovih dobrih del. Teh pošiljk pa ni vesel nihče. Odločil je oče, ki je še z večjim poudarkom ko pred tednom mencal o odgovornosti in čistih računih. Odprl je zavojček najstarejši brat. Prelepa, dolga, zlata verižica je bila v zavojčku. Metka jo je le zdaleč videla, ni se hotela izdati, da je videla čisto enako verižico pri teti v Ljubljani. Okoli vratu jo je namestila vselej teta, le ob najsvečnnejših prilikah kaj pa; zlato uro, ki je bila na verižico pripeta, jc zateknila leta za pas svoje svilene, črne obleke. Prelepo se je podala dolga, zlata verižica na črni svileni obleki. Metka ni nikdar ob takih prilikah mogla zatreti v sebi želje: O, ko bi imela kdaj lako zlato verižico in tako zlato žensko uro ko teta. Kalumet, Kalumct, kako si pristudil Metki zlato! Tretji torek je prišel po pošti prstan, žaref. dragocen, čisto prozoren kamen je bil vdelan vanj. Četrti teden, v torek seveda, je prinesel pismonoša zlato zapestnico, ki je imela za privesek zlat srček. Peti torek je bila v zavojčku zlata ovratna verižica. Privesek na verižici je bil zopet zlat srček, samo večji ko tisti na zapestnici, Najstarejši brat, ki bi ga morda res morali dati za draguljarja in zlatarja, namesto da je ostal doma, lako spretno je razvijal iz torka v torek svojo ročnost pri presoji zlatih darov, najstarejši brat je kmalu izteknil, da se tisti srček lahko odpne. »Sem si spravi sliko,« je poučil Metko. Metka že peti teden ni več govorila z očetom. Zdaj pa ji je bilo preveč: »Ves svet se mi že smeje in kaže za menoj. Kaj vas je obsedlo, da ne sprevidite kam ine tirate, ker sprejemate darove? Bi me radi drago prodali?« Oče ne reče ne bele, ne črne, ovratno verižico pa je spravil ko vse prejšnje darove. Šesti torek je Metka pobegnila z doma. Sestra ji je povedala, da so prišli uhani, o, kaki uhani! »Se diadem dobiš, boš videla,« se je domislil najstarejši brat, ki je prebral vsako knjigo, do katere je mogel. Metka bi se razjokala. Kaj le misli Kalumet, nesrečni Kalumet? Saj ne pošilja nihče drugi teh darov! Mehko sapo začuti Metka v cerkvi nn svojem vratu. Tesno je res v cerkvi, Ali take sile ni, da bi ji kdo tako od blizu in predrzno puhal svojo sapo v vrat. Kdo se le upa? Kalumetl Stoji pred cerkvijo, ko da čaka na njo. čisto pri izhodu s kora, mora mimo njega, zija, zija v njo. Gleda na njen vrat, po prsih in tja za pas tipije njegov pogled, ušesa ji pregleduje, na roko ji gloda, če nosi njegov prstan. Kalumet, nesrečni Kalumet, kaj se ti meša? Ne, ne, ni nobenega dvoma več, da pošilja darove Knlumel. še hujše ko z darovi je jezil Metko s svojim govorjenjem po gostilnah. Pripovedoval je o svoji farmi vsakemu, ki ga je hotel poslušati. Poslušal ga je vsak rad. ker se niti denar ni smilil. Poslušali so ga, dražili so ga, vlekli iz njega nje- govo skrivnost, suvali so se s komolci, ščipali so se za bedra, da so zadržali smeh, kadar je zaljubljeno vzdihnil, in pili, pili, pili na njegov račun. Stare ženice so začele zasledovati Metko in ji hvaliti Amerikanca. Bogat je, da sam ne ve, koliko ima denarja in koliko je vredna njegova farma. Ne bo hudega njegovi ženi, Kalumet ni le bogat, tudi dober je. O, kako dober! Metki se je zdelo, da se ji prijateljice muzajo in da stikajo ljudje glave za njenim hrbtom. Lokačev študent se je brez slovesa vrnil v Ljubljano, česar ni še nikdar storil. Ce mu niso za teto dali ničesar, so mu izročili vsaj pozdrave za njo. O, kako je Metko peklo njegovo izogibanje. In še mislila ga je prositi, da bi ponesel teti njeno gorenjsko narodno nošo. Kaj je vzrok čudnega Ti-netovega vedenja, če ne Kalumetove prismodarije. Tako osmešiti Metko, kakor še nikdar ni bilo osmešeno nobeno dekle! O, saj se Metka ni upala več z doma. Še v cerkev na kor pet ni hotela več iti; pomešala se je med ženske pri vratih, zadnja je prišla v cerkev, po maši pa prva in hitro domov. Sestra je pripovedovala pri kosilu, kako zabavo so imeli ljudje po maši, ko je zatrjeval Kalumet, kako čisto nič lepo niso pele danes pri maši pevke. Brez Metke je pusto in nezanimivo cerkveno petje. Pa ni zbolela, revica? Metka je potožila materi. Mati pa hudi. Vsaka druga bi se smejala in bila vesela, da je izbral njo, ne katero drugo. Zahavala bi se, sama bi iskala prilike, da se sestane z njim, ki je skromen in okoren in ne ve, kako bi začel. O, ali bi hitro utihnili grdi jeziki in bi se kmalu naveličali pošiljati darove, če bi mu pred vsemi jioka-zala, kako smešno je njegovo upanje. Metka, Metkn naj bi nagovorila to staro, smešno ameri-amerikansko prismodo, ki ji je zagrenila toliko ur? Najhujše je bilo Metki to. da ni mogla nikomur položiti in se ni nikomur smilila Oče, ofe bi se moral potegniti za čast svoje hčerke, je mislila. V mmaHh°S1,Vn»*i.PK.i!Hania S,IUŽnbA "ftka besed« L 0.30, pri ienitovan|sklh oglasih fe beseda po _malih_ogl^^Jebeseda po L 0-60. Davek «e računa posebej. - Male oglase je treba plačati B siiižte B Dobe: Postrežnico mlajšo tn sposobno vseh del sprejmem. Slomškova fit. 15, I. nad., desno. _' (b Gospodinjsko pomočnico staro 30—35 let, s spričevali dobrih služb, in delavko za na polje takoj sprejmem. Antonija Clhlaf, Tyrševa c. 69. 1 • Dekie vajeno kuhe ln ki Ima veselje do otrok, iščem. Nastop 1. julija. Pred-Btavitl se je popoldne, Dolenjska cesta 13. b Mlado dekle sprejmem takoj za vsa hišna dela. - Rems Ivan, Vogelna 5, Ljubljana, b 1 Služkinjo pridno in pošteno, Iščem za eno osebo. Naslov v upravi lista pod št. 9244. Služkinjo ki bi kuhala in opravljala druga hišna dela, Išče dobra manjša družina. Plača se dobro. -Ponudbe pod: »Poštena ln pridna« štev. 9252 na »Slovenca«. b Oglarja spretnega, za Dolenjsko, sprejmem takoj. - Zaje Lojze, Ljubljana, Gledališka ulica 7. b čevljarskega pomočnika mladega, za mešana dela, sprejmem z vso oskrbo. Travnik, Trebnje. (v Snažilko tza lokal, dnevno od 5 do 7 zjutraj, Iščem za takoj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9198. (b Urarskega pomočnika dobrega, iščemo. Vprašati pri A. S. Logar, Ljubljana, Pred škofijo 16. (b Dva pridna hlapca rabim. Grad Franc, Zg. Kašelj štev. 19, p. Polje pri LJubljani. b g Službe j Jilelo: Varilec ^električno, avtogensko) ln šofer išče kakršne koli zaposlitve. Ponudbe na Upravo »Slovenca« pod »Stirldesetletnik« 9193. (a Kuharica ki je že služIla v žup-nišču, išče primerno službo. Najraje v župnišče. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Zmožna« štev. 9220. Kuharica Cista, varčna, išče mesto gospodinje, najraje v župnišče. Naslov pove uprava »Slovenca« št. 9230. a Gospodinjska pomočnica mlada, zdrava, poštena, varčna, vajena kuhe in vseh gospodinjskih del, Išče mesta pri dobri družini. Poizve se: Gajeva ul. 8, 7, nad. (a Gospodinjska učiteljica vajena otrok, išče službo vzgojiteljice. - Naslov V upravi Slov. St. 0122. Manufakturist posten, z večletno prak-bo, zmožen prodajalcc, verzlran Isto galanterijo, modo, konfekcije, s Ia referencami, vešč nemškega jezika, samski, prosi namestitve proti voljni plači — gre isto za začasno pomožno moč — vzame tudi kako primerno mesto. Borko, Vegova, ulica fit. 8. a I* legna da ardere faggio, 250 metri, vendoo do in cambio per vino. Offerte amininistrazione »Slovenec" Lubiana, sot-to „Slovenia 42" Prima bukova drva 260 plm, prodam ali zamenjam za vino. Ponudbe na Upravo pod „Slo- venia 42". Službo postrežnice pri kakem starejšem gospodu alt gospe, iščem. Sem samostojna gospodinja. Naslov v upravi »Slovenca« St. 9266. a Stanovanja H Oddalo: 1 ali 2 sobi s kuhinjo oddam na Litijski cesti 63, Stopanja vas. Poizve se: Studen-tovska ul. 9 v trgovini. Enosobno stanovanje za eno do dve osebi, čisto ln sončno, oddam s 1. julijem na Gosposvet-ski cesti 10. Informacije pri hišnici. č JSieJc: Dvosobno stanovanje iščem za 3 osebe. Ponudbe pod »Reden plačnik« St. 9262 upravi »Slov.«. Trisobno stanovanje z vsemi pritiklinami, prostorno, udobno in sončno iščem b 1. avgustom ali 1. septembrom. Ponudbo na upr. »Slovenca« pod »Točen plačnik« 9216. _Xc Stanovanje trt ali fitlrlsobno, s kabinetom in kopalnico, v mirnem delu LJubljane, Išče sodnik z mirno družino. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »F. M.« št. 9196. (c. B Sobe N Oddalo: Opremljeno sobo z dvema posteljema, oddam. Korobov, Sv. Petra cesta 3 4, I. nadstr. s Prazno sobo s souporabo kopalnico oddam v Rožni dolini. — Vprašati v trgovini Pred škofijo 16. (s Kttio: Sobo v okolici Viča Iščeta za takoj dve mirni gospodični. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Okolica« 9217. (s Kupimo VSAKOVRSTNO ZLATO SREBRO - PLATINO BRILI RHTE 1MRRRCDESRF1R1ERUBINE BISERE ITD. STRRIHSKE HAKITE TER' UMETNINE PO NAJVIŠJIH CEHHH ' STriRn TVRDKft !■ ' . J-EBERLE UUBUflNR.TVRSEVA 2 f. : • , /orjrfik- • HOTIL^^SIOM Športni otroški voziček dobro ohranjen, kupim. Naslov v upravi »Slov.« pod fit. 9219. Otroški voziček lep, prav dobro ohranjen, novejši tip, kupim takoj. Ponudbe na upr. »Slov.« pod fitfro »Rabim« 9184. (k Medenino svinec in gumo spet kupujemo po najvišji ceni. - Motalla, Gosposvctska cesta 16. k Elektro motor 15 PH, nov ali malo rabljen, kupi Vodnik, Podutik, p. LJubljana 7. k Vsakovrstno zlato briljaola Id trebro kupuie po najvišjih cenab A. Božič, Ljubljana Frančiškanska ulica 8 Buteljke kupuje po najvišji ceni. Medarna, Ljubljana, Židovska ul. 6. Vsakovrstno zlato kupuje po najvlgjih eenan CERNE, juvellr, Ljubljana Wo)fova ulica it I Čresla smrekovega ln hrastovega, kupi vsako množino. — J. Lavrič, Ljubljana, St. Vid pri Stični. staro zlato, zlato zobovte In srebrne krone kupujem po najvišjih eenab A. KAJFEŽ Vgovlna s urami In zlatnln« preoizna delavnioa za popravila vsakovrstnih nr Ljubljana. Miklošičeva 14 Kroniko slovenskih mest originalno vezano, kompletne letnike, prodam. -Ponudbo upravi »Slov.« pod »Kronika 9237«. 1 Zadružno m!atilnico večjo, ki čisti in sortira vse žito, prodam. Palme Jože, Ig pri Ljubljani. (1 Hladilna omarica (Frlgldalre), praktična za gospodinje, naprodaj. Ivo Stembal, Vegova ulica 8, Ljubljana. (1 Ledenjak (Elsekasten), večji, prodam. Mlekarna. Sv. Petra cesta 53. (I t^.lMINI Vajenca za sedlarsko ln tapetniško obrt sprejmem. Plr-nar Josip, sedlar ln ta-petnik. Novo mesto. Vajenca zdravega in poštenega -sprejme kleparstvo ln vodovodi. - Gustav Puc, Tržaška cesta. v Vajenca sprejme mehanična delavnica Novak Anton — Zaloška 89, Ljubljana. (v B Poizvedbe | za živali: 1000 din nagrade dam, kdor ml sporoči kaj o konju Publtu, mišasto barve, žig 71, visok 151, star 15 let, oddan na Viču. Angela Sile, Kot 8, p. Ribnica na Dol. (e Prosim vsakogar, kdor kaj ve za konja fuksa, starega 7 let, z malo bulo na prsih, žig št. 285. Oddan je bil planinski diviziji v Stražl-Sče pri Kranju. Sporočila proti nagradi na: Remškar Marijo, LJubljana, Tyrfieva c. 47 b. (e Pilarna Ivan Figar LJUBLJANA Stalna zaloga, Izdoiovnnjs ln popravila vsakovrstnih nil (turpija) in rafipel. - Voinjakov* ul. štev. 12 Telefon 39-42 Prvovrstna izdelava in konkurenčne ceno. Prevzamemo tndi stare pile v nakup. Pohištvo Pohištvo spalnice, jedilnice, saloni, samsko kmetske sobe, trgovske ter kuhinj, opro-me Itd. Po lastnih ali danih načrtih. Za specialno Izdelavo jamči ln se priporoča mizarstvo Artnek-Mayer, Jenkova 7. fi L 1.—, pri vseh ostalih tako) pri naročilu. IŽtonUl Kravo R tretjim teličkom, dobro mlekarlco, prodam. Brezovica 74t pri LJubljani. (J Couche - Zofe fotelje otomane solidno In poceni DANILO PUC tapetntk Ljubljana, Slomškova 9. Telefon Stev. 35-71 Modroce patentne posteljne mreže, otomane, moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizki ceni Rudolf Radovan tapetnik Ljubljana, Mestni trg 13 Pohištvo ln drugo v Sloveniji zamenjamo za Isto v Srbiji. Natančne Informacije pove Kristina Tešlč, Gradac, Bela Krajina, fi Italijanski večerni tečaj za začetnike s skromno predlzobrazbo lz sloven ske slovnice, po lahki ln praktični metodi, se bo otvoril v začetku julija na učiteljišču, Resljeva cesta. - Prijavo v ponedeljek ln sredo od pol 8 do 8 zvečer v I.b razredu, I. nadstr. u Professoressa cerca conversaziono Italiana ln cambio per le-zlonl e conversazlone tedesca. — Scrivere sotto »Professoressa« all'amm. dello »Slovenec« 9213. (u Linguaphone plošče za pouk Italijanskega jezika se kupi ali Izposodi proti odškodnini. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Linguaphone«, Cor-so dl Conversazlone Italiano« 9218. (k Strojepisni pouk Večerni tečaj, prlčetek 1. julija. - Chrlstofov zavod, Domobranska c. 15. Lesene podplate gibljive ln upognjene, za sandale ln čevlje, Izdeluje Prva ljubljanska specialna delavnica za leseno podplate - Cesta 29. oktobra 16. r fl ChlniiB | Preklic Podpisana Fortuna Matilda prekllcujem vse ob-dolžltve, ki sem jih izrekla o g. Francu Jane-žlču, ter Izjavljam, da je popolnoma nedolžen v zadevi tatvino. (r i urnim-. Košnjo sena In otavo odda štrukelj MIha,. LJubljana, Za-pužo št. 8. 1 Mlekarno na zelo prometni točki, dobro vpeljano, takoj oddam. - Naslov v upravi »Slovenca« št. 9261. n Mlekarno na deželi, s koncesijo prodaje deželnih pridelkov In avtotovornega prevozništva — dam v najem. Več pove uprava »Slov.« pod fit. 918a- ,(n Kravo s teletom lepo, prodam. - Pot na Rožnik fit. 2. j Pianino ali klavir dobro ohranjen, z železno konstrukcijo ln boljšo znamko, kupim. Ponudbo na oglasni odd. Slov. pod: »Klavir 9265«. Avto-motorj Avto Ford 8 clllndrskl. limuzina, vo-žon 60.000km, dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Starič Ludvik, Dvoržako-va 3, Ljubljana. (f Oblastv. koncnslontrana šoferska šola za pokllcn* Šoferja ID amaterja I. Gaberšček blvSI komisar u Šoferske Izpite Kolodvorska ulica fit 41 Telefon 18-28. Motor lahko tudi rabljen, 2 do 2.60 HP, kupim. Ponud-bj na upr. »Slov.« pod »Motor« 9182. (( Motor na oglje, 6—8 k. sli, ln elektromotor za 2—8 k. silo, kupim. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Motor« fit. 9167. (1 Filatefiia Filatelija Modrijan, Ljubljana. Miklošičeva e. fit. 84, Tel. 20-87, prevzema naročila za kataloge Mlchel, Yvert, Zum-steln, Senf. Zastopstvo za Dr. Slmlčev Album hrvatskih znumk. Naročajte SLOmCA* □ najcenejši slovenski dnevnik, Italijanski monopolski izdelki v prodaji pri nas Stadio 0.22 (220) v zavojčkih po 10. A. O. I. 0.225 (225), v zavojčkih po 20. Nazionali 0.18 (180), v zavojčkih po 10 in 50 cigaret. TOBAK ZA NJUI1ANJE: Razdrobljeni Macubino po 3 liro za 100 g, v dozah po 500 g. Sun di Spagna v prahu po 6 lir za 100 g, v dozah po 100 in 500 g. TOBAČNI DERIVATI: V juliju bo spravila uprava državnih monopolov v promet glavne državne izdelke tudi na področju Ljubljanske pokrajine. Cene posameznih vrst blaga bodo (označene za kos in v oklepajih za kg): CIGARE: Cavour 2.60 lir (520 lir) v Škatlicah po 25 kosov. , Regalia 2.60 (520) v škatlicah po 25 kosov. Toscani superiori 0.80 (160) v škatlicah in zavojih po 50 kosov. 'A Toscani superiori 0.40 (160) v tokih po 5 in 10 kosov. Virginia 0.80 (160), v zavojih po 50 kosov. Roma 0.30 (120) v zavojčkih po 4 in 10 ter zavojih po 100 kosov. REZAN TOBAK: Dalmazia po 160 lir kg, po 3.20 lir zavojček po 20 g in po 16 lir škatla po 100 g. Ia Forte, debelo in tanko rezan po 90 lir za kg, 1.80 lir za zavojček po 20 g in 22.50 lir za zavojček po 250 g. CIGARETE: (Cene so mišljene za kos, v oklepajih za kg.) Savoia 0.50 lir, (500), v škatlicah po 10, 20, 50 in 100 cigaret. Eneo 0.40 (400), v škatlicah po 10 in 25 cigaret. Serraglio 0.36 (360), v zavojčkih po 10 in 20. Macedonia Extra 0.34 (340), v škatlicah po 10, 20, 50 in 100 cigaret. Tre Stelle 0.25 (250), v zavojčkih po 20. Macedonia tipo esportazione 0.27 (270), v zavojčkih po 10 in 20. 50% nikotinski sulfat v posodah po 1 liter 55 lir. 25% v posodah po liter 27.50 lir, 25% v posodicah po 20 cl 6.60 lir. Sredstvo proti mrčesu Monital v ročkah po Vi litra 4.20 lir, 1 liter 8.20, 2 litra 16, 5 litrov 40, 10 litrov 78, 25 litrov 190 lir. Vrsta Monopnlio, knjižice po 40 papirčkov z lepivom ali brez po 0.40 lir, vrsta Marca, v knjižicah po 40 papirčkov z lepivom ali brez 0.50 lir. V prodaji pa bodo tudi cigaretni papirčki naslednjih znamk: Bravo-Club, Dogi, Fumosan, Ideal, Job, Luce, Midian in Satin. VŽIGALICE: Kartonasta škatlica s 100 običajnimi voščenimi vžigalicami po 0.60 lir, kartonast zavojček parafiranih vžigalic vrste »Minerva« po 0.25 lir, dvojni kartonasti zavojček z 48 parafiniranimi vžigalicami vrste »Minerva« po 0.40 lir, zavojček ali škatlica, s 100 navadnimi žveplenkami vrste »Minerva« po 0.30 lir. Proizvodi italijanskega monopola se bodo prodajali v mestu Ljubljani in drugih večjih krajih. Novo mesto Vedno nove najdbe na stadionu. Kakor smo že poročali, so bila prejšnji teden arheološka izkopavanja na stadionu pod strokovnim vodstvom zaenkrat zaključena. Sedaj se nadaljujejo dela za ureditev stadiona, ki jih opravljajo najeti delavci in italijanski vojaki, ki jih je dal na razpolago poveljnik divizije general F. fiomero. Pri teh delih so v sredo zopet našli bodalo sulice in dva lonca. Izgleda, da bo do končne ureditvije stadiona prišla na dan še marsikatera sled življenja starih Ilirov v naših krajih. Dolenjska bo Ljubljani dobavljala koze. V Ljubljani je zadnje čase veliko povpraševanje po kozah, ki so zlasti v današnjih časih resnične krave malega človeka. Ker seveda v Ljubljani in v ljubljanski okolici koz ni dobiti, jih bodo, kolikor se bo seveda dalo, kupovali po Dolenjski, kjer so sedaj ceno kozam do 1500 din Piipomniti pa je, da jih je sedaj tudi na Dolenjskem težko dobiti, ker si hočejo kmetje povečati število svoje drobnice. Prva letošnja žrtev Krke. V četrtek popoldne je Krka, ki je znana po svoji »zahrbtnosti«, zahtevala iz vrst kopalcev svojo prvo letošnjo žrtev. Pod novomeško postajo se je v Krki kopal uradnik tukajšnjega okrajnega glavarstva, 26 letni Franc Sušeč. V vodi je omagal in se pričel potapljati. Nezavestnega so petegnili iz vode in z vojaškim tovornim avtomobilom, ki je bil slučajno v bližini, odpeljali v kandijsko bolnišnico. Tukaj so mu z umetnim dihanjem hoteli rešiti življenje, kar se jim pa ni posrečilo. Nesrečni Sušeč je v Novem mestu služboval šele kratko časa, pa si je vkljub temu med svojimi tovariši s svojim mirnim in poštenim značajem znal pridobiti iskrenih prijateljev. Pokojnik je bil doma iz Slivnice pri Mariboru in si je vedno želel službovat blizu svojega rojstnega kraja. Zato je tudi prosil za premestitev v Maribor. S to svojo prošnjo je uspel in je bil dekret za premestitev že pripravljen. Vojni dogodki in razsulo Jugoslavije pa so premestitev preprečili in je tako moral ostati v Novem mestu, kjer ga je dohitela prezgodnja smrt še preden je mogel zopet videti svoj domači kraj. Naj v miru počiva, sorodnikom na fetajerskem naše sožaljel Zanimanje za ovčjerejo raste. Nekateri predeli Dolenjske so kakor ustvarjeni za ovčjerejo, ki bi kmetu v pasivnih predelih Dolenjske mogla dati lepih dohodkov, če ta panoga živinoreje ne bi bila tako zanemarjena V tem pogledu se sedaj razmere že izboljšujejo. Ovčjerejci so začeli kazati večje zanimanje za intenzivno rejo ovc, o čemer priča ustanovitev ovčjerejskega društva, katerega občni zbor se bo vršil v nedeljo, dne 13. julija, v Hinjah, ki so znano kot najbolj pasiven kraj novomeškega okraja. Dve žrtvi nesreče. V kandijski bolnišnici se zdravita 41 letni kočar iz Skocjana Anton Vodo-pivec in 30 letni delavec iz Brusnic. Oba sta doma tako nesrečno padla, da sta si zlomila desni roki. Sodne počitnice nn okrožnem sodišču. Na civilnem oddelku tukajšnjega okrožnega sodišča se pričnejo sodne počitnice 1. julija in bodo trajale do 15. avgusta Kazenski oddelek ne bo imel počitnic. Le kazenski senat za časa odsotnosti predsednika ne bo posloval. S poslovanjem bo prenehal 20. julija, ko nastopi predsednik svoj redni letni dopust. Iz Belgrada Belprnjskn vseučiliSfe objavlja, da se bodo pričeli strokovni diplomski izpili na tehnični fakulteti dne 30 juniia. Kmetiisko-ooidarska fakulteta, ki ie bila prej v Zemunu. se ie po nrikijučiivi Zeniuna hrvaški državi preselila v Belgrad ter ima svoje prostore na Kraljevem trgu. Absolventi te fa- kultete bodo polagali izpite med 30. junijem in 8. julijem. Srbski uradni list »Službene nnvinet objavlja odlok sveta komisarjev o ureditvi službenih odnosov vseli državnih, banovinskih in občinskih uradnikov bivše Jugoslavije na področju Srbije. Ta odlok prepoveduje vsako novo imenovanje iiradnišlva in napredovanje dosedanjega. Svet komisarjev bo nadalje upokojil vse državne, banovinske in občinske uradnike, ki že ima io ali pa bodo imeli 30 let efektivne službe. Prav lako preneha služba vsem uradnikom. ki so že spolnili 60. leto starosti. — S 30. junijem tudi preneha služba vsemu urad-ništvu, ki nima vsai štirih razredov srednje ali njej enake strokovne šole. Istega dne preneha služba tudi vsem ženskam. Uradništvo, ki bo 30. juniia odpuščeno iz državne, banovinske ali pa občinske službe, bo dobilo na račun odpravnine enomesečne ali pa dvomesečne prejemke. Naročajte »Slov. koledar« Zastopniki! Pridobite čim več naročnikov za »Slovenčev koledar« ! Zvitorepi matematik Odlični matematik in pisec ostrih epigramov Kastner, ki se je često prepiral s sodobniki :n je vsakemu trda predla, kdor se ga je lotil, je priiel tudi v znanstveni spor z nekim teologom. Tako ga je razžalil, da je celo vlada zahtevala, naj se mu opraviči. Kastnerju je bilo to zelo nerodno in je na vse kriplje premišljeval, kaka bi se najbolj poceni izmazal iz zagate. Kaj je str.ril. Sel je v hišo, kjer je stanoval teolog in je potrkal na vrata njegove sobe. Na odgovor, naj vstopi, je ostal pri vratih in ni vstopil, temveč ie čakal. Teologu Mihaelisu se je zdelo čakanje neznanca že preneumno. Stopil je k vratom in pogledal, kdo je Kakor da bi potrkal na napačna vrata, mu tedaj Kastner zakliče: »O, oprostite« in jo urno popiha na ulico, (t) Dolina smrti Nedaleč od meje Nevade v Ameriki je kraj, ki spada med najbolj vroče kraje na svetu, tako imenovana »dolina smrti«. Podnebje je v tej dolini tako strašno, da so mu podlegli že mnogi turisti in raziskovalci. Posebna oblikovitost hribov ter gora in čudni solni kristali, ki so razširjeni po celi dolini, so naredili iz nje najneugodnejši kraj na svetu. Dolina leži kakih 80 metrov pod morsko gladino in je precej velika, saj obsega 1700 četvernih kilometrov. Prehod skozi kristalno formacije v dolini je skoro nemogoč, vročina pa je tako neznosna, da so morale oblasti prepovedati vstop v dolino. V geološkem oziru je ta pokrajina nad vse zanimiva. V njej so zasledili celo zlato, ima pa še tudi več redkih, dragih rud. ki pa jih ne morejo izkoriščati. (t) Bilijon Koliko časa potrebujemo, če hočemo Meti do bilijona? Devetnajst tisoč leti Neverjetno, pa resnično. Le poglejmo. V eni minuti lahko Štejemo do sto, v eni uri do 6COO, v enem dnevu do 144.000, v tedou do l.oOC.OOO (tu bi verjetno te znoreli], v i letu do 52,416.000, v 19 tisoč letih pa do 999.900 milijonov in bi manjkalo Se nad Štiri milijarde do bilijona. (t) Banca Artigiana s. a., Lubiana , Zanatska banka a. d., Ljubljana concede nouvamenfe e regolarmente ogni sorta di mutui agli artigiani e alle piccole indusirie zopet redno podeljuje razne vrste posojil obrtnikom in mali industriji POSTA AEREA ZRAČNA POŠTA Comunlcoztoiil celerl con tutto ll mondo Ind care sulPindirizzo in modo appar.scenle PER VI/I AEREA estero PAR AVION Nagle zveze z vsem svetom Napišite na naslovni strani dobro vidno PER VIA AEREA za inozemstvo PAR AVION Zahvala Ob težkem udarcu, ki nas je zadel, ko smo izgubili naše drago bitje, našo srčno ljubljeno hčerko - edinko Nadico Druškovič se za iskreno sočustvovanje in izraženo sožalje V6em najprisrč-neje zahvaljujemo. - Posebno zahvalo dolgujemo čč. duhovščini, gg. zdravnikoma dr. Rakoliču in dr. Čadežu za njihov izreden trud in požrtvovalnost, da bi nam jo ohranili, čč. sestram Leo-nišča za skrbno nego, čč. sestram Lichtenlurnovega zavoda in sošolkam za lepe poslovilne besede, pevcem »Sloge« in prosvetnemu društvu v Zeleni jami za lepe žalostinke, nadalje našim fantom, ki so nosili krsto s pokojno do groba, ter vsem darovalcem vencev in krasnega cvetja, ki ga je pokojna tako ljubila, ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so v tako velikem številu spremili našo ljubljeno hčerko na njeni zadnji poti. — Vsem ponovno iskrena hvala in prosimo, da našo ljubo Nadico ohranite v lepem spominu. — Sv, maša zadušnica se brala v četrtek, 3. julija 1941 ob 7 zjutraj v cerkvi sv. Družine v Mostah. Ljubljana, Sv. Lenart v Slov. gor., Samobor, 29. junija 1941. Neutolažljiva družina: Druškovič-Ilavnikova. Travnik prodam v trnovskem predmestju LJubljane, 2500 kv. m po 4.60 lir. - Ponudbe pod: »M. K.« na upravo »Slovonca« pod št. 9248. p Za 10.000 lir prodam leseno ometano hišo (soba ln kuhinja) z vrtom v trnovskem predmestju Ljubljane. - Ponudbe pnd »K. L.« 9249 na upravo »Slovenca«, p Pozor! Kupim takoj trgovsko ali stanovanjsko hišo v Ljubljani, do 350.000 lir. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9210. (p »REALITETA« posestna posredovalnica v LJubljani Je samo v PREŠERNOVI CJL. 64, nasproti glavne pošto. Teleton 44-20. Monograme za robce in perilo, gumbe, gumb-niče, entel. ažur, predtisk izvršimo takoj.Tamburira-nje oblek, vezenje perila. Nalek & Mikeš Liubliana. FranCUkanska ulic« nasproti botela Union Iščem lojtrski voz prednja lahka, zadnja kolesa široka 10 cm, z zavoro In obrobljenimi šl-naml. Oje štukano. Javiti proti primerni nagradi na Mlinar Janeza, Unec 98, Rakek. (o Cvetje, sadje, zelenjava vedno v zalogi. BALOH, Kolodvorska ulica 6t. 18. Telefon 39-66. i Praška domača mast čisti In zdravi rane. Dobi se v vseh lekarnah. R. d. St. 2-41. travattlfiilo Gluntinl, Via Vltruvio 7, Milimo Specialista in eravate tinte u ni te e luntasie, ingual-clbili, Hportiv«, per hatnbi-ni, Istltuti e divjse.Sciarpe c fazzolettl da collo por uomoedonna.Campionario conlro assegno aritlclpo Izdelovalni« kravat Gluntinl Vla Vltruvio 7, Milano Snecialist za enotno In vzorčasto barvane kravate, se ne mečkalo, športne, za otroke, zavode in uniforme. Sali in ovratne rute za dame in goRpode — Vzorci proti predplačilu. Občina Bloke, okraj Logatec, razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodje Šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole ter perfeklno znanje italijanskega jezika. Pravilno kolkovane prošnje no čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbeneh je vložiti v 30 dneh po objavi tega razpisa pri tej občini. Štev. 268/41. Občina Bloke, dne 20. VI. 1fl41-XIX. Dotrpela je naša ljubljena soproga, dobra mama, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa Morija Klun roj. Likozar soproga strojevodje drž. žel. v pok. Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 29, junija ob 5 popoldne z Žal, kapele sv. Marije, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 28. junija 1941. Žalujoči: Anton, soprog; Franc, sin in ostalo sorodstvo. Tvrdka Ditta MAR IO MULATTA Spedizioni e autotrasporti | špedicija in autoprevozništvo TRIESTE Vla Cesare Battlstl 8. — Telef. 25-743 avverte che ha istituito servizio camionistico Kiornaliero fra LUBIANA e TRIESTE e viceversa Per prež' i e condizioni rivol-gersi alla ditta: naznanja, da je otvorila dnevni autopromet med LJUBLJANO in TRSTOM in obratno Radi cen in pogojev se obrnite na 1.1 Slovenia Transport, LJubljana. Miklošičeva c. Denarni zavod v LJubljani sprejme za takojšen nastop uradnika s perfek-tnim znanjem italjanskega jezika. Ponudbe na Upravo Slovenca pod „Banka" 9235. i/delano I kauče itd. pri tvrdki MIZARSTVO ,, C* LE ASSICURAZI0N1 GENERALI DI TRIESTE informano gli assicurati della affi-liata Societa „SAVA" apparte-nenti ai territori ex jugoslavi annessi allTtelia, che le polizze di assicurazione emesse dalla detla Societi sono pienamente valide ad ogni etfetto e che le Assicurazioni Generali assumono la piena garanzia deH'esecuz:one delle polizze stesse. s ... si nabavite in tudi ogledate na zalogi, PQH|f JVO kakor: spalnice, kuhinje, samske sobe, VENTURINI LUDVIK, zaloga pohištva Florjanska ul. 31 • Tal. 48-12 italijanske, volnene, vseh velikosti se dobe pri zastopstvu MIKLOŠIČEVA C. obveščajo zavarovance družbe „SAVA", ki se nahaisjona ozemlju bivše Jugoslavije, priključenem Italiji, da imajo zavarovalne police omenjene družbe polno veljavo za vse stroke in da Assicurazioni Generali prevzamejo polno jamstvo za izplačilo omenjenih polic. ČETRTI GOST Roman. »Trav nič ne,« je brž odvrnil Masters. »Ne smete misliti, da mi je vse sveto, kar je povedal Kerguson! Povejte mi rajši vi. gospod doktor, katera reč se dozdeva vam najlKil.j čudna v tej čudni zadevi!« »Čakajte, da malo pomislim... Nemara to. da je imel Blvstone pri sebi štiri žepne ure.« »V redu. Poda, zaupljivo vam povem, tla je nekaj še bol j čudnega . . . Prejle, ko sem bil tnalo pri teli pacijcntih, sem si ogledal njih obleko, pa «em zagledal v notranjem 'rakovem žepu gospoda Šumana — kolesje neke budilke...« »Kaj?« »Kolesje budilke«, je kar zadovoljno odgovoril Masters in nadaljeval: »Vse je bilo v žepu: pero, kladivce, kolesje — sploh vse, kar je v ohišju ure. To kolesje je bilo staro, vendar še uporabno. Mimo toga sem lobil v njegovem žepu močno povečevalno steklo, kaj pravite k vsemu temu?« Čez čas je Sanders odvrnil: »šuman kupčuje z egiptovskimi starinami. Zato ni čudno, če je nosil s seboj povečalno steklo. Toda — počemu da je imel pri sebi razdejano budilko, to mi pa zares noče v glavo! Ali ste našli kaj posebnega pri gospe Sin-clairovi?' »Da — tudi pri njej — in sicer je imela v torbici košček tigašcncga apna in stekleničico fosforja.« Sanders od začudenja ni mogel odgovoriti. Nato je Masters povzel: »Vi ste kemik Počomu naj bi imela takale moderna dama v svoji torbici apno in fosfor?« Sanders je stresel z glavo, rekoč: »Bog ve! Fosfor jo na vsak način strup in večkrat sem se že začudil. kako da ga samomorilci in morilci ne uporabljajo. Vendar, kar se tiče apna ...« Masters se je pretegnil na stolu, sklenil roke v naročju in je mirno dejal: »Io je vse res, gospod doktor, vendar je v tem primeru dokazano, da je bil strup atro-pin, a ne fosfor. Zatorej imamo spet novo vprašanje: zakaj je iinela ta gospa v torbici fosfor in negašeno apno! Prav tako je pa uganka. počemii da ima trgovec z egiptovskim! mumijami v žepu — budilko in zakaj da vzame kirurg s seboj štiri ure. ko gre v goste!« Mastrrs je zaskrbljeno povesil glavo, Sanders pn je povzel: »Prav lahko je mogoče, da so bili vsi skupaj zločinci, ki jim je bil ta cirkus potreben, da so izvedli neki načrt.« »Vse je mogoče.« »Pa tudi jako neverjetno,« je oprezno rekel Sanders. »Fosfor je strup — res je. Toda s kako uro ali s povečevalnim steklom je vendar težko kakega človeka umoriti ali zastrupiti.« Masters se je nenadoma zasmejal in rekel: »Vsi tisti predmeti se dozdevajo, ko oprema kakega čarovnika. Veste, jako rad bi se pogovoril ■ ■ -no I j še, Sinclairovo. Pojdite z menoj!« Gospa Sinclairova je sedela v beli postelji in je potrpežljivo poslušala, kar ji je govoril doktor llalscn. Prvi vtis Sandersov je bil ta. da ta ženska ni niti malo podobna tisti, ki ji -je bil prejle izpral želodec in ki je bila doživela še druge prijetnosti te vrste. Z njene kože so izginile vse maroge. ki so oznanjale zastrup-Ijenje. Zdaj je bila videti jako čedna in dn je imela komaj kakih trideset let. Gospa Sinclairova je bila vitka in nežna. Njeni blesteči se. črni iasje so sc ji usipali po ramah lz tega irovoril s tistim Fergusnnom! Zdajle bo pa naj da zaslavim nekaj vprašanj na gospo Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramariž Izdajatelj; Inž, Jože Sodja temnega okvira je zrl jako lep in izrazit obraz. Njene velike oči so bile temne, usta so bila lepo oblikovana, brada pa mehka in čedna. Volneno bolniško haljo si je ogrnila prav po načinu moderne, jutranje halje. Skratka je bila to privlačna ženska, kar je prav zadovoljno dognal Sanders. Masters se je odkašljal in je začel oklevajo govoriti: »Samo za pel minut,« ga je opozoril doktor Halsen. »In ostal bom tu, da ne boste prekoračili tega časa.« »Kar začnite izpraševati,« je tiho povzela gospa. »Doktor llalsen mi je že povedal, kaj da se je zgodilo.« Policijski nadzornik ni bil prav nič zadovoljen, da je bil zdravnik to storil, vendar se je potajil in se brž obrnil h gospe, rekoč: »Saj vam je znano, gospa, da sem prišel kot zastopnik policije in da mi dolžnost veleva, da vam dam nekaj vprašanj. Naj vas ne plaši moja beležnica — to je le formalnost.« Gospa se je zahvalila s pogledom in se je graciozno naslonila na skončnico. Zenici sta ji bili še zmeraj razširjeni. »Kako se pišete, prosim?« »Bonita Sinclair.« »Ste poročeni?« »Vdova sem.« »Vaš naslov je?« »Chelsy, Chain Bog, št. 341 « Masters je pogledal iznad svoje beležnice. »Imate... kak poklic, gospa?« »Seveda, zaposlena sem, in sicer svetujem amaterjem in muzejem pri kupovanju in prodaji slik. Mimo tega dosti pišem članke iz zgodovine umetnosti za strokovne liste.« Masters je zaprl beleznico. »Znano vam je, da jebil gospod Hev nocoj umorjen, li ne?« Gospa Sinclairo^Sči^e tfinlfahL a v očeh so se ji zasvetile sol^,',^SfNiHeVk)^i prisegel, da * * ffl^', ^ & J CA j * so bile te solze resnične. Nato je dejala komaj slišno: »Tu — gospod doktor mi je povedal. To je strašno! Še misliti ne morem na to.« »Jako mi je žal. gospa, vendar bo treba vsaj nekaj minut misliti na to,« jo je zavrnil Masters. »Prosim vas, če mi vse poveste, kar se je sinoči pripetiloi« Gospa je nekam ogorčeno dejala: »Saj to je. ko jaz o vsem tem nič ne vem! Verjemite mi, da je to gola resnica, da ne vem nič! Poslednje, česar se spominjam, je bilo to, da je Iley pripovedoval neko zgodbo, ki ie bila jako smešna, bolj smešna, karkoli sem bila dotlej slišala. Tako sem se smejala, da me je bilo že kar sram. Potem pa se je nenadoma vse stemnilo krog mene...« n »Prosil bi vas, dn poveste vse počasi in po vrsti! Povejte mi, kako da ste bili v stanovanju gospoda IIeya?« »Za božjo voljo, saj je bil to društven sestanek, nrav navaden sestanek!« »Obltorej ste vi, gospa, prišli tjakaj?« »Krog enajstih.« »Ali ni bilo to malo kasno?« »To sem bila pa jaz kriva, ker sem imela ta večer nekaj važnih telefonskih pogovorov in sem povedala Heyn, da mi ne bo moči priti prej. Zato je on tudi druge goste poklical za to uro.« »Ali niste mogli Heyu telefonirati iz svojega stanovanja?« Nasmehnila se je. rekoč: »Nj bilo več časa. Morala sem prej govoriti s Parizom, z Newyorkom in Rimom. To bili povsem poslovni razgovori.« so »Važno je, da vem, ali je bilo potrebno, da je bil ta društveni sestanek?« »Mislim, da va« ne razumem!« »No, če ie imel gospod lley važer. vzrok, da vas je poklical k sebi?« I J I verinik: Viktor Denčie