17. Mm. t umm. i z). Mmnm uro. im. .Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na i?om dostavljen v opravniStvu prejemat*: celo leto......K 24*— , ceJo leto......K 22-— I P©* leta........12-— i pol leta ......, ||w četrt leta........6*—: ! četrt leta ........550 na mesec.......2*— ' na mesec.......1«90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Vretfni£tvo& EnclJcva ulica £L 5, (v pritličju levu), tclrion št 34. ivsćer lxi Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Ijpravništvu naj se pošiljajo naročnine, idcJamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. fttcvilkm vtga 10 iliajjn----- ozira. I ht pismena naročila brez istodobne vpcdatve naročnine se Narodna tlakama telefon ŠL 85. celo leto. pol leta četrt leta .Slovenski Narod" velja po pošti: a Avstro-Ogrsko: na mesec K 25-. 13-. 6 50 . 230 za Nemčijo: t teto leto.......K1*— i za Ameriko in vse drage dežele: ' celo leto.......K 3fr- I Vprašanjem glede mseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Cnravnistvo: Eaaflova nllca it 5, (spodaj, dvorišče levo), telsIsaiL S$ Vabilo na naročbo. Slavno p. r. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. a. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne pre-neba in da dobe vse številke. velja v Ljnbljani na dom dostavljen: Vse leto... K 24-— J Četrt leta . . . K 6*-~ Pol leta . . . „ 12*— I En mesec . . . „ 2.— V npravrištvn prejeman na mesec K 1*90. S pošiljanjem po posti v Avstriji velja: Vse leto ... K 25-— \ Četrt leta . . E 6*50 Pol leta ... „ 13-— j tu mesec . . „ 2-30 Za Nemčijo vse leto 28 Za Ameriko in druge dežele vse leto 30 K. ŠBP" Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hratn se mora poslati Udi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine. ©BET List se ustavlja 10. dan po potekli naru čnini brez ozira vsakemu, kdor je ne vposije o pravem času. Upravništ¥0 »Slovenskega Raroda". 50 latnics udm. Včeraj je bilo petdeset. let, kar je bila razglašena avstrijskim narodom ustava, ki je v bistvu še danes v veljavi, četudi so bile tekom let marsikatere njene določbe razveljavljene, oziroma izpremenjene. T stava je bila podeljena ne morda iz želje, da bi avstrijski narodi prišli v državi do sodelovanja, marveč zgolj vsled strašnih porazov, ki jih je doživela vsa notranja in zunanja politika države. S pomočjo te ustave so hoteli odločilni krogi ustvariti nove razmere, pomiriti narode in državni voz po-'epmiti iz blata. Kakor vse v Avstriji, je bila tudi ta ustava šušmarsko delo, polovičarsko skrpucalo. Oče te ustave. Schnier-lincr, je pri sestavljanju tega dela gleda] edino na to, kako bi državo kar mogoče krepko centraliziral in kako bi naravno večino prebivalstva pripravil ob pristoječe ji pravice. Narodi avstrijski so podelitev ustave pozdravili z največjo radostjo; tudi Ljubljana je bila tedaj sijajno razsvetljena v proslarvo podelitve ustave; a le prekmalu so slovanski narodi spoznali, ka.ko jih je Sehmerling preveril. Schmerlingova ustava je bila tako prirejena, da je nemškemu narodu zagotovila gospodstvo v državi in spravila Slovane v pozicijo onemoglosti. Sehmerling je ustanovil kurijo veleposestnikov, ki ima v različnih deželnih zborih še danes odločitev v rokah in ki je dolga desetletja dominirala v državnem zboru. Vsled te nameravane, pravičnosti v obraz bijoče uredbe so nastali tisti ljuti, obupni boji avstrijskih Slovanov, ki še danes niso končani, ki izčrpajo najbolje moči in so vzrok vseh velikih zmedenosti v monarhiji. Tekom let se je seveda marsikaj izpremenilo na tej ustavi. Cim so vsled te ustave dobili Nemci gospodstvo v roke, so začeli politiko brutalne brezobzirnosti. Najprej so odpravili določbo ustave, pomenjajoče nekak kompromis med centralističnimi in federalističnimi težnjami. Prvotno so po Schmerliugovem načrtu volili deželni zbori državni zbor, a Nemci so hoteli Slovane popolnoma ob zid pritisniti in so uvedli direktne državno^ zborske volitve ter volilne okraje razdelili tako, da so svoje gospodstvo utrdiii in Slovane kar najbolj oslabili. In po tem so vladali dolgo let kruto in trdo. Vladali bi najbrže Še danes tako, kakor so prej, da ni krona čutila potrebe, premeni t i sestavo parlamenta in uvesti splošno in enako volilno pravico. Odločilno je bilo za to mnenje, da bi v parlamentu splošne in enake volilne pravice kma#u ponehali narodnostni hoji in da je s x»ar!a-rneiitom, ki je izšel iz splošne in enake volilne pravice, veliko laglje delati. Ni na času preiskovati, v koliko so se ta upanja, izjalovila, lahko se pa reče, da se odločilni krogi danes hudo kesajo, da so uvedli splošno in enako volilno pravico-. S to prcittiembo se je sestava parlamenta precej izpremenila in slovanski narodi so dosgli vsaj nekaj več zastopnikov v parlamentu, kakor so jih prej imeli, dasi o pravični razdelitvi moči še vedno govoriti ni. Tudi najslabša ustava je še vedno boljša, kakor nič. S tega stališča presojamo Slovenci februarski patent. Brez ustave bi bili v marsikaterem ožim še na slabšem, kakor smo danes, dasi so na drugi strani krivič-nosti te ustave krive, da so nam Nemci v mnogih ozirih naprej prišli in nas prehiteli. To je bilo tem laglje, ker je birokracija vedno pospeševala koristi nemštva in skušala Slovanom čim bolj škodovati in ker so važne določbe te uprave za Slovane največkrat ostale le na pa pirju. Poliličan Kroniko. V avstrijski delegaciji je bila v sobo to končana debata o proračunn zunanjega ministrstva. Razprava je trajala cole tri dni dalj, nego je pričakoval grof Aehrenthal in dalj, nego se je splošno mislilo. Razprava jo bila precej zanimiva, in tudi sobotna seja je imela par jako zanimivih momentov. Delegat dr. G r a b m a y r je dobi 1 danes precej udarcev od nemške strani. Najprej mu je izrekel svojo veliko nezadovoljnost pl. Stran-8 k y , ker je dr. G rabmayr povedal nepobitno resnico, da Lahi primorske i Slovence povsod zatirajo. V soboto J ga je pa prijemal tudi gobezdavi [ M a r c k h 1. Dr. Š u s t e r š i č je pa ostal zvest svoji dosedanji taktiki, ki ga pa ne označuje kot ljudskega zastopnika. Tako postopa oni dr. šu-stersič, ki je s svojim znanim postopanjem povzročil, da avstrijski parlament do danes ni odobril aneksije Bosne in Hercegovine. V soboto je dr. Šusteršič na vso moč hvalil armado, ki je v avstrijsko-srhsk£mi konfliktu preprečila s svojo silo in močjo vojsko, ki pa tudi imponira večji državi nego je Srbska, namreč italijanskemu kraljestvu. — Potek seje je bil sledeči. Prvi je govoril del. vitez Vasilko, ki je odobraval politiko grofa Aehrenthala. Na eni strani je izrekel svojo zadovolj-nost, da se pripravlja zI>o]jšanje odnosa je v napram ruski državi v interesu svetovnega mira, na drugi strani je pa izjavil, da so Rusini največji nasprotniki ruskeg'a carizma, ki skuša s svojimi emisarji razuaroditi Rusine v Galiciji in Bukovini. Končno je zahteval rusinsko vseučilišče. Del. dr. Ellenbogen je protestiral proti izvajanju dr. Kramara glede Rusije. Tudi del. M a r c k h l se je /^aletel v dr. Kramara in branil na vse pretege trozvezo. Od dr. Grab-maverja je zahteval, naj revidira svoje nazore O Jugoslovanih, poseb- no o Slovencih, ravno tako pa tudi situaciji Nemcev na jugu. Ne ugaja mu tudi no narodnostni boj, čeprav je ravno on in njegovi prijatelji tisti, ki netijo prepir in ne dopuste, da bi dobili Slovenci svoje zakonito zajamčene pravice. Del. dr. Š u s t e r š i č je izvajal, da je naša izvežbana armada v aneksijski krizi utrdila stališče naše velevlasti v evropskem koncertu, kar je najboljše vplivalo na mednarodne razmere. Predlog, naj se črta postavka za poslaništvo pri Vatikanu, smatra za jalovo demonstracijo. Nadalje je polemiziral z dr. Kramafem, ki baje vidi bosansko narodnostno vprašanje samo skozi srbska očala. Srbski separatizem, ki se imenuje tudi velikesrbska ideja, zabranjuje zbli-žanje avstrijskih Jugoslovanov. Grajal je del. dr. Tresiča, ki je govoril o hrvaški liturgiji v delegaciji. Del. Steiner je zahteval, naj se reformira zunanja trgovina in priporočal vzorčna skladišča. Del. Stranskv je odgovarjal del. Toraaszewskemu, češ da bi bili Nemci in Rusini v Galiciji veseli, če bi imeli toliko politične svobode, kakor jo imnjo Poljaki na Poznanj-skem. Del. dr. P o t e 1 e n z je soglašal s tem, kar so rekli poljski delegati ter se je bavil z razmerjem med Poljaki in Rusini. Izrekel je nado. da pride do sporazum ljenja. V popoldanski seji se je branil del. Grabmavr proti očitanju del. Stranskega in Hauserja. Del. dr. Kramar je proglasil j napram ministru grofu Aehrenthalu. \ da ni trdil, da je zunanje ministrstvo ! povzročalo zagrebški proces, ker ni- j ma dokazov zato. Dotaknil se je tudi dr. Šusteršieevih izvajanj o razmerju med Srbi in Hrvati v Basni ter izjavil, da se noče mešati med te razmere, posebno pa ne do velikega j vprašanja dualizma in trializma. To vprašanje je življensko vprašanje ne | samo za državo, temveč tudi za češki narod, tako da je treba velike previdnosti, ee se hoče v tem vprašanju zavzeti pravo stališče. Priporoča pošteno politiko, ki naj bi tudi balkanskim narodom omogočila zdravi razvoj. Del. Hauser je očital Grab-mayerju, da ne ve, v kakšnem zrni- j slu se rabi beseda »klerikalec«, in da I nobena stranka v Avstriji ni toliko- j krat izprernenila svojega imena ka- kor ravno Grabmaverjeva. Po govo ru del. Pittonija in Steiner j a in polemični opazki Vazilkovi is zaključnem govoru poročevalca B a c q u e h e m a se je začela specijalna debata. Prva postavka »Cen tralno vodstvo in dispozicijski fondi< je bila brez debate sprejeta. Pri tretji postavki »Diplomatični izdatki« je stavil del. Stranskv predlog, naj se črta postavka za avstro - ogrsko poslaništvo pri Vatikanu. Ce se pa predlog odkloni predlaga, naj se vsaj ne zviša dosedanja postavka za na daljnih 10.000 kron za mesto kano-ničnega konzulenta. Oba predloga sta bila odklonjena. Ostala poglavja so bila brez debate sprejeta. Na to se je začela razprava o zaključnih računih, ki so se tndi sprejeli. V ogrski delegaciji se je nadalje vala debata o mornariških predlo gah. Del. B a k o n y i je pozdravil izjavo grofa Aehrenthala, da pomnoži tev mornarice ni naperjena proti Italiji. Del. Chorin je predlagal, naj delegacija izjavi, da so mornariške potrebščine z dosedanjimi izdatki do 1. 1916 popolnoma krite in da ne smatra za potrebno zgradbo novih ladij. Po govorih delegata S z a g h i -j a in barona So]ymossyia je govoril ministrski preds. Kliuen-Hedervarv, ki je rekel, da j« trozveza še vedno temelj zunanje politike, na katerem se naj zgradi tudi varna bodočnost. Vrednost nastopa Nemčije pred dvema letoma so precenjevali. Zanesljivost Italije postavimo lahko v boljšo luč, če ga postavimo na skupnost interesov. Seja je bila potem prekinjena. z* V hrvaškem saboru je v sobot ni seji vprašal posl. Radić predsednika^ kaj namerava storiti, da se v bodoče preprečijo tendencijozna poročila v zagrebških listih o dežel-noznorskih sejah. Podpredsednik Papratović mu je odgovoril, da predsedništvo pač nima moči, kontrolirati časnikarska poročila Vendar se bo pa predsedništvo obrnilo na časnikarsko dru štvo, naj opomni svoje člane, da bodo objektivno poročali o sejah. Na to se je nadaljevala adresna debata. Posl. dr. Ivi č je kritiziral adreso krščansko-socijalne stranke LISTEK. Prva služba. Spisal Josip P r e m k. I. ^Gaberje«, je zaklical sprevodnik hripavo in zateglo. Nekateri, ki so se vozili še dalje, so pogledali malomarno skozi okno, a Angela Žura-jeva je stala že pri vratih — v desnici rjavkast kovčeg, v levici precej velik zavoj in komaj je vlak obstal, je izstopila naglo in se radovedno ozrla naokrog. Par železniških uslužbencev je tekalo gorindol, rdeče! ičen postaje-načelnik je stal na pragu svoje pisarne in gledal zaspano in leno za vijugastimi oblački, ki jih je puhal iz vir-žinke in še poslopje samo je bilo tako nekam sivo in dolgočasno, da je napravilo na Angelo Zmajevo skoro žalosten vtisk. Ozirala se je okrog, kot da išče koga, ki bi ji vedel nasvetovati kako se ji je ravnati, da pride kamor se je napotila, pa ni bilo nikogar; samo par kmetov je izstopilo tam iz zadnjega knpeja, pa so govorili med seboj kot da se prepirajo, eden je bi! celo očividno vinjen — mahal je s klobukom in tolkel s palico ob tla kot da se prepira z vsem svetom. Tako se je napotila Angela sama proti izhodu. Nasproti postaje je čepela mi drugi strani blatne ceste dolga nizka hiša; zelena vejica nad vratini je pričala, da je gostilna. Angela je premišljevala ali bi vstopila ali ne, pa ji končno ni preostalo drugega, da je privzdignila višnjevo krilo — zakaj cesta je bila blatna in treba je bilo paziti, da ne onesnaži svojih svetlih čevljev. Pijani glasovi so se slišali skozi priprto okno, nekdo je skušal celo peti, pa se mu je vsak poizkus kar čisto poikazil in Angela je obstala na pragu in se ni upala naprej. Duh po slabem žganju in snhem mesu ji je napolnil prsi in pod obokanim stropom se je vlačil po vsej veži sivkast oblak smrdečega dima, ki se je valil iz kuhinje. Angela je stala na pragu in se je ozirala zdaj nazaj čez cesto proti postaji, zdaj po veži in naposled je glasno pozdravila, pa pivci v gostilniški sobi so bili glasnejši in nikdo je ni slišal. Takrat je prišla iz stranske sobe rdečelična deklina in jo je pogledala začudeno. Angela je pristopila bliže in ji je povedala kako in kaj ... »Torej učiteljica ste —«, je ponovila deklina in se ji je nasmehnila topo in brezizrazno. »V Zabrezju boste učili!« Angela ji je prikimala m je položila kovčeg na bližnjo klop, da si je popravila pramen svetlih las, ki ji je zdrknil izpod klobuka na visoko belo celo. »Pa stopite v izbo,« ji je namig- nila deklina in pokazala vrata na levi. »Povprašam očeta, če je hlapec doma.« Nato se je obrnila in izginila v gostilnisko sobo. Angela pa je stopila v izbo, kamor ji je pokazala deklina in nekako plaho položila kovčeg in zavoj na stol poleg vrat. Tri pogrnjene mize so pričale, da je to soba za boljše ljudi, a Angeli se je zdela pusta in dolgočasna: gole so bile vse štiri stene, samo tam v kotu je viselo zakajeno ogledalo in koledar pod njim je kazal še vedno Veliko noč, dasi je bila v deželi že jesen. Stopila je k oknu, ki je gledalo po travnikih in njivah gubečib se tja v nejasno, megleno daljo in vse se ji je zdelo tako pusto ... pusto... da bi najraje odšla nazaj v mesto ... Svinčenosivo nebo je bilo sklonjeno tako nizko na zemljo, kot da se vsak čas spoji ž njo in solnee je spalo tam nekje za gorami in se ni prikaza-lo izza obzorja. Drevje ob plotu je bilo že skoro popolnoma golo in ob vsakem vetriču je vztrepetalo še tisto revno ostalo listje in zaplesalo v kolobarju okrog ogla. Angela je gledala v to dolgočasno jesensko popoldne in v srcu je začutila nenadoma veliko praznoto. Vse drugačno je živelo v njeni duši to polje in popolnoma drugačno vse, kar je srečala na poti v prvo službo ... Tu ni bilo tistih prijaznih kmetskih hišic, ki 6epe ponižno pod zelenimi gorami, ni bilo poti vijoče se med brdi in senožeti in ni bilo starih gradov po bližnjih hribih, ki bi vzbujali spomine in sanje na davne dni, kakor si je slikala v svoji mladi domišljiji... Vse drugačna je ta krajina in popolnoma tuja oni, ki si jo je ona ustvarila v svoji duši . . . Takrat je vstopil oštir,visok, koščen možakar z velikimi zalitimi očmi in je obstal pri vratih, ne da bi kaj spregovoril. Angela se je obrnila proti njemu in ga je pozdravila z lahnim nasmehom, a nekako boječe, kakor je bila boječa vsa. na to mu je razložila^ kakor poprej deklini. Oštir jo je gledal in si gladil z lopatasto desnico gube na čelu, na to si je odkašljal m zamomljal s tako nizkim glasom, da se je zdelo Angeli kot da prihaja globoko nekje iz trebuha. »Dve uri je od tod do Zabrezja, seveda, ko bi znali po bližnici tja čez Podrepkarjevo šumo in doli pod kačjim plotom, pa na Kobi lovo in od tam čez Piskačev hrib, o seveda bi se prišlo v eni uri, kako bi se ne', tako pa, ko ne znate poti je nerodno. Seveda, križ je in bo že najbolje če se peljete. Sem že slišal nekaj, da dobe nekaj, da dobe novo učiteljico, seveda, prejšnja se je nekaj, hm, no, kako bi dejal — nekaj i zo nega vil a. . saj veste — pa še omožena ni, pa je prisio tako. No, seveda, kaj bi — torej vi boste učili v Zabrezju? Pa ste še mladi, hm!« Angela je čutila, kako ji polje kri ▼ lice in naenkrat je bila v zadregi pred oštirjem, ki pa se ni zmenil za njeno rdečico in je zgovorno nadalje val: »No, voz vam že lahko dam, saj je pri hiši koleselj, hlapec pa je tudi doma Sedaj je štiri, ob poln šestih ste pa v Zabrezju. Veste, je slaba cesta, tupatam nadebelo posuta, potem pa zopet vsa razrita, da je težko naglo voziti. In tudi nič kaj varno ni, zara di klancev, mislim!« Na to se je obrnil in je hotel oditi, a pri vratih se je ozrl nazaj in je postal. »Če bi hoteli kako prteno klobaso ali pa prašičji repek je tudi kuhan, vam lahko postrežem in kozarec rdečega, če bi vam bilo belo prekislo, da se malo ogrejete.« Angela je prikimala, ne da bi kaj premislila, ker vse drugod so bile njene misli in na to je odložila vrhno jopico in je sedla za najbližjo mizo. Kmalu so se zopet odprla vrata in starikava ženica, ki po svoji zunanjosti ni kar nič kazala, da je krčmarica, je prinesla v desnici z največjo pozornostjo naročeno jed, v levici pa četrtinko vina tako nerodno, da je pri vsakem koraku pljusknilo čez rob. Suhljato,skoro bledo je bilo njeno lice, a oči so gledale izpod redkih obrvi prijazno in dobrodušno. Ko je postregla Angeli, je obstala pri mi*i in si obrisala ob predpasnik s vinom polito roko. CDelie DrtbodaJM.) _ prava tw se izrekel za adresni nacrt adresnega odseka. Sabor se je na to odgodil na 7. marca. V francoskem ministrskem svetu je v soboto podal Briand svojo demisijo. Predsednik Fallieres je pa nujno prosil, naj kabinet ostane. Do odločitve ni prišlo. Pač se bo pa odloČilo danes. Nekateri so prepričani, da bo Briandov kabinet danes popoldne demisijoniral; drugi so pa zopet mnenja, da se bodo Briand in rad i kale i sporazumeli. StoiersKo. Boj v Hrastniku. V Hrastniku so postale razmere med Slovenci in premogokopno družbo čimdalje bolj napete. Oglejmo si danes brez kakršnekoli osebnosti vzroke tega sovraštva in potem sodimo, bi li ne bilo mogoče doseči modus vivendi, po katerem bi živeli v miru vsaj oni, ki si miru žele, ker so ga potrebni, bodisi vsled težkega vsakdanjega dela, bodisi vsled starosti ali miroljubnosti. Glavni faktor v naši dolini je trboveljska premogokopna družba, kateri edini je tudi pri pozna ti vzrok, da je Hrastnik kakor Trbovlje tako velikansko napredoval. Znano je pa, da je to podjetje v rokah francoskih, nemških ter tudi slovanskih akcijo-narjev, katerim niti v sanjah ne hodi v misel propagirati v krajih, kjer imajo svoje rudnike, kakršnokoli politično strankarstvo, dobro vcdoč, da je treba biti z ljudstvom, ki je ta v večini ter ima svoja posestva ter tudi svoj veto pri občini in drugih kor-poracijah, pravičen, da je tudi to njim nasproti pravično. In res, do par let se ni bilo pritoževati posebno zoper trboveljsko premogokopno družbo. Je že res, da domačinov ni nikdar posebno prezirala, a jih je pustila vsaj v miru živeti, kakor je še vsaj deloma sedaj v Trbovljah. Pred par leti se je znal vendar ugnezditi pri hrastuiški bratovski skladnici kot uradnik zagrizen nemški nacijonalee, katerega prvo delo je bilo, zidati šulferajnsko šolo z namenom, započeti v Hrastniku hud boj, kar se mu je v istini posrečilo. Posrečilo se mu je pa tudi, pridobiti za vsenemško propagando ravnatelja Leilerja, katerega je poznal dotlej ves Hrastnik kot mirnega in pravičnega moža. Vse, kar se je zadnji čas Slovencem od strani rudokopa škodovalo in se še bo, je pa delo ne ravnatelja Leilerja, ampak uradnika Amerja, kajti vsak otrok ve povedati, da kar stori g. Leiler, stori le na-bujskan po A-u. In da se je pričela v zadnjem času tudi gonja od strani rudokopa zoper tukajšnjega »So-kola« je pač vsakemu jasno, da ni imel pri tem prvi svoje roke ravnatelj, ker — ni imel vzroka, ampak zopet prej imenovana oseba. Hujskajoči in iaž-njivi članki »Tagesposte- in »Tag-blatta« — o katerih se bo, upajmo, že še govorilo na pristojnem mestu _ o zadnji seji občinskega odbora v Trbovljah, kjer se je prečitala v naj-dostojnejšem tonu pisana prošnja do občinskega zastopa, naj intervenira pri centrali na Dunaju, so imeli le edini namen, ublažiti vtisk, ki bi ga gotovo napravila vsa zadeva na dunajsko raznateljstvo, če bi bilo slučajno o nji obveščeno. Pripomnimo tu, da je bila vsaka beseda, ki se je v vlogi na občinski odbor napisala gola resnica in bo prišel čas, ko se bo vse dokazalo. Kakšni so pa dobički, ki jih ima družba od tega brezmiselnega hujskanja svojega uslužbenca? Znano je, da ima družba pri tolikih svojih posestvih mnogo mejačev. Ali ne rabi -k! teh nikdar kal&e usluge? Ali se še ni zgodilo, da se ji ni izkazala usluga edino-le iz prej omenjenega vzroka? Pa saj gospodom na Dunaju to ni znano, ker se jim ne pove, ali pa se pove v drugi obliki! Ali ne? Spominjamo 6e še, ko se je govorilo, da se je poročalo na Dunaj o neki priliki, da je gosp. Roš hujskal rudarje proti družbi. Nasledek tega lažnjivega poročila! Da se je odbila upravičena želja hrastniških Slovencev do družbe. Kaj hočemo! Slovenci smo ultoge pare. Na nekaj pa si dovolimo gospoda Leilerja opozoriti. Prišle bodo zopet občinske volitve in kdo nas more siliti, voliti v odbor one, ki nas zatirajo! Letos ste pač imeli priliko spoznati razmerje glasov in če hočete boj, imejte ga, videli bomo, kdo bo zmagovalec. Škodo, ki jo l>o družba imela, ji bo seveda povrnil imenovani A. Iz Laškega trga. Minuli teden so se vršile pri Sv. Krištofu, po velikosti drugi občini na Štajerskem, občinske volitve. V tretjem razredn je volilo od 634 volilcev 167; Izvoljeni so za odbornike: Luka KačiČ, Str-niica, Andrej Rebuza, Sv. Jedert; Anton Petek, Strmica; Kari Šunta, Št. Jnri; Juri Selič, Zg. Rečica; Fr. Sergan, Velo; Vineencij Šega, Sedraž in Valentin Jančič, Rečica. — V dru- gem razredu je volilo od 1M volilcev /9; izvoljeni so za odbornike: Alojzij Sipek, Rečica; Matija Interftek, Rečica; Peter Draksler, Marno; Robert Vaclavik, Sv. Jedert; Jože Sluga, Sevče; Jernej Orožen, Tur jo; Martin Zeleznik, Klenovo; Jože Stare, Rečica. — V prvem razredn >b volilo 12, ravno polovica volilcev; izvoljeni so Anton iJrbais, Št Juri; Martin Gre-šak, Brezno; Ivan Cencalj, Treniarje; Prane Dernovsek, Šniarjeta; Valentin Kozmus, Slivno; Karel llhlich, Rimske toplice; Jakob Draksler, Sv. Štefan; Anton Cehovin, Tremarje. — Novi odbor je klerikalno - nem-škutarski. Od Sv. Lenarta v Slov. gor. nam pišejo: Postopanje Roskarjevo pri obč. volit, pri Sv. Lenartu ni nikogar iznenadilo, ki tega »katoliškega« politika pozna. Ko se je vrnil iz graške okolice, kjer je, kakor znano, ponoči v hlevu ustrelil svojo gospodinjo kot 1 Dlet ni hlapec in kjer se je učil pri prevažanju peciva nemški, se g. Roškar ni čutil prav nič »Slovenca«; saj ga najdemo zapisanega v zemljiških knjigah kot »Roschkerja«. Da pa tudi danes mož ni bogvekako naroden, to ne kaže samo njegova sramotna bojazljivost pred lenarčkimi nora-škutarji, temveč njegova narodna lenoba in nedelavnost, kot poslanca e»ploh. Saj se nikoli ne po-kaže v nem-skutarskib krajih svojega voliluega okraja, nikoli nič ne stori za napredek in povzdigo tlačenih slovenskih manjšin. Roškar je ta p kmečkega poslanca, nekdaj nemskutarja, sedaj Slovenca, ki smatra svoje mandate za sinekure, ne stori pa na to toliko koristnega kolikor je črnega za nohtom. Na Bregu pri Ptuju se potegujejo občani za ustanovitev lastnega poštnega urada, kateri bi bil v tej občini z živahnim trgovskim in obrtniškim gibanjem tudi potreben. Argentinsko meso se bode, kakor poroča » Arbeiterwille«, produ jalo prihodnjo soboto in nedeljo pri nekem mesarju v Štorah in bo stalo prima K 144, sekunda pa K 140. Značilno je, da je dobil mesar v — Štorah na razpolago argentinsko meso, v Celju pa ga ni dobiti, dasi vlada naravnost grozua draginja mesa. Celjski občinski svet se pa v tem oziru tudi ne zgane. Heilovstvo in Jabor-neggcva baronija so seveda važnejše reči. Iz Gaberja pri Celju. Na pustni torek se vrbi v »Sokolskem domu« »Kostumni venčekkaterga priredi celjsi Sokol. Igra gaberska godba Prireditev obeta veliko zabave, zato računamo na prav obilen obisk. Od Sv. Lenarta v Slov. Goricah nam pišejo: Notarja P>anca Stupica je na dan volitve vendarle prehudo pekla vest. Zato jo je skušal pomiriti s prepričevanjem — da ga je pravzaprav klicala z volišča poklicna dolžnost. Dal je razumeti svojim nemšku-tarskim zapeljivcem, da bi lažje zapustil pot narodnega poštenja, ako bi se ga poklicalo delat kakega nenadno potrebnega — testamenta. Razume se, da so mu nemškutarji takoj dali priliko. 2e navse zgodaj se je peljal dr. Plachki z znanim Schutzc.ru k Sv. Trojici na lov za kakim nemškutar-jem. ki bi bil potreben testamenta Ob 1. je došel voz Jurija Goloba k Sv. Lenartu s poročilom, da olni Rojko svojo oporoko. Jn narodni notar je v svoji veliki gorečnosti popolnoma pozabil, da bi lal ko ]*>-slal delat oporoke tudi svojega uradnika, temveč je raje pustil svoj rod iu prepričanje in se peljal k — oporoki. Ko je došel na kraj «nujnega« posla, je »presenetilo« gospoda notarja, da je bil Rojko popolnoma zdrav in da se je odločno branil, da bi na ljubo kakim volitvam delal svojo o poroko. Vse prigovarjanj«?, je bilo zaman. Stupica je šel v* MlinariČevo krčmo, da bi se malo okrepčal in si potolažil vest. Med tem je Rojko zvedel, za kaj se gre — in je takoj delal oporoko in plačal notarja. Pravijo, da so tega zasluženi groši tako žgaii, do se je odpeljal hitro nazaj k Sv. Lenartu, kjer je v Sokolovi krčmi slavil z nemškutarji vred poraz svojih rojakov. Iz deželnega šolskega sveta. Nastavljen je definitivno pri Sv. Petru pod Sv. Gorami učitelj Franc Levstik. — Prestavljen je okrajni pomožni učitelj Avgust Cajnko iz Grdb-minga za učitelja-voditelja v Zusem. — Prestavljena je učiteljica Marija Thuma iz Cadramelj v Makole. Sokolske m ti domu v Mariboru je dostopil svoje nagrade kot ravnatelj mariborske posojilnice g. dr. Rosi na 100 K. Nadalje so darovali po 5 K gg. M. P. Grizold Račje, Hinko Pogačnik, Ruse, dr. Strelec, Radgona, Cermlanec Josip, Sv. Lenart v Slovenskih Goricah in Alojzij Sumenjak v Mariboru. Po 10 K gg. J. Gert in Karel Čeme, oba v Framu, Karel Košir, Rospah, 2 K. Vsem iskrena hvala! Na zdar! Is Ivanjkovec Tukaj se vrie v najkrajšem času občinske volitve ter ležijo volilni imeniki le na ogled. ' Is Svetinj pri mi leti je sklenil tukajšnji cerkveni konkurenčni odbor zidati stavbo nadstropja na sedaj prilični farovž ter stavbo hlevov. Tukajšnja župui-šoe ima tri lepe sobe, dve manjii, prostorno kuhinjo ter shrambo sa jedila. Vsak razsoden človek bi mislil, da je to za samskega gospoda dovolj veliko stanovanje, če se pomisli, da ne rabi več ko eno služkinjo, ker nima nobenega gospodarstva Kaplan je bil sicer že tu in tam sa kratek čas tukaj, da bi bila kaplanija aistemizi-rana, se ne da dokazati. Da je zahteva po stavbi hlevov celo neupravičena, je samo ob sebi umljivo, ker tukajšnji župnik nima prav nobene nadarbine, torej tudi ne potrebuje hlevov. Ima namreč tako lepo plačo, da se mu ni treba z živinorejo pečati. Razvidno je torej, da ene kakor druge stavbe ni treba in da l>o naravnost rop na žepih Župljanov, če se omenjeni sklep izvrši. Koj po storjenem sklepu je odposlalo okoli 170 posest nikov priziv proti temu na c. kr. namestil i jo. Rešitve ni prav nobene. Pri nižjih instancah se to vse nekako Čudno obravuava, da smemo upati, da bode vlada pritrdila napostavnemu sklepu tukajšnjega cerkvenega konkurenčnega odbora. Župljaoi bodo morali plačati okroglo 10.000 K v teh slabih gospodarskih razmerah. V žepu bodo sicer vsak svojo pest stiskal, na zunaj bode pa večina seveda dalje dr-vila čez trn in stra za g. župnikom, bode volila spet taki cerkveni konkurenčni odbor, da bode dovolil še na-zidanje drugega nadstropja na farovž, če se bode le kateremu župniku potrebno zdelo. Is Ptuja, Ženska podružnica Ci-ril-Metodove družbe priredi dne 5. marca zabaven večer.Uprizori se Meš-kova tridejanska drama: »Mati«. Pred igro bo govoril g. J. Prakorš k. Po igri bo prosta zabava na željo tudi ples. Ker se govori, da zanimanje za našo šolsko družbo ponehava, upa odbor podružnice, da občinstvo s prav obilnim obiskom to mnenje ovrže. »Dijaška kuhinja v Celju« ima svoj izvanredni občni zbor v nedeljo dne 5. marca t. 1. ob 11. uri dopoldne v posojilnični dvorani »Narodnega doma« v Celju. Akademično tehnično društvo »Tabor« v Gradcu priredi svoj IV. redni občni zbor v soboto, dne 4. marca 1911 v gostilni »Znr griinen Stei-ermark (Radetzkvstrasse, na vogalu Wielandgasse). Začetek ob 8. zvečer. Akademično - tehnično društvo »Triglav «v Gradcu. I. redni občni zbor akad.-tehn. društva »Triglav« v Gradcu se vrši dne 4. marca 1011 ob 8. zvečer v prostorih >Zum grune u Anger« Leonhardstr. 3, s sledečim sporedom: 1. Čitanje zapisn:ka; 2. poročilo odborovo; 3. glavna poročila: tajnika, blagajnika, gospodarja, knjižničarja*, 4. Poročilo klubov; 5. glavno poročilo veseličnega odseka; 6. poročilo revizorjev; 7. Volitev novega odbora; 8. slučajnosti. KoroiRo. Iz poštne službe. Od 1. marca ti a/prej se določi z ozirom na sedanji železniški promet jutranja pošta iz TrVrža v Rabelj sledeče: Iz Trbiža (iz mostne pošte) ob 8. zjutraj, v Rabelj ob 9. in 10 min. dopoldne. Pošta med Rabljem in Bovcem se določi od 1. marca naprej sledeče: iz Rablja ob 12. uri 35 minut, s Predela ob 1. uri 20 min., iz Zgornjega Loga ob 2., iz Loga ob 2. uri 50 minut; v Bovec olb 4. popoldne. Iz Bovca ob 6 uri 25 minut zjutraj, iz Loga ob 8 uri 30 minut, iz Zgornjega Loga ob 9, iz Predela ob 9 uri 50 minut in dospe v Rabelj ob 10. uri 15 minut. Prva pošta se dvigne v Rablju ob 9. uri 40 minut. Primorko. Dražba posestva v Dornbergu-Zaloščah. V četrtek dne 2. marca t. 1. bo v Dombergu dražba posestva pok. Franca Poljšaka. Posestvo leži ob cesti proti Batujam, 8 minut od Dornberga na griču s krasnim razgledom po Vipavski dolini in z lepimi vinogradi v najboljšem stanju. Posestvo je cenjeno na 32.843 kron in se bode prodajalo na licu mesta v Dombergu. Ker je to posestvo eno najlepših v Vipavski dolini, kar se poslopja in lege tiče, opozarjamo na to priliko. Ljudsko štetje. Občina Kobarid šteje 31. decembra 1910 1250 prebivalcev proti 1237 v leto 1800. V županstvu Skopo šteje Skopo 317, Kraj-uavas pa 230 prebivalcev, v občini Lokovec prebiva 1484, v Gorjenskem 528, v Ivanjem gradu 242 in v Nad-rožici 51 ljudi. 2enni tat, V kaverni »Reolamc« so aretirali v petek zvečer 221etnega dninarja Ivana Platnerja, ker je bil ukradel nekemu spečemu gostu denarnico in tobakiro, katero eo pa našli povneje pod miso. Slovenska Cttalnieev Trebi bo dne 4. marca praanovala svojo Stoletnico, V proslavo tega jubileja prire- di v »Narodnem domu« akademijo m komers. Tatvine. V kavarni »Cesareo« v Trata je nekdo ukradel delavcu Franu Ostieru, ko ja igral biljard, zavitek obleke in perila. Kot dozdevnega tatn so prijeli Alojzija Novakoviča. — Pri izhodu iz proste Inke so aretirali fakina Jožefa Seghina, ker je bil ukradel 0 kg kave. — Natakar Emil Marchetta je dal aretirati svojega sostanovalca Avgusta Pinttija, ker ga je zasačil pri tem kako mu je pre-iskal žepe med tem ko je Marchetta še ležal v postelji. — Tatovi eo bili vlomili v stanovanje Marije Noccari v ulici del Mol in a Vapore št. 4. Ko je prišla Noccari domov, sta tatova zbežala vendar pa se je posrečilo enega tatu prijeti: Bil je to 231etoi kotlar Ivan Delconte iz Kopra. Tatvina pri tvrdki Maechioro. Sedaj imajo vse štiri vlomilce, ki so odnesli tvrdki Maechioro v četrtek v Trstu 19 vreč kave in več pole-novk v skupni vrednosti 1912 K. pod ključem. Aretirani so: Ernest ViaPt Ivan Cisilino, Jožef Tieri in Leopold Schramek, vsi sodniji že dobro znani. Plen so dobili v skladišču za slamo pri Angelu Socrateju v ulici S: Giacomo, tatovi pa seveda taje. Dva francoska dezerterja. Ko je prišel v soboto v Trst parnik »Argentina« iz Buenos Airesa, je prijela policija dva potnika, ki sta se bila vozila brez voznega lista iz Neapolja do Trsta. Vsled tega ima Avstro-Amerikana 35 K škode. Pri zasliševanju na policijskem ravnateljstvu sta izjavila oba — 231etni Jožef De-leuse iz Nizze in 221etni Jakob Fini-dori iz Ajaeeia — da sta francoska de7/°rterja in da sta poskusila na ta način priti v Avstrijo, ker nista dobila na Ita j i ianskem dela. Iz bolnišnice v zapor. Šoferja Albina Jakobija, ki je zakrivil nesrečo v Kanalu v Trstu so pripeljali iz bolnišnice v preiskovalni zapor. Poskusen samomor v ječi. kletni, zaradi prepoved a neara povratka zanrt delavec Peter Fabbri se je hotel v Trstu v ječi obesiti na zvezane rute. Vendar pa so ga se pravočasno zapazili in odrezali. Štrajk natakarjev. V Splitu so začeli stavkati vsi natakarji po kavarnah in restavracijah. Dnevne vesti. -j- Volilno gibanje. V vrtnem salonu gostilne pri Perlesu so se zbrali včeraj dopoldan volilci na javnem shodu političnega in izobraževalnega društva za dvorski okraj. Na shodu, ki je napolnil vrtni salon do zadnjega kotička je po uvodnih besedah g. Kunstlerja govoril g. Adolf Ribnikar o političnem položaju in najnovejših lopovščinah, katere so zakrivili klerikalci nad ljubljanskim mestom. Niti med agitacijo za svojo stranko nimajo dobre in lepe besede za Ljubljano. Hotel »Tivoli« jim je prevelik, mestna kopel premajhna, »Mestni dom« jim stoji na nepravem mestu, jubilejni most jim je predrag. Postavili bi se z isto pravico mi lahko na Marijin trg in vprašali zakaj mora stati ravno tam frančiškanska cerkev, ko bi vendar prišla monumentalna stavba hotela »Union«, če bi cerkev ne stala pred njo. veliko bolj do veljave. Naenkrat jim je voda iz mestnega vodovoda za nič, kanali so prekratki, ceste so slabo,umrljivost v Ljubljani je prevelika. Govornik se bavi nato s klerikalnim meščanskim županom Oražmom. V Zeleni jami morajo piti in rabiti tamošnji stanovalci celo kapnico. Zupan Oražem se ne ozira nikjer in nikoli na mnenje občanov. On je tudi dobavitelj gramoza za ceste in sam si nakaže izplačilo za gramoz in sam si to izplačilo tudi izplača. Ceste in pota izpelje kamor se njemu zljubi in ne vpraša nikogar, da., celo tako daleč se osmeli. da nastopa z razlastitvijo proti obča-nom, ko vendar nima v to prav nobene pravice. Med tem pa. ko s tako vnemo dajejo v nič mestno gosoodar-«*tvo, »I ne upajo črhnlti besedice o deželnem gospodarstvu. Sedaj, ko imamo na magistratu vi*d neara komisarja, bi bile morale vendar priti na dan vse one nerednostl, o katerih «o klerikalci toliko fantazirali. Da ni bilo do sedaj nič čuti o takih nerodnostih, je jasen dokaz, da teh nered-nosti, o katerih se ie sanjalo kleri-kavzarjem, sploh bilo ni. (Klic: Kre-gar in Stefe na imata sedaj zavezane jezike!) Demokratična misel je zavladala tudi v nanrednl stranki in bo % njo stopila v občinski svet (Živahno odobravanje.) Govornik se je potem bavil z Mandljevo okrožnico ter o cestnem zakona le raelijorač-nem desetmilljonekem posojilu. V zadnjem času pa je nastopila klerikalna blagohlepnost po svojem govorila dr. Lampetu se i nekim prav značilnim in hinavskim predlogom. Vse ndrnfniitvo bi radi Imel! nod eno kapo. Mnogo prilike so imeli klerikalci, če bi bili hoteli resno skupno nastopati s napredno stranko narodu v korist. Bilo je tu v*«*učilfsVo vnfa* lanje. Družbo sv. Cirila in Metoda so oblatili in jo hoteli uničiti. Nemcem • no pomagali do nemških učilišc v Ljubljani. Širši javnosti se ni znano, kako se razpisujejo in zasedajo mesta na nemški državni gimnaziji. V deželnem šolskem svetu so se zavzemali klerikalci, kadar je bilo kako profesorsko mesto na tej gimnaziji razpisano, za edinega slovenskega kompetenta. Kričali in razbijali so, da mora dobiti na nemški gimnaziji edini slovenski kompetent profesorsko mesto in dosegli so, da je deželni šolski svet predlagal slovenskega kompetenta za profesorsko mesto. Ves ta klerikalni nastop pa ni bil nič drugega, kakor slepilo in reklama za klerikalno stranko. Slovenski kompetent namreč, katerega je bil deželni šolski svet predlagal na prvem in edinem mestu za profesuro na ljuJb^ ljanski nemški gimnaziji, je šel na Dunaj v ministrstvo vprašat, ali bo potrjen za profesorja ali ne. In v ministrstvu so mu odgovorili, da je to popolnoma izključeno, kor so podali klerikalci takrat, ko se je nemška gimnazija v Ljubljani ustanovila, izjavo, da na nemški gimnaziji v Ljubljani ne sme dobiti noben Slovenec službe. In zdaj si oglejmo še eno klerikalno korifejo, ki se ponosno postavlja, da je strokovnjak v zdravstvenih zadevah dr. Zajca. Sedaj se je spravil dr. Zaje, ki hoče veljati za neko korifejo znanosti, nad mene in začel pobijati moje številke. Nasproti mojim Številkam namreč postavlja dr. Zaje povsem druge in pravi, da je znašala umrljivost v Ljubljani 1656 (od sto) ne pa. 10-2°/oo (od tisoč) in v celi deželi 26% (od sto). To so tako gorostasne številke, da bi morala vladati v naši deželi kuga in kolera obenem, da bi dosegla umrl ji* v ost to visino. Oovorii je nato se g. Bizjak, primerjajoč klerikalce volkovom lačnim po plenu in bratom egiptovskega Jožefa, kateresra so prodali v suženjstvo. . . -r Register nemških vlog na sodišču. Tukajšnje okrajno sodiščr je dobilo od predsednika deželnega sodišča Elsnerja ukaz, naj napravi register vseh nemških vlog, ki prihajajo na sodišče. Kakšen namen ima ta naredba, je težko uganiti, eno pa je čisto gotovo, da zasleduje prav posebne cilje. Domneva ^e, da naj register nemških vlog dokaže potrebo — nemškega sodnika pri o/k rajnem sodišču ljubijansem. Kakor se zdi, je Elsner že pričel svoje germanizalo-rično svoje delo. Treba mu bo torej gledati na prste! -f- Klerikalen, poštenjak in »Glavna posojilnica«. Pred leti je prodajal neki klerikalec, če.gar ime sedaj še zamolčimo, njivo, ki se nahaja nekje v okolici ljubljanski in ki je bila baje njegova lastnina. Za to njivo je našel kmalu kupca, s katerim sla napravila ustno kupno pogodbo. Kupec je takoj po sklenjeni kupni pogodbi izplačal kupnino. Kasneje je šel na sodišče in ta se je prepričal, da dotična njiva ni last prodajalčeva. Seveda je takoj pisal klerikalnemu poštenjaku, da zahteva kupnino nazaj, sicer da vloži proti ujemu kazensko ovadbo. »Prodajalec:: tuje njive je odgovoril, da se je zmotil in da bo kupcu izplačala kupnino »Glavna posojilnica«, s čimer je bil le-ta nič zlega sluteč seveda, zadovoljen. Klerikalni »prodajalec« je kupnino med tem že porabil. Šel je torej k »Glavni posojilnici« ter tam rekel, da bo on podpisa! menico za to in to osebo in da naj posojilo taikoj izplačajo, čira . bo prišla.menico podpisat tudi dotična oseba. Ker se je šlo samo za par sto kron, je bila »Glavna posojilnica« s tem zadovoljna. »Prodajalec« je na to obvestil kupca naj se dotienega dne zglasi v »Glavni posojilnici-, kjer mu bodo proti potrdilu in podpisu izplačali kupnino. Kupec je res šel v Glavno posojilnico ter tam kratkim potom podpisal vse, kar so mu predložili Na to so mu izplačali vso kup« nino. S tem je bila stvar takrat rešena. Letos pa je dotični kupec izvedel, da je tudi udeležen pri »Glavni posojilnici«. Stvar se mu je zdela sumljiva, ker je vedel, da ni imel pri tem zavodu nikdar nobenega posojila in torej tudi nobenega deleža bel se je informirat ter dognal, da oni klerikalni »prodajalec<; ni nakazal njemu pred leti pri »Glavni posojilnici^- dolžne mu kupnine, marveč mu je izpo-sloval samo — posojilo. On kupec — torej ni podpisal takrat pobotnice o sprejeti kupnini, ka.kor je mislil, marveč menico in pristopno izjave. Med tem je sicer klerikalni poštenja* kovic poravnal kupčev »dolg«, a delež je ostal Še vedno vpisan na ime dotienega kupca. Tako se je zgodilo, da je »fcnpec klerikalne njive« prišel med — deležnike »Glavne posojilnice«. Radovedni smo, kaj bo proti onemu klerikalnemu poštenjaku ukrenilo veleslavno državno pravdništva. Naše mnenje je, da bi moralo o stvari takoj uvesti najstrožjo preiskavo ter brez odlaganja dati pod ključ fa-moznega »prodajalca«« da je res manipuliral tako, kakor smo gori opisali. + Edin polten nemški glas o ljudskem štetju. List, »Greif«, ki izhaja v Greifenbergu v pruski Šleziji, piše: »Veenemški fanatik priobčuje v časopisu »Anzeiger fur Seideuberg« članek o ljudskem štetja v Kbersdor-fu v katerem napada 16 tam živečih Čehov, češ, da so zagrešili strašno hudodelstvo, ker so se pri ljudskem štetju vpisali za Cehe. Sramota temu, kdor se sramuje svojega nemškega imena, toda trikrat sramota tistemu, ki pripadnika druge narodnosti, ki je ostal zvest svojemu narodu in pošteno opravlja svoje posle, zasmehuje, zasramuje ter ga z objavo njegovega imena ugrožava v njegovi eksistenci s tem, da poziva javnost na njegovo gospodarsko uničenje, To ni nemško, zakaj pravi Nemec je pravičen. Ponosni smo na svoje rojake v tujini, ki svojega nemštva ne zataje — zato ne smemo odrekati drugim tistega, kar zahtevamo zase kot samoobsebi uralji-vo. Slava Nemcem v Avstriji in njihovim poštenim in pravičnim voditeljem, a slava tudi tisti pravičnosti, ki priznava vsakomur tudi to, kar mu gre. Identitet] voliioev in o veljavnosti vJdanih glasov, ne da bi bila dopustna Da daljna pritožba. Volitev se prične ob določenem času ne clede na število do£lih volilcev, in se -"ključi ob določeni uri. Voli se. na ta način, da se osebno oddajo giasov-lice. Samo v skupini podjetnikov smejo voliti za ženske njihovi zakonski možje ali pa posebno pooblaščene retje osebe. Osebe, ki v volilnem meniku niso vpisane, ne morejo voli-vi. Volile! oddajajo svoje giaeovniee po vrsti, kakor se javijo. Voliti se morejo le take osebe, ki imajo v volilni skupini aktivno volilno pravico. Izvoljeu je. kdor združi nase absolutno večino oddanih crlasov. se pri prvi volitvi ne doseže absolutne in e. se od red i ožja voli te v m ed nimi osebami, ki so dobile največ glasov. Pri morebitni ožji volitvi smejo voliti samo one osebe, ki so volile pri prvotni volitvi iD >e o tem izkažejo z volilno izkaznico, ki je bila pri prvotni volitvi zaznamovana. Proti volilnemu postopanju in proti ugotovitvi izida volitve v smislu §12 min. odredbe z due 83. aprila 1S9S, drž. zak. št. 56. ni dopustna pritožba, — Društvena statistika v Ljub-Ijani leta 1911. V minolem letu je bilo v Ljubljani 275 društev, ki so imela 111.993 članov, dočim je bilo leta 1909 samo 255 društev s 94.784 udi. Prirastek znaša tedaj 20 društev in 17.209 članov. Slovenskih društev je bilo 229. ki 60 imela 105.956 članov; vsako društvo je štelo tedaj 462 udov. Nemških društev je bilo 46, ki so imela 6037 članov; vsako nemško društvo je imelo torej povprečno po 136 članov. Vsak Ljnoljančan je tedaj povprečno elan treh društev. Od skunneara števila društev odpada na slovenska društva, na nemška pa 17%; od Bkupnesra števila članov pa na STr>vence 94*6*^ in na Npmee 5*4%. V celera je število društev narastlo v preteklem l*tn za l€fc% število članov pa za 15*5%. — [z navedeni1« številk je razvidno, da vlada v Ljubljani od leta do leta ži-pahneie oVoštveno življenje. porodil se je c. kr. maior jrospod Iva?) K r a m a r š i e z gdč. M i c i -k b J a g o d i č e v o , nečakinjo *tu-kajšnjega trgovca g. F. M. Re gor-s k a« Obrni zbor »Kmečke posotll^lee tO hFPlltlaie^ v Smartnom pri Litiji« bode vršil dne 12. marca t. 1., ne pa 14 marca. Ciklon. Včeraj infro je bilo menda izmed vseh letošnjih najkrasnej-še* Bil ie skoro do večera pravi snom-ladanski dan. Ponoldne je sicer jel pihati precej močan veter, ki pa ni zadržava 1 mestnega občinstva, da bi ne bilo pohitelo v prijetno naravo. ti 8. zvečer je pa nastal hud vihar, pravi ciklon, med katerem je padal dež pomešan z »bafhjim psenom«. Vse je dalo v zavetje, vihar je pa lobutal z vrati, šipe pri oknih so Žvenketale, drevje se je ši bilo, opeka pa je s streh padala na tla Tudi nekaj napisov je vihar poškodoval. V Šolskem drevoredu je razmetal mesarske stojnice, ponekod pa pri hišah naslonjeno domače orodje. Nekateri šmarnogorski marjašarji so vihar prav živo občutili. Kmalu pa se je poleglo in nastal je zopet miren večer. Nerodneži. V soboto zvečer se je nek poddesetnik tukajšnjega c in kr. 27. pešpolka preoblekel v civilno obleko in šel v neko gostilno v šentpe-tersfkem predmestju. Tam je vprizo-ril tako nerodnost, da so poklicali stražnika, ki je »civilista« spravil na osrednjo policijsko stražnico in ko so doznali, da je to vojak, so poklicali patruljo, ki ga je odpeljala v vojašnico. — Snoči je pa prišla po Kolodvorski ulici tropa svojakov istega polka Ko so začeli razgrajati, sta na stopila dva stražnika ter jih jela pomirjevati, kar pa ni prav nič izdalo. ij>li so dalje svojo pot ter razgrajali. Še-le, ko sta nastopila dva došla častnika, so potihnili ter odšli na njuno povelje v vojašnico, kjer pridejo vseka ko k strogemu raportu. Aretovan najemšček, Y uekem tukajšnjem hotelu so že dlje časa pogrešali raznih reči. V soboto pa je policija arotovala domačega najemščka, pri katerem je nasla zlato žensko uro z briljanti in zlato verižico. Pošte-njakoviea, ki je sumljiv še drugih tatvin, so izročili deželnemu sodišču. Hodi razgrajači. Včeraj proti jutru je stražnik opozoril ua Dolenjski cesti r>et glasnih razgra.iačev, ua red ter jih legitimoval, potem pa pustil iti dalje. Ko so bili nekoliko oddaljeni so postali se glasnejši. Upili so. da se stražnika prav nič ne boje i. dr. Ko je sel ta po pomoč, so razgrajači začeli nanj metati kamenje potem pa zbežali proti Karolinški zemlji. Tam sta dva stražnika tri razgrajače aretovala, dva sta pa nshi, a je že preskrbljeno, da bodeta tudi begunca morala deliti z aretovan«! vred enako usodo. Tatvine. Dne 23. t. m. zvečer je bila urar ju Rudolfu Rusu v Kranju izpred trgovine ukradena omarica, v kateri je bilo za 105 K niklastih in double verižic. Omarico so pozneje našli prazno pod nekim kozolcem na oolju blizu kranja. V V Šiški sta bila ukradena dva bela petelina italijanske pasme. — Jstotam je bila nekemu železniškemu uradniku ukradena teninomodra zimska suknja. Delavsko gibanje. V soboto se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 64 Macedoncev, 11 Hrvatov in 3 Slovencev, nazaj je prišlo pa 160 Hrvatov in Slovencev. — Včeraj je slo v Ameriko 48 Macedoneev in 11 Hrvatov, 16 Hrvatov je prišlo pa g Hrvatov se jo odpeljalo v Hob.' Izgubila je Meta Ćelesnikova denarnico, v kateri je imela bankovec za 10 K. — Knjigovez Ignacij Kvas je izgubil denarnico z 9 K. Črno - modro suknjo je izgubil včeraj okoli enajstih v jedilnem salonu hotela »tJniOfHc neki gospod. Kdor ga je pomotoma vzel, naj ga prinese rja, kjer ga je vzol. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Sprejmejo se: 2 kontoii-sta, 1 poslovodja., 1 potnik, 1 skladiščnik, 3 pomočniki mešane -t.roke, 2 pomočnika špecerijske strdke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 3 kontorTstinje, 1 blagajn i-čarka, 9 prodajalk, 7 učencev. Službe iščejo: 1 knj i govori ja, l korespou-dent, 4 kontoristi, 3 poslovodji, 2 potnika, 3 skladiščniki, 28 pomočnikov mešane stroke, 11 pomočnikov manufakturne stroke, 15 pomočnikov špecerijske stroke, 4 pomočniki modne in galanterijse stroke, 10 kontori-stinj, 12 blagajn i čark, 10 prodajalk, 5 učencev, 3 učenke. Posredovalnica posluje za delodajalce iu člane društva brezplačno, za drugo pa proti mali odškodnini. Priloga, Današnjemu listu je za zunanje naročnike priložen letak tvrdko Prokop Skorkovsky in sin, izvozna tvrdka in modnega blaga za dame in gospode v Hnmnoleu na Češkem. Naj se s priloženo dopisnico zahteva cenik. Draftvtna noznonila. Napredno, politično in gospodar, sko društvo za poljanski okraj ima seio v sredo, dne L marca ob 3. popoldne v ^ilni^i Jnrjo«, Po-Ijanska cesta št. 11. Odborniki, pridite zanesljivo k seji! »Sokolova« maskarada. (Lmona-Ljubljana.) Nekaj dramatičnega sporeda jutriSnje ^Sokolove« maskara-de- Krog devetih triumfalen »prevod zmagoslavnega rimskega vojaškega oddelka, ki se vrača z vojnega pohoda nad gorenjskimi domačini. Krog poln 10. Ver sacrom emonake, rimske mlade«. O polnoči jaetfflka- eQa zločinca, ki je Smoneem dolgo časa prasnil žepe. Vmes viaijonarni ples. — Kako se treba vesti, bodo razlagali rimski, langohanUki in staroslovenski napisi. — Godba ho med odmori pp. igrala starorimske koračnice in himne po izvirnih rimskih notah. Če bo velik šunder, pa se bo težko kaj slišalo. Šunder pa bo velik, ker je nemogoče, da bi pri tolikem navalu, kot ga je na jutrišnjo maska rad o pričakovati, tudi le za hip zavladala tišina. Vstopnic je samo še malo na razpolaganje, zato nujno priporočamo, naj seže po njih, dokler je čas, kdor se hoče na dostojen način posloviti od letošnjega pred pusta. — Nadaljno reklamo opuščamo zgolj radi tega, ker se bojimo, da bo sicer moralo več kot 2A zabave željnih ljudi oditi. Vili. družabni večer »Narodne čitalnice v Ljubljani.« Da ustreže svoji stari stalni družbi, ki ne more po prijetni karnevalski seziji pogrešati vsake zabave, je sklenila »Narodna čitalnica« v Ljubljani, v soboto dne 4. marca v svojih društvenih prostorih »Narodnega doma<; prirediti zopet družaben večer. Te prireditve pa, ki so bile ves čas dom najprijet-nejše zabave, bodo gotovo tudi v naprej ohranile tisto privlačnost, ki se je vedno dosedaj pokazala Pustni korzo. Pevsko društvo »Slavec« se jo poslovilo včeraj od živahnega predpusta. V okusno dekorirani veliki d\orani hotela Union so se zbrali častilci vesele iu neprisiljene zabave. Nad 16000 vstopnic prodanih, — to je lepo število, temu pa je odgovarjalo tudi vrvenje v dvora-ni iu vseh stranskih prostorih. Zaradi uedostajanja prostora nam je mogoče omeniti le glavne maske, katerih je bilo nad 200 in nekatere skupine. Bilo je tu 8 gi gor lov, 10 tambu-rusev, 6 ciganov iu 10 rumenih domi-nov, da drugega od drugega ni bilo razločevati. Mnogo je bilo tudi narodnih nos, kmetov in kmetic, nešteto dom i no v v raznih barvah, mnogo klovnov moških in ženskih, iz vseh delov sveta so prišli v Union, videl si kitajskega častnika, Turka in Turkinjo, Parižanke in Španjolke, celo Rimi jauke in Italijanke, Poljake in Cfrkinjc, Arabke, Meksikanko, Ja-ponke in Japonce in Kitajca, ruskega pastirja, Hrvate in Ruse, s kratka vse. narode sveta. Med njimi si zagledal najrazličnejše cvetljice, rože, vijolice, krizanteme, mak, marjetico, jabolko in jagode, potem pomlad in zimo. Vmes so plavali raznobojni metulji, vrtele so &e vile, in cvetlica r-ka;pik, srce in 2 punčki ter bebe so se spravile nad divjega lovca in pristno barabo, ali pa so dražile mornarja ali ulanskega oficirja. Kraljevala je kraljica v blestečih biserih, svetila se zvezda, buzarka se je ponašala in dražila te. je satanela. In koliko je bilo satanel, vsaka je imela nekaj peklensko zapeljivega V tem živahnem vrvenju si opazil še pierote, harleki-ne moške in ženske, klovne, 2 umetnika, ljubek cukerček, vos obšit z odpustki, jokeja, najrazličnejše fantazije, smaragd; Mefisla, dimnikarieo, karmen, črno in rdečo pismonošo in nešteto drugih, ki jih žal ue moremo omeniti. Dekoracijska dela so izvršili člani pod vodstvom predsednika, de-koraeiiske prodniete je oskrbel trgovec larlič, tapetniška dola pa Drago-tin Pnc. FJektrično razsvetljavo je oskrbel prvi slovenski zavod za tehnične in elektrotehnične nanravc a posredovan tem g. Rajerja. Plese sta vodila L. (Vrne ml. in Juvan. Prvo in druge četvorke se je udeležilo nad 200 parov, besedo na je plesalo približno 150 parov. Skromna je sicer slika ki smo jo podali o tej v vsakem masna nad vse dobro vzoeli maškaru -di. toda kdor sam ni bil zraven, si težko napravi pravo sliko o veselem drven iu, ki je pridržalo neumorne plesfdke iu plesalce do rane ure v plesni dvorani. Čitalnica »Muzejskega dntšiva za Kranjsko,« Odbor »Muzejskega društva za Kranjske^ je izvršil potrebne predpriprave, da postanejo bogati zakladi, ki jih ima društvo na različnih publikacijah, posebno zgodovinskih i u prirodov>isuih, dostopni za vse društvene člane in po njih vpeljane goste. Dne 2. marca 1911 odpre, namreč društvo svojo čitalnico, za katero velja sledeči poslovnik: 1. Čitalnica »Muzejskega društva za Kranjsko« je odprta dvakrat na teden, v dobi velikih počitnic pa samo enkrat na teden. Sedaj je čitalnica odprta vsak torek od 2. do 4. popoldne in vsak četrtek od 4. do 6. popoldne. 2. Pristop imajo društveni elani in po njih vpeljani gostje. 3. Društvene publikacije so označene v pa-sebnih priročnih zaznamkih, ki h: • na čitalniški mizi. 4. Po pročitan j u naj položi vsak čitatelj pubttkncijo na svoje mesto. Kdor si zeli publikacije izposoditi na dom, naj to javi na-vzočemu društvenemu odborniku ia naj podpiše predloleno potrdilo. Brez odbornikovega dovoljenja ne smo nihče odnesti nobene društveno publikacije, 5. PnblikaeHe prejšnjih letnikov, ki jih prejema druStvo v zameno, so laat deželnega muzeja in se dobivajo pri ravnateljstvu omerije- nega zavoda. Društvo dobiva v zameno od 107 znanstvenih društev 116 publikacij. Dokler ne nastopi toplejše vreme, bodo člani čitali publikacije v pisarniških prostorih muzejskega ravnateljstva v sobi gosp. muzejskega adjunkta dr. Mala Publikacije pa eo shranjene v posebnih omarah v društveni sobi. Tu si jih člani lahko ogledajo, po prečitanju pa jih člani puste v sobi muzejskega adjunkta, odkoder jih društveni sluga zopet prenese na od kazano jim mesto. Društvena soba jo poleti tudi društvena čitalnica. „Klub slov. amater-fotografov" v Ljubljani naznanja vsem svojim članom, da namerava prirediti v majniku prvo splošno amatersko razstavo. Razstave se lahko udeleže samo društveni člani z najrazličnejšimi predmeti. Odbor si bode prizadeval, da dobi razs'ava enotno lice, kjer bodo lahko našli vsi različni sujeti in vse raznovrstne tehnike svoj prostor. Odbor bo tudi skušal, da poda prva razstava kolikor mogoče popolno sliko razvoja amater-fotograt-ske umetnosti na Slovenskem. Opozarjamo torej že sedaj vse člane društva, naj se začnejo pripravljati za prvo razstavo, s katero hočemo tudi dokazati javnosti, da smo na tem polju važen faktor, s katerim je treba računati. ODBOR. Sokol v Domžalah je priredil dne 19. februarja 1911 svoj plesni venćek. Ker je bila to prva prireditev v novem „Sokolskem domu", je bilo za njo vseobče zanimanje. Domžalske gospe in gospice so oskrbele z brezprimemo požrtvovalnostjo, da so se vsi prostori „Sokolskega domau pred veselico osnažili. Brat Vinko Zorčič prevzel je skrb za dekoracijo dvorane in je svojo nalogo mojstrsko izvršil. Na dan veselice pa nas je počastilo toliko prijateljev od bliza in daleč, da so bih vsi prostori „Sokolskega doma" premajhni. Opazili smo mnogo dam in gospodov iz Ljubljane, med njimi deputacijo nLjubljanskega Sokola", dalje udelež-nike iz Domžal, Stoba, Dragomlja, Ihana, Vira, Količevega, Doba, Krtine, Motavč, Prevoj, Št Vida, Brda, Krašnje, Komende, posebno mnogobrojno pa so nas posetili naši vrli Mengšani, da celo oddaljena Vrhnika je bila zastopana. Posebno se je opažalo, da je prihitelo na veselico precejšnje število vrlih kmetskih mož in krepkih rnlade-ničev, dokaz, da ideja Sokolska prodira z nevzdržno silo v širše kroge. Ob zvokih izborne godbe »Ljubljanskega orkestra- razvil se je animiran ples, ki je trajal do ranega jutra. Br. Kuhar pa je preskrbel z izborno kapljico in izvrstno kuhinjo, da so bili zadovoljni tudi oni, katerim se ni hotelo plesati Sploh je bila zabava neprisiljena in soglasno mnenje vseh navzočih je bilo, da Domžale še niso videle take prireditve. Prijetna dolžnost nam je, izrekati tem potom svojo iskreno zahvalo vsem, ki so kakorkoli pripomogli „Sokolu" do velikega moralnega, a tudi gmotnega uspeha, ki se je dosegel poleg vstopnine z znatnimi preplačili. Naša zahvala veljaj pa tudi vsem onim, Id so, osebno zadržani, poslali vstopnino, v prvi vrsti članom bratskih društev „Sokol I.tf in „Karnnik", kakor tudi zavednim slovenskim slamnikari-cam, ki v daljni Pragi niso pozabile naše veselice. Ob sklepu kličemo vsem in vsakemu posebej: Na veselo svidenje ob drugi prireditvi! Na zdar! Lovski ples v Metliki, ki so ga priredili dne 19. t. m. metliški lovci, je presegal vse dosedanje prireditve v Metliki. Sredi zelenega gaja se je razvilo nenavadno živahno življenje, neprisiljeno, pravo lovsko radost je bilo opažati pri vseh udeležencih. Kakor skozi grmičevje, se je prišlo v krasno okrašeno dvorano, ki je bila spremenjena v majhen smrekov gozdič, kjer vidiš vsak trenotek najrazličnejše gozdne prebivalce; lovski rog je pa vabil k plesu na prostrano poljano, ki je postala središče pravega veselja. H krasno uspeli prireditvi je mnogo pripomogel s krasno godbo naš „Godbeni klub" pod vodstvom g. Milana Guština. Ob zvokih te lepe godbe so rajali veseli pari do ranega jutra, krasna lovska pesem pa, ki jo je zaigral ^Godbeni klub* je povzročila višek navdušenja med občinstvom. Tako lepih tn tako prisrčnih veselic si še večkrat želimo! »Zvezda* — središče dunajskih Slovencev, Da je naše društvo prebilo mnogo resnih, nevarnih kriz tekom svojega obstoja, pač ni čudno, ako se pomisli, da ni namenjeno samo enemu sloja, marveč od nekdaj že hoče biti zbirališče vsega narodnočutečega občinstva, ki mu je za prijetno zabavo v domačem duhu. Da je to stremljenje pravo, kaže dejstvo, da je z lastno energijo premagalo vse preteče nevarnosti, ne da bi izkrvavelo, in utrjujoč svoj moralni ugled boli in bolj postaja slovensko središče na Dunaju. Izredno živahno gibanje, ki se je pojavilo v tekočem letu, prisrčna veselost, ki na društvenih večerih zavlada v srcih vseh navzočih in jih vele v eno celoto — narodne družbe: to je veliki uspeh in zasluga, s čtrnur se smelo ponaša »Zvezda* pred svojim naeadom, >er bolj od razuma je čustvovanje steber narodne zavesti, in to videti, je gotovo navdušilo tudi sedanji odbor, ki mu gre tu čestitati, da je za svoje namene našel tako krasno polje, svojim besedam dosegel tako lep odmevi — Saj je pod res izbornim vodstvom g. Pirnata kar mahoma vzrastel — in vsled spontane, najlepšega priznanja vredne požrtvovalnosti vrlih dam in gospodov dosegel že blizu 40 lepih in stalnih slovenskih grl — zbor, ki dela vso čast tako društvu kakor sploh dunajskim Slovencem, t. j. tam, kjer še nihče ni trdil, da se sploh da kaj skupnega — doseči! Že zadnji večer je pokazal, da je to mnenje popolnoma zastarelo; kdor pa še ne verjame, kdor še dvomi o društvu, ki daje redne, mesečne (f) koncerte, samo enkrat (5. marca) še naj pride in za umetnika ga krstimo, ako le trenutek — skremži svoj obraz. Pevski zbor, kakor ga slovenski Dunaj sploh še ni imel in — nov, agilen damski ko-mitč, ki kar na tihem pripravlja čisto nova presenečenja .... cekin tistemu, ki najde (groš mu, ki napravi) kisel obraz! Ne I mi živimo, in čvrsto in zdravo je naše življenje; zato vabimo vse, ki čutijo z nami, ki čutijo v sebi moč za delo in veselje do življenja. Zvezdogled. „ A kad. društvo slov. veterinarjev na Dunaju" ima v sredo 1. sušca ob pol 8. uri zvečer v gostilni „Zum Posthorn" lil., Posthorngasse 6 svoj 5. redni občni zbor. Slovanski gostje dobrodošli! Prosvetn. Slovensko deželno gledališče. Jutri, v torek, se igra prvič po mnogih letih zopet priljubljena burka: »Pri belem konjičkucr, v kateri imajo glav-ue vloge g. V e r o v š e k, ga Danilova^ g. 8 i m a č e k, gosp. Danilo, g. SkrbinŠek, gdč. T h a -1 e r j e v a in ga 11 i č i ć e v a. Predstava se vrši ob 6. zvečer, izven abo-nementa, za lože nepar, — V kratkem gostuje ga P o 1 a k o v a, gdč. Ljubica Careva in tenorist gosp. K r a m p c r a. — G. Anton V e -r o v š e k slavi prihodnji teden 251et-nleo svojega igralskega poklica Slovensko gledališke. V soboto smo imeli priliko videti prvič na slovenskem odru delo prvega češkega pisatelja Jaroslava Vrhlickega. Igrala se je njegova veseloigra „Noč na Karl-štejnu" v 3 dejanjih. Lahko pojmljiva stvar jc ta veseloigra, ki ne vsebuje prav nič onega filozofiranja, ki je prešlo že v meso vsem današnjim ljudem; 2ato tudi ni večini naše publike ugajalo tako, kakor bi pravzaprav zaslužilo. Nekaj vseobčih sentenc, mnogo bridkih žtvljenskih resnic, precej jako komičnih zapljetljajev in sredi vse te pestre mešanice stojita dva ljubeča se parčka. Vse delo se nam zdi tako-rekoč velik spev čisti, idealni ljubezni. Vrchlickv pozna razne burke odra prav dobro in skoro laskati mu moramo, če samo konstatiramo, da je njegova tehnika zelo prožna in dovršena. Nekatere scene tako v drugem aktu dialog Karla s pažem — kraljice je naravnost srčkan in duhovit. Včasih vleče, dejanje s seboj tudi sila nepotrebnih reči, ki samo dolgočasijo. Humora sicer ni preveč za veseloigro, a ta je zdrav in učinkujoč. Vprizoritev stoji na onem višku, kakor so vse letošnje dramske predstave. Kratja IV. je igral z umetniškimi potezami g. Nučič. Ka-rakteriziral ga je prav dobro. Njegova žena Elizabeta je bila gdč. Šethlova in druga dama, ki nastopi v tej veseloigri je Alena, ki jo je igrala g. A. Wintrova. Obema umetnicama se je videlo, s kako vnemo sta se zavzeli za te dve klasični vlogi prvega pisatelja svojega naroda in izvedb sta ju tudi tako, kot si ju ne moremo misliti boljše. Prvič sta nastopila v večjih vlogah g. A. Vrečer kot kaštelan Jesek in g. A. Drenovec kot Pesek, cesarjev toča j. Prvi, g. Vrečer, bi bil žel sigurno še mnogo več hvale, če bi mu vloga boljše pristojala. Sicer pa se ne čuti na odru popolnoma doma; njegove geste potrebujejo pač še strogega učitelja, zato pa odškoduje na drugi strani s prijetnim, sedaj še Šibkim organom. Izgovarja dobro in razločno; brezdvomno bode z leti sila napredoval. G. A. Drenovec je pa že naš stari znanec Njegov trud, ki ga je imel z učenjem te vloge, bil je bogato poplačan z vspehom, ki ga je dosegel. Mladostne ljubimske vloge so zanj kot nalašč, G. Bukšek, kot Škof Arnošt, nam je vstvaril, čisto nov odličen tip. Posebno povdarjamo, da je dobro pogodil naravno dobrohotnost in lokavost, ki sta bili glavni lastnosti tega škofa. G. SkrbinŠek se je potrudil izvesti svojo vlogo najboljše, kar je mogoče, briljirala seveda kljub temu ta vloga ni. Ciperski kralj bi bil ugajal še vse bolj, če bi znal g. Povhe tudi bolj. Sicer si vc izvrstno pomagati, a t) pot se mu ni tako vskakovanje popolnoma posrečilo. Sicer smo pa v dvomu, jeli izgledal ciperski kralj tako, kot si on to misli?! Scenerija za prvi in tretji akt je absolutno preskromna; režija zasluži pohvale in dramske predstave boljšega obiska. b Izpred sodB&L Izpred tukajšnjega porotnega sodišča Uboj. Kakor že znano ubil je dne 20. decembra m. 1. Fran Novak, 18 let star iz Mokronoga pekovski pomočnik v Ljubljani na dvorišču pred Kosler-jevim hlevom na Karlovski cesti, svojega tovariša pekovskega pomočnika Valentina Schweitza. Obdolženec pripoveduje kako je osodnega dne prišel v Babičevo klet na Dolenjski cesti kjer se je nahajal že precej opiti Schweitz, ter došlemu s pestjo zažugal na kar je odšel. Novak pravi, da sta se eno uro kasneje zopet srečala na mostu Gruberjevega kanala, kjer ga je nasprotnik pričel zopet psovati, a tudi Novak mu ni ostal dolžan psovk. Pri Koslerjevi vili je vrgel Schweitz Novaka v Koslerjevo železno ograjo, a slednji ga je vdaril s kamenom po glavi, ne da bi ga bil ranil, takoj sta se spri-jela ter je Novak vrgel svojega tovariša ob tla. Krenila sta jo potem na dvorišče Koslerjega hleva, kjer se je Schweitz takoj vrgel v slamo, a domači hlapec Anton Felicijan mu je prepovedal tu ležati, češ, da gospodar tega ne trpi. Novak je odšel ne zmenivši se za svojega tovariša, prišel je pa kasneje nazaj, da bi ga spravil od tam, jel ga je rukati, ter ga konečno postavil na noge. A Scliweitz ga je jel takoj psovati, pričela sta si drug drugemu pljuvati v obraz, konečno ko sta se spoprijela sta oba padla, Schvveitz je začel pobirati nekaj po vozu, Novak je pa pograbil za ob vožu slonečo vago in ž njo Schweitza po glavi udaril, da se je jel takoj opotekati, da je padel v slamo, nato ga je pa še enkrat ravno na isti kraj udaril, potem obesil vago na en voz ter odšel. Kasneje so ga našli ubitega domači hlapci in obvestili o tem policijo. Tako pripovaduje obdolženec dogodek, druzih prič ni bilo poleg. Po izreku izvedencev bila je Schweitzu zdrobljena leva stran lobanje, ter so bili tudi možgani na tej strani zmečkani. Obdolženec pravi, da je bil isti večer res nekaj pijan, ne pa toliko, da ne bi vedel, kaj da dela. Nato navaja, da je kot triletni fantič padel doma iz hodnika, ter se nad čelom pobil. Od tistega časa čuti še danes posledice zlasti Če malo več pije, čuti na tem mestu glave hudo vročino in vrtenje v glavi. Priča France Markič izpove, da ie z obdolžencem pri tukajšnjem pekovskem mojstru Žužeku skupaj delal. V treznem stanju je bil priden, če je pa le kaj žganja pil, ga ni bilo za poznati. Imel je zmedene oči, ter napravil nanj vtis kot bi se mu mešalo. Usodepolni večer je priše! k njemu v stanovanje, ter tuleč pravil, da je Schweitza ubil, da gre še k svoji materi po slovo, nato se bo pa usmrtil. Priča Karel Žužek pravi, da je Novak pri njem tri mesece pridno in marljivo delal, le kadar je denar dobil, se je opil, a mu ni biio dosti poznati. Drugi dan je pa pripovedoval, da se ne ve spominjati, kaj da je prejšnji dan počel. Stražnik Anton Hudnik pravi, da je Novak spotoma vedno vpil, da je nekoga zaklal. Ko je kasneje sadei na hodniKu mestnega magistrata, je obdolženec pripomnil: „Tak majhen fant, pa napravi tak spas, ali ni to fejst!^ — Porotniki so potrdili vprašanje glede krivde, na kdr je sodišče Novaka obsodilo v 3 letno težko ječo. Telefonska in Brzojavna jorofllB, Delegacije. Budimpešta, 27. februarja. Vojni odsek avstrijskih delegacij je imel danes dopoldne sejo, v kateri je sta-vii delegat Steiner nujni predlog glede dogjvora vojne mornariške uprave z ogrskim trgovinskim ministrstvom v zadevi razdelitve dobav za vojno mornarico med obe državni polovici. Med sejo je stavil se delegat dr. Exucr resolucijo, v kateri poživlja viado, da naj se strogo in točno drži dogovora med obema vladama. Resolucija je bila sprejeta. Budimpešta, 27. februarja. Včeraj se je vršila v poslopju ogrske delegacije konferenca med trgovinskim ministrom Weisskirehnerjem in drugimi vladnimi zastopniki. Konferenca se je bavila z dogovorom med vojno upravo in ogrskim trgovinskim ministrom. Budimpešta, 27. februarja. Danes dopoldan oh polu 12. uri je im^la avstrijska delegacija plenarno sejo v kateri se je najprej razpravljalo o proračunu zunanjega ministrstva o Postavki aa skupni računski dvor. Potem so se vršila posvetovanja o bosanskem kreditu« V debato je posegel tudi slovenski delegat Fon. Baron Banffv nevarno »bolel. Budimpešta, 37. februarja. Nek* danji ministrski predsednik baron Banffv js zelo nevarno »bolel. Njegovo zdravstveno stanje je »elo kritično in zdravniki zatrjujejo, da je njegov položaj brezupen. Cesar v Budimpešti. Budimpešta, 27. februarja. Kakor se zatrjuje v dobro informiranih krogih, namerava cesar ostati v Budimpešti še do konca tega tedna. Ljudsko štetje v Trstu. Trst, 27. februarja. Magistratni organi razglašajo, da je ljudsko štetje dognalo, da šteje Trst 229.471 prebivalcev. Izmed teh jih odpade 155.765 na mesto samo, na okolico pa 73.706. Število hiš v Trstu znaša 11.958. Pripomniti je, da magistratni organi še vedno molče o tem, koliko se je naštelo Italijanov in koliko Slovencev. Zatrjuje se, da so vkljub italijanskim mahinaeijam in nasilstvom vendarle našteli okrog 70.000 Slovencev. Nezgode na morju. Trst, 27. februarja. Vsled goste megle, ki je vladala te dni na Jadranskem morju, se je dogodilo več nezgod. Včeraj zjutraj so se pri Lužinu ponesrečili trije avstrijski parniki in sicer en parnik paroplovne družbe Martinolli, parnik »Zara« družbe Dalmatia in hrzoplovni parnik Avstrijskega Llovda vPrinz Hohen-lohe.« Argentinsko meso. Trst, 27. februarja. Snoči je prispel semkaj parnik »Oriana«, ki je pripeljal GoO ton argentinskega mesa (tona = 1000 kg). Od tega mesa je določenih 25 ton za Trst, 15 ton za Ljubljano, ostalo pa za drtiga mesta v monarhiji. Posledice dijaših izgredov v Lvovu. Lvov, 27. februarja. Akademični senat je sklenil zaradi ekscesov na vseučilišču v preteklem letu proti nekaterim ukrajinskim dijakom nastopiti s skrajnimi sredstvi. Sklenila se je relegacija enega pravnika za vedno, enega medicinea za dva, enega medicinca pa za en semester. 17 dijakov je dobilo strog ukor s konzilijem abeundi, 31 dijakov pa navaden ukor. Cehi v Belgradn. Belgrad, 27. februarja. Te dni prispe semkaj 40 profesorjev, učiteljev in učiteljic iz Češke. Vodi jih profesor Alojzij Kratiš. Prepotovali bodo vso Srbijo. Ministrstvo jim je dalo prosto vožnjo po vsi Srbiji. General Lipovec ponesrečil. Belgrad. 27. februarja. Iz IVtro-grada prihaja vest, da je tamkaj med vožnjo na tramvaju ponesrečil general Jovan Lipovac, rojen Srb. Pokojnik se je udeležil nisko-japon-ske vojne, kjer se je posebno odlikoval« V vojni je bil 16krat ranjen. Li-p »vac je bil navdušen Slovan in Srb. Spor med Srbijo in Nemčijo. Belgrad 27. tebruerja. Kakor se zatrjuje, je sklenila srbska vlada dati nemškemu poslaniku v Belgradu zaradi govora polkovnika Gojkovica v skupščini zadoščenje s tem, da bo moral polkovnik Gojkovič izstopiti iz kabi-bineta. Njegov formalni izstop iz kabineta se razglasi baje jutri. Jubilej bolgarskega carja. Sofija, 27. februarja. Včeraj so slavili po vsej Bolgarski 501etniee rojstva carja Ferdinanda. Listi so priobčili članke, v katerih ocenjujejo zaslnge, ki si jih je Ferdinand Ko-burški pridobil za državo in bolgarski narod. Obtoženi ministri. Sofija, 27. februarja, Sobranje je sprejelo s 112 od 131 oddanih glasov predlog, da naj se obtožijo nekdanji stambulovski ministri razen Šesmanova in sicer dr. Gudev, Petrov, dr. Oenadijev, general Savo in Halačcv. Za javnega obtožitelja je bil izvoljen Danajlov, ki je dobil tudi še dva substituta. Spopad med bolgarskimi in romunskimi ribici. Sofija, 27. februarja. V bližini Vidina na Donavi je prišlo do spopada med bolgarskimi in romunskimi ribiči. Ubita sta bila dva Bolgara, ranjen pa eden. Druga verzija pravi, da so na bolgarske ribiče streljale romunske obmejne straže. Vstaško gibanje v Turčiji. Solun, 27. februarja. V bližini Prizrena so orožniki presenetili vstaško Četo. Ko so Mtli aretirati S vtUlke voditelje, so prihiteli kmetje iz vse okolice ne pomoč. Orožniki so se morali umakniti in so čakali ne pomoč iz Prizrena. Ko je prišla te pomoč so orožniki obkolili kmete ter skoro vse vjeli in odpeljali v Prtzren, kjer pridejo pred vojno sodišče. Turčija In Grška. Solun 27. februarje. Tu se Siri vest o novih spopadih med turškimi in grškimi vojaki ob turško-tesalski meji. Turške čete so ujele neki grški vojaški oddelek. Kakor se zatrjuje namerava vlada v Atenah storiti energične korake pri visoki porti. Vstaške čete v Makedoniji. Skoplje, 27. februarja. Pri Pečini v krmanovskem okraju je prišlo do krvavega boja med bolgarsko in turško četo in turškim vojaškim oddelkom. Na bolgarski strani so padli 4, na turški pa 2. Tudi pri Krimi se je vršil boj med vojaki in bolgarskimi vstaši. Izmed Bolgarov jih je bilo 5 ubitih. Pri Dibri je trčilo 30 Albancev ua vojaški oddelek. Vnela se je krvava borba, v kateri so bili Albanci premagani. Na bojišču jc obležalo 5 Amavtov. Revolucionarni dijaki. Petrograd, 27. februarja. Policija je tu zaprla tiskarno socialno revolucionarne dijaške zveze, ter pri tem zasledila na tisoče oklicev na delavce, da naj se pridružijo dijaškemu gibanju. Policija je mnogo dijakov aretirala. Kriza na Francoskem. Pariz, 27. februarja. V tukajšnjih dobro poučenih krogih velja za popolnoma gotovo, da se poda ministrski predsednik Briand takoj po pogrebu vojnega ministra Bruna k predsedniku Fallieresu ter da mu poda demisijo celokupnega ministrstva. Kot vzrok za to krizo se navajajo piedolga posvetovanja o budgetu, ki so se vsled predolgih govorov tako zavlekla. S temi dolgimi govori se je zavlekla tudi diskusija o važnih zakonskih načrtih. V političnih krogih se zatrjuje, da bo imel novi kabinet povsem drugo fizionomijo in da vstopijo v novo ministrstvo najrazličnejši elementi. Govori se, da vstopijo v novi kabinet med drugimi Delcasse, Pertout, Mi-llerand, Kruppi in Valle. V novem kabinetu ne bo nobenega člana dosedanjega ministrstva. O ministru Pichonu se govori, da opusti popolnoma politično delovanje in da bo živel odslej kot privatnik. Kuga. Kvangčengtsu, 27. februarja. V zadnjih 24 urah je umrlo tu 75 ljudi za kugo. Iz vasi se ne sme dovažati ne blago, ne jestvine. Trgovina je popolnoma ustavljena. Ruski, japonski in kitajski zdravniki se shajajo vsak teden na posvetovanja. Izdajatelj in odgovorni urednik: Raftto Pustoslcmsek. Vabimo brate člane, da se kar mnogobrojnejše udeleže društvene maškarade, ki bo na pustni torek v društveni dvorani v »Narodnem domu*. Obleka sicer docela poljubna, vsled sklepa odbora Slovenske sokolske zveze pa udeležba v društvenem kroju na prireditvah zgolj zabavnega značaja ni dopustna. Na zdarf Odbor telov. društva „ Sokol" v ljubi lani. Z*£ft& &ene v &urfimpe6ts. Dne 25 februarja 1911. Termin. Plenica za april 1951 . . . za 50 kg 11 41 » > maj 1911. . . za 50 kg 1115 » » oktober 1911. . za 50 kg 1013 Rž za april 1911 .... za 50 kg S0> Rž za oktober 1911 ... za 50 kg 786 Ko uza £» maj u*l 1 . . . za 50 kg 5 66 Oves za april 1011 . . . za 50 kg 3 47 Efftbtlv. Vzdržno. Smuki tm\n slrtalifi« v Ljubljani. !t. 107. lun sta. (Zi Is!« nepar). Brufl. prrfst. 2911. V torek, 28. februarja 1911. £ar Začetek ob 6 zvečer. U Pri belem konjičku. Saloigra v treh dejanjih. Spisala O. aaentkal in O. Baatelfcarg. — Poslovenil Joa, Masi« - Režiser Anton VerovSek. Blagajnica se odpre ob ari. Začetek ob 6. uri. Konec po f/39 uri. PriUiiji pittstifi ki i fetrtik. 2. uro. ki jI je k*J leteče aa Unum aef tTaaja kale, sfaatl ki Mt •dpraviti Mf e kak#f tuši ••bin" la •krasiti aetia ajefek« kato at aalft le a 491 lilijiuim mlečnim ml-Umai p m i m Mi lom s konjičkom ffftakldtanthaVaaarijaii (Zaimka lesen konjiček), a Irsufcii s avful Irjuu ii Baaip^ ■eča a. L (nnrialitnta sltvraska jllcLIuIIlcId, ura za telovadce. Dobi se samo pri tvrdki Ljubljana II f„ffnflf Ljubljana Muhi tn H dllllllCi »Petricesta Meteorologu poročilo- V<::< *•« Btrjcn 306-2. Srednji rr&cni tlak 736 « 1 februar Cas opazovanja Stanje barometra v »n m i e E £ 1> s *— — Vetrovi Nebo 25 ■ ž. pop. 9. zv. 733 7 731 7 41 2 5 sr. svzh. si. sever pol oblač. oblačno 26 7.4 728 9 1 2 sl. svzh jasno ■ 2. pop. 9. zv. 7256 726-1 117 42 m. jzah. sr. jvzhod del. oblč. oblačno 27 7. zj. 7296 57 p. m. szah. pol. oblač Srednja predvčerajšnja temperatura 2*6\ norm. U83 in včerajšnja 57, norm. (He. Padavina v 24 urah o-u mm in 12 mm Snoči vihar iz zahoda. - I t Tužnim srcem naznjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-žalostno vest, da je gospod Juraj Strucelj c. kr. sodnik v. p. daru s, po kratki, mučni bolezni, v starosti 7? let, mirno preminul. Pogreb biagega rajnkega se vrši v sredo, dne 1. marca t. 1. od 9. uri dopoldne v Tuševem dolu. Tuše v dol pr: Črnomlju, dne 27. februarja 1911. ras jSupan Op*Lak Globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem, da je poklical sveta Vladar dne 25. t m. ob 3. uri pop. našega iskreno ljubljenega soproga, preblaaega, skrbnega očeta i. t. d. gospoda Josipa Marinka, c. kr. poročnika v pokoja po kratki bolezni, starega 81 let, v boljše, večno življenje. Pogreb predragega rajnika je bil danes v ponedeljek, dne 27. t. m. iz hise žalosti na pokopališče sv Pavla na Vrhniki. Zahvaljujemo se tem potom vsem, ki so se spomnili našega predragega ter mu na ta ali oni način lajšali zadnje ure. Posebno sc zahvaljujemo gg. zdravnikoma dr. Buhu in dr. Maroltu, preč g. dekanu Gontarju za posl dnjo tolažbo in vsem drugim znancem, ki so ga v tako tnnogobrojnem Številu spremili k večnemu počitku. Bodi mu blag spomin! VRHNIKA, dne 27. februarja 1911. 727 Žalujoči ostali. Mesto vsakega posebnega obvestila. Potrtim srcem javljam"' vsem sorodnikom, znancem in p ijateljem pretužno vest, da je soprog, oziroma oče, stari oče, brat in stric, gospod MATIJA LAVRIC prejemnik užitnine dne 26. februarja po kratki, mučni bolezni v 83. letu starosti, po to lažen s svetimi tajstvi preminul. Truplo predragega rajnika se prenese v sredo, dne 1. marca ob 5. uri popoldne iz bon ške mrtvašnice na pokopališče k Sv. Križu. Sv maše zadušnice se bodo brale, v cerkvi Sv. Petra v Ljubljani. LJUBLJANA, 27. svečana 1911. Apolooija Lavrič roj. Cerar Ivo lavrič, Prane Lavne, davčni upravnik revid. juž. 2eL sinova. Zahvala. Za mnoge dokaze odkritosrčnega sožalja, ki so nam došli povodom smrti našega ljubljenega nepozabnega očeta, starega očeta, gospoda Ivana Poženela se globoko gin eni najtopleje zahvaljujemo. Iskrena hvala vsem, ki so ga spremili k zadnjemu počitku, posebno pa slav. pevskemu odseku »Sokola« za častno udeležbo in ganljivo petje. 724 Dol. Logatec, 25. februarja 1911. iatojeft mašim: Mut Mi in I u e. ! Pozor! m i9 mm ww na debalo9 705 Poročajte svoje na-love na upravnic o »Si. Naroda« pod flNaša bodočnost"« 728 iznčen ključavničar ali kovač bo sprejet v f0¥arni. Ponudbe na upravništvo »SL Naroda«. se sprejme tako} v trgovini z mešanim blagom 733 J. Klemenčič, Kamnik. svira vsaki dan 691 :: zatiraj! teden :s Dunajska Bamska go3ba. MM oi S. ari i.iist. Vstcp prost. Ženitna ponudba! 730 Gospod v starosti 32 let s 140 K mesečne plače se želi poročiti z izobraženo slov. gospodično, katera naj bi imela v gotovini 2,00 K, najmanj pa 1000 K, staro 22-28 let Želi se tudi slika, katera se vrne. — Ponudbe pod „Trst 730" na uprav-niStvo »Slov. Naroda«. ss Dne 2. marca t. L u se otvori na Starem trgu &+ f (prej bazar) novo monufoKturno trgovina &WINDISCHER na kar slavno občinstvo iz mesta in z dežele v|)udno opozarjava in se priporočava za mnogobrojen obisk. JESIH & WINDISCHER. 46 Prazen lokal v silili mil. a U a talij. Ponudbe pod „Lokal" na upravništvo »Slo?. Naroda«. 732 Specijalna trgovina 2 izbrani s lana. Dunajska cesta 11 v Matalanovi ta 56/ Za obila naročila se priporoča OTILIJA BRACKO. Goatilna u iobrca kraja se »tto 11 ranu s 1. aarees 1911 Kje pove upravništvo »Slovan* skega Naroda.« 095 ZVEZDNA TK1M z zntmko repate zvezde Je o.lboljie hlaao za 402 68 n ilić nI Izpadanja las! M več prhljaja! lm h tram zrasloio mm\ „Lasni Pelrolin" L£c>«. teralenerja laboratorija Salcbarg II, ranukHi-vega ačiaka proti izpadanju las In prijaju, pospešnje noro rast las it brade In Je uspešno ra splošno negovanje las. Petro itn** je prctzkasno c kr. zdravstveno obiastvo. zapisovali in priporočali so ga pa mnj;i zdravniki. Na tisoče bftaai zdravnikov ia la'ikov. O osti. dr. Eicaler, Konotav (češko) piše: „Med nufiCV nlmi sreostri proti izpadanja las, ilasri proti prhljaja. btm spozna! vaš izdeiek flPatro?3il" za aajpre-ukeštiujši in so ga po mojem predpisa povsod rinili z dobrim •:s?ehomu. „LsssJ FetroHa" $tcKi«s niča 3 K In K I'SO. Sarao prhtna, aXo je v st V.enico m ovajai Karton vrisijena firma P. Schmidbaners Nchfl. ke-in'nf 'atoratorij SakSarg — Bahnhof. Ml Dobiva se pristen: Postojna: Baccarcich, lekarna. Brete: H Hauser, drogerija. Gorica« Ant. Malnig, drogerija. Celovec: Birnbacher, lek, Pavel Hauser, lek., Eger nasl, lek »pri Angelu«, Ant Kober, drogerija. Ljubljana: Jos. Mayr, lek., Ant. Kane, drog., Gabriel Piccoli, lekarna, Sušnik, lekarna. Lipnica: Lautner & Zechner, lek. Tržič: Vinc. Eggenberger, lek. PulJ; A. Curelich, drog., G. To- minz, drogerija, Aug. Zu-liani, drt gerija. Beljak: Lud. AssmaDti, lek., Kr. Mamnek, drogerija, Ernest Stumpf, drogerija. G. kr. avstrijske 4§j) državne železnioe. Izvleček iz voznega roda. Odkod is Ltubliase (Jui. te L) 7»04 zjutraj. Osebni viak ▼ smeri: Trfic, Jesenice, Trbiž, Beljak, Gorica, Trst, Celovec. 7!2B zjutraj. Osebni T?!ak v smeri: Grosuplje, Št Janž, Rudolfovo. Straža-Toplice, Kočevje. 9*12 dopoldne. Osebni vlak v smeri' lese* cice, z zvezo na brzovJak v Cdcvrc, Dunaj j. k., Line, Prago, uraidane. Berlin, Beljak, Badgastein, Solnograd, Monakovo, Kolin. lf»ao dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, Celovec, Gorica, Trst 3*82 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, St Janž. Straia-Tophce, Kočevje, 3'30 po pol d no. Osebni vlak v smer«: Tržič, Jesenic«, Trbiž, Beljak, Gorica, Trst, Celovec 6*35 zvečer. Osebni viak v smeri: Tržič, jtsemce, z zvezo na brzovlak v Beljak, lelovec, Dunaj, z. k., Badgastein. Solnograd, Monakovo, lnomost, Frankobrod, Uiesbaden, Kolin, Dusseldori, Vlissingen, Trbii. :•• jO ivecer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje St Janž, Kudolfovo, Kočevje. IOmO ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Gorica, Tist Odhod iz LJubljane (driavni kolodvor). 7 28 zjutraj Osertp- vas: v Karatne. 2*05 popoldne: Meanec v Kamnik. 7-35 iveoer: Meša ec v Kamnik. ponoči: Mešanec v Kamnik le ob ne-mesecu oktobru. «>l**c»ft»a~*m OS FHaotf v Ljubljano {{nta telaaata zjutraj; Osebni vlak iz Jeseni'-, V zvezi na brzovlak iz Berlina, DraJ-Un Pfatje, Linca, Monakovega, Solno grada Badgasteina, Beljaka, Gorice, Trsti. Triiea 8*52 zjutraj: Osebni vlak Iz Kočevja, Rado ifovega, Grosuplja, St Janža. 10'I2 dopoidns: Osebni vlak iz Trbiža, Jesenic v zvezi na brzovlak iz Dunaja, zi k., Celovca, Vlismgena, Dusseldorfa, Kolina VVie^badna, Frankobroda, Mona-kovega, Solnograda, Inomosta, Badgasteina, Beljaka. 11*20 do poleno: Osebni viak it Gorice, Jesenic, Celovca, Beljaka, Tržiča. 2*59 popoidne: Osebni vlak is Kocevia, Straže - Toplic, Rndolfovega, Grosuplja, Št. Janža. 4*17 popoldne: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice, Trsta, Jesenic, Trfiča. 6 58 zvedor: Osebni vlak iz jesene v zvezi na brzoviak iz Berlina, Drazdan, rlrafe, Linca, <*eiovca, Monakoveg^a, Solnograda, Badgasteina, Beljaka, Dunaja J. k. 8*15 z.edert Osebni vlarc iz Beijaaa, Trbii 1 Ceiovca, Trsta, Gorice, Jesenic, Trtica. 8*C7 zvečer: Osebni vlak is Koćev a, Stn'e* Toplic, Rndolfovega, Grosuplja. Št. janža, 1!*22 ponoći: Osebni vlak iz Trbiža, Ce.o/Ca Beljaka, Trsta, Gorice, Jesenic Prihod v Ljubljano (driavns ialeiclct). 0*46 zjutraj; Mešanec iz Karanima, lo-b& oopoide: Mešanec iz Kamnika. 0*10 zvečer: Mešanec ta Kamnita, to 30 po no6i« Mešanec ia Kamnika le ob nedeljah in praznikih v mesecu oktobru. C as * prihoda in odhoda so navedeni v srednje evropejskem času. aeljah in praznikih v C. kr. državno-železniško ravnateljstvo v Trstu PiV M J ULI U S STARE Ustanovljena leta 1818. Ustanovljena leta 1818. Zaloga v Ljubljani, Metelkove »lice štev. 19 priporoča svojo izborno vležano marčno, dvofM marčno in bavarsko pivo v sodčkih in steklenicah. Telefon štev. 2*8. Jk%m> &l«f°" itev. 2«. Stare wm »le M M« flM sns h jitrl i 1 i* T. * kHal. pri Maata, iva M* T, vrate S. na Starem trgu it. 30 n je kakor navadno a vso noč odprta. Za obilen obisk se priporočata Leon la Fani Pogačnik. Vabilo k občnemu zboru »Kmečke posojilnice" v Begunjah pri Cerknici ki bo dne 19. marca 1911 ob 3. popo-ludiie v lastnem uradnem pro-:: štoru pri g. Knapu :: DNEVNI RED: 1. Potrditev zaključnega računa za leto 1910. 731 2 Pojasnilo o delovanju zadruge, 3 Čitanje revizijskega poročila Zadružne zveze. 4. Izvolitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi vse ude Načeiništvo posojilnice. umetni in trg. vrtnar Ijobljana, Kolezijske nI. 16 izvršuje 1542 za razne prilike. Delo umetniško okusno in po solidnih conah. Maja cvetlice, m- m Naročila na deielo hitro in vestno. Službo iiće 687 Hotel Tratnik „Zlata kaplja" Ljubljani t9i3 Sv. petra cesta štev. 27 v butini kolodvora. ••• Lopo zračno sobe« ,% Priznano fina kuhinja« Izborno pijačo. ■lak« aasta. Lopi restavracijski prostori« strojnik fraac Mm, Mlram Dolenjsko. Proda te na Milnem pri Bledu eventualno se odda v najem. Natančneje se poizve v upravniatvu »Slovenskega Naroda*4. 683 Gospodična, izvežoana v kuhi, fostilm in trgovini, Uco «rOda|o att gostilno na račun v prometnem, živahnem kraju v bližini kolodvora in farne cerkve. — Ponudbe pod »Mat" na upravništvo »Slov. Naroda« do 18. marca. 669 Za slabokrvne in prebolele je zdravniško priporočeno Orao mattnsko vino 333 KQč aalboljio sredstvo. * steklenice (5 kg) franko K 4*—. Br. Novakovič, Ljubljana« (Draht-Feinzieher) izurjen na patentnih vlečenjih št. 7 do 1/8 doM Ob dobri plači trajnega posla. — Ponudbe z navedbo dosedanjega poslovanja in zahteve plače pod šifro „P. C 3185** 710 na Rudolfa Mosse v Pragi, Pfikopv 6- Spretna moč za pisarno in potovanje. Zahteve : Kristjan, 24 — 28 let, samski, znanje slovenščine in nemsčme v besedi m pisavi ter dobre i raUtčne trgovska znanosti. — Ponudba pod „Buro and Reiso 2000M na anončno ekspedicijo Henrik Schalek. Dunaj I., Wollzeile 11. 726 fes«, m. Stev. 60 ex 1911 Predmet: Zakup velike zdraviliščne restavTacije. 725 ne 2G. mapca i. I. ob 11. uri dopoldne vrši se v uradu podpisanega ravnateljstva pismena ponudbena razprava o zakupu zdraviliščne velike restavracije 83 s potrebnimi prostori vržem in betonsko ledenioo t* zraven čreseinih kopeli. V zakup se lahko vz&zne na 2 leti, počenši ođ 1. januarja 1911. Ponudbe s kolekom po 1 K, lastnoročno pisane, morajo obsegati izrecno potrdilo, da so prosilcem vsi zakupni prostori dobro znani tn da se jim brezpogojno podvržejo. Ponudbi mora biti priložena varščina 10% enoletne zakupnine. Zakupni pogoji se lahko ogledajo pri ravnateljstvu. Ravnateljstvo si pridržuje pravico, izbrati zakupnika brez ozira na višina ponudbene zakupnine. Brzojavne ponudbe se ne sprejemajo. TOPUSKO, dne l.tebruarja 1191. Ravnateljstvo kr. dež. Učilišcju Prešernove slike prodaja Id pošilja po postnem potietjo !v. Bonač v Ljubljani. Cona sliki 5 kron. 2730 •servis* #•««! 444.004 kron. 33 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani- d.iMi*k. ai««ni6> k ».ooo.ooo. Stritarjeva ulica itev. 2. Podraiaiee v Splleta, Celovca, Trsta is Sarajevo. Sprejema vloge ti kipce te u tckoQ raki ter ju 11 01 priponk proaese u onujske koanatee *JoaHak okestejc 4 ese vloct st SstOi |2 [O srčike i U X. — Žrekaajc 1. marca. K 300.000*— S 8 0C HX 5206 6416 R$D 2939 65 23 Nfzhe cene! novosti mgpufflKftirngflfl m modnega Naša! Zahtevolte vzorce t hi viiiiHitfi na 4. 198 oatia zavarovalna zadruga v Zagrebu naznanja si. občinstvu, da je ustanovila glavno zastopstvo za Kranjsko, Štajersko in Koroško v LJubljani ter je poverila tvrdki Kmet & Slivar f^ftfltiSI se ~av' zavarovanjem proti požaru, razbitju šip, živi jen skim in rentnim zavarovanjem, ter uživa radi kulaatnosti in ugodnih ' pogojev največji ugled. - »Pft^^'l^Pf akviziterji in krajevni zastopniki :>e " sprejemajo pod zelo ugodnimi pogoji- Telefon it 155. CeSta Št. 8. Telefon St. 165. Prti slovenski izprajani' i Dragotin Ju rman Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 1. fini JCrejči fjubljana, Vol/ova nI. št. 5. priporoča svoio bogato zalotjO najmodernejših, najfinejših kožuhovin, klobukov in čepic. Prevzema tudi vsa v to vrsto spadajoča popravila proti najnižji ceni. Kupuje tudi vsakovrstne kote divjačine in jih najbolje plačuje. jjlago ceno in solidno.. Valjčni mlin tlKAR, LJUBLJA Centralna pisarna in sRlafllfte: lmM ulica 6. Telefon interurb. št. 129. Telefon Interurb. št 129. Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti Kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke. Zastopstvo in zaloga v Gorici: Peter Gruden & Comp., Stolni trg štev. 9. Sar* #-..» •a\**» i Spisal Ivan Lah. Ceaa broš. X 1*70, vez, K 2-70 s {pošto 20 v već. Krasne in zanimive povesti iz dolenjske preteklosti, iz časa turških vojsk in kmečkih pustov. Čez trnje do sreče. Spisal Senčar. Cena broš. K 1*20, vez. B 2*20, s pošto 20 v ve6, Zelo zanimiv roman, poln interesantnega dejanja. Rdeči smeh. Spisal Leonid Andrejev. Preložil Viadimir Levstik. Cena broš. K 1-40, vez. K 2-40, s pošto 20 v več. V tem „odlomku najdenega rokopisa" so popisane strahote vojne in iz nje porajajoče se pijanosti krvi in blaznosti. Spisal V. Bcneš-Šumavskv. Cena broš. S 1*50, vez. 2*50, s pc.'to 20 v več. Ta odlični roman podaji zanimivo in pretresljivo sliko iz narodnega življenja in priča, kako nemška Žena uničevalno vpliva na slovanskega moža. Rendezvous. Novela Ivana Turgcnjeva. Cena broš. S --60, vez. K 1.00, s pošto 20 v vec. Ta novela slavnega ruskega pisatelja se prišteva najnežnejšim in najbolj pretresljivim, kar jih je spisal. Undina. Spisal Andre Theuriet. Cena 90 v, s pošto 10 v veš. Eden najljitbeznivejših francoskih pisateljev je v tej knjigi podal dražestno povest, ki jo je svetovna kritika uvrstila med nesmrtna dela. uliti Roman; spisal Fr. Remec. Cena broš. K 1*50, vez. K 2*50, s pošto 20 v već. To je ginljiv roman iz ljubljanske preteklosti, slika življenje iz tedanjih malomeščanskih in gosposkih krogov, tragedija dekleta, ki je vzraslo v Štu-dentovskih ulicah, a je pogledalo v aristokratske kroge Gospodskih ulic in to poplačalo s svojo življensko srečo. Zadnji rodovine jjenalja. Spisal Fr. Remec. Cena B 1-50, s pošto E 1-70. Velezanimiv zgodovinski roman iz časa rokovnjaškega gibanja na Kranjskem. Cena K 1—, m pošto B 1-20. Za vsakega obrtnika, naj je delodajalec ali delojemalec je ta priročna izdaja obrtnega reda velike korist«. Strahovalci | Mali lor dveh kron. Spisal Fr. Lipič. Cena broš. K 2-—, vez. E 4«—, s pošto 40 v veš. Velezanimiv roman izza časa velikih bojev med pomorskimi razbojniki, turškim ce-sarstrom in beneško republiko. Ale! ii Mm. Spisal Ivan Cankar. Cena broš. K 1-50, vez. S 2*50, s pošto 20 v veš. Najbolj ljudska in ena najlepših povesti, kar jih je spisal Cankar. Spisal F. H. Burnett. Cena broš. E 1-80, vez. 2-60, s pošto 20 v več. To knjigo veselja, kakor je kritika imenovala to presrčno povest, so po izgledu mestnega šolskega nadzornika sprejeli v šolarske knjižnice vsi šolski voditelji, ki jim je res mar, da mladina kaj dobrega čita. Hl •v« Spisal Rado Murnik. Cena 60 v, s pošto 70 v. Ta poduk o nalezljivih boleznih se bere kakor kak vesel roman, naj bi ga čitali dijaki in odrasli. t Roman; spisal Fr. Remec. Cena broš. E 1-30, vez. B 2-90, • pošto 20 v veš. Ozadje tega romana je zgodovinsko. Dejanje se vrši v Ljubljani in njeni okolici v časih Napoleonove Ilirije, v krogih francoskih in domačih aristo-kratov, med katere je stopilo slovensko dekle, ki v svetosti svoje ljubezni doprinese plemenite žrtve, dokler se naposled tudi njej ne nasmeje sreča. Vesela povest iz ljubljanske preteklosti. Cena broš. B 1-—, vez. B 1-80, s pošto 10 v veš. Kdor se hoče prav od srca nasmejati, naj čita to knjigo, ki je polna drastične komike in prešernega humorja. Ljubljana m Prešernova ulica 7 # Ljubljana I^mtnlne in Uek »Narodne tkkaraec 30 ^.+$0B