fth»i» vsak dan razen sobot, nedelj in praznikov. j^ued daily SundajTS snd Holidajs. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NAROfME PODPORNE JEDNOTE ' faaaasaaafae—asa——««« mmm««« ••• Uradniški in upravniiki prostori: 2057 South Lawndale Ave. Office of PubllcaUon: 2687 South Lawndaia Ava. Talephona, Rockw«U 4904 LETO-TEAR Cena lista je $«.00 Entered m at Chtoaco. llltnoU, matter Januar? IS. IMS. at Um lar Um Act o! Conarass a« March S. ISIS. CHICAGO ts. IU~ PETEK. U. JUNIJA (JUNE U). 1943 Subscription $6.00 Y«arly ŠTEV,—NUMBER.. 114 Acceptance for roailing at special rata of poaUge provided fm in aeetion 110». Act of Oct. I, 191T, authorised on June 4. M**- ZAVEZNIKI ZASEDAJO ITALIJANSKE OTOKE! Italijanski otok Pantelleria tarča silnega bombardiranja z morja in iz zraka. Radio Rim je priznal, da je položaj vojaške posadke kritičen.—Feldmaraal Rommel prevzel poveljstvo oborožene sile na francoskem obrežju ob Sredozemskem morju.—Lord Sel-borne trdi, da je produkcija orožja v Porurju padla za 35 odstotkov kot poaledica bombnih napadov.—Ameriški letalci bombardirali japonsko bazo v Indokini. London. 10. jun. —Radio iz Berlina je nocoj poročal, da "vse kaže, da so zavezniške čete stopile na italijanski otok Pantel-lerijo, južno od Sicilije, vendar podrobnosti še niso znane." V Londonu ta vest še ni bila potrjena, niti zanikana. Medtem se vzdržujejo prejšnja poročila, da zavezniški bombniki v velikem Jtevilu razbijajo otok Pantelle-rijo. Angleški opazovalci v Londonu pravijo, da izkrcanje zavezniških čet na tem otoku pride vsak čas, ako že ni v teku. London, 10. jun. — Uradno naznanilo o uspešnem izkrcanju zavezniških čet na italijanskem o-toku Pantelleria, ki je tarča strahovitega bombardiranja z morja in iz zraka, se pričakuje vsak čas. Ta otok leži med Tunizijo in Sicilijo. Zavezniško poveljstvo je na-ilovilo ultimat osiščni posadki z zahtevo brezpogojne kapitulacije. Ko ni dobilo odgovora, so britske bojne ladje, ameriške leteče trdnjave in bombniki obnovili bombardiranja. To ae bo nadaljevalo, dokler posadka ne ka- talije. General H. G. Martin, vojaški dopisnik londonskega lista Daily Telegraph, je dejal, da je blo- posvarilo vojake, da govorice o pomanjkanju orožja, streliva in drugega bojnega materiala so v prilog sovražniku in škodo Nemčiji. Selborne je na podlagi zbrane evidence izjavil, da je nemška industrijska produkcija padla za 20 do 30 odstotkov v zadnjih mesecih, produkcija o-rožja v Porur ju pa za najmanj 35 odstotkov kot posledica zavezniškega bombardiranja industrijskih središč iz zraka. "Angleška in ameriška letalska sila sistematično uničuje rtemška industrijska središča," je rekel Selborne. "Masno bombardiranje se bo nadaljevalo. Usoda Porurja, kjer je koncentrirana nemška težka industrija, je usoda Nemčije. Zavezniške bombe so deloma in popolnoma porušile 22 mest in industrijskih središč v Porurju, ki so imela najmanj 6,000,000 prebivalcev." Moakva, 10. jun. — Ruska letalska sila je izvršila nove napade na nemška letališča in vojaške koncentracije na centralni, severni in južni fronti, se glasi _____uradni komunike. Rusi so v spo- pitulira7 Otok Pantelleria tvori P«dih v zraku sestrelili 160 nemš-»topnico do Sicilije in južne I- Wh bojnih letal, sami pa so izgu--r- < ••■— " bili 20 letal. Drugo poročilo pravi, da so ruske bojne ladje potopile tri __ __nemške transporte na Baltiku, bda italijanskega"otoka' popolr' dva na Barenškem morjiC pet na Nobena sovražna ladja se P« poškodovale, mu ne more približati in izkrcati | Čungklng, Kitajska, 10. jun.— novih čet in materiala posadki Letalci ameriškega štirinajstega na otoku. Martin trdi, da so o-' zbora, ki so pomagali Kitajcem peracije, katerih cilj je okupaci- v operacijah, katere so rezulti-ja otoka, v razmahu. rale v največji kitajski zmagi Kadi« Rim je prlzn.l, da je po- J«I»nci od »četik« vojne « Unj italijangke sile na otoku , včeraj bombardiral. Hong^j ,. kritičen | P°nsko momaricno in letalsko • bazo v Indokini. Vest iz glavnega zavezniškega ' General Jo8eph W. Stilwell, ^vcljstva v Afriki omenja kwm-' k ameriškega letalskega barduanje Sicilije, Sardinije in ^ da „ ^mbe rttZ. June Italije iz zraka. Angleški, ^ ^diičfk prem0. In ameriški letalci so zmetali več J.n zanetlle žgre ^^ ^ hznanje nove argentinske vlade Predsednik Ramirez apelira za kooperacijo Buenoe A tras. Argentina, 10. un.—Štiri ameriške republike so doslej priznale novo argentinsko vlado, ki je prišla na krmilo po uspešnem militaristič-nem puču zadnji teden s strmo-;lavljenjem režima predsednika lamona S. Castilla, izolacioni-sta in zagovornika nevtralnosti Argentine v sedanji vojni. Brazilija, Paragvaj, Bolivija in Čile so včeraj priznale vlado novega argentinskega predsednika *edra Ramireza. On in general Rawson sta bila voditelja uspešnega puča. Rawson je resigni-ral kot predsednik, ko so se njegovi napori glede formiranja nove vlade izjalovili. Kot predsednik ga je nasledil Ramirez in sestavil nov kabinet. Pričakuje se, da bodo Urugvaj, Colombis in Venezuela >riznale Ramirezevo vlado danes. Tem bodo najbrže sledile druge ameriške republike. Argentinski listi in javnost so z zadovoljstvom sprejeli na zna nje Ramirezevo deklaracijo, da bo njegov režim vladal v smislu argentinske ustave in odpravil volilne sleparija* Ramirez je v deklaraciji apeliral na vse ame riške republike za podporo in kooperacijo. ta** bomb na letalske in mornarične baze. Messina, luka v Si- letalci videli, ko so bili 50 milj e oaze. Messma, iUKa v vi- . pozorišča napada, 'dliji, je v plamenih. Bombe, ki F ____ »jih vrgli zavezniški letalci, so porušile pomole, skladišča in militaristične objekte. Radio Him je razkril Italijan-*ftkei sk«-rr •jKj Kommal nadzira grad-fimav na francoskem ob- nister za ekonomsko na važne izjava ofsprejejih za-na »estanku z angleš- ključkih. Mac Arthur Je obiska meriškimi časnikarji tudi lorda Goerrieja. generslne-la nemško poveljstvo ga governerja Avstralije. Poslanik Standley zapusti Moskvo? Odnosaji med njim in Stalinom so •e ohladili New York. 10. Jun. — Admiral VVilliam H. Standley, ameriški poalanik v Moskvi, bo nsjbrže kmalu resigniral iij se vrnil domov. On se ne počuti dobro Moskvi, odkar so se odnošsji med njim ln Stalinom in drugi mi sovjetskimi voditelji ohladili To se Je zgodilo potem, ko je na konferenci s čssniksrji okrcsl sovjetske voditelje in jih obdolžil ds nočejo informirsti ruskega ljudstva o obsegu pomoči, ki jo sovjetska armada dobiva iz A merike. Obiski smeriških emisarjev i Moskvi, ki prinašajo posebne poslanice, so nadaljnji vzrok Stan dleyjeve odločitve o resignaciji Zadnji obiskovalec Jc bil Joseph E. Dsvies. On Jc Izročil posebno Rooseveltovo poslanico Sta linu. Vsebina te še ni bila razkrita. Standley Je spremljal Daviesa v Kremlin, tods nI bil navzoč, ko je Davies izročil poslanico Stali nu. Tam so mu namignili, da ni dobrodošel in naj se vrne v svo urad, kar je tudi storil. Davies je v razgovorih s časnikarji stalno omenjal Stalina kot Igvojega starega prijatelja čeprav se je samo enkrat sestal nJim. k'» Je bil poslanik v Moskvi. To se Je zgodilo 10. junija L 1038. na dan odhoda iz Rusije v Ameriko Davies se Je prikupil Stalina in drugim sovjetskim voditeljem kot avtor knjige "Miaeion to Moacow", v kateri opravičuje obsodbe in eksekucije starih ruskih boljševikov. Po vsebini te knjige Je ameriška filmska družbe izdelala film istega imena, katerega so liberal- ZASTOJ V RUDARSKIH POGAJANJIH PRETRGAN j iewU sklenil dogovor z grupo operatorjev VLADNI OPBOR ODREDIL ZASLIŠANJE Waakingteft* D. C« 10. jun. — Kompromisni dogovor, ki sta ga sklenila John L, Lp^is, predsednik rudarske unUf UMWA, ln Charles 0'Neill,} predstavnik Central Pennsy Ivan ia Coal Pro-ducers Assn., ja pretrgal trimesečni zastoj v pogajanjih med rudarji in operatorji. Reprezentantje ostalih grup o-peratorjev so sicer po dveh sestankih z Levviaom izjavili, da se bodo upirali zshtevi za zvl-tanje mezde, toda dogovor z O'-Neillovo skupino Jo utrl pot skorajšnji izravnavi kontroverze. Izgled je, da bodo rudarji na po-ju mehkega premoga dobili zvi-tanje. Lewis je na sastsnku s Časnikarji Izjavil, ds bosta morala dogovor, ki ga ja sklenil s 0'Neil-om, odobriti ursd za kontrolo cen in James F, Byrnes, direk-or odbora vojna mobilizacije. Detajli dogovora niso bili objavljeni, a sodi se, da določa zvišanje mezde za okrog $1.50 na dan. i • Percy Tetlow, aden izmed Le-wisovih pomočnikov, Je dejal, da dogovor ni povaasn z onim, ki gs Je sklenil R^y Edmundson, predsednik dvanajstega rudarskega distrUOa UM WA poklanih v bitki Biockholm, Ivedska. 10. Jun —Poročila pravijo, da ao Nemci uničili židovsko četrt v Varšavi treh tednih ljutih pocestnih bitk, v katerih je bilo 3000 Židov poklanih, tri tlaoč pa Jih Je zgorelo v svojih hišah, katere so Nemci zažgali. Tajna poljska radiopostaja je poročala, da so se židje hrabro borili proti Nemoem v svoji če trti, pozorlšču več krvavih po gromov, odkar so naciji podjsr mili Poljsko. Pobili so 300 nem šklb vojakov ln ranili 2000 dru glh. Poročilo pravi, da so se židje za bari kad i ral i v svojih hišah, ko so nacijske čete udrle v četrt. Četam so priskočili na pomoč topniški oddelki in bojna leta I a. Mine in bombe so porušile poslopje skoro v vseh predelih židovske četrti. Ista radiopostaja je prej poročala, "da Je bilo 35,000 Židov Vsršavi obsojenih v smrt, 14,000 pa deportiranih. V Varšavi spet rcgljsjo strojnice in ljudje, moški, ženske in otroci, padajo pod kroglami." V varšavski židovski deti ti Je nekdaj bivalo 400,000 ljudi. Od tega števila Je bila večina pokončana, ostali pa deportirani Trenje med fašisti n l judstvom ,, Konflikt se razvija v krizo Horn. Švica, 10. jun. — Zdaj, ko Italija stopa v četrto leto vojne, so se pojavila znamenja razkola med Mussolinijevo fa-istično stranko in italijanskim judstvom ln to kljub nevarnosti invazije Italije po zavezniki oboroženi sili. Poročila is Italije govore, da razkol doaegel kritično točko n da ae to dejstvo ne more več ignorirati. Alarmisti, defetiati n "kavarniški str«togi", o katerih Je Mussolini nekdaj dejal, da so bolj nevarni Italiji kot sovražnik, se več ne tresejo pred mogočnostjo voditeljev fašistične stranke. Znaki nezadovoljstva se kažejo po vsej deželi. Opazovalci situacije trdijo, da to nesadovoljatvo še ni dokaz, da se prebivalci ne bodo upirali zavezniški Invaziji Italije. Poučeni krogi pravijo, da se »o ljudstvo strnilo okrog kralja Viktorja Emanuela, Če bo apeliral nanj, nsj brani deželo pred nvazljo. Moakva, 10. Jun. — Ruaka Čas-nlška agentura Tass je objavila uročilo iz Ženeve, dvica, da se nzvija kriza med katoliško cer levijo in voli tel ji italijanske fašistične strsnke. To trdi, da je mnogo katoliških duhovnikov obsodilo Mussolinijevo politiko svojih pridigah in apeliralo na vernike, naj ostanejo žvesti dealom italijanskega ljudstva. Poročilo dalje pravi, da fašistični voditelji groze katolikom in duhovnikom s ksznimi. ni kritiki In delsvskl obsodili in izjavili, da zgodovinska dejstva, r voditelji, potvarja Zavezniška sila je reUla Irsko Dublin, Iraka. 10./jun — Poslanec James Dillon Je priznal, da Je britska in ameriška oborožena sila v Uleterju rešile Irsko pred osilčno invazijo. Tej se mora zahvaliti za vzdrževanje nevtralnosti Dillon, kl ponovno'kandidira za poslanca. Je dejal. da bl bila Inika tnvadirane, če je ne bl varovala zavezniška sila. Dalje Je rrkel. de Je on za zmago zaveznikov v tej vojni. Ameriško brodovje na Pacifiku pripravljeno na akcijo Annapolia, Md , 10. Jun.~ Mori neričnl Ujnik Frank Knox Je naznen!!, da Je mogočno emeri Sko bojno brodovje zbrano južnem delu Pacifika In priprav Ijeno na veliko akcijo proti Js pd nadzorstvom federalne vlade. Sugerlral Je tudi ustano-v m v posebne komisije, kl nsj bi določila primarne črte sa letalsko in pomorsko transportacljo, ko bo vojna končana s zmago zaveznikov. Regiment finskih prostovoljcev ae vrnil domov Ktoekholm, ftvedska, 10. Jun, Župan razglasil ruski dan v Chicagu Chicago,-člkaškl župan Ed-w«rd J. Kel|y je te dni prokla-miral 22. junij sa ruski dan To Je dan obletnice, ko Je Hitler napadel Rusijo In tega dne naj Čtkažan! počaste hrabro odpor-ruiikega naroda, kl se bojuje že dve leti In s tem pomaga zaveznikom do image v Evropi. Čfkaški odbor sa ruski vojni relif pripravlja slavnostni program za ruski dsn, ki bo Izvajan v Chlcago Stadlumu. Na tem pr<»giamu nastopijo ameriški In kanmlftki govorniki, sovjetski generalni konzul Evgen D. Ki-aelov v Chicago. Chicago 8ym-phon.v oikestrs, pevski zbor amet iške bojne mornarice s vež bališla Great I«akea, grupe ruskih pomorščakov, ki so bili rešeni, ko je bila njihova ledja torpedlrana, dalje grupa ameriških vojakov, ki so bili odlikovani zaradi hrabrosti na bojišču In druge atrakcije. Vstopnina k IKogremu ruskega dneva bo od 50 centov do treh dolarjev —Fin»ki elitni regiment, kl s« Razpoiiljovalci časopi-)r I*,lil I.a ati nt i f k mike armajtOC SS ločili od tiskar fOV de proti i Rusom ns vzhodni fronti, se j* vrnil domov, Vest iz privatnih virov pravi, da Je maršal Manner lieim, vrhovni poveljnik finake oborožene sile, preklical ceremonije v počast regimentu v Helslnku Vest ne omenja vzroka preklica Regimentu Je poveljeval nemški general. Cim mnatl, O. 10 Jun.—L>ta-triktna unija rezpotil jevalcev čatfpiftov, kl ima 0600 članov, se j« <*k*epila od mednarodne tiskat »ke unije, s katero Je bila združena 44 let. Predsednik Thoma« J Martin je dejal, da Je to storila, ker noče več Igrati prirejene vloge v tiakarski uniji. PLAŠILO PROSVETA THE ENUOHTEMMENT - _ » LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE m leto. Sl JO aa pol UU. 01 JS n četrt ST JS ao oolo loto. 01.71 ao pol lato ae for tho Unlled Stoto* U 90J« p« Chieage nI Cleoro 97 JS p« Naslov m vse. lue laaa stl PROSVETA 2017-M So. Lawndale Aro« Chicago M, Iilinola MEMBER Of THE FEDERATED PRESS Glasovi iz Datum v oklepaju na primer (June 30, 1043), poleg vi na naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina, vite Jo pravočasno, da ie vam list ne usUvL__ imena Pono- Konec mednarodnega izkoriščanja? Predsednik Roosevelt je 7. junij® izrekel zgodovinsko važne besede, ko je v Beli hiši nagovoril delegate živilske konference Združenih narodov, katera je prejinji teden dokončala svoje delo v Hot Springgu, Va., in katero je Roosevelt nazval epohalno zaradi tega, ker je bila prva konferenca Zdruienih narodov med to vojno. Roosevelt je rekel: "Ta konferenca Je bila šiva demonstracija naftna, a katerim Združeni narodi aa podlagi sedmega člaae pogodbe vzajemne pomoči lahko praktično Uvajajo princip Atlantskega čar ter J a. Be ▼Ui ste ea • poljedelstvom, ki Je dno vseh človečkih aktivnosti In 9. Urošem, k| Je največja človečka potrebe. Dvakrat toliko ljudi prideluje Uvel. kolikor Je upoalenih prt vseh dragih delih in vel ljudje imajo, dobesedno rečeno, največji 'Intereebaš v hrani. Zaključili ate, da Je dobava hrane aa popolno sdravje otroka ka ker sa odraslega človeka tako vaftno vprašanje« da ao ne saae več prepustiti naključju! priznali ate. da mora človeške draiba odslej prevaeti odgovornost sa io vprašanje... V Imenu ZdruŠenih držav sprejmem to vašo deklaracijo, zraven pa še lahko dodam, de v bodoča mora hiti zagotovljena tudi boljša poraba naravnih dobrin brez vsakega mednarodnega Izkoriščanja." Z gornjimi besedami se je predsednik Roosevelt izrekel za kooperacijo Združenih držav z drugimi državami v prevzetju odgo-vornosti za pravično rešitev vprašanja prehrane za vse ljudi in v tem oziru mora prenehati vsako mednarodno izkoriščanje. Rooaeveltova izjava je tako velika in globoka, da je v luči ekonomskih ln socialnih razmer, ki so vladale pred vojno in katere v Ameriki ie danes vladajo—skoro nepojmljiva. Človeška družba do danes še ni organizirana za to veliko nalogo: Odgovornost, da bo aleherni otrok in odraali posameznik imel dovolj hrane, kolikor mu zadoetuje za popolno zdravje; v posameznih državah je bil storjen poskus te odgovornosti, toda kakšnega posebnega uspeha do danes še ni bilo. i ' Nasprotno, kjer koli obotoji sistem individualnega gospodarstva, velja načelo bi postava, da je vsakdo sam odgovoren za svojo prehrano, kakor za prehrano svoje družine. In baš ts individualna odgovornost je bila—in je še—temelj največjega* Izkoriščanja posameznikov in narodov pri dobavljanju živeža. Predsednik Roosevelt je dal je rekel v istem nagovoru delegatov mednarodne živilske konference: "Res je, da nobena država doslej še ni imela dovolj živeža za nasičenje vseh svojih ljudi tako, kakor danes vemo, da morajo biti nasičeni, res pa je tudi to, da Ša rikdar prej niao narodi, ki predstavljajo osemde*et«odstotkov ave« tovnega prebivalstva dveh milijard, prišli skupajvv ta namen. Nikdar prej še niao zastavili svojih skupnih moči za ureditev sveta na ta način, da bi vsi ljudje imeli dovolj živeža, kdtfcor ga potrebujejo za svoje zdravje in obstanek." Roosevelt je povedal resnico. Na svetu sta približno dve milijar di (dva tisoč milijonov) ljudi in prvič v zapisani jdbdovlni se je zdaj zgodilo, da so prišli skupaj v Ameriki zastopnifi osemdesetih odstotkov svetovnega prebivalstva z namenom, da postavijo pro> gram skupnega dela za prehrano človeštva po vojtU^ dobro vedoči da nobena posamexna država ne more sama prehraniti svojih pre* blvalcev, kakor je treba, da bodo siti in zdravi. n Amerika je najbogatejša dežela na svetu, kljub temu je sam predsednik Roosevelt že večkrat poudaril, da je tukaj tretjina prebivalcev, kateri vodno manjka dobre hrane. Pojasnilo je enostavno. Živež se a priori ne prideluje zato, da bodo lačgi ljudje jedli temveč za trg—in če na domačem trgu ni toliko kupcev, da b pokupili ves živež, ga pošiljajo na tuje trge, kjer koli se dobe od jemalci. Siromaki, ki ga ne morejo kupovati, moritjo gledati, kako živež odhaja iz dežele, dasi ga njim manjka. V Ce se to Kodi v Ameriki, ki je najbogatejša, v Hpliko večjem razmerju se to dogaja v drugih deželah, kjer je g^nj živeža in več airomaštva. Prvič v zgodovini Je pa zdaj bil storjen sklep, da se v bodoče svet organizira za—odgovornost glede nasičevanja ljudi. Države morajo biti odgovorne in skrbet! morajo, da ne bo nikomur več manjkalo živela! In predaednik Zdruienih držav podpiše ta sklep s slovesno Izjavo, da živež ne ume bili več predmet mednarodnega izkoriščanja!— o Ta sklep in izjava sta sam i na sebi znak največje socialne revolucije v zadnjih dvesto letih—veliko vprašanje pa .je, dali se bo u revolucija tudi uresničila, . ^ Kajti socialna (ali državna in mednarodna) odgoiSrnoet sa prehrano ljudstev je prazna trata, če ne p« meni tudi ljudske kontrole sredstev produkcije vsel. vrst živeža. Ako je (trftava odgovorna /u prehrano prebivalstva, tedaj mora kontrolirati proizvajanje in razpečevanje hrane; to ae pravi, da mora odpratfti produkcijo živeža za bualneaa ali trgovino ln postaviti načelo, da produkcija živeža odalrj služi le prehrani vsega prebivalstva. To Je tlata revolucija Ali pa JC to motno, dokler ae živež prideluje na privatnih far mah oziroma proizvaja (procesira) v privatnih tovarnah? Ne dru gače. kakor da je vlada edini odjemalec živeža na debelo—ako ne edini, pa vsaj največji ali glavni. Izvoz llvtl v tuje dežele naj prevzame vlada, ki bo skrbela. bodo Ijudie doma najprvo naalčent preostanek pa pojde v mednarodno zalogo za one kraje, kjer največ pomanjkanja. In če b.«io uko delale tudi oatale države, bo konec mednarodnega Izkoriščanja v znamenju žlveine trgovine. naselbin lfed snapci Wyo. — Dne 30. maja smo se podali z ženo in hčerjo v Salt Lake City, Utah. Midva z ženo sva šla po svojih opravkih, hčerka pa je šla nazaj na delo. Bila je doma na počitnicah, ker jO imela 15 dni dopusta. Obiskali smo tudi naše stare znance in prijatelje, namreč Johna Stampfelna in njegovo ženo na Murrayju. Postregla sta nam z vsemi dobrotami, čeprav imamo vse na pointe. Prav epa hvala obema za postrežbo in gostoljubnost. John je pro-dal pogrebni zavod in zdaj imata nov dom — prav lepo in pri-azno hišico na 61. cesti v Mur-rayju. On je bil tudi bolan in ie zdaj ni prav zdrav. Želimo, da se kmalu popolnoma pozdravi in da si vse lepo uredita, zunaj ln znotraj, kakor si želita, potem oi pa tisto zapojeta . . . kjer hiica na trati stoji." f Drugih znancev in prijateljev, žal, nigVa mogla obiskati, ker v enem tednu ni bilo mogoče radi naših domačih opravkov. Se pa drugikrat vidimo, ko bo čas dopuščal. Anton Tratnik, 267. Vsakega nekaj Hormlnie, Pa^-ZmiraJ delam jja pišem, samo da je delo. Za >lačo se ne potegujem. Saj je dovolj, ko se John L. Lewis poteguje za naše uboge majnarje. Ali nekateri so pa takega mnenja, da John preveč zahteva, in sicer kar dva dolarja poviška na dan. Ali Uko govore le pUrl zagriznjenci republikanskega ka-ibra, ki so do ušes zaljubljeni v svojo mohamedansko republi-1 kanstvo, ki izvira iz kapiUliz-ma in njegove zahrbtnosti. Ti burbonci so v celoti proti nam delavcem. Na vseh koncih in krajih nas ovirajo in delajo zapreke, da ne bi spoznali razliko med njihovim in našim življenjem. Oni v resnici veliko bolj-ega vstran zmečejo kot naši delavci povžijejo/ Ali stranka je stranka. To je republikansko kopito, po katerem nam čevlje merijo od zore do mraka, da si moker kot sraka. Če hočeš kaj več vedeti, ti pa povedo, da je vse zamrznjeno, posebno pa naše plače. Ni pa zamrznjen njihov proflt. Teta uboga delavska para sicer ne to slišala niti čiUla. Ali sem gotov, da je tako, kajti včasih le kitamo, da je U in U kompanija napravila toliko in toliko milijonov profiU, ki ga je stisnila iz ubogega delavskega telesa. Kaj si pa ti stisnil iz njih? Prgv nič drugega kot le borno življenje, za fcaterega ai moral trdo delati vso leto dni. Sicer sem jaz eden tistih, ki nič ne vemo. Tako pišem, ker sem bolj slabo podkovan v kakšni boljši literaturi. Oni, ki so bolj učeni ali naivni, pravijo,'da je Vojna za pravico in kdor drugače trdi, da je slabo podkovan o razvoju človeške družbe. Če je res tako, pa naj bo, saj jaz nikjer ne trdim, da je vse do pičice uko kot jaz izlivam iz mojega peresa. Ali črno na belem je pa le, da bi imelo biti prilično Uko. Jaz, ki sem levičar,> mogoče nisem v pravem glede moje trditve. Ali meni se sanja, da bo nekega dne prišla U moja trditev na dan. To bo Ukrat, ko bodo narodi prenehali skakati iz ene stranke«v drugo. Jaz nisem noben otrankar ali politik, kajti se ne pečam s tem poslom. Sem svobodomislec in verjamem to, kar Je mojega, naj bo moje; kar je tvojega, naj bo tvoje. Vzamem, če potrebujem in dam, če vidim, da je človek potreben. To ao vae moje slabe in dobre lastnosti, ki sem jih podedoval od svoje matere. Oče pa mi je dal U4e nauk, ko sem odhajal v Ameriko: "Povem ti, sin, koderkoli boš hodil po svetu, povsod pošteno delaj in polteno zahtevaj! . . In tako sem delal do zdaj in bom še v bodoče, tja do ugodne minute. Dokler mi bo utripalo srce, bom delal tako in nič drugače. Ta dopiattik je.bi že neštetokrat iz dežja pod kap posUvljen, toda nič zato Vse sem prebolel. Rane se celijo in sekajo na tem mojem telesu, kajti Uko je življenje. Sem tudi gotov, da ne bom visel kje v nebesih, marveč se bo našel prostor na tej zemlji, kjer si Že zdaj te svoje kosti ravnam. Ko bodo vse poravha-ne, jih bo pa zopet krč zagrabil in Jih stisnil v prah. Ampak me ne bo strah pri luninem svitu. Druga plat zvona je bila tako glasno, da je zbudila minnesot-skega medveda — Johna Gerze-ticha, M w je oprl na mojega michiganskega medveda. Bravo, Janez! Glih tako je bilo in nič drugače. Res je, da so me klicali Francetov France in še danes sem Fronce. John, le še kaj napiši o Tanči gori, Dragatušu in vasi Kvasici. Ravno tukaj je pred par leti u-mrl rojak Jbhn Bohar, ki je bil doma iz iote vasi kot ti, John. Mogoče oi ga poznal. Bil je dobra duša inJvoe ga je rado imelo; bil je poznan po vaej naši okolici. Bldg muispomin! Mene prav veseli, če vidim, da kdo kaj piše o kakšnem meni poznanem kraju. Kot na primer Joe Češarek/ki je v Ameriškem družinskem koledarju in tudi v Majskem glasu opisal calumet-sko okolico in naselbino, Icuko je bilo ta it) pred leti, ko so prihajali naši pionirji v to deželo. Tisti pionirji so bili res v pretežni večini Belokranjci — Čr-nomalci. In tudi Ličanov ni manjkalo tam, kakor tudi ne Fincev. Samo naših Poljakov ni bilo veliko tam, lo tu in tam je bil kateri, kot ščurek, in tydi naši "črni Kranjci" so se našli med njimi. Ali Črnomalci so me najbolj zanimali, ker so rek li pri vsakem izreku: "Vrag te je ustvaril," namesto "Bog te je ustvaril." Jože je v svojem spi su opisal prave tipe ln šege. Ko človek začne čltati, ne more prej nehati, dokler nisi na jasnem, da je konec njegove črtice. Je v resnici zelo ganimiva. Torej John Gerzetich in Jože Češarek, ne pozabiU še kaj nO' pisati, pa magarl o "črnih Kranjcih", Uko da bomo čiUUlji imeli pred sabo to, kar nam dela za bavo in kratek čas, čeprav je malo iz trte izvito. POUm, ko se ma-MHII ■ lo vreme ohladi, bom pa apet jaz prišel na daq z mojim jazbecom, da se bomo naučili, kako polž hitro leze na parobek In v resnici je lezel svojih sedem let; ko se je nazaj ozrl, je padel na tla in dejal aam pri sebi, da naglost ni nikjer dobra. Mi delavci menda prav tako plezamo , z nošo naprednostjo Vsaj tako izgleda. Človek ni nikdar dosti učen, niti previden kajti poU tvojega življenja so vedno zagrajena v boljšo bodoč nost. Le počasi se vrtimo kot turšično zrno pod mlinskim kamnom, ki ga zdrobi v prah, da nam potem služi za nekakšen domač kolač. Tako se gibljemo in se mi sanja, da se bomo še gibali kot berači. Frank Fink. Gre na počitnice Cleveland. — Saj veste, da v poletju, ko se prične vročina, gre vse rado na počitnice. Seveda je sedaj izjema* ker amo v vojni. Ali kljub temu jih je ŠO mnogo, ki dobe počitnice, nekateri s plačo, drugi brez plače. Naj bo že prvo ali drugo, ljudje vseeno še govore o počitnicah. In tako Je tudi kolona tega dopisnika vprašala, če se ji dovolijo počitnice za kak mesec dni. Pa sem ji rekel kot njen boss, naj le gre in počiva za nedoločen čas, dokicr se vreme malo ne spremeni. Torej te kolone ne bo v pregled za nekaj časa m — so long, dokler se ne povrne. Prej bom pa še radovednežem pojasnil, kako pišem te dopise, ker nekatere zanima in bi radi vedeli, od kod vse to zraste. Že sem včasih pisal, da sem uslužben na poulični železnici v Clevelandu — sedaj zapišemo poleg Clevelanda tudi številko 19, Ohio, da vedo novi poštni uslužbenci, na katero postajo spada moja poŠta. ' In U postaja je Beachland na 185th st., to je vseh onih, ki žive v tej okolici. Precej prejšnjih delav cev je moralo k vojakom in se daj si morajo tudi na pošti pomagati z novimi. In tako dobim tukaj marsikaj, kar rabim pri dopisovanju; skoro mi pride pod nos, kot da sem naročil ali prosil Boga, naj mi pošlje pomoč... Ko je na primer šlo radi komentarjev o Rusiji, sem ravno teden dni prej videl na poulični, ko je imel uslužbenec v rokah magazin Life z dne 29. marca. Na naslovni Itranf je bila slika JožeU SuUna. Takoj m« je zainteresiralo, kaj je v maga zinu o Rusiji. Ko sem malo po-bližje pogledal, sem videl naslov: "Lend-Lease to Rpssia". V magazinu je bilo "samo" 14 strani s popisom in slikami o Rusi ji. Takoj sem kupil to številko magazina Life, na kar sem s< potem lahko opiral, ko sem pi Par dni prej predno sem čital dopis našega glavnega Ujnika Freda A. Vidra glede filma "Mission to MoocowM, sem videl prav tako dve mladenki, ki sU čitali magazin "Movie Show'\,/Ogledovali sU si ravno slike iz tega filma. Takoj sem ju vprašal za datum tega magazina, katerega sem nato kupil v informativne svrhe in ravno prav mi je prišel Ko aem vam poročal glede poročnika Kleina lz Waukegana, je mogoče kdo mislil, da mi je kdo poalal tiste Informacije iz Wau kegana. Nič Ukega ni bilo. Tisto sem čital v koloni nekega člankarja v Cleveland Newsu na uredslikl strani. Seveda je on porabil poldrugo kolono, Jaz pa le ono, kar je za nag zanimivo Pri svojem delu imam oprav ka z ravnovratnimi ljudmi, k: se prevažajo iem in tja. Tu vidiš lepo oblečene dame, raztrgane barabe, blebeUče ln klepetulje, pa ljudatvo, ki te briga ie za svoj blznlg. Na nafti poulični dobiš vae narodnosti, kot Rusiji, kjer niao samo Slovani, marveč tudi Nemci, tidje. Uzbe-ki, Georgijci — sploh Je menda 175 razHčttih narodnosti v Sovjetski uniji, kakor pravijo In prav tako je prf naa v Člen vetandu — gpl oh v Ameriki. Če gremo po narodnosti. Imamo Poljake, Čehe. Hrvate. Sil*. Slovence. Irce, dkote, Angleže. Nemce, Ogre. Rumunce, Grke KiUjce, Japonce, ftree Židov tudi ni in tudi lulijnni oo tukaj pa Francozi, Spanci, zamorci ln drugi. Ko imaš u pogled v vae to in če te zanima pisanje, dobil do» volj gradiva. Na primer tukaj na St. Clair ju in East 157th st. je pogrebnik z imenom P. Co-reno & Co. Če si znaš sodbo u-stvariti, boš lahko rekel, ako ni on, so bili pa njegovi predniki Slovenci — Koren! Dopisnik je poznal dva v Chicagu, ki sU prišla od Trsta in aU se pisala Joe in John Koren. Ko prideš v remizo poulične cjutraj ob štirih in če čakaš, imaš pestro sliko, kajti tukaj ni fabrika, da bi zapiskala parna piščalka in nas poklicala, da gremo vsi naenkrat na delo. Tukaj je vozni red, ki se pričenja zjutraj ob štirih m traja do sedmih. V čakalnici je nekaj miz, okrog katerih sedi vedno dvajset do trideeet kondukterjev in motor nikov. Če poslušaš njih pogovore, bi mislil, da si prišel v afriško džunglo. In tako dobiš vedno ideje, če te zanima pisanje. Kljub temu so nekateri precej izobraženi, ali kadar so v Uki družbi, nečejo pokazati svoje izobrazbe, ker se ne izplača. . Poleg dnevnega dela je tukaj dovolj Časopisov in raznih knjig-za one, ki se zanimajo za Čitanje. In če veliko čitaš in si znaš za pomniti, boš imel dovolj gradiva za pisanje. Iz tega časopisja dobiš vedno sveže nov^ Če se tičejo drugih držav, bodo precej natančne.1 Ktfdar se sučejo o-krog ameriških kapitalistov, morajo biti poročevalci fra precej previdni, ker njih boss ne pusti da bi povedali "slabe" novice onih, ki podpirajo njegov list z velikimi oglasi. Poročevalci se morajo seveda zanašati na svoje plače, od katerih so odvigni iti Uko dobijo cenzuro v svojih kolonah, kot jo dobi tudi ta dopisnik. Ko sem že pri magazinih, vam moram povedati, da imam pred sabo tudi magazin Graphic Pic-ture News, v katerem pravi Mi riam Verne, da mislijo, da je bila ona Hitlerjeva ljubica. In U-ko toži magazin Life samo za milijon dolarjev odškodnine, češ da je bila kriminalno obrekova-na v izdaji z dne 4. novembra 1942. Ni dolgo, ko sem vam poroča o Edvvardu F. Sešeku, ki je bi pred par leti z mano v Coverda-lu, Pa., zdaj pa je vojak nekje v Angliji ali na Irskem. V Cleveland Newau od 5. junija vidim sliko več vojakov iz Clevelanda in med njimi sedi m se smeje tu di Eddy Sešek s svojo pianohar moniko. Tako vam pošiljam novice ampak glavno je vprašanje ča sa. Veste, sem kot kmet v sta ri domovini, ali pa farmar v te, deželi. Zjutraj vsUni ob štirih pojdi na bus, potem delaj štiri no ve. ure in zopet domov, potem pa zopet nazaj, da napraviš še šti ri, pet ali šest ur — včasih sku paj 13 ur nO dan. Danes vem le toliko, da je nedelja, ko gredo dobri ljudje z grehi k maši. Jaz bom šel pa kmalu na delo in bom iskal nove dogodke za poznejša poročila. Toda, če bodo presUra, jih ne boste čiUli, ka kor niste čiUli več drugih, ker ni bilo časa, da bi jih vam poročal in so šla kar v koš Predno zgotovim U dopis, vam moram tudi poročati, da imajo naši ameriški komunisti še yed radi naše slovenske domo-Danes bodo predvajali slike iz Rusije in govorili le "reani-co" o Jugoslaviji. Gr vomik bo Guss m, o katerem je Uku zapisano, da je "leader Communist party". Kaj hočemo še več. Guss Hali nam lahko vse pove, kaj se godi v Jugosla viji; In kolikor on ne ve, ve pa naš Tone Sabec! Tako mi izvemo resnico bi nič drugega kot čisto resnico . . . Slovenci tn Hrvatje — poeeb-no zadnji — so bili fina molzna krava za komuniste. Ampak te v Rusiji ni več. Na kaj se bodo sedaj opirali? Bomo videli, rekel slepec. S tem gre U kolona na počitnice, dokler se zopet ne pokaže—Frank Barblč. ■PP Monroa. Mick. — Dance Je velika sprememba v civilnem življenju te dežele. Odkar sem pričel potovati žirom te velike dežele, nloevn nikdar prej kaj takega opazil kot baš sedaj v tem meatu. Kdaj prej je kdo slišal aR videl, da bi profesionalci zahajali v preprosto tfMavako resUv racijo? Sedaj pa smo prišli tudi do tejfk Tukaj ie nevedne reeUvrac -Je za delavska trpine, katero vo- _ PETEK, 11. JUNf.ta di Grk, po imenu Louis. Inv», reatavracijo zdaj zahaJa J gospoda" - sodniki, V5S m drugi poklicneži. Ma: mJj te, da zahajajo zato, da dolgopetega Grka? Ali goce zato, da pasejo svoje Z. Mj*eeči po brhkih strežaikaE Ne prvo ne drugo ni resnica p« hajajo zato, da si utešijo »J Želodec je glavni vzrok da ^ morali kloniti in iti med navad ne trpine nad jedačo. V mestu je dosti tako zvanih boljših" restavracij, v S re so prej zahajali in si polnili prazne vreče. Ampak tam jim zdaj tako zasole, da gre tudi tem judem z nekoliko boljšimi do-lodki na živce. Na kranjske žgance, šUjerske ,'šterce,, m lUlijansko polento ali kitajski riž te srednje zverine človeški družbe seveda niso naučene. Pri Grku je vse cenejše in tu di so večje porcije. In to vzrok, da v njegovo restavracij o pritiskajo kot muhe na med Ko jih opazujem, kako hlastajo 0l mfclim, ako bi jim kak nava den delavec pred leti povedal da bodo jedli poleg njega, bi g razjezili in ga nagnali s prite pencem. Toda, da bi jih seda videli, kako otepajo tisti navad ni "stew", v katerem je par kol čkov govejega mesa, precej ko renja, par krompirjev pa en gral ali dva. Jedo U "stew" kot šlo za sUvo! Vmes pa potihc momlajo, kakor bi se nečesa ba li. Do vsega tega je prišlo rad odmerkov, predvsem radi odmer kov mesa. In pa tudi radi dragi nje. Tukaj ni izjeme: vsi pri hajajo h Grku, pa bili moškegi ali nežnega spola. Vse udriha hitrim tempom in v istem rit mu. Kdor je že kdaj vid« Charlieja Chaplina na platnu, lahko predstavlja, s kakšno na glico ti profesion isti pospravlja jo ta 'stew" ali karkoli že po< streho. Stavim, da bi pred let teh zverin ne mogel pripravil do te jedilnice, kaj Se, db prestopili njen prag in zasedi miže. Toda sila kola lomi. Gla pritisne človeka na kolena. Hg češ, nočeš, moraš. Ako ne, bo pa stcadal kot goveda na slaber pašniku. •Nič ne bo čudnega, če bomo i pazili tudi mrJVišje človeSkezv« rine med delavskim slojem v de lavskih jedilnicah. Tedaj bo zverina spremenila tudi svoj mnenje o denarju, ki bo presU biti posvetni bog. Polagoma -ali pa tudi zelo hitro — bo gubil veljavo in malikovalci g ne bodo več častili. Glavno bolj pomembno bo, kaj in kj dobiš več jestvin za denar. In Uko se bo človeška družb postopoma spoprijaznila in enakopravila. Potem bomo lah ko v resnici rekli, da smo si brs tje in sestre. Se razume, da bo trdi in sami vase zatelebani ii dividualisti se ne bodo tako hi tro podali. To se že sedaj vidi področju "črnega trgs" z mesont A tudi njim bo cvenka zmanjl lo, ali pa jim bo postava prekri žala račune. Visoke kazni in rti ni sodnijski stroški jih potieu jo ob zid. In tako bo konec nji kariere, slednjič pa se bodo po dali. Da, da. Svet bo doživel veli ke spremembe v tekočem »tole ju. To je šele začetek, kot kap ljg V morju.—Frank Kroll. Pred dvajsetimi loti (Iz Proevete, 11. junija 1923) Domače veetL V Milwauk* ju Je umrl 38-letni Vincent RitJ nija od Ptujske gore, člsn S N. J. Delavska veetL V jcklaraW| duUriJi se napoveduje hud za odpravo 12-urnega delovni* Inoaemstvo. Francozi P® tlačili sUvko in komunistične r* mire v Porurju. Sovjetska Rusija. Medici slavijo in govjeti se vile m* pogajanja menda za obnovo« plomatičnih stikov SLOVENOKA NAMJ>"A PODPORNA JEDNOTA II. JUNIJA PROSVETA mog ali gas, tako da boste dosegli največje rezultate. Izgledi, da bi mogli nabaviti nove na-prave, so alsbi, zato se morajo obstoječe držati v najboljem redu. Rekrutlranje novih dijakinj aa bolničarke Ako se število dijakinj za bolničarke v tej deželi to leto ne povifta do 65,000, bo Amerika o-grožena v pogledu njenega zdravstva. Tako nas opozarja U-rad za vojne informacije. Deklica, ki se odzove pozivu 1043 za dijakinjo-bdlničarko, prevzame va*no vojno opravilo. O-na oprosti s tam drugo Izvežba-no žensko za dalo v oboroženo silo in pomaga k boljši preskrbi bolnikov in ranjencev doma. I-stočaano se vsposoblja za lastno povojno kariero. Da bi bila ohrabrena tudi ona dekleta, ki nimajo danarnih sredstev, so bile ustanovljena is privatnih in javnih fondov razna Štipendije. Ona mlada deklaU, ki imajo na tem interes, naj aa obrnejo na Studant Nurses, Box 88, Nevv York, N. Y., pismeno.—(OWI). fel Syndikstet, nsj bolj skrbno zastraženo tovarno na Danskem. Tovarna ' je izdelovala lahko strelno orožje. . V Grčiji se ja zbrala armada patriotov, ki Šteje 50,000 moš, iz , orskih predelov dežele in se nahaja zdaj pod skupno komando; pripravljena je na udarec o pravem trenotku. • Skupine teh >atrlotov neprestano nadleguje-o okupatorje in so izsilile evaluacijo marsikaterih krsjev na Grikem. "Pomorski gerilci" da-ujejo na Egejskem morju ln Imajo ladje, katere ao odvaali sovražniku; svoja skrivslišča i-majo v zalivih in zalivčkih ter od tam prestrezajo ladje, ki plovejo ob obali, Mnoge izmed teh ugrabljenih ladij so bile v službi oaišča za prevoz živeža — vse ta zaloge so zdsj ns razpolago armadi patriotov. Na Francoskem je podzemeljsko gibanje izvrztno organizirano, ima vodilni odbor in bogato zblro Časopisov. Načrti za sode-ovanja s zavezniki v slučaju invazija so pripravljeni, izdelani z vso skrbjo do zsdnje pičice. V >rvih štirih mesecih letošnjega eta ja bilo uničenih 180 lokomotiv; 2000 vagonov je bilo ali u-ničanih ali pa j>oškodokranlh; že-ezniški promet je bil pretrgan na 60 različnih krajih za skupaj 2460 ur. Podtalni dasopis "La Franc Tiraur" prigovarja žeriam, naj demonstrirajo proti mobilizaciji svojih mož sa priallno delo ter , im svetuje, naj se s silo upro policiji. "Kadar se pojavi policija pred vašimi vrati, ni jim treba odpreti vrat; priailite jih, da vam zlomijo duri (ako si bodo drznili to storiti) in dvignite vas okraj, da izbruhne revolta. Odrešenje ja blizu". Pierre Via-not, bivši francoski minister, ki ;a nedavno pobegnil v Anglijo, da sa pridruži De Gsulleju, ja dajal, da so daportsclje francos-J Uh delavcev imele poslodice, da se ja pasivni odpor spremenil v aktivno ravolto ter da sabotaža močno narašča.« Kruto zatiranja širom Evropa daja temu poročilu o evropaki a-dinosti ša dodatnih dokazov va-rodostojnosti. V Jugoslaviji so požgali lil hiš v vasi Dubac in 150 oaab iz Dubca io i* bližnje-' ga Kraljeva ja bilo ustreljenih v znak maščevanja za smrt treh nemških vojakov. Nemški vr-»ovni komandant Badar objav-ja ustralltav 400 talcav v Bel-gradu "da maščuje smrt treh nemških oficirjev". Nemšks ar- Slovanska Narodna Podporna Jadnota MI7.lt lo Lavndale Ave. Chicaao 19. Illinois GLAVNI ODBOR U v rini MUtk VINCZNT CAINKAR. al. pmlMndpr«da«dnifc........ v _____________ Bom M. Unlvaraal. Pa CAMILUS ZAKN1CK. drugI |H.du>«d»«dnik ..........,|SM W MU« Bt.. Clav«land. Ohlo \ MalrtkMl puisi »dMdalSI JOB CULKAR. prvo okrona -----«. -------------«it Woodland Ava., Johnataam. Pa. JAMES MAGLICH. drugo okrutja .................................R D. No. \, Oakdala. Pa. KAVMOM) TRAVNIK, trat)« okmtl« ............... TStt Middlaputnu Dvarborn. Mlch. JOHN SP1U.ZR. tolrUi »kiuAjv --------------„„---------------- IM* Randall Bt„ at. Loula. Mo. UBBULA AMBROBlCIt »»to okro&ia ....................«IS Pl«it>« SI. Bv«l«lh. Minn KOWARO TOMBIC. ftaato ohruftj« ............... SU W Uh at.. WaWnburs. Colo. math petrovich. |>r«da»diuH vincznt cainkar ...... r. a. vioaa .......___ MIRKO O. KUHEL ..................... jacob 1upah ................... I K) NALO J. LOTRICH ................ rudolfi! ubch ......-........... .„.,. IM Z ista« St . Clavaland, Ohlo. MM Su Lavmdal« Ava., Chicaao M. 111. MSt Bo Lawndal« A v«.. chtaago M. tU MM Bo LawndaW Av«, Chicaao II. lil. 1400 So Lembard Av« , H«rwyn. III 10M Bo. Trumbull Ava. Chlcago M. tU ...... .......... 100 B Moilt at.. Clavaland. O. eradavdnlk £h.................. ............................Bo« M, Arma. Kanaaa ________________|ll Tanar at., Luaarna, Pa I Ml I Muakoka Av« . Clav«>«nd I«. Ohlu ------- VSI fWM< Ava. Johnstown, Pa. ....... m B. IMUt atraat. Clavaland. Ohlo PRANK ZAITZ, prada«dnlk MILAN MBOVBiBK..*. . ANDREVV ORUM. 1 C. I JOHN OLIP ...... PRED MALOAI ..................... Hitler je zeiinil Evropo Napisal Peter Lipa . Hitlerjev cilj, katerega je v svoji zloglasni knjigi — Main Kampf — odkrito povedal, ja bil, da zedini Evropo pod vlado enega naroda — Nemčije. Njegova strategija napadanja poaa-meznih narodov, vsakega posebej* — Čehoslovaške, Poljska, Holandske, Belgija in Francija«* je bila le dozoritev skrbno zasnovanih in pripravljenih načrtov, katerih cilj je bil, da spravi vso Evropo pod enotno gospodarsko, politično in vojaško kontrolo. To kontrolo je imela seveda izvajati nemšks država 4n raaa nemških "nadljudi". j. Ali se je Hitlerju posrečilo aa» diniti Evropo? Odgovor na to vprsšsnje vsebujejo vesti, iztihotapljene iz dežel, podjarmljenih od nacistov, po skrivnih podtalnih kanalih, na pa poročila« katera oddajajo mogočne nemška radlopostsje. Odgovor se glasi, da ja Evropa zcdinjena — da je vsa naroda kontinenta združila taka enotnost volja ln ciljev, kakršna Ša niso poznali v teku stoletij; vsi razdori mad narodi ln strankami, med verami ln rasami so u-tihnili, dočim so se vsa vare, rase, stranka in narodi strnili v e-no samo vrsto z enim ssmim skupnim ciljem. Nsvsjsmo nekatera dokaza, nabrane lz poročil, ki so v zadnjih dneh prispela z vsah koncev ln krajev Evropa: Češki patrioti so izkoristUi priliko, katero jim je nudil zračni napad RAF na Skodova orožarne ter so povečali povzročeno Škodo s tam. ds so prerezali telefonske in brzojsvne žica, poškodovali strojno orodja in uničili različne naprava. Par dni popreje ja nastsla v neki ftko-dovi podružnici ogromna akaplo-zijs, nakar je Izbruhnil velik požar, ki se je razširil tudi na ao-sedne kemične tovarna Hoch-stetter in Schkkrsdt. Na Danskem je požar uničil največjo tovarno za bolniške potrebe; ogenj je uničil tudi vse zsloge in vse stroja. To sa ja zgodilo v začetku aprila, komaj par dni predunlčenjam velikih zalog cementa, kl ja bll nsme-njen zs uporsbo pri Zidanju nemških utrdb. StrstagJtao važna železnica od As I bor gs na Severno morja je bila prakinjena nd eksplozij, ki so izruvala tračnice ln vrgle vagona lz tira. Ne-znsnl saboterji so porušili Rtf- 111» So Btds«»ay. Chtaaso U. III. y {or\hetaq\>oql Oh no, nor us* Pripravile svoja domove sedaj Prihodnja zima bo ena najbolj kritičnih period te vojne za milijone civilnega prebivalstvs, ako se že sedaj na podvzamejo potrebni koraki za hladne dneve. Tako opozarja Urad za vojne informacije. Prebivalstvu sa priporoča, ds podvzame sledeča korake: 1. Instalirajte vse potrebno zs vsrčevanje s toploto ln Uko tudi zs vsrčevsnje z gorivom. (Glavna sredstvs so: inzuladja, dobro zaplrana vraU ln okna ln slično.) 2. Naročite premog takoj ln dajU trgovcu možnost, ds vsm dobsvl blsgo v Uki obliki, U-kega tipa in v Uki množini, kakor mu je mogoče ln da ima dovolj časa za dobavo. 0 3. PregledajU vse nsprsve za gretje, bilo na olje, bencin, pra- Bili smo vse naokreg ln videli mnoge posluge Ps smo vseeno še dale« od vreAe, Brno te vedno v do-brem stanju in Ugledam" *t»te)li kot kedaj prej, Kaklna skrivnost? Noben« nl. Ako telila iivedetl kako dosetl bolji! uspeh perllnega dneVŠ ln ksko ohrsniti vate drutinr perilo, vsm to ml t veseljem pojasnimo. ne barva parile. Poekuei> ta konec novega blaga v topli mlinlei nekaj minut ln ako poetane vode po* barvana, blago nl trdne barvne. Danile bele. prvo ne pre* ve« umstano perilo ko se stroj pridne vrteti. Aka se ne obrala p%vllno, le* dej Je imcvk naloženega perila čas sa eno pran)« Je okrog 7 minut. Ako pe* rete predolgo se blato ponovno vsede na blago. MaMie teple veda v kad, ne ve« kot do tri*. Voda sme biti le 4o trte. ko ste naložili perilo v kad. Poženite stroj in potem prt-sujte toliko mila. ds bo S palce milnlee predno Isprssnile vodo. Otlsnlte perilo dokler Je veda te 'tata Prvi dve vodi prt otiakanju naj bode enako tople. Zadnja ali modrenje naj bo hlad-nejte P valut stre) lahko rabile tudi sa napol trdno barvan«' perilo Ampek nikar ge namakali Balete daliui u»pto milnico in la-perttr Jo httro. Hl*g» ne trdno bervano naj sa opere ne roke. Prt oiuaeeju raztegnil* blago mekomerno ves kos Mega. Ne Imejte prevW slMnenlh atlakel««v Ze velik* komade, ko« ptshle, wnan )Ae)U stlsek. N*ka trrt stroji lo SVtoaMitKru« napravijo trdno-l*arvno btimbetevl-neslo ali platneno perilo, • do IS minul, ln ae »Meto «drWi, rebtta nepol Liplo milnico sa ixplrsn)a Prvi tokli do zadnjega moža. Iz tega je femon sklepal, da ao Slovenci nastopili na jugu v večjih množipah. In res ao mu iz teh krajev prihajala dan na dan atrašnej-Ša poročila. Pemon je izprevidel, da ga Slovenci na ta način lahko odreže j o od oatala langobardake semlje. Zbral j« torej vao avojo vojako, ki jo je bil že dokaj lot altrbno vežbal. 'Posameznim oddelkom so poveljevali sinovi onih plemičev, ki ao iih bili Slovenci pobili pred petnajatimi leti. Se nikdar ni bila forojulaka vojaka Uko močna in še nikdar niao šli Forojulci Uko navdušeni v boj kakor tiatikrat. Ze na poti proti Korminu je dobil Pemon vest, da ao se nepregledne množice Slovencev uUborile pri Lavarlani. Pemonova vojska jc zapuatlla korminsko cesto in krenila proti jugozapadu. Proti večeru so dospeli prvi oddelki forojul-ske vojake do saaelka severno od Lavariane. Selo je bilo zapuičono, kakor Izumrlo. Vae pre-bivalatvo jo pobegnilo pred Slovenci. Tu je prijahal do Pemona poveljnik njegove prednje stražo in dejal: (Daljo prihodnjič.) For VICT0RY Najzanesljivejše dnarna < lovsko vesti so v dnevniku "Pi sveti." AU Jih čitate vssk ds TISKARNA S.N.P.J POTREBUJEMO MLADENIČE IN MOfiKE za tovarniško stalno delo. Oglasite se na 23 North Franklin. MIZARJI "CABINET MAKERS" dobe stalno delo sedaj in po vojni. 48 ur dela v tednu. Plača ln pol v soboto. J. C. CURTIS CASKET CO. _1214 W. Van Buren_ "HAND SANDERS" dobe stalno delo sedaj ln po vojni. 48 ur dela v tednu. Plača ln pol v soboto. J. C. CURTIS CASKET CO. 1214 W. Van Buren Menica Komanova (Nadaljevanje.) PRISEGA O POLNOČI Koritnlk Je od presenečenja Široko zazijal, kajti spoznal je to /enako. Anka, ti Požsrjevs Anka, aH ai rea ti? In v tem času?" "Ljubi sosed, ali res nI nikogar tu blizu"'" je drgeUje šepc-tala Anka in |Kt»tavila košarico zeloj nalahno poleg aebe na tla. "I če ti rečem, »ia aem tako aam kakor Je polž v svoji h lil/ potem ti bodi dovolj. Toda Anka. ti ao tako razburjena in trt-aeš ae. |*ivej vendar, kaj m- je zgodilo", je hitel povpraševati utarcc z vedno večjo radovednostjo. Ted«j pa ae je začul lz košat lee otročji jok. 'Turška aablja. Anka. kaj naj to | »omeni," jr *koro raki u al ataiee ter w aamega preaen« < e-nja umaknil |»«r kotakov. P*t pat, mr, lepo vas proMin. bodit« tiho, vm vam povem", je hitela preplašena Anka in nekoliko poujčksla košarico, na kar Je drvbno bitje zopet utihnilo. Dekleta in žene (Poročeno sli samske od«ll do 45 loto) Skuaenoat ni potrebna Da delate v naši moderni delavnici z dnevno razsvetljavo ne potrebujete nlkake skušenoati. Če potrebno, Vas Sa učimo ml ln Vam obenem plačamo sata bm vsoto danarjt tU liat. ki }• vaša iMtaiaa. Dobra začetna plača Nudimo V>at dobro plačo sa sočetek, s dobrimi delov-akimi okoliščinami in priliko sa napredek. Dnevno bi nočno delo sedaj na razpolago e nujnem VOJNIM to civilna* delu. OLSON RUG CO. 4100 No. Pulaalrf Rd., Chicago