Poštnina oiatana v gotovini Leto LVII. V Liubliani, v četrtek, dne 28. februaria 1929 Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS mesečno 23 Din polletno 150 Din celoletno 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedellak:« imn)a celoletno v Jugo« slaviti 120 Din, za Inozemstvo 140 D li, v četrtek, dne 28. februaria 1929 St. 50 2. izdal VENEC 2. izdala st. 2 om S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp. peUi-vrsla mali oglasi po 1-30 ln2D,ve«l oglasi nad 43 mm vlftlne po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din. v uredniškem delu vrstica po 10 Din o Pri večjem o naročilu popust Izide ob 4 zjutraj rožen pondelJKa ln dneva po prazniku UreanlSivo /e v Kopitarjev i ulici il. 6/III Rokopisi se ne vrača/o, netranklrana pisma ae ne apre/ema/o •>- Uredništva telefon Si. 2050, upravnlStva Si. 2328 Informativen list za slovenski narod 'Čekovni sa mseiaic, »ara/ei o4/.756J, Zagreb Si. 39.011. Praga ln Diinaf Si. 24.797 Dr. Lojze Čampa — Belgrad, Zakaj lastni tiskovni urad? Sporazum zetezn. strokovnjakov Za direktne tarife med Češkoslovaško in Jugoslavijo - Popoln uspeh mednar. žel. konference Ljubljana, 27. febr. Včeraj je uspešno zaključila svoje delo dvodnevna konferenca železniških uprav Jugoslavije, Češkoslovaške, Avstrije in Madjarske v Ljubljani. Omeniti moramo, da je konferenca razpravljala o ureditvi direktnih tarifnih odnošajev za prevoz blaga med češkoslovaško in Jugoslavijo ter da ni šlo za ureditev izključno jadranskih tarif. Delegati madjarskih in avstrijskih železnic so se konference udeležili kot zastopniki držav, ki so zainteresirane pri tranzitnem prometu. Načelnik komercijalnega oddelka glavne direkcije državnih železnic g. dr. Drago-mir Markovič je dal časnikarjem o pomenu in uspehih konference naslednje pojasnilo: »Dne 26. in 27. februarja 1929 se je vršila v Ljubljani v palači oblastne direkcije državnih železnic konferenca češkoslovaško-jugoslovanske tarifne zveze, ki je imela nalogo, da končno določa načela, po katerih naj bi se izdelala direktna tarifa za prevoz blaga med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Ta tarifa bo velikega pomena za razvoj gospodarskih razmer v obeh državah, ki so že dalj časa zahtevale te tarife in je bila ta zahteva izražena v trgovinski pogodbi, sklenjeni med Če-hoslovaško in našo državo. Direktna tarifa bo nudila izvoznikom in uvoznikom obeh držav dvojno korist: 1. Naši pridobitniki bodo z lahkoto mogli ugotoviti, na podlagi nove tarife najcenejše postavke za posamezne relacije, po katerih nameravajo transpor-tirati svoje blago. 2. Ta direktna tarifa bo pomenjala gotovo znižanje napram normalnim tarifom, ker je vsaka sodelujoča železniška uprava za to tarifo odobrila gotov popust od svoje normalne tarife. Kakor železniški upravi, tako tudi pridobitniki obeh držav pričakujejo od te direktne tarife, da bo ugodno vplivala na nadaljni razvoj medsebojnih gospodarskih zvez. Tudi ta tarifa bo s svoje strani prispevala, da postanejo zveze med obema bratskima narodoma in zavezniškima državama še tesnejše. Na sami konferenci se je obravnavalo mnogo vprašanj, od katerih so bila naslednja najvažnejša. il;. Vprašanje popusta, ki so ga posamezne železniške uprave nameravale dati na razpolago za to direktno tarifo. 2. Vprašanje kvotizacije, to je razdelitve prometa. To vprašanje je bilo najtežje in je izpol- nilo skoro vso konferenco, ki je trajala dva dni. Rešitev tega vprašanja je bila zato težka, ker so bili interesi vsake posamezne železniške uprave nasprotni interesom drugih uprav, ker ima ta razdelitev prometa največji vpliv na dohod'— železnic. Bila je torej naloga konferenci ~'la solucijo, ki bo enako in kolikor j zadovoljila upra- vičenim zahtevam vsake posamezne železniške uprave. Konferenci se je posrečilo, da je to vprašanje, na katerem se je delalo od junija meseca 1. 1928 dalje, povoljno rešila. 3. Kot tarifska valuta je bila določena češkoslovaška krona in to zato, ker se bo ta direktna tarifa izdelala na podlagi češkoslo-^aško-avstrijske, oziroma češkoslovaško-mad-jarske direktne tarife, ki tudi določata kot tarifno valuto češkoslovaško krono Za predmete, ki se bodo izvažali iz naše države in za katere je treba vozarino plačati v naprej (frankirati), je uvedena dinarska valuta. V tarifo pridejo vse one vrste blaga in vse one postaje, za katere se bo na podlagi dosedanjih izkušenj ugotovilo, da obstoja ta potreba. Naravno pridejo v to tarifo tudi vse vrste blaga in vse one postaje, za katere bi se pokazala potreba. Ta tarifa bo obsegala tudi postavke za naša pristanišča. Naši delegaciji je uspelo doseči privoljenje vseh ostalih zainteresiranih železniških uprav, da so koncedirale v tej tarifi iste olajšave, kakor jili dajejo v tako zvani jadranski tarifi pristaniščema Trstu in Reki. Konferenca, ki se je vršila sedaj v Ljubljani, pomenja nadaljevanje konference, ki je bila sredi meseca junija 1. 1928. Tedaj delegati vseh držav niso prišli do sporazuma v nekaterih glavnih vprašanjih. Ljubljanska konferenca pa se je zaključila s popolnim sporazumom vseh delegacij. Konferenca je ugotovila le načela, po katerih naj se tarifa dela. Tarifo samo pa bo v detajlih izdelala posebna tarifna komisija. Ta tarifa bo veljala eno leto, nato pa se bo na podlagi ljubljanskih zaključkov in doseženih izkušenj sestavila nova tarifa. Delegati tujih držav so nam izjavili, da so se ves čas svojega bivanja v Ljubljani počutili prav ugodno. Snoči so se odzvali povabilu Narodnega gledališča ter prisostvovali predstavi v operi. Avstrijski in madjarski delegati so odpotovali ponoči, češkoslovaški pa odpotujejo danes. I. Bilo je med vojno, ko je prišla Nemčija v dneh osamljenosti in stiske do sicer poznega, a vendar zelo poučnega spoznanja, da se je namreč posvetilo inozemski poročevalski službi v izvoznem in uvoznem ter najširšem smislu besede — tiskani besedi — premalo pažnje. Blokada njenih nasprotnikov je bila tudi v tem oziru popolna. Telefonska žica je bila pretrgana; kablu je bila odrezana dovodna sila, državne oblasti in zasebniki pa od nekdaj niso dali veliko na to, da bi s tiskom, telefonom in radijem delujoča protinemška propaganda kaj zalegla, ko so pa pruske čete že desetletja samo zmagovale. Zenijalnemu državniku, organizatorju in dalekovidnemu presojevalcu razmer Erzbergerju je bilo določeno, da je začel organizirati sredstva in odpirati cilj domačim ljudem: Veliko lastne propagande je treba, veliko lastnih zastopnikov v inozemstvu rabimo, veliko našega mišljenja in naših vesti je treba raztrositi med svet! Ideja je bila povsem nanav- | na; končno tudi ni manjkalo sredstev in sposobnih mož. Stvar pa je le bila v mnogem zamujena in prepozna, ker se desetletno sistematično delo tujih držav ne da parirati s kratkim izbruhom, četudi je načrt še tako ženijalen. Zanimivo je zasledovati, kako je ta skušnja vplivala na nadaljnji razvoj nemških ofi-cijoznih, zasebnih in oficijelnih časnikarskih, ozir. tiskovnih birojev in agencij. Nemčiji namreč kljub gori omenjeni pomanjkljivosti ne moremo odrekati, da bi se bila v zunanji službi popolnoma zanemarila. Imela je dobro prospevajoč oficijozen Wolffov urad; tendence industrije je razširjala Telegraphen-Union; centralna in pokrajinske vlade so imele dobro organiziran poročevalski aparat; končno je imel nemški tisk finančno dobro stoječa, v svetu dobro poznana tiskarska podjetja, ki so lahko vzdrževala lastna zastopstva v vseh glavnih evropskih mestih, ki so lahko plačevala telefonske in brzojavne pristojbine in ki so končno širila nemško mnenje v tujini, oziroma korigirala tuja. Toda ves ta aparat ni bil zdaleka kos Parizu in Londonu. Skiušnje predvojnega in povojnega časa so jih izučile, da je treba samostojnosti in konkurenčne sposobnosti, da mora s širjenjem lastnih vesti živeti domača država v drugih državah, oziroma, da je iz njih poročati v domovino v političnem smislu v prvi vrsti to, kar gre domačim interesom v prid. Zato pa je treba daleč razpredene samostojnosti. Zato se je vnela n. pr. zelo ostra debata, ko je nemški Wollfov urad, ko so si londonski Reuter, pariški Agence-Havas in Wolff v posebni pogodbi razdelili interesne sfere in prišel v gotovo odvisnost od Londona in Pariza. Časnikarski kader je zahteval revizijo in tudi iz univerzitetnih krogov so se oglasili Katoni: Nam je treba v poročevalski službi popolne samostojnosti 1 Vprašanje dobro organiziranega pres-biro-a je buknilo tudi v novo nastalih dflžavah. Tako je n. pr. Češkoslovaška takoj osnovala svojo CTK, ki daje češkoslovaškim listom domače, v prvi vrsti pa vesti iz zunanjega sveta. Podonavski nasledstveni državi sta take agen-ture ohranili še iz prejšnjih časov. Položaj pa, v katerem se je znašel naš jugoslovanski tisk, je bil z eno besedo nesamostojen. Kar se tiče slovenskega tiska, je oil v večini in je še odvisen od Avstrije; bodisi od dunajskega Korr-biroa ali njegove podružnice v Gradcu ,ali poročil kakega dunajskega časnikarskega koncema, oziroma raj-hovskih filijalk na Dunaju, ali pa Prage, zlasti poročevalske službe, ki jo prodaja >Prager Pressec. Nesamostojen položaj imajo v tem oziru tudi hrvatski listi. Ti so enako odvisni od tujih agentur. V Belgradu položaj ni drugačen, da o strogo provicionalnem tisku niti ne govorimo. Med jugoslovanskimi časopisnimi podjetji pa brez dvoma ni nobenega, ki bi moglo vzdrževati vsaj v vseh glavnih evropskih centrih svoje pisarne in svojo specielno poročevalsko službo. Kar se tiče zunanjih vesti, smo se torej znašli v čudni situaciji: Dajale so nam Jih tuje, zasebne ali oficiozne agenture. Ce se pa pomisli, da ima vsaka izmed njih svojo tendenco, zlasti pa oficiozne, potem je na J n nn.M J..1J J—J: 1.. ]« »—J....... uiam, ua omu vujavijaii luui lujo ieuu«uw. Tendenca sicer ni treba, da bi se videla v vsakem poročilu, ker je vsako poročilo tudi ne prenese. Tudi je res, da se v ljuti tekmovalni borbi za vest v inozemskih središčih na časnikarski borzi poročil končno vendarle iz- Vprašanje stanovanjskega zakona »Vreme« piše: Poleg ostalih aktualnih vprašanj se v ministrstvu za soc. politiko proučuje tudi vprašanje o podaljšanju stanovanjskega zakona. Sedanji zakon velja do 1. maja. Z njim so uvedene male omejitve nad svobodnim razpolaganjem s stanovanji. Te omejitve so vsako leto manjše s tendenco, da se čisto odpravijo. Sedaj so uvedene omejitve samo nad nehigijenslcimi stanovanji in zgradbami. Nastaja vprašanje, ali se naj te omejitve čisto odpravijo ali pa naj spremenjene veljajo še naprej. V ministrstvu za soc. politiko zbirajo mate-rijal v svrho pravilne rešitve tega vprašanja. Merodajni faktorji v ministrstvu še niso izdelali nobenega stališča. Oni samo proučujejo problem. Zaslišali bodo najprej vse kompetentne kroge, potem pa bo padla definitivna odločitev. Nekateri so mnenja, da več ne vlada stanovanjska draginja in da so odpadli vzroki, ki so diktirali sprejem dosedanjih zakonov in da bi mogel stanovanjski zakon čisto odpasti. Tudi v ministrstvu za soc. politiko nekateri to mnenje zastopajo. Toda razširjeno je tudi mnenje, da treba podaljšati omejitev svobodnega razpolaganja z nehigijeničnimi stanovanji, da bi se cimi nekaj, kar vsaj približno odgovarja dejanskemu stanju. Pomisliti pa je treba, da vest predaja končno vendar le človek, ne samo z gotovo subjektivno presojo, ampak tudi nalogo, ki mu jo nalaga njegova država, oziroma .i„ — l.n(Aw. ^AU 1__u« UlUlfUa, nuiviu uviu 111 puiuiouil jc ucuu, da ni potrebno, da bi bila tendenca razbrana v vrstah, ker je lahko tudi med vrsticami. Ce bo presbiro, kakor se trdi na kratko, da bo nns informiral iz inostranstva in infor- i miral inostranstvo, organiziral v širokem ob- i tako hišni gospodarji prisilili, da čimpreje urede svoja stanovanja v smislu higijenskih zahtev. Pristaši tega nazora zagovarjajo to svoje mnenje bolj iz zdravstvenih, ko pa iz razlogov stanovanjske draginje. Obstoji pa še eno mnenje, s katerega se presoja vse to vprašanje. To je vprašanje odredb, ki naj jih izvrši ministrstvo za socialno politiko s pomočjo občinskih uprav, da bi se zgradilo čim več majhnih higijeničnih stanovanj za revne rodbine. Ministrstvo bo vztrajalo pri vseli svojih dosedanjih odredbah in jih bo verjetno še razširilo. Seveda beleži »Vreme« v pivi vrsti belgraj-ska mnenja, kar pripominjamo. Vest »Vremena« pa dokazuje, da še ni gotovo, če bo stanovanjski zakon cesto odpravljen in zato smo zabeležili vest »Vremena«. Minister Drinkovic v Zagrebu Zagreb, 27. febr. (Tel. Slov.) Kakor se je zvedelo, bi imel priti v četrtek ali najkasneje v petek v Zagreb minister za socialno politiko dr. Mate Drinkovič. Pri tej priliki bi prisostvoval konferenci, ki bo obravnavala uredbo o zapiranju in odpiranju trgovin, ki je sklicana za 2. marca. segu poročevalsko službo iz zunanjega sveta in služil z njo domačemu tisku, bo izvršil veliko državno delo. In če bo uspešno poučeval inostranstvo o naših razmerah ter tako pari-ral vestem, ki jih razširjajo nam sovražne agenture, bo predstavljal najučinkovitejše našo državo v tujem svetu in v pravi luči. S tem pa, da postavi zunanjo poročevalsko službo na lastne noge, bo otvoril novo dobo naše časnikarske in propagandne zgodovine. Zahteve pravoslavnih Belgrad, 27. febr. (Tel. >Slov.<) Tu se mudi velika deputacija zastopnikov cerkvene, šolske in občinske uprave v Bosni in Hercegovini, ki jo vodijo Stjepan Jocič, duhovnik pravoslavne cerkve Maraševič iz Tuzle, in Jo-van Tuta iz Mostarja. Delegacija se je včeraj in danes zglasila pri ministrih iz Bosne in Hercegovine Krulju in Srskiču. Danes je obiskala patriarha pravoslavne cerkve. Pri tej priliki mu je izročila spomenico, v kateri odločno protestira proti tistemu delu zakonskega načrta o pravoslavni cerkvi, v katerem se govori, da pripade vsa oblast, ki se tiče uprave cerkvenega šolskega premoženja, škofom ozir. vrhovni cerkveni oblasti. Ljudstvo v Bosni in Hercegovini je od pamtiveka samo upravljalo to premoženje in je samo volilo odbor in predsednika. Spomenica zahteva, da ostane tudi nadalje v rokah cerkvenošolskih odborov, k; se naj volijo, kakor doslej. Deputacija je zahtevala, da jih sprejme tudi predsednik vlade. Ker pa je predsednik vlade bolan, se je njihov obisk odložil. Danes so se ti bosansko-hercegovinskl pravoslavni delegatje zglasili pri delegaciji, ki je prišla iz Vojvodine. Z njo so se sporazumeli, da bodo v vprašanjih avtonomije pravo-slavne cerkvene občine nastopili skupno. Zelo značilno je, da sta obe delegaciji poudarili, da ne predstavljata ljudstva, ampak celokupno pravoslavno duhovščino. Delegcija je posebno naglašala, da je premoženje cerkvenih občin zelo veliko in da razpolaga sarajevska občina z 20 milijoni, mostarska pa s 100 milijoni Din. Glede zakona, ki naj bi uredil medver* ske odnošaje in odnošaje med posameznimi cerkvami: katoliško, pravoslavno, židovsko in protestantsko, je Vaš dopisnik v ministrstvu za vere zvedel, da je pripravljen ves materi-jal. Ministrstvo ver ima vse akte, ki so jih poslali cerkveni zastopniki. Ministrstvo si je samo pridržalo končno odločitev o tem, kako naj izpade vsak posamezni zakon. Ko bo določena končna podlaga in ko bo gotov zakonski načrt o posameznih cerkvah, bo ministrstvo vse te načrte poslalo tistim ministrstvom, ki pridejo pri tem v poštev, agrarnemu, prosvetnemu, kmetijskemu, da se v tistih točkah, ki spadajo v njihovo področje in pristojnost, izjavijo. Nato se pričakuje, da bodo ti zakon' proglašeni. Več zanimanja za naše izseljence Dr. Milorad Stražnicki, naš novo imenovani poslanik v Buenos Airesu, je dal dopisniku >Vremena< daljšo izjavo o prilikah naših izseljencev v Južni Ameriki. Iz njegove zanimive izjave posnemamo: Obžalujem, da posveča naša javnost izseljeniškemu vprašanju premalo pozornosti. Naši ljudje, zlasti v prekooceanskih deželah, kažejo žilavost in zdržnost našega plemena in voljo za plodo-nosno delo in zato bi mogli biti tudi za nas nad vse aktualni. Odveč pa je tudi dokazovati, da so južno* ameriške države dežele velike bodočnosti. Zato je treba tem državam posvečatt vso pozor-nost. Te države dobivajo vedno večji pomen posebno po omejitvi izseljeništva v Združene države Severne Amerike. Naseljevanje v teh državah vedno bolj raste in je že zavzelo tako velik obseg, da tudi v Južni Ameriki mislijo na omejitve naseljevanja. Tem intenzivnejši stiki z državami Južne Amerike pa so nam potrebni tudi vslect lega, ker se vedno bolj razvija naša trgovina z Južno Ameriko. Na vsak način moramo skleniti trgovinske pogodbe z Južnoameriškimi državami in istočasno izvršiti popolno reorganizacijo naše konzularno službe. Tako nima« mo mi svojega zastopnika, niti častnega ne, v Uruguayu, ki je danes ena najbolj naprednih in urejenih držav v Južni Ameriki. S svojim delom in sposobnostjo še niso naši izseljenci nikjer tako utrdili in pokazali tako velike sposobnosti naše rase kot v Južni Ameriki. To dokazujejo imena Mihanoviča, Petri- — t iiltmain .....il. livvnu, unuunvc, Ltuoita, inuiuvita iu muugiu drugih, ki zavzemajo najuglednejše položaje v teh državah. Pri predzadnjih volitvah je skoraj postal sin našega izseljenca Lušiča predsednik republiko v Uruguayu. Manjkalo mu je samo 300 glasov. Mednarodne intrige Ponareditetj lajne vojaške pogodbe znan in bo aretiran - Anglija za tokarnsko pogodbo London, 27. febr. (Tel. »Slov.«) V poslan-ski abornici je odgovarjal danes na več interpelacij o franeosko-belgijski vojaški pogodbi driavni podtajnik Foreign Offieea, ki je ix-javil, da govori namesto Chamberlaina, ker Je zunanji minister nekoliko nerazpološen. Državni podtajnik je izjavil, da je angleški vladi inano samo to, da sta Belgija in Francija 7. novembra 1920 sporočili Društvu narodov izmenjavo not, s katero obe vladi is javi jata, da sta sklenili vojaško pogodbo, ki ima namen, še bolj ojačiti varstvo in mirovna jamstva Društva narodov ter mirovnih pogodb. Angleška vlada, angleški štabni častniki in vojaški atašeji se niso niti ▼ Bruslju niti v Parizu udeleževali kakih pogajanj o izvršitvi te pogodbe. Na vprašanje, ali more vlada obljubiti, da tudi v bodoče ne bo vodila s Francijo in Belgijo nobenih vojaških razprav, katerih ne bi bila pripravljena, voditi istočasno tudi z Nemčijo, je izjavil državni podtajnik, da vlada ne bo storila nobenih korakov, ki bi bili v nasprotju z besedilom ali duhom Iocarn-ske pogodbe. Bruselj, 27. febr. (Tel. »Slov.«) »Inden-pendance Belge« poroča, da je znan ponarejevalec dokumenta, objavljenega v »Uttrech-ter Tagblattu« in da ga oblasti skušajo aretirati. Bil je to neki naturaliziran Belgijec, ka- terega so le večkrat opazili pri aktivističnih in gennanofilskih podjetjih in ki je ie večkrat ponarejal listine. Pariz, 27. febr. (Tel. »Slov.«) K holandski demarši poroča »Petit Parisien«, da je poslanik Loudon v zelo prijateljski obliki pismeno prosil francosko vlado, dal bi podpirala njegovo vlado pri razkritju tajinstvene objave francosko-belgijske pogodbe. Quai d'Orsay bo najbrže razen ie izvršenega opozorila na svoj domanti dala še nadaljnji odgovor. Bruselj, 27. febr. (Tel. Slov.) Huysmans objavlja v »Volksgazette« mnenje, da je izročil listine o francosko-belgijski vojaški pogodbi »Ut-treehter Tagblattu« holandski generalni štab, ki je imel listine v rokah že eno leto. S tem je jasno, zakaj so se holandski vojaški manevri vršili v holandskem Limburgu v prisotnosti kraljice. Listine so dobili potom vohunske službe, in sicer se smatra, da jih je dobavila osebnost, ki je zelo znana v bruseljskih časnikarskih krogih, in ki je svoječasno dobivala vedno dobre informacije iz bruseljskih krogov. Smatra se, da je ta osebnost listine ponaredila, da pa si vsebine ni izmislila, temveč porabila podatke prvih razgovorov o predmetni pogodbi, katere je včeraj Vandervelde označil kot edino možnost. Za napredek jugoslovanskega kmetijstva Belgrad, 27. febr. (Tel. Slov.) Kmetijsko ministrstvo je radi tega, ker so samoupravna telesa znižala proračunske postavke za kmetijstvo, izdalo vsem podrejenim organom razpis, v katerem jih opozarja na te okolnoeti ter odreja, da se čim bolj dela na to, da se ustanavljajo in podpirajo kmetijske zadruge ter društva vseh vrst, posebno pa živinorejske in semenogojske zadruge. Dalje naj strogo pazijo na premovanje in nabavo plemenske živine, na kmetijske tečaje. Ustanavljajo naj se kmetijske knjižnice in čital- nice. Preprečujejo naj se živinske in semenske bolezni. Uvedejo naj se vzorna kmetijska gospodarstva. Posebno pozornost naj se posveča absolventom kmetijskih šol. Nabavlja naj se se-menje, kmetijsko orodje, umetno gnojilo, posebno za tiste kmete, ki so se izšolali v kmetijskih šolah. Grade naj se moderni hlevi in umetna gnojišča. Kmetijsko ministrstvo bo radevolje sprejelo vsak predlog podrejenih organov, ki se tiče povzdige kmetijstva. Ženevska delegacija odpotovala Naši predvojni dolgovi Franciji V »Politiki« je objavil bivši finančni minister dr. Milan Stojadinovič dva članka, v katerih podaja zgodovino vprašanja naših predvojnih in vojnih dolgov Franciji. Iz njegovega poučnega članka posnemamo glavne misli in podatke: Za plačilo vojnih dolgov ni nikdar pokazala francoska vlada tega zanimanja in vneme, ko za plačilo predvojnih. Lastniki obveznic teh dolgov so mnenja, da morajo biti vsi ti računi plačani v zlatu in ne v papirju. Da bi s svojo zahtevo lažje prodrli, so osnovali poseben odbor, ki je štel ob svoji ustanovitvi (7. dec. 1025) 100.000 članov. Ko je pričel padati frank in je izgubil v teku treh mesecev eno petino svoje vrednosti, so Francozi še bolj silili na ureditev plačevanja predvojnih dolgov. Vršila so se zato pogajanja med našo vlado in lastniki zadolžnic. L. 1927 v novembru je dr. Voja Marinkovič izjavil, da se bo plačilo predvojnih dolgov rešilo potoni arbitraže pred stalnim mednarodnim sodiščem v Haagu. Dostavil pa je, da ta razsodba ne bo za našo državo obvezna, temveč, da se bo na njeni podlagi skušal ustvariti sporazum. Ce bi zmagalo francosko stališče, potem bi popustili Francozi, če bi zmagalo jugoslovansko, pa bi popustili mi. Lani je prišla vsa zadeva pred haaško sodišče. Vsled obolelosti enega člana sodišča pa je odloženo vprašanje do junija t 1. S tem je dana še enkrat možnost, da se reši vprašanje s sporazumom in ne s sodbo. Potom pogajanj, a ne potom sodbe, so enako vprašanje rešile Bolgarska, Turčija in Romunija, in sicer na ta način, da se prične plačevati z gotovim procentom v zlatu (okoli 40 odstotkov), in da potem ta procent stalno raste in da doseže v približno 20 letih polno vrednost. Pri nas se vodi spor v glavnem zaradi petih srbskih državnih posojil, od katerih je bilo prvo sklenjeno 1. 1855, zadnje pa 1. 1913. V xsem gre za 910,792.000 frankov. Po že izvršenih amortizacijah in anuitetah znaša sedaj ta vsota 760,620.000 frank., anuitete pa 44,239.800 frank. Za te anuitete plačujemo v francoskih papirnatih frankih letno 88,000.000 Din. če bi pa obveljalo francosko stališče, pa bi morali pla-Jevati 440,000.000 Din. Pri predvojnih dolgovih gre torej za to, če priznamo kot kapital dolžne vsote 1680 milijonov ali pa 8400 tnilijonov Din. V pogledu kapitala gre torej za milijarde, v pogledu anuitet pa za stotine milijonov. Glede vojnega dolga pa gre spor med 3800 milijonov in 19.000 milijonov Din. <Če k tem vsotam vzporedimo naš državni proračun, v katerem so se tekom desetih let anuitete za državne dolgove povečale od 96 milijonov na 868 milijonov Din, potem se jasno vidi, kako ogromen pomen za naše državne finance ima ureditev francoskih dolgov. Belgrad, 27. febr. (Tel. Slov.) Ob 6 15 jc dr. Kumanudi odpotoval iz Belgrada. Z njim so odšli tudi naš delegat in novi bernski poslanik dr. Ilija Šumenkovič ter šef kabineta zunanjega ministrstva Acimovič ter dva pisarja. Dr. Šu- Sporazum med Poljsko in Romunijo Varšava, 27. febr. (Tel. »Slov.«) Romunski zunanji minister Mironescu je danes odpotoval ic Varšave. Sklenila se je romunsko-poljska železniška pogodba, konzularna pogodba, pogodba sa medsebojno pravno pomoč in pogodba za olajšanje položaja poljske manjšine v Besarabiji. Za bližnjo prihodnjost se je dogovorila tudi konferenca za ureditev gospodarskih vprašanj. Vprašanje Besarabiji. Romunski listi poračajo iz Moskve, aa bo poslala sovjetska vlada posebno komisijo v Romunijo, da vpostavi normalne diplomatske odnošaje med Rusijo in Romunijo. Rusija hoče rešiti vsa sporna vprašanja z Romunijo, razen vprašanja Besarabije, ker zahteva Rusija, da u Besarftuiji OuiOČl plfhinCit, Berlin, 27. febr. (Tel. Slov.) Nemški drž. zbor je danes ratificirat dodatni dogovor k trgovinski pogodbi z Jugoslavijo. menkovič in dr. Kumanudi se bosta najbrž zgla-sila pri zunanjem ministru dr. Marinkoviču v Davosu. Z njegovimi navodili pa bosta odpotovala v Ženevo. Nov komunistični val v Evropi Moskva, 25. febr. (Ameia«). V prvih dneh marca se bo praznovala desetletnica III. inter-nacionale. Pri tej priliki pripravlja Moskva velikopotezno propagando, zlastl v evropskih deželah. Mednarodni ženski dan, obletnica februarske revolucije, spominski dan pariške komune in 1. maj naj se izrabijo za propagando diktature proletariata. Posebno pozornost naj posvete komunisti delavstvu v kolonijah in protektoratih. V zvezi z vsemi temi pripravami bodo izšla dela slavnih komunistov v mnogih jezikih. V Nemčiji bodo vpri-zorili film »Pota kominterna« in priredili tudi razstavo o zgodovinskem razvoju III. interna-Ro-nianisches Cafč« na Zoo. Na levi berem v reviji: »Skrivnost lepote: Carola Neher: Za lase rabim surova jajca, za čelo mast. — Marija West: Gojim svojo polt s sokom agave. — Marija Solveg: Tanko plast beljakovine po-mažem na obrazno polt, moj mož mi jo s pahljačo suši. Obrvi pa gojim z zaporednim umivanjem s kondenziranim mlekom in olivnim oljem. Itd.« Na desni berem v časopisu: »Mrzla, temna soba: kuhinja, stanovanje, spalnica, vse obenem. Postelja, miza, omara, vse obenem. Mati in hči v eni postelji. V drugi spi neznanec. Hoče poročiti hčerko. »Cerkveno se poročiti? Ah, zakaj! Saj greva spet narazen! Nad njimi podobna soba. Nič stropa, le poševna streha. Na oknih papir. V temi sedi starka. Okrog nje deca. Mati je perica. Očeta ni domov. Spi z neznanim dekletom v isti hiši. Plačo daje dekletu. »Zakaj ne? Kaj pa hočem? Delam, kakor vem in znam!« Pogledam skozi okno: sneži. Luči gore sredi dneva. Ob oknih kavarne sede izsušeni ljudje in gledajo neznanokam. Strah me je postalo: »Moj Bog, vse je nevednost!« Vse je nevednost: otrok se rodi v nevednosti, fant raste med vijugami in rdečimi barvami, dekle se utaplja v barju, lažnjivo besedo, in še starci ekscentrično zavijajo oči. Nenarav-nost, bolnost. Ali so ti ljudje krivi? Tudi če blagovest slišijo? »Die Botschaft h6r ich wohl, allein mir fehlt der Glaube.« Saj ne morejo razumeti. In kdor od trpinov razume, saj mu je še v večje trpljenje, da je slovenski študent, ki vse to vidi, smešnolahko pero na tehtnici. Večkrat sem že slišal strašno misel: Ali ni bolje ljudi pustiti v nevednosti? Doma ste zaključili predpustno dobo. Tukaj ne poznajo takih mejnikov: plešejo do poletja. Tudi pravega Pusta tukaj ni. Vsa tista kolektivna norčavost, ki najde pri nas izraza karnevalskemu občutju in razpoloženju na pustni torek, je ohranjeno med severnimi Nemci le na Silvestrovo. Pač pa vršijo velike plesne prireditve (tudi z maskami): Stadt-ball, Presseball, Universitatsball, nešteti umetniški »bali« z vstopninami po 12 M in še več. Take plesne prireditve prirejajo tudi politične stranke, še centrum ga je imel. Neverjetno razkošna je oprema plesnih dvoran. Vsak večer nove dekoracije, ogromne, monu-mentalne, iznajdljive, rafinirane. Zbira se družba, najrazličnejša, tujci, državniki, rc-dakterji, filmske zvezde in bogati neznanci. Vse je zmešano: na socialdemokraški ples pridejo isti ljudje, kakor na demokratskega. Bolj izolirani so plesi umetnikov. (Berlinski umetniki so sploh razred zase!) Vsi drugi plešejo po tisočerih barih, restavracijah in špelunkan. Plešejo celo v norišnicah. Berem: »znano je, da prireae oa času do časa plesne zabave tudi po norišnicah. Vse kakor treba: tudi z maskami. Vsi so vabljeni, zdravniki, strežniki in strežnice. Oni tvorijo z upravo normalno ogrodje. Nasip. Med temi nasipi se gibljejo norci. In tako se zgodi, da norci z veseljem plešejo: mož s turbanom kriči med plesom in godbo, da je maharadža; človek poleg njega pravi, da je njegov zamorski sluga: zato si je namazal obraz s sajami. Sredi dvorane stoji zamišljeno lepo dekle, plavo-laska, kakor Grettchen iz Fausta. (Je tudi doživelo njeno usodo.) Gleda sanjavo: težka melanholija.« Ali ni človeku čudno, če to bere? Potem naenkrat ne premišljam več. Vtisi in doživljaji se grmadijo: Velika kitajska razstava je odprta. Največji varičt6 Evrope so zgradili. Začel je izhajati »Das rote Blatt der katholisehen Sozialisten«. Na Alexander-platzu snujejo evropske nebotičnike. Bankirji se streljajo. Promet izginja vsled mraza pod zemljo. 24 nemških univerz končuje zimski semester. Pustni torek v kuhinji Rdečega križa. Srečam eleganten avto z jugoslovansko znamko. Nedeljska maša v šolski telovadnici. Bosanski Kotromaniči se oglašajo v Berlinu z brošurami. Berlinski škof dr. Deitmer je umrl. Hasenclever prireja protestne shode proti cenzuri. Javno predavanje o postojnski jami. Adventisti oznanjajo Kristusov prihod. Ludendorff govori ob neverjetni vstopnini. Dnevno se zgodi povprečno 5 samomorov: na leto 1700. V berlinskem radiju so z uspehom peli Frančiškovo Solnčno pesem. V šolah je 50% mladine spolno okužene. Katoliki zidajo moderno cerkev. Dnevno prestopi 300 ljudi prag kaznilnice, letno 1,100.000. S silno duhovno prožnostjo je govoril prof. Dessauer o smislu tehnike. Ena izmed velikih Thiezo vih trgovskih hiš je pogorela. Pudovkin žanji uspehe v »Viharju preko Azije«. Od mraz. pokajo mostovL Einstein je predložil nov epohalno delo na »5. straneh«. Zjutraj sliši? internacionalo: Vfilker hOret die Signali opoldne: Grofier Gott, wir loben dich, zveče Ich kiisse ihro Hand, Madame. Cocteanjf Orpheus se začno nocoj ob pol 42. uri. Ne ve" S prvim aviom po Sloveniji pred - 30 Ieli Spomini prvega slovenskega šolerja Letos piSemo 1929 in če kak avtomobil na?-pravi po 12 km na uro, to še ni nikak čudež, da bi bilo vredno o njem poročati v časopisih, razen če ne gre morda za polžje avtomobilske tekme. Ali pred tridesetimi leti je bilo to drugače. Tedaj je s:ekel po slovenskih cestah prvi avtomobil. Šof^f, ki sta je tedaj vozil, še živi in je sedaj v najboljših moških letih. Se sedaj je ponosen na to, da je bil prvi slovenski ioier in rad pripoveduje o svojih spominih. Možu, ki je avtomobilu tako rekoč utrl pot v Slovenijo, je ime Joško Bernik in ima sedaj skromno službo pri zbornici T01. Naš poročevalec je gospoda Jožka Bernika obiskal in ga prosil, naj mu kaj pove, kako je kaj vozil pred tridesetimi leti in še potem. G. Bernik, ki je ves čas sam videl, pomagal in z lastnim delom doživel vse faze razvoja slovenskega avtomobilizma, pripoveduje: »S svojimi šestnajstimi leti sem stopil v službo pri baronu Codelliju v Ljubljani. Ta si je tedaj nabavil majhen avtomobil, prvi na Kranjskem, in najbrže tudi v vsej sedanji Sloveniji. Avtomobil je bil res neznaten, in sicer znamke Benz s tremi konjskimi silami, enocilindrski in s položnim motorjem ter na transmisijski jermen. S takim avtomobilom seveda nisva mogla napraviti rekordnih uspehov. Vozil je le 12 do 15 km na uro. Mene je baron Codelli dal izučiti za šoferja in kmalu sem poslal voznik tega avtomobila. Prvi avto na cestah. V Ljubljani je seveda ta avtomobil zbudil velik halo. Za avtomobilom so tekali otroci, vozniki eo se bali za svoje konje, ljudje so se križali, kadar so ga videli in koder smo vozili po ulicah, je kar vsa ulica kričala: »Avtomobil! Avtomobil!« Nekoč sem peljal svojega barona v okolico. Na cesti sva dohitela zakonsko dvojico, ki je gnala govedo v hlev. Še nikoli nista videla avtomobila. Bila sta prepričana, da gre za njima sam peklenšček. Pustila sta govedo, da je zbezljala na travo, sama pa sta pokleknila kraj cesie ter se pričela na vso moč križati, da se ubranita najinega »peklenščka«. Takih in enakih prizorov sem doživel tedaj na podeželskih cestah vse polno. Vožnja v Nizzo. Dne 13. decembra 1898 — dobro se spominjam dne — sva napravila z baronom prvo večjo vožnjo z našim avtom. Peljala sva se skozi Gornju Italijo v Nizzo. Šla sva skozi Verono, Milan in čez Ligur-eke Alpe. Čez Ligurske Alpe sva vozila po markirani cesti, toda proti vrhu prelaza je bila cesta zasnežena. Klanec je bil strm in dasi ga danes premaga že vsak kolesar, sva morala tedaj stopiti iz avtomobila, pljuniti v roke in vpreti svoja pleča ob avto. S težavo sva ga zrinila čez prelaz. Obiskala sva Monte Carlo, Nizzo in od tU 6va jo potegnila še v Marseille. Vrnila sva se nato v Nizzo, kjer je baron prodal avto. Iz Nizze sva šla skupaj do Milana, od tu je šel on v Švico, jaz pa v Ljubljano nazaj. Kdo je postal lastnik tega prvega slovenskega avtomobila nisem zvedel in tudi vprašal nisem. Baron je kupil potem drug avto. Bil je znamke Canns&dter Daimler, 6 konjskih sil, dvo-cilinderski in na jermensko transmisijo. Z avtomobilskem motorjem so baronovi ljudje včasih tudi mlatili. Drugače je ta drugi avto pomenil že lep napredek crl prvega. Pri baronu Codelliju sem bil v slu ž i od leta 1898. do 1903. Oktobra tega leta sem moral k vojakom, kjer sem bil tri leta. Po odsluženem vojažkem roku sem bil dolga leta šofer na Dunaju. Med svetovno vojno sem bil vojaški šofer. Ob prevratu sem bil v južni Tirolski, kjer sem prevažal ležike vojaške avtomobile. Po prevratu sem bil nekaj časa na Dunaju, potem pa v Ljubljani, kjer sem nekaj čas bil v službi kot šofer pri Kreditni in Trgovski banki. Nad 30 let že šofiram in sem z lastnim delom doživel ves razvoj avtomobilizma v Sloveniji. Za baronom Ccdellijem je prvi imel potem avtomobil baron Born in kmalu so ga imeli še nekateri drugi odlični gospodje na Kranjskem. kam bi šel jutri: nek benediktinec govori o Tomažu Akvinskem, Fahsel govori o španski in nemški mistiki, filozofsko društvo govori o Platonu, Laban govori o plesu, v zasebni družbi pa govorimo o Kierkegaardu. Pa nisem več nervozen. Pišem pismo čez devet gorž in devet voda. In skozi bliskovite misli se mi že ves teden stalno in vedno močneje vsidrava konec nebeškega berila: »Zdaj pa ostane to troje: vera, upanje in ljubezen. Največja med temi pa je ljubezen.« E. K. Moje grenko razočaranje (Domača naloga.) Mojo grenko razočaranje se je zgodilo takole. Nekega jutra reče mati: jaz ne vem, tako mras mi je eh kaj, reče oče si že spet do-mišlaš jaz poznam take reči Ne, reče mati najbrš je hripa. Sevede reče oče ko ima gospa svetnikova hripo moreš tudi ti imet ta je lepa. Pa uzem termometar in mir! — Mati uzeme termometar in si ga utakne pod pasko in čakamo in je blo sedentrideset Iri. Jaz bom še enkrat mirla, reče mati in si ga spet utakne in je blo sedentrideset štir viš reče mati jaz bom ostala u posteli in pejd po zdravnika in oče še tega se majnka saj doktar nič ne ve. U desetih je imela mati osentrideset ena zdravnik je prišu in je reku no kaj vam pa je kaj pa tek pokašte ježek to je hripa zlo navarna reč to lahko dougo traja kake 4 do 3 tedne opklatke praške je treba različne dobre stvari lato kompot vse to morete jeet. Mati pa ni nič marala. Jaz sem rekla materi, oh /akaj ne maraš teh dobrih reči šato in kompot. Je reku oče mouč otrok ne brigaj se mati nima teka hripa traja zlo dougo saj 4 do 3 tedne, drži šato tudi tako dougo sem upra-šala jaz. ' ralrla mati hod vpaAljl hčftrkfl moja jaz se naenkrat čutm čist dobro, Ustala je in se je smejala in je pojedla kompot in šato. niti kaplice šato ni ostal to je blo mojo grenko razočaranje. Odlični potniki. Veste, takle star šofer, kot sem jaz, dasi mi je šel« 47 let, doživi vendarle dosti in seznani se z visemi mogočimi ljuJmi. Dostikrat sem na primer vozil pokojnega dr. Tavčarja na Visoko. Zelo imeniten mož je bil dr. Tavčar in rad me je imel. Bila sva si skoro rojaka, jaz sem namreč iz Sore. Bilo je leta 1920., ko je bil napovedan prihod tedanjega regenta ln sedanjega kralja Aleksandra, v Slovenijo. Pred njim bi moral priti v Ljubljano njegov adjutant, poikovnik Dimitrijevii, da uredi vse potrebno za sprejem. Ta pa je iz Novega mesta brzojavil, naj mu pošljejo iz Ljubljane avto nasproti, ker svojemu ne zaupa dosti. Poslali so mene ln blizu Trebnjega sem ga srečal, ko se je trudil s svojim avtomobilom, pa ni šlo nikamor. Sedel je v moj avtomobil, njegov avtomobil pa sem pripregel na svojega in ga privlekel do Višnje gore, kjer ga je kovač za silo popravil. Polkovnika Dimitrijeviča pa sem pripeljal točno ob 8 zvečer v Ljubljano, kjer so ga na deželni vladi že pričakovali. Polkovnik me je zato bogato obdaril. Prevozil sem vso Srednjo Evropo. S pokojnim dr. Trilerjem sva vozila že preko vseh prelazov v Alpah, kjer je le mogel avto črez, tako na primer | črez 2760 metrov visoki Stilfser Joch. Ministre ie vozil. V prvih poletjih, ki jih je prebil kralj Aleksander na Bledu, sem vozil z avtomobilom tja vse mogoče ugledne osebe. Vozil sem ministre dr. Nin-čiča, dr. Beneša, dr. Korošca, dr. Srskiča, razne tuje poslanike, ugledne časnikarje, kakor Herinanna Wendla ln druge. Hermarm Wendel me je po neki taki vožnji v Rogaško Slatino celo pohvalil v »Pra-ger Presse«. Sedaj od časa do časa še vozim kale avto. Veseli pa me tako krasen razvoj avtomobilizma v Sloveniji, no, pa saj sem bil že pred tridesetimi leti prepričan, da ni daleč čass, ko bo na naših cestah vozilo vse polno avtomobilov, no in sedaj je ta čas že tu. Veseli pa le človeka, ki je pričakaj to, kar je ves čas čakal.« Star mojster. Če je g. Bernik kaj malega govoril o sebi, res ni pretiraval. Sam sicer skromno pripomni, da ga je že stražnik sem in tja zapisal, ker je vozil »dva« kilometra hitreje, kot je predpisano in da je v svojih tridesetih letih že zavozil kakih petkrat, šestkrat v železniško ograjo, ali večje nesreče se mu niso pripetile. Sicer pa kateremu šoferju se ne pripeti kaj takega in še mnogo hujšega? Drugače pa pravi, da se prav nobene ture ne ustraši, da je le «mašinca« v redu, kot je treba. Res zna g. Bernik marsikaj. Preko slovitega trojanskega klanca vozi tako, da se potniki šele kje v Vranskem spomnijo: »Ja, kaj pa trojanski klanec, bomo kmalu na njem?« Gosp. Bernik pa odgovori smeje: »Smo že čezenj!« Ali onih šest, sedem klancev pri Slovenski Bistrici? Te prevozi tako elegantno, da se potnikom samim lepo zdi, kako ugodno pada in se spet vzpenja cesta. — Prvi slovenski šofer je še vedno velik mojster med svojimi številnimi tovariši. Slovenke, ne v južno Srbijo! (Svarilo Slovenkam, ki potujejo v juž. Srbijo!) Skoplje, 25. febr. V Skoplju živeči Slovenci s težkim srcem opažamo, kako se v zadnjem času množe žrtve ženske lahkomiselnosti, žrtve, ld mnogo škodijo našemu dobremu imenu. Nam Slovencem že itak kaj radi očitajo —čeprav ne popolnoma upravičeno —, da preveč ljubimo vino. V interesu ugleda našega naroda je torej, ako preprečimo, da se vsaj naše žen-stvo obvaruje nečastne kvalifikacije in zaščiti pred pridevnikom, ki je nam vsem v za-sramovanje. Zato Vas naprošamo, da se tudi v Vašem listu objavi svarilo in resen opomin onim Slovenkam, ki potujejo v Skoplje ter v južno Srbijo sploh, misleč, da si tu najdejo pošten zaslužek. Lastniki tukajšnjih kavarn in raznih nočnih gnezd nameščajo v svojih lokalih najraje »prečanke«, predvsem pa Slovenke, ki so za ta posel po njihovem mnenju najbolj sposobne. Zvabljajo jih sem na vse mogoče načine, tako tudi v navidezno nedolžnih oglasih v časopisih, dajejo jim obljube, ki jih nikdar ne izpolnijo. Seveda najde so vedno dovolj deklet, ki gredo lahkomiselno na limanice. Zalibog prepozno spoznajo svojo zmoto, kesajo se, ko ne morejo več nazaj. Zaposlene so po večini v nočnih lokalih, kjer morajo delati do 4. in 5. ure zjutraj. Izpostavljene so na milost.in nemilost gostom, med katerimi je vedno dovolj takih tipov, ki hočejo izkoristiti priliko. Po razmeroma kratkem času jih navadno vržejo na cesto, ker taki lokali potrebujejo vedno novo »blago«. Ni pač potrebno omenjati, kaj postane iz takih mladenk. Zatorej, Slovenke, bodite oprezne! V teh krajih ni kruha za Vas! K—č. Kako umira 70letni hlapec? Tri in sedemdeset je bilo hlapcu Janezu Mlakarju iz Brinja pri Krškem. Najmanj petdeset let od teh je pregaral, dokler se ni zgaral in omagal. Od petdesetih let dela mu ni ostalo prav ničesar. Ostal je bil sam na cesti, liki Cankarjevemu hlapcu Jerneju. V nedeljo se je zatekel k posestniku Francu Drobniču v Veliki Stari vasi. Ta jc bil tako dober in mu dal prenočišče v senu. Tu se je Janez vlegel in zbolel. Drobnič je bolnega moža na saneh v torek odpeljal v Ljubljano v bolnišnico. Ko »o se sani pred bolnišnico ustavile, j» Drobnič odgroil Mlakarja in ga hotel na rokah prenesti v poslopje. Ali s starim Janezom je bilo že vsega hudega konec. Med vožnjo v bolniSnico je umrl. Njegovo truplo so zapeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Šved o Sloveniji in Slovencih Bled, V7. februarja. Švedski list »Wasabladet« je te dni priobčil obširen in zelo zanimiv članek o Jugoslaviji, o njenih gospodarskih, kulturnih in političnih razmerah. Posebej se peča s Slovenijo ln Slovenci, kt jih opisuje z zelo veliko toploto in ljubeznijo. Natančno navaja naše kulturne razmere in hvali vernost Slovencev iin njih delavnost. Lepota Slovenije ga je očarala. Pisec članka je pisatelj in časnikar gosp. Valdenar L e u g 1 e t. Pred približno tremi meseci je priiel v našo državo, da tu na licu mesta prouči naše razmere, o katerih se je tedaj v evropskem časopisju toliko pisalo. Došel je očividno po nalogu zainteresiranih švedskih gospodarskih krogov, ki so nam prav tedaj dali znano švedsko posojilo. Tako je prišel gospod Leuglet v Jugoslavijo, kjer pa je mesto pričakovanega nereda našel popoln rod in mir. Obljubil je, da bo o tem potovanju napisal serijo člankov in izdal pose-bno knjigo o Jugoslaviji. Na sveti večer se je pripeljal iz Zagreba na Bled. Zo prvi pogled na Bled je bil popotniku severne narodnosti nad vse simpatičen. Dasiravno je že starejši gospod, je živahen in izredno podjeten. Takoj po prihodu se je priključil domačinom in se udeležil Boži črnce v pol ure oddaljeni cerkvi. Drugi dan je bil že rano na nogah in se napotil v Vinlgar. Z Bleda je odšel v Bohinj k jezeru in peš do Savice. Na večer sva se pa pogovarjala. Beležil si je informacije o običajih Slovencev tako tudi o gospodarskih razmerah ter organizacijah. Dala sem mu serijo pokrajinskih slik, ki bodo objavljene deloma v njegovi knjigi deloma po listih. Švedi še malo poznajo Jugoslavijo. To bo propaganda tudi za tujski promet, ker bodo te publikacije seznanile Švede z našimi rajskimi alpskimi kraji kakor tudi z našim morjem. V letošnjem poletju bo prišlo na Bled prvič večje število leto-•viščarjev Švedov. A. G. Primorske novice Smrt. V Dornbergu je umrla Frančiška S in igo j, roj. Budin. Dornberžani so ji priredili lep pogreb. — V Trstu so pokopali preteklo soboto Josipa Č e r m e 1 j a, očeta profesorja dr. Cermelja. — Anton Peršolja iz Oseka star 14 let, je padel v senika in se na mestu ubil. — V Idriji je umrla g. Avgusta Kooevar, vdova, stara 59 let. Primorci zapuščajo svojo grudo. Komaj je mraz polegel, že se je jela pripravljati na pot v Ameriko nova velika skupina izseljencev. Parnik odpluje iz Trsta 7. marca. Paroplovne družbe dovoljujejo izseljencem vsemogoče olajšave, samo da jih privabijo na svoje ladje, ki bi sicer vozile na veliko zgubo. Če pridobi izseljenec še tri druge, mu družba dovoli brezplačno vožnjo. Izseljencem iz Istre se dovoljujejo celo vožnje na krediL Izseljenec se samo obveže, da bo plačal pot, ko v Argentini kaj zasluži. Ljudstvo ni poučeno o resničnih razmerah v Ameriki in se da zapeljati od prvega agenta. Dobro bi bilo, če bi tudi oblasti svarile ljudstvo pred izseljevanjem. Regulacija Vipave. Da bi olajšala bedo prebivalstva, prizadetega po strašni suši, je rimska vlada dovolila precejšen kredit za regulacijo Vipave. Podaril je najbolj bednim ljudem v Her-peljah, ki so bili po mrazu najhujše prizadeti, 1000 lir šef vlade g. Mussolini. Pogorel je večji gozdni kompleks pri Štanjelu na Krasu. Ostale vesti * Smrtna kosa. Umrl je dne 27. februarja Janez Keršmanc, po domače stari Le-skovčev oče s Pšate, vrhniški rojak. Obče priljubljen in spoštovan mož je vsekdar in povsod ljubil pravico in resnico. Nič ga ni težilo ob smrti. Bila mu je smrt le lahek prehod v boljše življenje. Pogreb bo v petek ob pol 10 na Pšati pri Sv. Jakobu ob Savi. * Umrl je na Krapju gospodar Jože Fi-lipič. Vrli mož je bil močen in še v najboljših letih. Dne 22. februarja so ga pri 27 stopinjah mraza spremljali na počivališče v Ljutomer. •k Rudarsko glavarstvo v Ljubljani poziva vse rudarje upokojence, katerim so bile že priznane penzije od sedaj v kraljevini Italiji se nabajajočih bratovskih skladnic, pozneje pa radi bivanja v kraljevini SHS ustavljene, da mu čimprej javijo ime, bivališče, kraj in leto rojstva, ime bratovske skladnice, dobo članstva, dekret priznanja, znesek in čas obustave penzije. Rudarsko glavarstvo bo na podlagi čl. 27—29 nettunskih konvencij posredovalo, da se izplačajo zaostanki in nadaljnji obroki redno izplačujejo. •k Kako kažeta termometer in barometer? Termometer je kazal včeraj v Ljubljani +3.2 " C, v Mariboru -f2°C, v Zagrebu -f3°C, v Belgradu +7 0 C, v Skoplju +10 C, v Splitu -{-8° C. — Barometrsko stanje je bilo sledeče: v Ljubljani 755.6, v Mariboru 756.1, v Zagrebu 756.4, v Belgradu 755.8, v Skoplju 772.0, v Splitu 755.8. •k Koliko dežja je kje padlo? V zadnjih 24. urah je padlo v Ljubljani 5.9 mm dežja, v Mariboru 7 mm, v Zagrebu 3 mm, v Splitu 9 mm. V Belgradu in Skoplju ni deževalo. •k Revizija upravnih stanovanj državne železnice. Poročajo nam: Ljubljansko železniško ravnateljstvo je prejelo z raznih strani ovadbe, da najemniki upravnih stanovanj oddajajo posamezne sobe celo takim osebam v podna-jem, ki po določilih hišnega reda ne smejo biti podnajemniki. To svojevoljno oddajanje upravnih stanovanj je zavzelo že tak obseg, da najemniki celo potom časopisnih oglasov iščejo podnajemnike. V nekaterih v podnajem oddanih stanovanjih se izvršujejo celo obrti. Železniško ravnateljstvo je naročilo vsem pro-govnim sekcijam, da predlože sezname tistih uslužbencev, ki imajo v upravnih stanovanjih so najlažji pot, po katerem prihajajo bolezenske kali v naše telo. Otroke, ki obisku:ejo šolo, najzaneslji-veje obvarujejoprehla ta, nahoda io influence Anacot-pastile dra. Wanderja. Dobe se v vseh lekarnah. podnajemnike, dalje s čim se ti podnajemniki pečajo, ali so policijsko priglašeni in če jim je podnajem od železniškega ravnateljstva dovoljen. Zel. ravnateljstvo bo take zlorabe upravnih stanovanj odpravilo na ta način, da bo od-kazalo uslužbencem, ki imajo veliko družino in se morajo sedaj stiskati v ozkem prostoru, večja stanovanja, v manjša pa pridejo oni, ki so oddajali preveliko stanovanje neopravičeno in brez dovoljenja v podnajem. ~k Tečaj za pletarstvo in krasilno tehniko v Sodražici. Ministrstvo prosvete je odobrilo, da se na osnovni šoli v Sodražici otvori tečaj za pletarstvo in krasilno tehniko za učence 5. in 6. razreda. ir Udomačena srna. Pred tedni je v Zgornji Bistrici pri Slovenski Bistrici ujel g. J. Jilg, uslužben na žagi dr. Ferdinanda Attemsa, enoletno srno. Srno je našel krvavečo na zalede-nelem potoku. Zadnja leva noga ji je bila pod kolenom gladko odrezana. Najbrže je srna pri iskanju hrane naletela na kako staro železo, ki ji je odrezalo nogo. Srno je vzel g. Jilg k sebi na dom in jo sedaj oskrbuje. Srna se je ljudi že privadila in celo sama jemlje svojemu rešitelju hrano vi rok. ir Smrtna nesreča delavca. V tovarni »Danica« v Koprivnici je padel 55 letni delavec Anton Šege-rec iz 4. nadstropja v 20 m globoko odprtino pri dvigalu in je ob ežal z razbito lobanjo in drugimi smrtnimi poškodbami na mestu mrtev. ■k Gospodarska zadruga poštnih nameščencev. V nedeljo dne 24. t. m. se je vršil v »Beli dvorani« hotela Uniona v Ljubljani redni letni občni zbor Gospodarske zadruge poštnih uslužbencev, registrirane zadruge z omejenim jamstvom. Zborovanje je otvoril zadružni predsednik K. Čeh, ter poročal o zadružnem poslovanju. Kakor smo posneli iz nadaljnjega poročila, je bilo v začetku preteklega leta v zadrugi 609 članov s 609 deleži, tekom leta je pristopilo 68 članov z 68 deleži in izstopilo 5 članov s 5 deleži, stanje dne 31. decembra 1928 je bilo 702 člana s 702 deležema. Denarni promet je iznašal 5,443.443.45 Din, blaga se je nakupilo za 1 milijon 30.726.21 Din, prodalo pa za 1,004.412.80 Din, kreditni promet s člani je znašal 2,333.387.33 Din ter skupni promet vseh računov 17,378.209.36 Din. Član nadzorstva G. Hribar je poročal, da je bilo poslovanje Gospodarske zadruge med poslovnim letom štirikrat pregledano ln da so naSli račune v najlepšem redu na kar so zborovalci odobrili računski,, sklep za leto 1928. y načelstvo so bili izyolje^i^ K. Čeh (predsednik), Fr. Ferjančič (tajnik), M. Ban (blagajničar); ostali člani načelstva so: M. Gruden, C. Lilek, Fr. Martinšek in V. SlamiČ; člani nadzorstva pa so: Gregor Hribar (predsednik), Fr. Jereb (podpredsednik), A. Boh (tajnik), G. Bizovičar in J. Ferluga (člana nadzorstva). Zadruga ima svoje poslovne prostore (pisarnieo, čevljarnico in krojaS-nico Pred Prulami štev. 1, skladišče za drva in premog pa na Dunajski cesti v Medjatovi hiši. •k Na smrt obsojena ženska. Meseca septembra lani se je dogodila v Jagodini v Bosni krvava vaška žaloigra. Priletni Šačir Mutič se je oženil z mlado deitllco Zeko iz Trubarja Zeka se je morala vdati volji svojih staršev, ker je v Bosni v tem oziru tak običaj, dasi njeno srce Mutiču ni bilo naklonjeno. Pregovorila je Avdija Tuganiča, da ji pomaga spraviti moža s sveta. Nekega večera je prišel Tuganič s prijateljem AvdiČem v Jago-dino, da z Zeko izvrše dogovorjeni zločin. Zeka ju je pričakovala in ko sta prišla, je spustila Tuganiča v hišo, dočim je Avdic ostaj zunaj na straži. Zeka in Tuganič sta stopila v sobo, kjer je Mutič spal. Zverinska žena je pograbila sekiro in zamahnila,. da bi možu odsekala glavo. Ker ni dobro merila, je ostrina priletela na desno roko in mu jo odsekala. S strašnim krikom je planil Mutič pokonci, a že je padla sekira na njegova pleča. Mu-tičev krik je privabil v bližino tudi Avdiča. S Tu-ganičem sta navalila z noži na Mutiča in ga zabodla do smrti. Morilce so vaščanl prijeli in jih Izročili oblasti. Te dni Je bila Zeka v Tuzli obsojena na smrt na vislicnh, AvdiS na 10, a Tuganič na 8 let težke ječe. Zeka je sprejela sodbo povsem hladno in Je rekla: »Napravila sem svoje.« •k Domači vrt. Spisal U. Humpk. Z mnogimi podobami. Str. 195. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena bro§. 33 Din, vez. 40 Din. — Prekrasna knjiga, ki obsega praktičen navod, kako naj domači vrt uredimo, obdelujemo in krasimo, bo dobrodošla vsem tistim številnim ljubiteljem vrtnarstva po kmetih in po mestih, ki so komaj čakali tovrstne knjižice. Naj bi to delo pripomoglo, da bi se vzbudilo vsepovsod veselje ln širila trajna ljubezen do domačega vrtnarstva. Toplo priporočamo! •k Urejena prebava in zdrava kri se doseže z dnevno vporabo pol čaše naravne »Franz-Josef«-grenčice. Strokovni zdravniki za motenja v prehrani hvalijo »Franz-Josef«-vodo, ker pospešuje delovanje želodca in čreva, preprečuje oteklost jeter, zvišuje izločevanje žolča in sečnice, poSivlja izmenjavo snovi in osvežuje kri. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ★ KO RAZSAJA HRIPA, skrbite, da z uporabo Franz-Josef-grenčiee večkrat temlejito očistite ielodeb in čreva. ROBORIN Saj za želodec in čiš enje krvi usppšno sredstvo proti odebelitvi. slabi prebavi, trajne" u zaprtju. Dobiva se v »«eh lekarnah. Proizvaja lekarna ARRO ZAOREB tlica 12 Darujte v radijski fond za slepce! Dr. A. Oosar: Sc o uradn. vprašanju i. Zal moram konstatirati, da je kritika mojega Članka »Uradniško vprašanje«, šla stvarno popolnoma mimo mojega članka. Kritiki so tolkli po nekih namišljenih mojih predlogih, ki jih nisem nikjer napisal in so pobijali, česar sploh nisem trdil. Vse ono pa, kar moji kritiki mislijo, da je treba nujno zagotoviti državnemu uradništvu, to se da po moji zamisli prav tako dobro in še bolje uresničiti, nego jc to možno v sedanjem sistemu. Najprej nekaj splošnega! Samo po sebi se razume, da v svojem članku nisem niti hotel, niti mogel zajeti uradniškega vprašanja v celoti. Ni res, da »gledam v uradniškem problemu le kompleks vprašanj, ki se tičejo gmotnih odnošajev ined državo kot delodajalcem in državnim nameščencem kot delojemalcem«. Res je samo, da sem se v svojem članku, ki je bil itak že dolg, nujno omejil predvsem samo na eno, v tem primeru gmotno stran tega vprašanja. Popolnoma se strinjam s konstatacijo. da je »dobro plačano, socialno ugledno, za starost in bolezen preskrbljeno uradništvo stvar eminentno državnega interesa iu ne samo vprašanje javnih nameščencev ter problem gospodarskega in socialnega značaja.« Toda to je zaine in menda za vsakega človeka, ki je imel kdaj z državno upravo le nekoliko več stika, tako jasno in samo pa sebi razumljivo, da ml tega pač ni bilo treba jx>sebej naglašati. Prav tako se mi jc zdelo — in tu mi bo vsak objektiven čitatelj gotovo pritrdil — nepotrebno po-sebe podčrtavati noforično bedo našega državnega uradništva. Danes ni Cas pisati članke, z agitatorič-nega vidika. Danes gre le za to, da vsak, kdor more, poskuša po svojih močeh pripomoči k čim pravil-nejši rešitvi aktualnih javnih zadev, kakršna je tudi uradniško vprašanje. Zato jc bil in inogel biti pravi moj namen — tudi to mi bo vsak objektiven čitatelj priznal očividno le-ta: Pokazati gmotno stran službenega odnosa državnih nameščencev v taki luči. da bo vidno njegovo pravo stanje in vzroki tega stanja. To je namreč prvi pogoj, če hočemo pričeti tudi to stran uradniškega vprašanja uspešno reševati. S tega vidika je članek pač lahko prav razumeti. Le poglejmo: Trditvi, da je danes državnega uradništva neprimerno več, nego ga je bilo pred dvajsetimi ali tridesetimi leti, menda vendar ne bo nihče ugovarjal. Prav tako pa tudi nobena trditev iu nobena, pa naj si bo še tako razumljiva želja nc spravi s sveta dejstva, da se mora zaslužek in socialni položaj vsakega nekoliko številnejšega stanu nujno odmerjati v skladu z občimi življenjskimi pogoji. To je prav tako neovrgljivo dejstvo, kakor je nesporno, da stoje plače državnih nameščencev danes znatno pod tem nivojem. .j£e je to »gospodarsko-materialistično« nazi-rfmje'res že tako zastarelo, da ne velja niti v .ino-derrtVft'kapitalističnem svetu, potem bi jaz dal vso oblast g. Erjavcu, da odmeri in zagotovi uradnikom in n. pr. tudi šc delavcem trajno take dohodke, Id bodo presegali pravkar označeno mero! Kako hvaležni bi mu bili zato! Toda pustimo šalo! Ce je res potrebno/ naj pojasnim to z resničnim zgledom. — V času inflacije so v Avstriji uredili plače nameščencev na podlagi indeksa. Vsak nameščenec s stalno plačo je prejel ob mesecu popolnoma brez ozira na stvarni kurz denarja, toliko plače, da si je mogel nakupiti vsega toliko, kot pred inflacijo. Odlične glave, teoretiki in praktiki so trdili, da je to edino pravilno in vprav vzorno. Življenje pa je reklo: Ne! In nekega dne nameščenci niso več prejeli plač po indeksu! Zakaj ne? Enostavno zato ne, ker ni bilo več sredstev zanje. Inflacija pomeni namreč, da država več troši nego ima stvarnih dohodkov. Država pa pomeni tu približno isto kot družba. Z drugimi besedami: Inflacija pomeni obubožanje družbe. Jasno pa je, če postajajo vsi skupaj, kot celota vsak dan revnejši, potem ne more noben količkaj številnejši stan zadržati trajno svojih prvotnih dohodkov. Tako je in tako bo vse dotlej, dokler bo kraj-ček hlebčka manjši od krajca, ki ga lahko odrežeš od velikega hleba. Slično je s trditvijo, da je nemogoče, da bi država, ki ima par stotisoč nameščencev, vsakemu, ki odsluži pri nji dve, tri leta, tudi že priznala popolno stalnost v službi. To je po mojem mnenju prav tako jasno, kakor se na drugi strani ne da utajiti, da v današnjem sistemu že okroglo deset let vobče nimamo uradniške stalnosti. Ali naj tudi še to razložim in dokažem? Ne, vsakemu, kdor misli, so to dejstva, nujna dejstva in ne morda le slučajne ne-prilike. Ce pa je tako, potem ne more biti naša naloga nič drugega, kot da iščemo izhod, da iščemo tako rešitev, ki bo v čim popo'nejši meri ustrezala resničnim življenjskim prilikam. II. Morda bo postal praktični zmisel in pomen mojega predloga še najbolj očit, če bomo čisto konkretno govorili. Recimo, da jc bila moja zamisel že dalj časa uresničena, to se pravi, da je bilo pokojninsko zavarovanje državnih nameščencev, kakor sem ga v svojem članku naznačil, že dalj časa uvedeno. Kako bi bilo danes? Zame je predvsem eno popolnoma gotovo: Selekcija, kl je bila prva leta po vojni neizogibna in poznejša redukcija državnega uradništva bi bila • Da ne bo zopet kakšnega zlomeruega tolma-Cenja, ponovno izjavljamo, da objavljamo odgovor dr. Oosar j a na njegove kritike, ne da bi kot goli informativni list, ki daje radevolje prostora vsakemu uglednemu javnemu delavcu, dali njegovemu st»'išcu več veliave kakor stališču njemu nasprotnih kritikov. danes v gavnem že izvedena. Zgodilo pa bi se to brez krutosti, ki so jo morali občutiti naši dosedanji reduciranci. S tem pa bi bila tudi že dana osnova In možnost za primerno poviianje uradniških prejemkov. (Mimogrede naj omenim, da bi bilo v tem primeru gotovo izvedeno tudi bolniško zavarovanje uradništva.) Ob sedanji ureditvi uradniške službe pomeni redukcija ali popolen ruin človeka, ki je pet, deset ali celo blizu petnajst let odslužil državi, pa je potem brez vsega reduciran, ali pa pomeni izredno obremenitev države, ki mora plačevati pokojnino človeku, ki bi ji praviloma moral še služiti. Pri nas znaša to brente ogromne milijone, kar občutijo zlasti tudi aktivni državni nameščenci, ki prav radi tega ne dosežejo, ter ne morejo doseči primernih plač. Pomisliti je treba tudi šc tole: Pokojnina se uradniku do njegove upokojitve samo obljublja, je državni dolg; zavarovane premije pa sc morajo sproti plačevati. Staro preizkušeno pravilo pa jc, da je dolgove lažje delati, kot pa jih plačevati. To velja tudi glede države. Ko so ob sedanjem sistemu različni ministri vpokojevali še nedoslužene uradnike, na njihovo mesto pa druge postavljali, se resnični stroški, ki jih je povzročila prezgoduja vpokojitev kakega uradnika, niso nikjer v celoti pokazali. Viden je bil k večjemu letni izdatek, ki je vsled tega nastal. Kaj čuda tedaj, če smo danes že tako daleč, da znaša državni dolg v obliki pokojnin letno že okroglo eno milijardo! V slučaju uradniškega zavarovanja bi moral vsak resor sproti nositi vse izdatke za svoje uradništvo. Zato pa bi se celo to vprašanje nujno sproti reševalo ter ne bi mogli nikdar zaiti v položaj, v kakršnem se danes nahajamo. In kako bi bilo z uradniško stalnostjo? — To vprašanje je tem važnejše, ker so me mnogi razumeli, kot da hočem stalnost uradništva vobče odpraviti, ali pa jo vsaj do skrajnosti omejiti. O tem seveda ne more biti govora. Saj sem v svojem članku izrecno povdaril, da je primerna stalnost uradništva potrebna v interesu službe in iz socialnih ozirov. Po moji zamisli bi državni nameščenec res poslal nekoliko kasneje stalen, nego je bilo to določeno prejšnje čase. Ali vsaj p° teh letih bi vsak nameščencc lahko resnično postal stalen. Potrebna izbira bi sc namreč v tem slučaju brez težav izvršila v dobi službene nestalnosti. Sedanji pokojninski sistem pa to skoro popolnoma onemogoča. Zato mora trpeti vse uradništvo, tudi taki z dvajsetimi in tridesetimi službenimi leti. Kajti tudi ti so predvsem radi tega žc okroglo deset let nestalni. In to ni slučaj, to je sila dejstev. Recimo še — tn to mojemu predlogu niti najmanj ne nasprotuje — da bi država zagotovila stalnim uradnikom po preteku določene službene dobe poleg zavarovane premije še primeren pokojninski dodatek, ki bi ga uradnik mogel uživati samo, če je -»tal do konca v državni službi. Ali bi bilo potem vobče še kaj nevarnosti, da bi starejši uradniki prostovoljno bežali i2 državne službe? Pa tudi drugih izdatnih sredstev, da se za-jamči potrebna stalnost uradništva, da se dvigne njegov družabni ugled iVI. je pri zavarovanju najmanj toliko, kot jih je v današnjem sistemu. Vobče vse, kar je potrebno v interesu državne službo in uradništva, se da z idejo, ki sem jo sprožil, prav lepo združiti. Saj ne gre v bistvu za nič drugega kot, da postane res ustroj državne uradniške službe in hierarhije nekoliko elastifnejši, da se bo inogel brez posebnih krivic za uradništvo in brez posebne škode za državo sproti prilagajati resničnim življenjskim potrebam in pogojem. * ft 4 H koncu Se nekaj. Vse vprek se dones govori: Vlada naj izvrši redukcijo nepotrebnega, predvsem nesposobnega, lenega in koruptnega uradništva, ostale pa naj dobro plača in ves problem bo naenkrat rešen. Kakor je vse to prav in lepo, se vendar skriva za takim govorjenjem veliko nevednosti in nepoznanja stvari. Nasplošno Ima namreč zmisel samo taka redukcija uradništva, ki znači sa državno blagajn« olajšanje, ne pa obremenitev. Redukcija uradnika, ki si je že pridobil pravico do pokojnine, pomeni za državno blagajno le novo breme. Le poglejmo: Kdor je reduciran s 15 leti službe, dobi danes 60 odstot. pokojnine. Za ostalih 40 cdstot. pa bi moral služiti še polnih 20 let! Se hujše je to raz-merje pri onih, kl so z desetimi leti dobili 50 odstotkov pokojnine, dočim bi za drugih 50 odstot. moral služiti še polnih 23 let. To se pravi: Če bi hoteli z redukcijo doseči za državno blagajno kak uspeh, da bi potem lahko ostalim uradnikom plače povišali,, bi morali redu-cirati tiste, kl danee Se nimajo 15 let službe in zato tudi ne pravice do pokojnine. To pa lahko zahteva samo tisti, ki na tihem upn, da njega redukcija nc bo doletela. Zakaj, če je siromak aktivni državni nameščenec, koliko večji revež je, koliko hujša krivica se zgodi onemu, ki izgubi po petih ali celo po desetih in 5e več letih službo in s tem vsa leta pomanjkanja. Kdo naj take ljudi, ki imajo tolikrat še številno družino, meče kar tako iz službe? Partizan je to morda še sem in tja storil; neprimerno težje pa bo to nestrankarju. Tako se tudi iz tega vidi, da v glavnem ni drugega izhoda, kot preurediti službeno razmerje državnih uslužbencev tako, da se he danes neizogibna redukcija porazdelila na daljšo dobo, da pa sr ho t bodoče koristna in potrebna selekcija vršila kolikor mogoče automatično, bres krutosti in brez pretresljajor. To b« m državo in njeno upravo, pa tudi «a uradnima »ajboijie. Na srcu in živčno belnim priporočamo naSo Kofeina prosto praženo kavo. Ob vetru in slabem vremenu ue čakajte, da postane Vaša koža hrapava in rat- pokana, marveč izognite se temu z NIVEA-CHEME Nadrgnite si z njo vsak večer, predno greste k počitku, ter čez dan, predno greste na oster zrak, temeljito obraz ln roke. Koži ugodni Eucertt, ki ga vsebuje Nivea crema, napravi Vašo zunanjost lepo in mlado. Sveže čajno maslo In prUl stalno v založi. — ANTON iristne kranjske klobase FAZARINC. CELJE. Ljubljana Nočna služba lekarn. Nočno službo bosta opravljali lekarni Piccoli na Dunajski cesti in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu. Nezgoda mestnega ubožca Janez mu je ime, stara ljubljanska srajca. Zvedel sem, da si je bil zlomil nogo in da leži sedaj v bolnici. Je siromak, mestni ubožec, dasi šele 59 let star, ■< drugače poštenjak od nog do glave Obiski, sem prijatelja v bolnici, pa me je opozoril na Janeza, češ: stopi, stopi k njemu, ti bo povedal, kako je bilo. Nasmehnil se mi jc, ko sem se mu približal, si pogladil kratke, že osivele brčice in vprašal: »Kdo pa so, gospod?« ^Časnikar sem. Kako se vam je pripetila nesreča?« >>Uja u cajtenge dal?« »Bom, če želite.« >Pa naj daja. Astn, takole jc bilo: gospodu doktorju Rusu sem rekel, da ne morem več premoga prenašati po ubožnici in so dejali: »Ce ga ne morete, ga bo pa kdo drugi.« Tako sem bil prost in sem se odpravil v mesto k nekemu prijatelju. Nazaj grede sem zavil k Mencingerju, ker sem Čutil par dinarčkov v žepu. Pa nisem bil dolgo v gostilni, jaz hitro opravim, če nimam drobiža. Pred neko trgovino v Japljevi ulici pa mi je spodrsnilo in 3em padel. Poskušal sem vstati, pa ni šlo. Neka ženska je prišla mimo in me vprašala, če sem padel. Odnekod je prišel policaj, me zapisal in odšel v ubožnico povedat, kje sem in kaj je z menoj. Kmalu nato sta prišla dva iz ubož-nice s tako »kišto«, ki premog nosijo v njej. Pograbila sta me in me naložila v to posodo. Ker v »kišti« ni bilo veliko prostora, so mi no-! ge štrlele v zrak, spodnji konec pa sem imel 1 na dru. Strašno me je jezilo, ker sem imel na { sebi najboljšo obleko. Ljudje so se smejali in i rekli, da pusta neseta. Ali bi me ne bila mo-! gla tistih par korakov v ubožnico lepo pod pazduho voditi, ali magari na rokah nesti? j Pa prideta kar s »kišto« pome!« »Ali ste ga imeli kaj pod kapo?« »Nič, prav nič ne, gospod. Saj sem ven-j dar hotel šc podnevi domov priti. — Drugi dan pridejo gospod Rus in pravijo: »V bol« ' nico boste šli. Bo kar naš hlapec napregel.« ] Vidite, pa ni veljala gospodova, ampak je pri-j šel pome rešilni voz. Dvakrat imam zlom-; Ijeno kost. Ko sem prišel v bolnico, so mi pre-' cej dali »injekcijon«. »Iz svojega življenja mi kaj povejte.« »Vesel sem bil zmerom rad. Pred 30 leti j sem prišel v Steyer dela iskat. Pa so imeli i baš povodenj. Bilo je še par drugih Sloven-j cev, ki so čakali na delo. Stopili smo skupaj ! in tako zapeli, da so nam takoj dela dali. j Vodo smo »pumpali«. Nato sem 16 mesecev delal v tovarni, kjer izdelujejo pile in orožje. : Po 18 goldinarjev na teden sem zaslužil. 15 ! sem dobil izplačanih, 3 pa so šli v »Baufond«. ! Kar je bilo pritrganega denarja, so ga delavcu j izplačali, ko je zapustil službo. 48 goldinarjev i sem že imel v »Baufondu«. Skominalo me je ! po čedni vsotici, pustil sem službo, prejel de-: nar in se odpravil proti Dunaju. Tam sem pil, I dokler je bilo kaj denarja, potem pa sem mo-' ral stradati. Z Dunaja sem odšel peš v Press-burg, kjer sem dobil takega mojstra, da me je takoj potem, ko mi je izplačal zaslužek, prosil na posodo. Dal sem mu, nazaj pa nisem dobil ničesar. Zato sem ga zapustil in se napotil dalje. Nekje sem srečal nekega cigana, ki je bil brusač. Pridružil sem se mu in ker ni imel ničesar proti temu, sva potovala skupaj. Jaz sem po vaseh nabiral škarje, nože in britve, cigan jih je pa brusil. Nabrušene predmete sem zopet raznašal in sprejemal plačilo. S ciganom sva zaslužek po bratovsko delila. Nekega dne pa je cigana nenadoma zmanjkalo. Imel sem v žepu okoli 15 goldinarjev. Kako bom delil s ciganom, če ga ni bilo? Mahnil sem jo po beli cesti zopet sam naprej. Potoval sem po Ogrskem. Tam imajo jako hude pse. Tako so lajali name, da sem se bal, da me požro. No, pa sem jim le srečno odnesel pete in kožo in prišel zopet v to ljubo Ljubljano. V Ljubljani sem delal, če sem imel delo; če ga pa ni bilo, sem pa postopal in kvartal. Dobrot nisem uiil nikoli. Na starost me pa ▼ Ifi5ties pa. kot da bi vedel, kaj ga čaka, je s pastjo na glavi zginil. V stranski ulici se mu jo posrečilo otresti se noljubegu in mučnega pokrivala, nakar jo je pobrisal dalje. 0 NAMOČENA POLENO V KA Fr. Kham, Miklošičeva cesta. Dopisi Moste pri Ljubljani ' Naši mesarji. V obč. proračunu za tekoče teto so bile zvišane klavne pristojbine za 100 % in znaša sedaj od vola 50 Din. Do novega leta se jo prodajalo goveje meso v naših mesnicah prve vrste po 16 Din ln druge vrste po 14 Din. Na povišanje klavne pristojbine so pa odgovorili mesarji zelo učinkovito in nekako od novega leta dalje nekateri pro-, dajajo meso I„ — končno je pri nas vse I., — pc 17 do 18 Din. Na ugovarjanje konsumentov so sc mesarji izgovarjali na zvišanje klavne pristojbine in pa da dražijo živino na sejmih tujci dasi je no-lorično, da so cene konstantne, deloma izkazujejr Iržna poročila padajoče cene in pa dejstvo jc tudi. da naši mesarji niso kupci za prvovrstno žival. Toda mesarjem še ni bilo dovolj zvišanje cen, pač pa so se s posebno ulogo obrnili na županstvo a zahtevo, da se znižajo klavne pristojbine. Med brezpomembnimi ugovori je pred vsemi najtehtnejši ta, »da imajo dražjo režijo, kakor jo imaj< ljubljanski mesarji v mestni klavnici«. (Čujle1 Čujte!) Ko so Je občinsko starošinstvo posvetovalo c prošnji mesarjev, so prišli do spoznanja, da jc vendar nedopustno, da bi bile mesne cene v delavskem okraju kakor so Moste, višje kakor so v Ljubljani na trgu, kjer se prodaja meso iste kakovosti. Starešinstvo je določilo torej cene za mesti prve vrste 14 Din in druge vrste po 12 Din. Starešinstvo ni seglo po najnižjih cenah, ki so na ljubljanskem trgu t. j. 12 in 10 Din, tem ve? je dovolilo svojim mesarjem 2 Din več pri kg, Sokolskem domu«. — P. n. zunanji gostje se naprošajo, da si pravočasno rezervirajo prenočišča. Občni zbor SK Železničar v Mariboru. Dne 16. februarja se je vršil ob mnogoštevilni udeležbi članstva II. redni občni zbor kluba. Predsednik kluba g. ing. Koudelka je uvodoma omenjal važnejše dogodke v klubu. Eden glavnih dogodkov je bil dograditev lastnega nogometnega in tenis igrišča. Dalje korporativen pristop I.Maribor, težko-atletskega kluba z bivšim jugoslovanskim prvakom v roko-borbi Arzenškom na čelu. Iz poročila tajnika g. Mariniča je bilo razvidno, da se je vršilo 46 odbo-rovih sej. Število članstva pa se je pomnožilo za 80 na 400. Med letom se je vršil tudi izredni občni zbor kluba, kjer se je sklenilo, da pristopi klub k »Narodni obrani«. Sledila so poročila ostalih funkcionarjev. Težko-atletska sekcija, ki ie edina te vrste v Mariboru, pripravlja za 6, aprila medmestno tekmo Ljubljana : Maribor. — Denarni promet 159.096.20 Din, inventar kluba se je pomnožil ua vrednost 18.580 Din. — Pri .volitvah je bil soglasno izvoljen sledeči odbor: predsednik mg. Koudelka; podpredsednik Rajh; tajnik Vokač; blagajnik Fi-scher; gospodarja Wagncr in Lukas; odborniki: Pipuš, Parma, Kosi, Novak, Vavda. Mozetič, Er-tnenc, Jurjevčič; revizorji: Hvalenc, Marcelj, Bač-nik, Marussig; razsodniki: Karoman, HUbl, Glaser. Za načelnika nogometne sekcije Safran, lahko-atlet-ske in plavalne Ermenc, tenis Rajh, težko-atletske Arzenšek, zimsko-sportne Jurinec in rokometne ing. Koudelka. — Radi izrednih zaslug za klub je bil izvoljen bivši predsednik kluba g. ing. Senica Edo častnim članom kluba. Slovenskim sankaškim prvakom. Po daljšem odmoru se vrše v nedeljo 3. marca v Bohinju zopet sankaške prvenstvene tekme, in sicer to j>ot za prvenstvo Slovenije na naravnih sankališčih. — Pred vojno je ta šport bil vsestransko priljubljen. Po vojni ga izpodriva najbolj smučarstvo. Povojnega naraščaja v tej zimskosportni panogi prav za prav nimamo, vsaj za njega ne vemo. Nekdanji prvoboritelji na tem polju naj bi ob tej priliki pokazali, da kljub par križev, ki se jim Jih je n»-prtilo na hrbet od tedaj, ko so aktivno najbolj navdušeno sodelovali, da je ta športna panoga ne rfamo zabavna, nego tudi športna. S tem bi se po-mladek pridobil za to, da še bolj giblje v prosti naravi. Stari prvaki I Na plan ta dan vsi do zadnjega, pokažite s svojim aktivnim sodelovanjem mlajšim, kako se je vozilo in kako naj se sanka še tudi dandanes Železniške ugodnosti. Zveza za tujski promet v Sloveniji in JZSZ sta podvzela na pristojnih mestih potrebne korake v ta namen, da se radi izredno dolge zime podaljša ugodnost polovične vožnje pod dosedanjimi pogoji pri izletniških vlakih do konca marca t. 1. Velikanski snežni zameti po vsej naši državi so namreč preprečili inten7'vno udejstvovanje zimskega športa v februarju. Tako niso prišli na svoj račun niti oni, niti železniška uprava. Pričakuje se ugodne rešitve te intervencije. Kakor hitro dospe uradno obvestilo, bo občinstvo o tem po časopisju obveščeno. Sablanje. SK Ilirija javlja vsem interesentom, da bo v kratkem pričel redni trening. V svrho razdelitve časa pa prosi vse že priglašene gospode in tudi tiste interesente, ki se dosedaj še niso javili, da pridejo v četrtek, 28. t. m. na izredno važen sestanek, ki se bo vršil ob pol 7 zvečer v telovadnici I. drž. gimnazije (poleg Narodnega doma, vhod iz Gajeve ulice). Klubu se je posrečilo pridobiti za trenerja g. podpolkovnika Ovirna, diplomiranega učitelja borjenja, ki bo pričel z rednim treningom takoj, čim se izvede jjotrebna organizacija med interesenti, vsled česar je ia sestanek zelo važen. IZ URUGUAJA, DEŽELE OLIMPIJSKIH ZMAGOVALCEV. Športno časopisje v Uruguaju se je zelo razvilo. Do pariških olimpijskih iger I. 1924 je imelo glavno mesto Montevideo samo dva časopisa, ki sta imela tudi športno rubriko. Danes ga ni v Uruguaju časopisa, ki ne bi imel vsaj ene strani »Športa«. Prav posebno obširno se peča s športnimi dogodki »Tribuna Popolar«, ne samo z južnoameriškimi, temveč tudi z evropskimi, zlasti s srednjeevropskimi. Ni čudno; saj je urednik lista Dunajčan Jos. Brod; danes je on najuglednejši športni kritik v Uruguaju. V onem listu dobimo najrazličnejše zanimive vesti. Skoraj vsak važen evropski dogodek je komentiran. Znane olimpijske veličine Nasazzi, Scarone, Petrone, Andrade i. d. so obravnavane v listu kot veliki mogotci. Ce je šel na primer Nasazzi na sprehod, je bik) to v listu že omenjeno, med »osebnimi nogometnimi poročili«. Beremo, da je podaril član kluba Oestidu lepo darilo, da je šel Petrone na lov, da je zabil na igrišču goal, o katerem bodo še potomci pisali cele knjige, da bo šel Scarone v Pariz in da je to za Uruguaj velika zguba. »Danes trenira klub Nacional«, je geslo neke druge številke. To se pravi, da bo zbranih na igrišču okoli 24 igravcev Naciona'a, med njimi 10 onih, ki so že dvakrat zmagoslavno tekmovali pri olimpijskih igrah. Seveda je zbran ves Montevideo. Nasazzi, olimpijski kapitan, je nekoga oklofutal, neki drug olimpionik je težko ranjen itd. Tako dobi v Montevideo vsak bravec Športne rubrike vsak dan novo senzacijo. Pa je vseeno, če je senzacija iz Evrope ali Amerike in ce je sploh resnična. Z naslovom »Povsod divja žoga« piše o Južni Ameriki in njenem športu nem nemški sprinter: »Dočim ima šport v drugih deželah le stransko ali podrejeno vlogo, je nogomet v Uruguaju in v Argentini gavno zanimanje in prva zabava državljana. Nogomet je tukaj vse. Množice mrgolijo na igrišče, srditi boj na zeleni trati se nadaljuje v vrstah ianatičnih igravcev, razdeljenih v dva tabora; večkrat se prepir razvije v pravo bitko, in mora poseči policija vmes z orožjem v roki. Pred uredništvi velikih časopisov se gnetejo množice, da izvedo novice, naznanjene v bleščečiFi črkah; in časopisi prinašajo v ogromnih nakladah na več straneh obširna poročila, s številnimi momentnimi slikami. Slike narodnih moštev vidiš na vsakem kiosku, v vsaki prodajalni, vidiš jih na vžigaličnih škatlicah, v koledarjih itd. Skratka, nogomet vtisne tukajšnjemu javnemu življenju svoj pečat, boli kot kje drugod na svetu. Pelji se kamorkoli se hočeš: z brzovlakom iz glavnega mesta Argentine na jug v puste pokrajine pri mestu Santa Cruz ali pa na zahod do mest Tucuman in Mendoza na podnožju And ali pa poidi v pokrajine Santa Fč ali Entre Rios ali kamorkoli, povsod drči žoga po livadah; v žgočem solncu igrajo otroci na polju in otročički po cestah v mestih. Nogomet je velika strast naroda v Uruguaju in v Argentini. KAKO SO NOGOMETNA PRAVILA DOBILA KAZEN 11-METROVKE. Marsikomu ni znano, kako naključje je pokazalo potrebo kazni, ki nudi skoro absolutno možnost gola v korist onemu, ki kazenski strel izvaja. Naj-zanimiveje je, da je bil eden in isti klub v dveh tekmah vsled pomanjkanja 11 metrovke težko oškodovan. Dva angleška kluba Nots Connty in StohI sta igrala linalno tekmo za angleški pokal. Slabšemu moštvu Connty se je posrečilo takoj začetkom igre doseči vodstvo z 1:0. Rezultat so z odlično defenzivno igro držali skoro do konca, ko je srednji napadalec Stohla dal oster neubranljiv stre! na goal. Izravnanje bi bilo tu, da ni branilec z roko dal žogi smer v aut. Ker še ni bimo 11 metrovke, je sodnik diktiral prosti strel, ki pa ni vsled dobre taktike Connty a— obramba je napravila živ zid —prinesel siguren uspeh. V tej važni tekmi se je prvič pokazala potreba po kazni, ki prinese siguren uspeh, posebno še ker je StohI trpel veliko materijalno škodo. Po dolgih konferencah in pa po zaslišavanju aktivnih igralcev se je sklenilo uvesti v nogometna pravila 11 metrovko. Da je pa potrebno še nekaj, je pa pokazala tekma zopet med Stohlom in Aston Willo. No in kot v prvi igri, je tudi v tej Aston Willo vodil z 1:0 do zadnje minule. Ravnotako je v zadnji minuti branilec na aut liniji udaril z roko po žogi, samo s to razliko, da smer žoge ni spremenil, ker je šel strel v aut. Doseženi kazenski strel, REKORDNE REZULTATE samo s TUNGSRAM Bariievimi REKORD CEVMI ki bi prinesel gotovo izenačenje iu Stohlu lepe denarje, se pa ni mogel izvršiti, ker je pravični sodnik v 90 minuti odžvizgal. Zopetna konferenca je napravila sklep, da se 11 metrovka mora streljati tudi po preteku regularnega časa. Tako je prinesla nesreča Stohla nogometnemu športu zelo važno določbo, ki je že marsikateremu klubu prinesla bodisi zasluženo ali nezasluženo zmago. Radio Ladijski časopisi. Kakor znano izdajajo ladje na prekomorskih plovbah vsak dan časopise, da o najvažnejših novostih obveščajo potnike. Na mnogih ladjah se je že kar uvedla navada, da natisnejo poročila, ki jih sprejemajo radio telegrafskim bi radiotelefonskim potom. Ladja j>01ympic« je nedavno na vožnji v Ameriko presenetila svoje potnike s tem, da je v ladijskem dnevniku natisnila slike, ki jih je sprejela potom radia. Radio v raznih deželah. Monakovska postaja je organizirala vrsto radijskih predavanj o stanju radia v raznih deželah in državah. Dosedaj sta se vršili dve taiki predavanji, od katerih je eno obravnavalo Ameriko, drugo pa položaj in razvoj radijskega gibanja v Italiji. Radio v službi letalstva. Ob znani zrako-plovski prometni cesti med Tihim in Atlantskim oceanom nameravajo zgraditi šest velikih oddajnih postaj, od katerih bo vsaka stala 30.000 dolarjev. Zrakoplovi, ki bodo opremljeni s sprejemnimi aparati, bodo na ta način stalno v zvezi z zemljo. Na valu 900 m bodo te postaje oddajale vremenska poročila, poročila o pokrajni, preko katere zrakoplovi letijo in podobna važna sporočila. Lastnikom trgovskih letal je ameriška radijska družba svetovala, naj opremijo svoja letala s sprejemnimi napravami. Programi Radio-Ljabljana: Četrtek, 28. febr.: 12.30 Reprodueirana glasba. 13 Časovna napoved, reprodueirana glasba. — 13.30 Stanje vode in borzna poročila. — 17 Koncert Radio-orkestra. — 18 Ceščina, poučuje g. Novak. — 18.30 Predavanje iz kmetijstva, ing. Rado Lah. — 19 Naše sosednje države, dr. Bohinec. — 19.30 Zgodovina Slovencev, prof. S. Kranjec. — 20 Uverturni večer, izvaja Radio-orkester: 1. A. Conardi: Berlin joče in se smeje; 2. D. Auber: Fra Diavolo; 3. He-rold: Zampa;4. Gounot: Margareta; 5. Alleter: Vesela uvertura; 6. Boielieu: Bagdadski kalif; 7. Bin-der: Savoiardy; 8. Urbini: Medusa; 9. Soupče; Pesnik in seljak; 10. Linke: Berlinski zrak. — 22 Poročila in časovna napoved. Petek, 1. marca: 12.30 Reprodueirana glasba* 13 Časovna napoved, reprodueirana glasba. — 13.30 Stanje vode in borzna poročila. — 17 Koncert Radio-orkestra. — 18.30 O gospodinjstvu, predava gdč. C. Krekova. — 19 Francoščina, poučuje dr. Leben. 19.30 Iz glasbenega sveta predava dr. St. Vurnik. — 20 Slovenska balada v literaturi in glasbi. Samospeve poje g. Janko član kr. opere: 1. Risto Savin, Zimska balada; 2. R. Savin, Skala v Savinji; 3. R. SaviH, Pevska balada; 4. R. Savin, Pismo; 5. Vasilij Mirk, Pravijo ljudje; 6. Emil Adamič, Zimska pesem; 7. dr. Ivan Pregelj, Balade v prozi, recitira gna. A. Zalarjeva. Dragi programi t Četrtek, 28. februarja: Zagreb: 13.15 Plošče. — 17.30 Popularni popoldanski koncert. — 19.30 Simfonični koncert češke filharmonije. — Praga: 12.30 Opoldanski koncert. — 16.20 Za deco. — 18.25 Program za dame. 19.30 Simfonični koncert. — Stuttgart: 16.35 Plošče. 19.45 Esperanto. — 20 Filharmonični orkester. — Toulouse: 13.45 Dticti. — 14 Iz komičnih oper. — 21.30 Iz oper. — 22 Večerni koncert. — Bern: 1230 Reprodueirana glasba. — 16 Koncert. — 19.30 O delu statističarja. — 20 Drama. — 20.40 Orkester. Katovice: Prenos iz Varšave. — 17.55 Komorna glasba. — 20.15 Večerni prenos iz Krakova — 22.30 Plesna glasba. — Rim: 13 Trio — 17.30 Petje in godba. — 20.45 Simfonični orkester. — Ber-lin: 16.30 Trio. - 17.30 Recitacije. — 19.30 O Be-naresu. — 20 Vesel večer. — 21.30 Po poročilih plesna glasba. — Dunaj: 11 Kvartet. — 16 Popoldanski koncert. — 17 0 tujskem prometu. — 19-30 Večer arij in duetov. — Nato jazz. — Milan: 11.15 Reprodueirana glasba. — 12.30 Kvartet. — 16.30 Kvintet. — 20.30 Opera. — Birdapest: 9.15 Koncert. 16 Radijska visoka šola. — 20 Veseloigra — 22 Ciganska godba. — Varšava: 16.15 Prenos mladinskega sporeda iz Krakova. — 17 Recitacije. — 20 Orkester varnostnih stražnikov. — 22.30 Ple6na glasba. Ljubljansko gledališče DRAMA: Začetek ob 20. uri. Četrtek, 28. febr.: UTOPLJENCA. Red B. Petek, 1. marca: Zaprto. Sobota, 2. marca: ob 16 pop. KROJAČEK JUNA-ČEK, mladinska predstava pri zniž. cenah. Izven. Ob 21. uri: VDOVA ROŠLINKA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Nedelja, 3. febr.: ob 15 pop. DANES BOMO TIČI. Ljudska predstava pri zniž. cenah. Izven. — Ob 20. uri: UTOPLJENCA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 4. marca: Zaprto Torek, 5. marca: DANTONOVA SMRT, premijera. Premierski abonma. OPERAt Začetek ob pol 20. uri. Četrtek, 28. febr.: Zf>prt i. Petek, 1. marca: BEG IZ SERAJA. Red B. Sobota. 2. marca: PRI TREH MLADENKAH. Ljudska predstava pj zniž r.ena'i Izv Nedelja, 3 marca ob 15. uri: BOCCACCIO. Ljudska predstava pri znižanih cenah. — Ob pol 20. uri: RIGOLETTO. Ljudska predstava pri znižanih renah. Izven. Sprememba repertoarja. Abonente rega B opozarjamo, da imajo v petek dne 1. marca oporno predstavo »Beg iz sernja«. Opero »Oedipus res — Iz komične opere« dobo kasneje. Mariborsko gledališče ! Četrtek, 28. februarja ob 20. uri: »ROMEO IN JU-j LIJA«. Ab. C. Premijera. j Petek, 1. marca. Zaprlo. ' Sobote, 2. marca ob 20. uri: ROMEO IN JULIJA. i A. Gospodarstvo Ivan Veeenjak: Slovensko vinogradništvo v krizi Kjerkoli se oglasiš v naSih vinogradniških krajih — pa naj bo v Halozah, v Slov. goricah, ob južnem Pohorju, v šmarsko-rogaškem okraju ali v Posaviu, menda tudi v Beli Krajini in na Dolenjskem — povsod dobiš odgovor: »Denarja ni, vino zaostaja, pridelek nima primerne cene« itd. Izkori-Tčajo težak položaj naših vinogradnikov posamezni reletrgovci in ljudje jim morajo biti Še hvaležni, da sploh vino vzamejo. Torej ogromni večini slovenskih vinogradnikov ni baš postlano z rožami, a mirno trdimo, da bo še slabše, ako pravočasno — in to hočem reči: v par letih — popolnoma ne pre-ustrojlmo naše proizvodnje in prodaje. Vzroki I tIi« 40 najraznovrstnejši. Prvi ležijo v načinu gospodarjenja pri vinogradnikih samih, drugi so v razvoju vinarstva v Jugoslaviji ter v zboljšanju prometa in prometnih sredstev, tretji vzroki krize so v produkcijski, gospodarski in trgovinski politiki držav s pretežno Vinorodnimi pokrajinami — Italija, Grška, Francija, Španija; deloma Madjarska in Nemčija ter Avstrija. Četrto skupino vzrokov krize tvori gospodarsko-trgovinska politika držav, kjer bi slovenski in jugoslovanski producent vina zamo-gel plasirati svoje blago; to so deloma Avstrija, nadalje Češkoslovaška in Poljska. Govorimo tukaj seveda o vinih in ne o destilatih ali pa o eksportu grozdja! Domači vzroki krize slovenskega vinogradništva so: velika razkosanost male vinogradniške posesti, individualni način pridelovanja vina in neorganizirana prodaja. Ogromna večina slovenskih vinogradnikov ima namreč le vinograde v obsegu od 'A do 2 orala. Kar je večje, je v rokah meščanov in tujcev. Na takšni posesti ae pa z dosedanjim načinom gospodarjenja zelo skromno in težko živi, pač pa lahko — umrje. Edini kapital pri teh podjetjih je zemlja — in ta je često S hipoteko obremenjena — in lastna delavna moč. 2e glede orodja za obdelovanje vinograda in sredstva za sodobno kletarstvo pa ali popolnoma manjkajo ali pa so nedostatna. Je tudi razumljivo: saj ae ne more obrestovati najskromnejši inventar in lastnik ne more tudi investirati, ker je že navadno vsaj od aprila živel na račun pridelka, ki ga upa dobiti v oktobru. Takšni vinogradniki životarijo ln morajo le životariti tudi ob »dobrih letinah« in ob dobrih cenah; sicer pa je skrb, pomanjkanje in trpljenje njihovo stalno tovarištvo. K temu rednemu položaju prihaja v teh letih še nova težava: vinogradi pešajo, ker so se pred 20—25 leti izvršeni nasadi postarali, izrodili in izživeli. Treba jih bo obnoviti. Za sistematično obnovo pa ti vinogradniki potrebnega investicijskega kapitala nimajo. Nimajo pa tudi potrebnega kredita. Važna socialno-gospodarska naloga države in oblasti bo, da ta feredit tej vrsli vinogradnikov preskrbi. Naš slovenski vinogradnik pa je na slabšem napram dalmatinskemu, srbskemu in banatskemu, ker je njegova zemlja manj plodna, podnebje mnogo neugodnejše, zato produkcijski stroški večji, nje-gtfva konkurenčna sposobnost torej zmanjšana. Povprečno lahko računamo, da so stroški za pridelovanje in kletarjenje .pri dalmatinskem vinu in tudi pri banatškem najmanj eno tretjino manjši kot pri našem. Da ne govorim o Južni Srbiji, kjer se je vinarstvo začelo šele razvijati. Da se celo med nami po mestih odpirajo dalmatinske kleti in točijo ba-natska vina, je vzrok samo v dejstvu, ker slovenski vinogradnik ne more prodati po ceni, kakor njegov konkurent, ker bi imel direktno izgubo. Poleg vsega tega si kvari dobro ime in sloves svojih vin naš vinogradnik še s poldivje rodnimi trtami: šmarnica ali direktor, klinika, samorodni trs in kakor se že to prekletstvo pravega vinogradništva in nesreča konzumenta imenuje. Tudi s pre-Bgodnjo trgatvijo zelo velik del slovenskih malih Vinogradnikov direktno škoduje sebi in celotnemu Slovenskemu vinarstvu. Dragi riroki krize. Razen naštetih in obravnavanih domačih vzrokov pa prehaja slovensko vinogradništvo v vedno Večjo krizo tudi radi okolnosti in faktorjev, ki so Izven njega. Zboljšane prometne zveze omogočujejo hitrejši in cenejši prevoz raznih jugoslovanskih vin k nam, da izpodrivajo domača na tleh ožje domovine. Cenejše delovne moči in že prej naštete okolnosti povzročajo nižje produkcijske stroške pri teh vinih. Večja rodovitnost trte vsjed boljše zemlje in toplejšega podnebja pa tudi stori svoje! Povrh so nas nekateri kraji v Srbiji prekosili v zadružni organizaciji produkcije in prodaje vina. Druge države to fmele tudi s svojim vinogradništvom težke krize tn naravnost katastrofe. Tako n. pr. Grška, Italija (n Francoska. Grška je pred okroglo 20 leti preživela svojo težko vinsko krizo in sedaj se vinogradništvo specializira na izvoz specijalnih težkih vin ln še bolj starega grozdja, bodisi v obliki cibeb, rozin in korint, bodisi moderno spaketiranega 8™dFrancija je imela po obnovi svojih vinogradov tudi svojo silno krizo vsled nadprodukcije, ki jo je Izdatno povečala severnoafriška njena kolonija Al-Ur, ker producira okroglo eno tretjino francoskega vina Znana so naravnost revolucionarna zborova- Sa, kjer se je zbralo recimo v Orleansu nad 120.000 nogradnikov — maloposestnikov in vmičarjev — pa so zahtevali od vlade nova pota. In našla so se. Marsikaj od tam je tudi za nas poučljivo in priporočljivo v organizaciji produkcije in prodaje, sedaj ravno s tem in s svojo trgovinsko politiko uspešno nastopa celo med nami s svojim konjakom in s svojimi specialitetami. , _ „ , Avstrija, Nemčija, Češkoslovaška in Poljska pa kot uvozne države vodijo gospodarsko politiko, da znižajo uvoz kmetijskih produktov v obče, vina ln vinskih izdelkov pa še prav posebej. Povrh so gospodarsko, finančno in politično veliko bolj odvisne od Francije in Italije, ki jim seveda v trgovinskih pogodbah vsiljujeta svoje vino in vinske Izdelke Tu je konkurenca zelo težka in če naši vinogradniki temeljito ne reorganizirajo svoje produkcije in prodaje, naša vlada pa se ne potrudi, da sklene ugodnejše trgovinske pogodbe, kakor jih je do sedaj. .... , . Izhod ii krize. Da pride slovensko vinogradništvo kolikor toliko iz krize in ne zaide v par letih v katastrofo, je notrebno predvsem, kar sem mestoma že označil, pregledno in pozitivno pa povom tukaj: znižati bremena, reorganizirati produkcijo in prodajo, v to svrho preskrbeti in organizirati kapital in končno več pažnie pokloniti vinogradništvu pri sklepanju trgovinskih pogodb. Podrobnejše obsega ta program sledeče: Naš vinogradniki so bili udoja Ista s direktnimi davki — državnimi, okrajnimi in občinskimi — preobloženi ln davčni uradi so z nekako strastjo obremenjevali ravno vinogradnike. Kar kljub ujmam ni vzel zemljiški davek z dokladami, to je pobrala ravno pri vinogradniku osebna dohodnina ter vinski davek. Vinogradnik je imel za svoja plačevanja same težave pri napovedi in pri kontrolnih listih. Splošno potrebna obnova naših vinogradov, ki se bo morala izvršiti v par letih, pa se naj izvrši res strokovnjaško. Izkušnje — dobre in slabe — naj se v polni meri uveljavijo. Ker obnova brez organiziranega javnega kapitala ni mogoča, bodi pri podelitvi kredita pogoj sistematska, strokovna obnova vinograda. Brezpogojno se iz vinskih krajev mora iztrebiti šmarnica ali direktor ter onemogočiti kvarjenje ter pančanje, dovoliti je le strokovno sladkanje. Prezgodnja trgatev naj bi bila zabranjena, vino od prezgodnje trgatve izločeno iz prodaje. Sortiranje pri trgatvi po vrstah in kvaliteti bodi obvezno. Dokler bomo imeli vsak svojo stiskalnico in v pomanjkljivi kleti še bolj pomanjkljivo kletarsko orodje in sredstva ter bomo črno in belo, rano in pozno, Šmarnico, portugalko in rizling imeli v enem sodu, je vse govorjenje zastonj. Zadružna organizacija našega malega slovenskega vinogradništva je edina rešitev in sicer zadružna produkcija in zadružna prodaja. Pri zadružni prodaji pa mislim na našega slovenskega gostilničarja ravno tako, kakor na vinogradnika. Začetke v tem oziru imamo, toda to so le začetki, do potrebne popolnosti je še daleč! Kakor imamo v sadjarstvu vrste, ki jih v posameznih krajih posebej gojimo — tudi tukaj Je še mnogo nepopolnosti! — kakor imamo pri govedoreji in konjereji za kraje in podnebje ter gospodarske okolnosti primerne pasme, tako moramo v slovenskem vinogradništvu ustvariti par vinskih tip kot povprečna lconzumna vina (Haložan, Ljutomer-čan, Pohorčan, Posavčan), ki bodo doma in v tujini leto za letom približno enaka. To edino nas napravi konkurence zmožne. Iv organiziranim zadrugam — fare odnosno geografsko-gospodarske edinice — kot dopolnilo pridejo potem lokalne centrale za do-tični vinski tip ter zadruge naših gostilničarjev v novinskih naših okoliših — Gorenjska, Koroška, Savinjska in Dravska dolina. — Dobro delujočim takšnim zadrugam producenta pa je podlaga vinogradniški kataster, kjer ima zadruga točen pregled vinogradnikov ter o množini in kvaliteti vina. Samo s takšnim dobro organiziranim vinogradništvom bomo obdržali in izpopolnili domači trg ter bomo zamogli stopiti tudi preko naših meja ter si osvojiti vsaj deloma že izgubljeni vinski trg v Srednji Evropi. Vinarski in zadružni strokovnjaki bodo imeli veliko in naporno delo, ki bo uspelo le, če bo za to razumevanje. Kdor pa hoče gospodarsko živeti, mora nas tudi razumeti, razumeti svojo bodočnosti Naši malenkostni vinski seimi nas ne rešijo, tarnanje tudi ne: trdo je treba zgrabiti za delo in gledati resnici v obraz. Resnica pa je ta' brez temeljite organizacije gre naše slovensko malovi-nogradništvo v bedo, smrt in gospodarsko suženjstvo, z reorganizacijo pa ostanemo gospodarji na svoji zemlji in bomo vsaj skromno in pošteno živeli. BILANCE IN POSLOVNA POROČILA Hrvatska katoliška banka v Zagrebu izkazuje pri kapitalu 5 milj. Din in vlogah 22.6 (20.4) milj. brutto donos 2.85 (2.6) malj. Din. Cisti dobiček znaša 0.9 (0.8) milj. Din Tekstilna industrija, d. d., Varaždin. Pri kapitalu 6 milj. Din znaša čisti dobiček za 1928 0.1 milj. Din (1927 0.25 milj.). Jerma-Gabernik, d. d., Belgrad. Kapital 10 milj. Din, čisti dobiček za 1923 1 milj. Din (1927 0.02 milj. Din.). * « Izplačilo kuponov Blairovega posojila. Po odločbi finančnega ministra D. štev. 4063 z dne 25. januarja 1929 posredujejo izplačilo kuponov gornjega posojila od obveznic serija >A« in »Bt vsem lastnikom, ki se nahajajo na teritoriju naše države, davtne uprave. Na to se lastniki imenovanih obveznic opozarjajo s pripombo, da se morajo kuponi oddati davčnim upravam s prijavami v du-plikatu, v katerih treba navesti serijo in številko kuponov in njihovo nominalno vrednost v dolarjih. Poziv vsem delniškim družbam s sedežem v ljubljanski oblasti. Delniške družbe s sedežem v ljubljanski oblasti se poživljajo, da predlože podpisanemu nadzornemu oblastvu v 14 dneh, ko se je po staturnem določilu vršil redni občni zbor za minulo poslovno leto, računski zaključek (bilanco in račun izgube in dobička) ter po družbenem vodstvu overovljen prepis zapisnika o občnem zboru, ki je odobril letne račune. Računski zaključek morajo objaviti družbe z delniško glavnico večjo od 1,000.000 dinarjev v Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti in tudi v Službenih Novinah v Belgradu; v dotični objavi je treba navesti višino in izplačilo dividende. — Veliki župan ljubljanske oblasti: dr. Vodopivec, 1. r. Zima in zaposlenost industrije. Letošnja izredno ostra zima je zelo škodovala gospodarstvu. Tako je zaradi promebiih težkoč postala nabava potrebnega premoga za marsikatero industrijo zelo otežkočena in je bilo primorano marsikako podjetje zaposliti delavstvo, da jih ni bilo treba reducirati, drugje. Tudi v dobavi električne struje so se pojavile težkoče, kar čutijo velika industrijska pod. jetja, n. pr. Vevče, Strojne tovarne itd. Električna centrala Fala se je morala zateči k kalorični rezervi. Več industrij je manj zaposlenih in s tem je prikrajšan tudi zaslužek delavstva. Tako so n. pr. Ruše, ki izdelajo dnevno 10 vagonov karbida, pro-ducirale samo 1 vagon. Pričakovati pa je z izboljšanjem vremena tudi izboljšanja v industriji. Likvidacija. Prva hrvatska tvornica limenih-bravarskih proizvoda i pocinčaona, d. d Zagreb-Zavrtnica. Pri kapitalu 0.45 milj. Din je znašala izguba za 1928 0.3 milj. Din. Nova gospodarska revija. V Belgradu je izšla že 8. številka nove gospodarske revije .Narodno blagostanje« z zelo pestro in zanimivo vsebino. Urejuje jo znani gospodarski strokovnjak dr. V. Bajkič. Uredništvo" se nahaja v Belgradu. Vnsina nI. 18. Naročnina znaša: do konca marca 1929 40 Din, do konca junija 1929 100 Din in do konca leta 1929 240 Din. Samostojni odsek za perutninarstvo in knnže-rejo Kmetijske drnibe za Slovenijo t L.inbl.ianl se Je obnovil v seji glavnega odbora Kmetijske družbe dne 21. febr. 1929. Ta odsek je deloval do vojne, ki je ustavila tudi delovanje tega odseka. Seuaj po vojni se je pn pokazala zopet potreba za smotreno pospeševanje perutninarstva kakor sploh male živinorejo, zlasti pa kuncev. — Občni zbor samostojnega odseka za perulnlnarstvo in kunčerejo Kmetijske družbe za Slovenijo v LJubljani se bo vršil v nedeljo dne 8. marca ob desetih dopoldne v družbenih prostorih na Turjaškem trgu št. 8/1. s sledečim sporedom: 1. Poročilo o obnovitvi perutninar-skega in kunčerejskega odseka, 2. prečitanje pravilnika, 3. volitev odbora, 4. določitev letnega prispevka, 5. prireditev perutninske razstave in kuncev, 6. slučajnosti. — Vabimo vso rejce in prijatelje perutnine in kuncev, da se mnogoštevilno udeleže občnega zbora in pokažejo s tem, da jtm je v resnici ležeče na vzajemnem in smotrenem pospeševanju teh dveh važnih panog našega kmetijstva. Pred zborovanjem se bodo sprejemali novi člani. Izvoz perutnine in divjačine v manjših pošiljkah. Nekateri manjši podeželski izvozniki perutnine in divjačine se pritožujejo, da je izvoz tega blaga znatno otežkočen po določilu, da mora vsaka, še tako mala pošiljka za izvoz, biti pregledana na oddajni postaji po živinozdravniku. Tak postopek zelo podraži izvozne stroške in ovira izvoz pridelkov, ki tvorijo važno izvozno postavko Slovenije. Perutnina, oziroma divjačina, je itak pregledana na obmejni postaji po obmejnem veterinarju, zato bi moral ta pregled zadostovati. Kmetijska družba je na tozadevno pritožbo izvozničarjev poslala kmetijskemu ministrstvu vlogo, v kateri se zavzema za to, da se ta veterinami pregled za manjše kot va-gonske pošiljke omeji na že veljavni pregled na obmejni postaji. Nova delniška družba. Dr. Beno Sabothy, odvetnik v Kranju, je dobil dovoljenje osnovati novo delniško družbo z imenom »K o k r a«, tekstilna d. d. s sedežem v Kranju. Osnovna glavnica znaša 0.5 milj. Din in je razdeljena v 5000 delnic po 100 Din (na prinosnika). S sklepom občnega zbora se more zvišati na 2.5 milj. Din. Občni zbor Voike, d d. v Ljubljani se vrši 11. marca ob pol 13 flnlanc 1927, 1928). Finansiranje konzuma. Pokret za finansiranje konzuma se razširja v naši državi. Tako se snuje tudi v Sarajevu zadruga za finansiranje konzuma po vzgledu drugih mest. Produkcija bakra. Lani je znašala produkcija bakrene rude v naši državi 327.748 ton (1927 pa 288.040), produkcija sirovega bakra pa 15.086 ton, 1927 12.863 ton. (Rudarski in plavžarski vestnik). Uvoz gramofonskih plošč iz Nemčije v Jugoslavijo je znašal lani 348.000 komadov, 1927 pa 255.000 komadov. Skupno je znašal lani nemški izvoz 10.5 milj. komadov, 1927 7.1 milj. Informativen izlet gospodarskih krogov ▼ Anglijo. Jugoslovenska Express Agencija d. d. v Zagrebu, Trg Kralja Tomislava 17, priredi letos spomladi izlet gospodarskih krogov v Anglijo tn Škotsko. Izlet bi trajal 21 dni in bi znašali stroški približno 8000 dinarjev. Izlet bo organiziran tako, da bo udeležencem omogočen poset vseh važnejših gospodarskih centrov pod vodstvom strokovnjaka. Interesenti naj prijavijo svojo udeležbo navedeni agenciji neposredno, itjer dobijo tudi potrebne informacije. Borza Dne 27. februarja 1929. DENAR Devizni promet je bil danes znaten. Narodna banka je intervenirala v devizah Curih, Berlin in Praga, dočim je bilo privatno blago zaključeno v devizah Trst, Newyork in Dunaj. Tečaji so v glavnem neizpremenjeni. Devizni letali na ljubljanski borzi 27. februarja I'29 1 H; povpraš 1)00. sredmi | sr. 6 11. Amsterdam _ 2^82.25 _ — Herlln 1350.50 1353.51 1332.- 1352.50 Bruselj — 791.44 — — Budimpešta — 993.47 — 992.50 Curih 1093.40 It 97.41 li 9fi.9( 109 0.90 Dunaj 79,-1.60 802.60 801.10 — London — 276.52 — — Newyorl< 56.76 J 6.96 56.86 56.86 Pariz — 222.63 — — Praga 168.53 169.33 168.9:1 — Trst 297.20 299.20 29fc.20 298.15 Zagreb. Amsterdam 2279.25—2285.25, Berlin 1350.50—1353.50, Budimpešta 991.97-994.97, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 799.60-802.60, London 276.12—276.92, Newyork 56.76--56.92, Pariz 221.63 —223.63, Praga 168.53-169.33, Trst 297.25—299.25. Belgrad. Berlin 1850.50—1353.50, Budimpešta j 991.97 —994.97, Bruselj 789.94 — 792.94, Curih 1094.60—1097.40, Dunaj 799.60 - 802.60, London 276.12-276.92, Ne\vvork 56.76 - 56.96, Pariz 221.63 —223.68, Praga 168.53—169.33, Trst 297.38— i 299.88, Bukarešt 34.50. Curih. Belgrad 9.1275, Berlin 123.58, Budimpešta 90.60, Bukarešt 3.095, Dunaj 73.075, London 25.2325, Newyork 520, Pariz 20.31, Praga 15.4025, Trst 27.2225, Sofija 3.75, Varšava 58.28, Madrid 80.20. Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.48, v ! Londonu, Newyorku in v Pragi neizpremenjeno. j VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 125 den., Praštediona 930 den., Kreditni zavod 170 den., Vevče 105 den., Ruše 260—280, Stavbna 50 den., šešir 105 den. Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar 427.50— 428.50 (429), kasa 427-428 (427), termini: 3. 430 -432 (431), 4. 433.50 -434 (484), 5. 435—437, 11. 459.50—461, 7% inv. pos. 90—91 (89), agrari 54— 55. Bančni pap.: Hipo 55.50 -55.75 (55.25—55.50), Poljo st 17.25—17.50 (17.50), Kred. 93 den., Jugo 92—93 (92—93), Lj. kred. 125 den.. Medjun. 57.50 den., Prašted. 930 den., Srpska 154.50-156 (153), Zem. 132.50—135. Ind. pap.: Gutmann 200-205 (200), Slavonit 5—5.50, Slavex 102—105, Danica 157—160, Drava 460 bi., Šečerana 480—495, Osj. Ijev. 180—190, Brod. vag. 800—820, Union 200— 215, Isis 21—23, Ragusea 500—505, Trbovlje 472.50 —475 (475—480—474), Vevče 118 den., Piv. Sar. 210-220. Belurad. Narodna banka 7410—7450, Izvozna banka 980—950, Belgr. zadruga 7000, 7% inv. pos. 91 (213 200), agrari 58.50—54.50, vojna škoda 424.50 -424.75, 3. 429.25-480, 4. 433, 12. 460— 461. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 88.10, Wiener Bnnkverein 25, Bodencredit 109.25. Creditanstalt 58.65, Escompteges. 23, 2ivno 141.95. fiutmann 24.75 den., Mundus 193.25, Alpine 89.40, Trboveljsko 58.05, Kranj. ind. 32, Prager Eisen 478.5, Rima Murany 122.85. Žito Kakor je bilo pričakovali, so danes cene pšenici nekoliko nazadovale, vendar zaenkrat ni pričakovati močnejšega padca cen, ker sc, je položaj na inozemskih tržiščih ustalil. Gornjebaška pšenica notira 247.50 nakl. post.; promet je nekoliko popustil. Za koruzo je trajno malo zanimanja in vojvodinsko blago za Slovenijo Se vedno ne kon-venira. Ugodnejša je cena inzulanke, ki velja 280 medjiinurska nakl. post. Oves in ječmen sta čvrsta, vendar je za te proizvode povpraševanje sporadič-no. Pšenična moka je v zvezi s pšenico nekoliko cenejša, vendar ne izkazuje znatnejšega prometa. V Ljubljani notirajo: Del pridelki (vse samo ponudbe, slov post., plač. 80 dni, dobava prompt): pšenica bč. 80 kp 2% 305-807.50, marec 810-812.rx), april 815 do 320, maj 822.50-825. koruza ameriška 845, bč času primerno suha 810—812 50, soržica 50% rži in 50% pšenice, fko Domžale 285-290, moka Og vag. bi. fko Ljubljana, plač. po prejemu 420—425 Zaključkov ni bilo. Tendenca neizpreine-njena. NotI Sad. Pšenica bač. 245—247.50, ban. 237.50-242.50, par. Vršac 240-242.50, sr 247.50, oves bač. 247.50-252.50, sr. 247.50—252.50, koruza bač. 260- 265, 3. 270—272.50, 8., 4., 5. 277.50— 280, ban. 260-262.50, sr. 262.50-265, 8. 270-272.50, rž 3., 4., 5. 277.50-280, ječmen bač. 255-260, p. 270-280, moka Og 342.50—352.50, št. 2 322.50-332.50, št. 5 802.50-812.50, št. 6 277.50-282.50, št. 7 262.50-267.50, št. 8 207.50-217.50, otrobi 182.50-187 Promet: 27 vag. pšenice, 40 koruze, 12 moke, skupaj 79 vag. Živina V Pragi je bilo prignanih 15. t. m. 1161 glav goveje živine, od tega 15 bikov iz Jugoslavije, ki so bili prodani po 6.40 Kč za kg žive teže. Nji prašičjem sejmu je bilo prignanih 6800 glav, od tega 570 špeharjev* iz Jugoslavije, ki so notirali 10—11 Kč za kg žive teže. Nadalje so bili prodani 204 zaklani jugoslovanski špeharji po 13—14 Kč za kilogram. V Milanu notirajo: voli I. 4.80—5.20, II. 4.10—4.70, Ul. 3—3.80, krave I. 4.20—4.90, II. 8.40 -4, III. 2.30-3, biki I. 4.40-4.80, II. 8.50—4.20 ; lire za kg žive teže. * * * Opeka in cement. Letos se obeta zopet živah na gradbena sezija. 2e v jeseni so napravile opekarne več znatnih sklepov in zanimanje za blago je znatno. Izgledi so dobri. Stanovanjsko vprašanje šc ne bo kmalu rešeno. Stavbnih kreditov je precej na razpolago. Ne bodo pa se gradile toliko večje stavbe kakor manjše; sezija za velike stavbe je že večinoma ponehala. Sedaj notirajo fko tovarna v Ljubljani zidaki 560 Din 1000 kom. in strešniki 1 Din po komadu. Cement notira v Ljubljani 50—54 Din za 100 kg po provenienci in kvaliteti. Človek in paragraf ŽENSKE. Vsaka reč, kar je prav, ampaK kar je preveč, je pa preveč! — tako je dejal zadnjič stric Jože, ko so ga klicali na sodnijo za pričo. Stric Jože ima namreč ženo Marjano, kateri se je zadnjič strgala jopica. Nesla je Marjana jopico popravit Pepci. Ko je Marjana prišla čez par dni povprašal zastran jopice k Pepci, če je že popravljena in koko in sploh — je Pepca rekla, da je že, toliko stane in tako. Marjana pa ni imela denarja ali pu ga je tudi imela — plačati Pepci ni nič marala. In Pepca, ki se le z delom svojih rok preživlja, jopice ni hotela izročiti prej, predno ji gospa ne izplača zasluženega plačila. Marjana pa huda, kar koj je tekla k advokatu in je Pepco tožila, češ, da ji je poneverila jopico. Na sodniji se je kajpak izkazalo, da gre le za spor radi plačila, naj se ženski vsled tega drugod pomenita. Pepca je bila oproščena, Marjana pa bo poleg malenkostnega popravila jopice zdaj plačala še mastne stroške nepotrebne pravde. Oh, te ženske, je vzkliknil stric Jože in zmajal z glavo, SOSEDA. Pred sodnika sta stopila Miha in Primož, soseda mejaša. Pa pove Miha: »Tisti četrtek sem sekal smreke in hraste na svojem vrtu. Moj sosed Primož ni bil zadovoljen, da sekam v bližini meje stoječo smreko in je vpil, da stoji smreka na njegovem, čeprav ni res. Povedal sem mu zatorej, da je smreka moja in naj bo tiho in pri miru in naj me pusti. Sam župan je mejo tako določil in je zapisana v mapi. Tako sem dejal Primožu in mahal mirno dalje s sekiro v smreko. Primož pa me je začel grdo zmerjati in prosim slavno sodišče, da to reč uredi in prime dedca za široki gobec.« — »Oče, tako pa ne, gobec bo drag!« opominja zagovornik. »Astn, saj nisem rekel gobec, sem le mislil onč, ja! No. je rekel takrat Primož, da kra-dem, da ravno tako kradem, kakor stari Bunča. Vejo, gospod sodnik, Bunče je bil oče moje žene, tako rekoč moj posestni prednik. Še njega v grobu ne pusti pri miru, tak je falot ta Primož. Kaznujte ga! Pa fest ga prišraufajte, da bo pomnil. Ja, pa še to: s smrkovcem me je obkladal, da bi ga vr.. a ne, on t sem mislil. In potlej je pritekel s palico nadme, mahal je ž njo in mi žugal, hoteč me udariti. Glih komaj da me ni. Saj življenja nisem varen pred njim, ko je tak cepec!« Tako je zaključil vneti mož, Primož pa je kajpak naslikal povsem drugo podobo. In zdaj razsojaj! Sodnik je oba huda soseda lepo poučil, naj bosta pametna in naj gresta v miru domov, naj se več ne tožarita, ker so to tako malenkostne stvari, ki le po nepotrebnem povzročajo stroške. Naznanita »Ljubljana.« Danes ob 8. uri zvečer skupn* pevska vaja. Po vaji vežen razgovor radi Prage. Udeležba obvezna. — Pevovodja. Zveza slov. organistov za Slovenijo razpošilja gg. organistom »statistične vprašalne pole«. Ko polo prejmete, izpolnite in odpošljite brez odlašanja. Kuverta, v kateri polo odpošljete, je priložena. Na telov. akademiji Orla »Krakovo-Trnovo«, ki se vrši v nedeljo dne 3. marca t. 1. ob pol 8 v Ljudskem domu v Ljubljani s sodelovanjem lastnega salonskega orkestra in splošno priljubljenega kvinteta »Ljubljane«, se bode izvajala poleg pestrega in lx>gatega sporeda tudi ritmična vaja »Slovenke rajajo«. Vaja je sestavljena v slovensko-narodnem duhu, podana v ob iki ritmičnega plesa, ki ga bodo izvajale članice s spremljevanjem slovenske »harmonike«. Prijatelji orlovstva in ljubitelji telovadbe in glasbe vljudno vabljeni. Predprodaja vstopnic se vrši na dan akademije, v nedeljo, 3. marca t. I. od 9 do 12 dopoldne in 5 popodne dalje do akademije pri blagajni v Ljudskem domu. Spored violinskega koncerta, ki ga priredi slavni češki virtuoz Jaroslav Kocijan v Unionski dvorani v ponedeljek 4. marca ob 20 zvečer. Čajkovski: Koncert za violino in klavir v D-duru. Bach: Fuga. Larghetto. Allegro Assal. Suk: 4 kompozicije r.a violino In klavir. Novak: 4 serenade za klavir. Sarassate: Fantazija iz opere Carmen. Vse točko rnzen Novakovih 4 klavirskih skladb igra na violini umeinik Jaroslav Kocijan. na klavirju ga spremlja češki pianist Oldrich Kredba, ki uživa velik sloves koncertnega pianista in samostojno izvaja 4 Novakove klavirske serenade. Prod prodaja vstopnic v Matični knjigarni Edgar Altan Poe in morski volkovi Slavni ameriški pisatelj Edgar Allan Poe je v svojih spisih najraje podajal dogodke in prizore, ki vzbujajo grozo. Pri tem se mu je utegnilo pripetili, da je pripovedoval o stvareh, o katerih sploh nič razumel ni in tako nanizal dogodke, ki vobče niso mogoči. Pravkar se peča Waldemar Keller v »Frankfurter Zeitung« z nezmiselnostmi, ki jih je napisal Poe v svoji knjigi »Pustolovstva Gordona Py-ma« o dogodkih na morju. Poe ni imel pojma o ladji in njenih delih in prav tako ne o morskih volkovih — piše Keller. V navedeni lmitm nnicuin HnonHItn nn ro^KiH ioHrttlH fvH i-D- -r---1- —o---- ---- - 4------- silnem viharju in pravi med drugim: »Enkrat je težak val potisnil krov globoko pod vodo in pošast (to je morski volk) je splavala preko nas. ' To je že tehnično nemogoče. Razen tega se pa morski volk ne pokaže na površje Kari Schonherr, avstrijski dramatik, jc te dni praznoval svojo 60-letnioo. Njegove drame igrajo po vseh velikih emočskih odrih. / / iivimj9io vrvenje^ Ali sme v svojem stanovanju vsak, kar hoče? Če izvzamemo kmetsko prebivalstvo, stanuje 99 odstotkov ljudi z drugimi, tujimi ljudmi pod eno streho. Kjer so stanovanja ločena po lastnih, zaprtih hodnikih in so ljudje resnično izobraženi, bi taka skupna stanovališča ne bila nič posebno hudega, če bi se ljudje ne držali načela, da so v svojem lastnem stanovanju sami gospodarji in smejo, kar hočejo. V stanovanjski hiši, kjer prebivajo razni ljudje, dejansko ni nihče neomejen gospodar niti ined lastnimi štirimi stenami. Stene in stropi prepuščajo glasove in hrup, ki utegnejo sostanovalcem pomeniti kršitev nujno potrebnega miru in počitka. To se pravi, če jaz brezobzirno izkoriščam svojo pravico do poljubnega početja v svojem stanovanju, kršim s tem enako pravico sostanovalcev, ki bi takrat, ko jaz hrumim — pojem, žvižgam, igram na kako glasbilo, plešem, loputam z vrati itd. — radi duševno delali ali počivali. Pravice pa imamo vsi enake, ker sorazmerno vsi enako plačamo. Tudi hišni gospodar sam v tem pogledu nasproti najemnikom ne more imeti nobenih predpravic. Če v stanovanjski hiši vsak dela, kar se mu poljubi, poslane taka hiša prava blaznica odnosno mučilnica za mirne in bolehne ljudi. Hišni redi preprečujejo sicer najhujše hrupe-nje sredi noči (iztepavanje in podobno). Toda poleg tega ostane še sto prilik in načinov, da se sosedom prizadevajo peklenske muke. Razen tega ostajajo hišni redi mnogokrat samo na papirju. Ljudje, ki iz navade ali iz dolžnosti vstajajo rano, ne pomislijo na tiste, ki jim je jutranji počitek nujno potreben. Štorkijajo, prestavljajo ali prerivajo stole, loputajo z vrati in tako marsikoga prikrajšajo za par ur kie-pilnega spanja. Da se v gospodinjstvih preko dneva več ali manj hrupno opravlja potrebno delo, je ob sebi umljivo in mora s tem vsak računati, dasi bi se dalo marsikaj opraviti tišje, nego se to dejansko godi. Ni pa tako s hrupom, ki ga napravljajo vaje na razna glasbila, gramofoni in vsi mogoči otroški glasbeni instrumenti, ki jih je mogla izumiti peklenska domišljija zaslužka željne industrije. Tu bi se i^orale pravice izvršujočih stanovalcev na vsak način omejiti, da ne bi jim bili sosedje izro-ifei^i na milost in nemilost. Enako neprijetni kakor zgodnji vstajalci so ljudje, ki hodijo bolj ali manj pozno spat. Glasbo in podoben hrup prepovedujejo po 10 zvečer že hišni redi. Toda trde hoje, glasnega govorjenja, prerivanja pohištva, loputa-nja z vrati si ljudje v svojem stanovanju tudi o polnoči ne dado prepovedati. »V svojem stanovanju sem jaz gospodar in storim, kar hočem!« In tako izgubi marsikdo, ki ima nujno odmerjen čas za počitek, in marsikdo, ki je bolehen in slabih živcev, po dve do štiri ure nočnega počitka. To je kruto in nesocialno. Treba bi bilo nekake splošne akcije, nekakega splošnega sporazuma, da bi se te razmere po stanovanjskih hišah, ki postajajo v vedno večji meri dom stotisočev, pametno uredile tako, da ne bodo ljudje drug drugemu v muko. Posameznik tu ne zmore ničesar. Kvečjemu se izpostavi očitku, da je nesramen in nor, 6e prosi nekoliko obzirnosti. Posehno ljubezniv sosed ali soseda bo pa rekel: »Sedaj pa še navlašč!« Stanovanjske hiše so svet zase, omejen in tesen, tako da je mirno življenje vsakega stanovalca odvisno ne samo od hišnega reda, marveč predvsem od dobre volje vseh sostanovalcev. Treba je torej medsebojne dobre volje do obzirnosti nasproti sosedom. Tu velja, kar je pisal že stari Knigge o lepem, prijaz- nem občevanju z ljudmi: »So majhne prijaznosti, ki smo jih dolžni tistim, s katerimi živimo v isti hiši ali ki smo njihovi sosedje; prijaznosti, ki se zde ob sebi neznatne, ki pa vendar služijo v to, da se ohrani mir in da nas ljudje vzljubijo; zato jih ne smemo opu-ščaiti. Sem spadajo šum in hrup, loputanje z vrati ponoči in podobno.« Še lepše in enostavnejše pravilo postavlja krščanska nravnost: »Česar nočeš, da bi ti drugi storili, tudi ti nikomur ne stori.« (Knigge i m Mietshaus, Germania, Berlin.) Pariške obsojenke pomiloščene na dosmrtno ječo V Franciji v moderni dobi nad ženskami ne izvršujejo smrtne obsodbe. V zadnjem času so čakale na običajno pomiloščenje štiri na smrt obsojene morilke, med temi Jugoslovan-ka Kureševa. Ker pomiloščenja izredno dolgo ni hotelo biti, je javnost domnevala, da se državni predsednik topot ne namerava držati običaja in da bo prišlo do izvršitve razsodbe. Dne 25. t. m. je pa državni predsednik Dou-mergue podpisal pomiloščenje na dosmrtno ječo za vse štiri obsojenke. Laka za letala na visokem morju Ameriška tvrdka Armstrong Seadrome Development Comp. v Wilmingtonu (Delawa-re) začne v najkrajšem času graditi plavajoče letališče sredi Atlantika med New Yorkom in Bermudskimi otoki. Na letališču bodo poleg delavnic velik hotel, restavracija in blagovna skladišča. Službeno osebje na tem oceanskem letališču bo znašalo 43 mož. Važna bo posebno brezžična brzojavna služba za obveščanje letal. * Letališče bo dolgo 1200 čevljev, na sredi široko 400 čevljev, na obeh koncih pa po 200 čevljev. Za zgradbo bodo porabili 6000 ton jekla in 2000 ton železa. Letališče bo pritrjeno na posebnih bojah, ki bodo zasidrane z verigami, katerih dolžina bo znašala nad 21.000 čevljev. Posebni hidravlični stroji in druge naprave bodo omogočile, da valovi letališča ne bodo metali sem in tja. Ta umetna vmes- na postaja na visokem morju naj letalom omogoči, da morejo brez prevelikih naporov in nevarnosti obratovati med Ameriko in Evropo. Zakaj nezgode? V Nemčiji imajo te dni »protihezgodni teden«: »Reichs-Unfall-Verhutungs-Woche« ali kratko Ruwo. Prirejajo se predavanja, izdajajo plakati in vrši vsestranska propaganda za omejitev nezgod, ki jo podpirata šola in celokupno časopisje. Do te vojne proti nezgodam Nemcev ni dovedla kaka sentimentalnost, marveč ogromno izgube na ljudeh in premoženju, ki jih povzročajo nezgode. Vsako leto zahtevajo nezgode v Nemčiji 24.000 človeških življenj; nezgodne rente prejema nad en milijon ljudi, odškodnine za življenje in poškodbe znašajo dve milijardi mark ali okroglo 26 milijard dinarjev; škoda na rečeh pa znaša tri milijarde mark! Brez dvoma se pripeti veliko nezgod vsled premajhne pazljivosti ljudi v službi, na potu in doma. Ruwo ima namen vcepiti ljudem potrebno previdnost in pazljivost in tako razbremeniti nezgodno zavarovanje, ki leto za letom požira velik del narodnega premoženja. Migljaj tudi za nas! Ponesrečeno operacijo meč plača kirurg Dne 25. februarja se je pred civilnim sodiščem v Parizu končala pravda zaradi ponesrečene operacije meč. O tem smo svoj čas že poročali: Neka modistka se je hotela poročiti. Ženin je večkrat omenil, da jo kaze predebela meča. Nespametna ženska je šla nato k nekemu kirurgu in ga prosila, naj ji meča operira. Le-ta je operacijo izvršil — na srečo za poizkušnjo samo na eni nogi. Rana se je vnela in modistki so morali nogo odrezati. Sedaj je kirurga tožila in zahtevala 500.000 frankov odškodnine. Vzklicno sodišče je spoznalo zdravnika za krivega, ker je izvršil tako težko operacijo zgolj v kosmetične svrhe, in ga obsodilo na plačilo 200.000 frankov odškodnine. Kirurg bi bil moral poslati žensko, ki je zahtevala od njega tako operacijo — k psihiatru. Ce je Henny Porten v škripcih Znano filmsko igralko Henny Porten je bila tožila filmska družba Maxim v Berlinu zaradi kršitve pogodbe za odškodnino v znesku 150.000 mark. Na razpravi se je igralka zelo razburjala in slednjič omedlela. Odvetnik filmske družbe dr. Wolfsohn je nato v javnosti izjavil, da je Henny Porten omedlevico le igrala, da bi vplivala na sodišče. Zaradi te izjave je igralkin mož proti dr. Wolfsohnu vložil tožbo zaradi razžaljenja časti. Igralka je na razpravi izjavila, da se je bila dejansko onesvestila in da je imela tisti dan še en tak napad. Sodišče je obsodilo dr. Wolfsohna na 250 mark globe. Samostan Montecassino, v italijanski provinci Caserta, se pripravlja na sprejem papeža Pija XI. Samostan — ki ga je 1. 529. ustanovil sv. Benedikt, slavi letos svojo 1400-letnico in ob tej priliki ga obišče Pij XI. Delavec na daljavo: »V jedilnici poslušam glasbo na daljavo, v salonu gledam kino na daljavo in tako hočem v bodoče tudi delati samo še na daljavo — iz postelje. Tako delo mi ie od nekdaj najbolj prijelo.« Kardinal Andrej Friihwirth, najstarejši nemški cerkveni knez, je težko obolel. Rojen je bil L 1845. Od 1.1880. do 1891. je bil provineial dominikanskega reda v Avstriji, nato tri leta redovni general, od leta 1907. do 1916. papežev nuncij v Munchenu; kardinal je postal leta 1915. razen ob lepem vremenu, če je morje gladko; če je burno, se žival drži dna. V romanu divja silen vihar. Rad hi poznal pomorščaka, ki je ob velikem viharju kdaj videl morskega psa. Potem pade mrlič čez krov in sedaj je takoj osem morskih volkov skupaj, »ki so z groznim, na miljo daleč slišnim hrustanjem požrli plen«. Pred E. A. Poem je treba ohraniti spoštovanje, toda drugače si tudi mali Moric ne predstavlja volčje južine. Dolga leta sem brodaril po južnih morjih. V Kalifornijskem zalivu sem naštel nekoč ob lepem vremenu 45 morskih volkov, ki so sledili ladji; mladci smo imeli svojo šalo z njimi ter smo jim metali kosti nasoljenega mesa. Živali so jih pohlepno goltale, toda čuti ni bilo niti sledi kakega hru-stanja, dasi je bilo vse tiho in so bile živali tik ob ladji. — Še nekaj! Poeov kapitan pristane ob Kerguelskih otokih, da bi »v notranji deželi uredil svoje kupčijske posle«. Kergueli so pa docela neobljudeni otoki pod 50. stopnjo južne širine. — Edgar Allan Poe je dobil tako naknadno v pomorstvu, naravoslovju in zem-ljepisju — nezadostno. Ponesrečen Teltov strel V nekem predmestnem varieteju v Parizu je nastopal umetni strelec Limaivdi. Speljal je skozi prstan, ki ga je držal v roki njegov 22 letni pomočnik. Krogla je zgrešila cilj in prebila zapestje mlademu pomočniku. Da ne bi vznemiril strelca, je fant obstal, ne da bi bil trenil z očesom. Druga strelska točka je bila, da je imel strelec odstreliti majhen balonček, ki je bil pritrjen na plošči, katero je pomočnik nosil na prsih. Tudi drugi strel je strelca izdal in prodrl prsi mlademu pomočniku, ki se je zgrudil. Težko ranjenega so ga odnesli v bolnico. Ves čas je prosil, naj Li-mardija ne naznanijo, češ, da mu je bil rešil življenje, ker bi bil mpral od lakote umreti, ako mu strelec ne bi bil preskrbel službe pri svojem podjetju. Smešnice »Zelo se čudim, da je Jotža poročil dekleta, ki ima osem sester.« — »Nič se ne čudi, to je sama politika. Tašča razpada na devet majhnih delov!« * Njen mož je začel kašljati, nevarno kaš-Ijati. Ostal je v postelji. Opoldne je prišla žena k njegovi postelji: »Dragec, ne bodi hud. Toda tvoj kašelj me vznemirja. Zato sem telefonirala in sedaj je tu...« — »Zdravnik? Naj le pride.« — »Kakšen zdravnik? Zavarovalni agent vendar.« * Kdaj je brivec navidezno žalosten? — če mu poveš, da tvoja britev doma slabo reže. Kdaj je brivec navidezno vesel? — Če mu poveš, da dobiš v kratkem prima-britev. Kako najlaže spraviš brivca v zadrego? — Če ga prosiš, da ti nabrusi tvojo britev.