Stev. 124 Posamezna številka 20 stotink V Trstu, v petek 27. maia 1921 Posamezna številka 20 stotink Letnik XLVI Izhaja — izvzemS ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. t raoftiha AsiSkega štev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo ured-pfitrn. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — (zdajatelj in odgovorni urednik š te fa n Q od i n a. — Lastnik konsorclj lista edinosti — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 7.—. pol leta L 32.— in cen leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. NO Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se rafunnja * širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov m-n po 40 stot osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi de-ia.nih zivoIjv mm po L 2. — Mali oglasi po 2 ) stot. besela, najmanj pa L 2. — Oglas naročnina in reklamacije se poliljijo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv Frančiška Asiškega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57. Naša sveta dolinost! Ko so naši sedanji gospodarji zasedii te pokrajine, smo pač takoj uvideli, da bo precejšnjemu delu našega naroda* so* j eno živeti v tuji državi. Tudi smo bili vkljub vsem sladkim obljubam ; naseli italijanskih sodeželanov in na novo sem? *kaj prišlih italijanskih oblastev prepri* <čani, da bomo mnogo trpeli. Naša črno* gleda pričakovanja nas žalabog niso pre* Varila. Videli smo, kako smo izgubljali ^pridobitve, ki smo si jih v desetletnih obojih v Avstrija priborili. Vendar pa mo* 'ramo odkrito povedati, da se nam ni {niti od daleč sanjalo, da bo treba naše* rmu narodu na tem ozemlju prestaiati *ake grozote. Posebno smo po onem zlo* rglasnem 13. julija 1920., ko smo videli iprve požige naših hiš in pogrome proti tnašim ljudem, upali, da se bo vsaj po sklenjeni pogodbi med Italijo in Jugo* •sla\ijo pritisk proti našemu narodu ubla* 'žil. Toda bridko smo se varali. lUvno -nasprotno se je zgodilo. Država, ki nas je vzela za svoje državljane, nas je smatrala za suženjsko blago, ki je bilo prodano Italiji v poljubno uporabo. Za* to se niso ne osrednja ne pokrajinska oblastva niti od daleč potrudila, da bi kazala obzir /in spoštovanje do nas, enakovrednih državljanov Italije. Vkljub krivičnemu postopanju obla* ;stev proti nam, smo se začeli polčasi pri* [lagojevati novemu položaju, in nikakcT :nismo izgubili upanja, da bodo prej ali 'slej tudi naša nova obiastva izpremenila i sv oje postopanje. Pritisk oblastev se je zdel še premaj* hen Šovinistično navdahnjenem italijanskim krogom Zato so klicali vedno in ivedno kakor Judje proti Kristusu: Kri ,žaj ga! Križaj ga! In ko se je pojavilr v državi nova organizacija s progra-♦mom nasilja, tedaj je vsem našim so* vražnikom srce zaplalo od silne želje. stopnjevati to naše trpljenje do skraj* nos ti. Poljubno so nas krstili časih za komuniste, časih za agitatorje Jugosla* vaje, ali pa celo za zarotnike, da so mo* gli pasti po nas. In tako je gorelo naj* prej pri »komunistih« v Krnici. In prišel je dan, ko naj bi naše ljud* stvo pri volitvah izrazilo svoje težnje. Ti dnevi so prinesli našim zvestim bo* jevnikom težke žrtve. Po vsej Istri so goreli kresovi, toda ti kresovi so bile naše vasi, zažgane od fašistov. Na sto* tine oseb pa so gnali v zapore, kjer ječe še danes, med tem ko se ~:"alci in izzivači vseh teh pobojev svobodno kretaio in se cinično reže naši bolesti. Žalostna pogorišča Krnice, Vrsarja, Mačkovelj, Marezig in še druga nam pričajo o trpljenju našega ljudstva. Ta pogorišča nas pa tudi opominjajo, da smo dolžni, prokleto dolžni, tem ljudem o omagati. Njihove hiše morajo spet vstati iz pogorišč, saj so ti ljudje trpeli za nas vse. Osnoval se je odsek za nabiranje pri* spevkov za te nove vojne oškodovance. Jugosloveni, bratje! Pokažite, da se za* vedate svoje dolžnosti in priskočite z obilnimi in izdatnimi prispevki na po* moč ubogi istrski raji! V ta namen so potrebni stotisočaki. Zato dajajte odjprtfh rok ter vedite, da ste tudi sebi pomogli s temi darovi. Rdečica sramu nas mora obliti, ako si v takem izrednem slučaju ne upamo na* brati take svote, ki bo zares zalegla. Ni* kakor ne smemo dopustiti, da bo te na* rodne pogorelce dohitela zima brez to* plega doma. To ni nikaka prošnja. Naše trpeče 'judstvo ima pravico zahtevati od vseh nas proti*žrtve, zato, kdor da, ni nič drugega napravil nego svojo dolžnost. Jugoslavija Stojsn Protič minister notranjih zadev Razgovori radikalcev z opozicijo JELGRAD, 25. Radikalci namerava* j v. kandidirati Stojana Protiča za mini* stra notranjch zadev. S tem se hoče ao* seči kurz politike, kateri bi zadovoljil Slovence in Hrvate in bi se na ta način pridobili, da glasujejo za ustavo. Do uresničenja tega načrta pa nri prišlo. De* mokrati s kandidaturo SvetozaTa P ribi* čeviča niso uspeli. BEL GRAD, 25. Tekom zadnjih dni je skušal radikalni klub doseči sporazum z Koroščevo stranko. Ta kombinacija po* staja tem resnejša, ker je več poslancev •radikalnega kluba stopilo v stik z po* slanci jugoslovenskega kluba; oficielni značaj pa so dosegla pogajanja s tem, da je tudi Pašič konferiral z dr. Ko* rošcem. Kot zapreke sporazuma se ime* ntniejo načrt o notranji ureditve dižave in kancelparagraf. Po izjavi Ljube Jova* noviča v ustavnem odboru, je on pri* pravljen odstopiti od kancclpaargrafa, ako tudi Korošec od svojih zahtev po* pusti. ZAGREB, 25. Dopisnik »Večera« pi* še iz Belgrada, da je dr. Trumbić zopet poizkušal posredovati med hrvatskimi strankami in vlado. Posredovanje se je tikalo razdelitve državne oblasti. Avstrija Zavezniki in vprašanje pomoči Avstriji — Načrt za ustanovitsv nove emisijske banke LONDON, 26. Finančna komisija Zveze narodov javlja, da sta francoska in angleška vlada pripravljeni se odreči za dobo 20 let pravicam, ki jim gredo po saint-germainski mirovni pogodbi. Ta doba bo zadostovala, da se bo lahko ustvaril načrt za podelitev mednarodnega kredita, ki se sedaj proučuje. Finančna komisija je pretresala danes načrt za ustanovitev nove emisijske banke za Avstrijo. Ta zavod bo zamenjal sedanji denar v najkrajšem času z novimi bankovci, ki jih bo izdal. Vrednost teh bankovcev bo izražena v novem denarju, dočim se krona odpravi. Sedanji kapital nove banke bi znašal 100 mi-ljonov frankov v zlatu. Polovico tega kapitala bi dali inozemski kapitalisti, ostale delnice bi se založile v Avstriji. Zveza narodov bo imenovala posebno komisijo, ki bo nadzorovala rabo vseh vsot, ki pridejo iz ino-zemtsva, in avstrijske državne dohodke, ki bodo jamstvo za kredite iz inozemstva. Nemčija Francoska torpedovka v Hamburgu PARIZ, 26. »Matin« poroča iz Hamburga, da jc tjakaj priplula francoska torpedovka T.Arente«. Torpedovka bo prepeljala generala Nolleta na otok Helgoland, kjer bo general nadzoroval dela za razdejanje trdnjav. Anglija pošlje nove čete v Gornjo Šlezijo PARIZ, 26. »Matinu« javljajo iz Mainza dobro poučene osebe, da bosta 1. in 4. angleški bataljon poslana najbrže 27. ali 29. t. m. v Gornjo Šlezijo in sicer v Oppeln. Anglija Vprašanje Gornje Šlezije PARIZ, 26. Med pariško, londonsko in rimsko vjado se vršijo živahni pogovori o rešitvi vprašanja Gornje Slczije. Zdi sc, da se ita'ija nagiblje k rešitvi, ki bi bila zelo biizu francoskemu stališču. Italijanski načrt za rešitev toga vpraša* nja predvideva pogajanja potom not med angleško, francosko in italijansko vlado. Uspeh teh pogajanj bi se predlo* žil vrhovnemu svetu v potrditev, dočim bi podrobnosti izvajanja takega sklepa določila poslaniška konferenca. Angleš* ka dn francoska vlada sta zadovoljni c tem predlogom italijanskega ministra za zunanje zadeve in verjetno ie, da gr bosta sprejeli. Tako bi se vprašanje Gor? nje Šlezije spravilo končno na glad? ko pot. Anglija bo odpoklicana svoje čete z Lemna in Tene4a LONDON, 26. Neka vest Reuterje* vega dopisnega urada pravi, da bo Anglija umekniia svoje čete z otokov Lem-nos in Tenedos. Amerika Ameriški senat proti skrčenja vojne mornarice PARIZ, 26. »Matinui poročajo iz New j Yorka, da je senat Zedinjenih držav odklonil \ predlog o skrčenju moštva vojne mornarice od 120.000 na 100.000 mož, dasi je bilo predstavništvo ta predlog že sprejelo. Senat je tuči odobril potrebne kredite za vzdrževanje po večane posadke. Ameriško posojilo Franciji NEW - YORK, 24. Finančni zastopniki fran-ccske vlade so sklenili z nekim sindakatoni ameriških bank pogodbo za posojilo 100 miljonov dolarjev za dobo 20 let po 75% obrestin. Akcije se bodo izdajale po 95. Največja ameriška vojna ladja Pretekli teden je napravila največja vojna oklopnica Zedinjenih držav poskusno vožnjo. Ladja se imenuje »Tennessee«, goni jo električna sila in ima štiri vijake. Pri poskusni plovbi so delali vsi štirje vijaki in oklopnica je dosegla brzino 21 vozlov na uro. Stroji imajo 30.908 konjskih sil. Poročilo komisije za poskusno plovbo naglasa, da so vsi stroji izborno delali. »Tennessee« je dosedaj največja vojna ladja ua svetu. Dolga je 625 čevljev {190 m), široka 98 Čevljev (30 m) in teži 32.500 ton. Oborožena jc s 12 topovi kalibra 14 unč, 14 topovi kalibra 5 unč in 4 topovi kalibra 3 unč. Ladja ima električno napravo za urejevanje brzine, vsled katere lahko zelo naglo spreminja brzino plovbe od najhitrejše do najpočasnejše. Etalija Spor med fašisti zaradi udeležbe pri otvoritveni seji nove zbornice. RIM, 26. Polemika, ki jo je iazzval Mussoli-ni s svojo znano izjavo proti fašistovski udeležbi pri otvoritveni seji nove zbornice, katera bo imela čisto dinastični značaj, se ni še dokončala. Mussolini vztraja pri svoji izjavi in poudarja, da ni nikdar skrival svojega proli-•m,onaihističnega oziroma protidinastičnega stališča, ker pa ne pomeni, da se bo fašizem vrgel pod noge republiki. Glede tržaških fa-sistovskih poslancev je Mussolini izjavil, da je njihov sklep, da se bodo udeležili otvoritvene seje, v zvezi z upoštevanja vrednim dejstvom, da pridejo zastopniki novopriklop-ljenih pokrajin prvič v italijansko zbornico — Mussolini je prepričan, da bo večina na njegovi strani. Kakor stoje stvari sedaj, bi se ne zdelo, da bo imelo Mussolinijevo stališče veČino, ker kakor inJajo tržaški fašisti drugačne smotre od n. pr. milanskih, tako se razlikujejo tudi druge fašistovske organizacije po pokrajinah in po svojih čianih, oziroma strankah, katerim pripadajo; fašistovske stranke so namreč postale konglamerat pripadnikov vseh mogočih strank, ki bodo v tem vprašanju vlekle vsaka na svojo stran. Končni sklep fašistovske parlamentarne skupine se bo izvedel sicer šele po 2. juniju, po zborovanju, ki se bo vršilo v Milanu, toda že sedaj raste število poslancev, ki se izjavljajo proti Mussolinaijevemu stališču, vedno bolj. • Umazane kupčije italijanske vojaške misije na Dunaju Odkritja o umazanih kupčijah bivše italijanske vojaške misije na Dunaju si sledijo eno za cfrugim. Dunaski dopis* nik milanskega socialističnega lista »Avanti« poroča podrobno o teh kupci; j ah, o krivdi polkovnika Romanellija in nekega grofa Treze, ki ga je svoj čas dunajska policija aretirala radi tiho* tapstva. Ta mož je bil istočasno v službi Italije in Francije. »Vsa ta dejstva sem v stanu dokazati — pravi imenovani do? pisnik — in tudi razjasniti spletke, ki so jih proti naši (socialistični) stranki in njerim zastopnikom preli polkovnik Caperitc in njegova agenta, neka Fer* ran in Hoffcr. Ti so prenašali bombe in raznesila ter so hoteli pripraviti na Du* naju atentat proti italijanskemu kralju. Vašemu dopisniku pa so predlagali, naj pri tem sodeluje, da bi ga na ta način kompromitirali in prisilili, da bi moral molčati.« Poleg imenovanega grofa Treze je bil glavno orodje generala Segrela in pol* kevnika Romanellija neki drugi grof po imenu Basselett de la Rosee, doma iz Miinchena na Bavarskem. Dunajska po? lici j a je objavila o tem gospodu nekoli* ko zanimivih obvestil. Imenovani grof ima 54 let. Več časa je živel v Italiji in sicer v Livornu. Doma na Bavarskem je bil večkrat zaprt vsled goljufij, tatvin, ponaredb i. dr. Ob času premirja je bil na Dunaju, kjer je tihotapil z zlatom. Vsled tega je bil aretiran. General Se-gre se je zanj toplo zavzemal. Grof Basselette je prenesel iz Budapesta na Dunaj 20 miljonov deloma v zlatu delo^ m a v papirju. To svoto je poslal Bela Kuhn, tedanji boljševiški diktator ns Ogrskem, kot plačilo za razno vojaške opremo, ki mu jo je bil prodal general SegTe za njegovo rdečo armado. Grška Sporazum med Grško m Jugoslavijo glede Albanije ATENE, 25. Dobro obveščeni krogi zati-jujejo, da vlada med Grško in Jugoslavijo popolno soglasje glede albanskega vprašanj*. Minister za zunanje zadeve je danes vnovič sprejel Balusiča. Potrjuje se vest, da bodo Albanci v kratkem poslali v Atene posebno odposlanstvo. Grško - turška vojna ATENE, 25. Uradno poročilo o vojaškem položaju v Mali Aziji od 25. t. m. pravi: Pri Kjorgiji smo razpodili oddelke nerednih čet V vasi Kojadjik 15 km od Gjordiza smo uplenili nekoliko streliva, granat in brzojavnegi materiala. Na vseh drugih delih fronte je mir. Rusija Roška trgovina z zapadom Iz Moskve poročajo: Pred svojim zopetnim odhodom v zapadne Zvropo je Krasin prisostvoval seji osrednjeg£. odbora zveze ruskih zadrug. Krasin je ime £ovor, v katerem je orisal sedanji položaj Rusije z ozirom na zunanjo trgovino. Dokazova ;e, da se položaj ruskih trgovskih misij v inc-zemstvu boljša in utrjuje. Cela vrsta velikih podjetij so se ponudile, da bi uvozile v Rusijo velike količine vsakovrstnega blaga. Kapitalistična Evropa — je rekel Krasin — je začela uvide vati, da so trgovski odnošaj nemogoči, ako se kupujoči državi ne dovoi: kredit. Prej smo morali prevažati premog, k smo ga kupili v inozemstvu, najprej na Norveško in od ondot v Rusijo. Sedaj pa prihajajo inozemske ladje neposredno v ruska pristanišča. Rusko odposlanstvo je kupilo pred kratkim v Londonu veliko hišo s šestimi nadstropji. V tej hiši bodo uradi banke, ki bo zalagala ti-govino med Anglijo in sovjetsko Rusijo. Anglija, Nemčija in Francija bodo lahko dale Rusiji vse blago, kar ga bo potrebovala. Zadruge imajo pred seboj veliko nalogo; morale bode skrbeti za hitro in pravilno izmenjavo ruskih poljedelskih pridelkov in surovin z inozemske robo. Osrednji odbor zveze ruških zadrug je poc1 vplivom Krasinovega govora sklenil že pn isti seji, da bo ustanovil bogato zalogo blaga ki se bo zamenjavala s surovinami. Četrti shod ruskih delavskih sindikatov. Dne 18. t. m. se je otvoril v Moskvi IV. shod ruskih delavskih sindikatov. Shoda se udeležujejo odposlanci vec kut šestih miljonov organiziranih delavcev. Predsednik vseruske zveze delavskih sindikatov Lozovski je dal pred otvoritvijo shoda listom izjavo, v kateri je orisal glavne točke, ki so na dnevnem redu. Vsa vprašanja, ki se bodo pretresala — je rekel Lozovski — sc dajo razdeliti v naslednje štiri vrste: javno gospodarstvo, organizacija, življenske in stanovske razmere delavstva in mednarodno stanovsko gibanje. Gospodarska vprašanja se bodo sukala v glavnem okoli ogromne naloge, ki jo imajo delavski sindikati kot voditelji velikih industrijskih podjetij. Sindikati bodo morali skrbeti, da najdejo čim večje število izučenih delavcev. Na drugi strani pa bodo morali sindikati urediti tudi malo obrt in skrbeti za varstvo delavcev, ki so zaposleni v malih obratih. Shod se bo obširno bavil z vprašanjem organizacije, predvsem z vprašanjem sindikali-stične propagande. Zboljšanje življenskih in delovnih razmer je ravnotako eno najnujnejših vprašanj, kajti gospodarska obnovitev Rusije bo v glavnem odvisna od pravilne rešitve tega vprašanja. Kolikor se tiče mednarodnega stanovskega gibanja, se bodo ruski sindikati borili proti amsterdamski sindikalistični internacionali in njenim pristašem. Priprave za IIL shod komunistične stranke Izvršilni odbor III internacionale se mrzlično pripravlja za sprejem odposlancev, ki pridejo na III. shod komunistične stranke. Razen 1000 zastopnikov inozemskih komunističnih strank. Shod se bo otvoril najkasneje 5. junija v Kremlju v Moskvi. , , Afrika Nove podrobnosti o protievropejskih izgredih v Egiptu LONDON, 26. Reuterjev dopisni urad jav-lja sledeče podrobnosti o izgredih v Aleksan-driji: V nedeljo je množica žalila Grke v mest. okraju Amanni. Prišlo je do spopadov in Grki so začeli, streljati iz svojih hiš, V odgovor so Egipčani začeli zažigati grške hiše. Položaj je postajal bolj in bolj resen in policija je zahtevala vojaško pomoč od angleške posadke, da se red vzpostavi. KAIRO, 25. Telefonska zveza med Aleksan-drijo in Kairo je pretrgana. Danes predpol-dne je vladala v Kairi velika napetost. Skoraj vse trgovine so zaprte. Policija in vojaštvo patrulirata po mestu. Preteklo noč je bil v Aleksandriji mir. Tu pa tam so se slišali posamezni streli. Včeraj je prišla ena angleška križarka. Pričakuje se nekoliko drugih angleških vojnih ladij. Po zadnjih poročilih je bilo prilikom izgredov 56 oseb ubitih in 210 ra-njenih. LONDON, 26. »Times« priobčuie sledeče podrobnosti o neredih v Egiptu: Vstaja je i-mela značaj manifestacije proti Evropejcem, predvsem proti Grkom. Domačini so enako krvoločno ravnali s starci, ženami in otroci. Ako bi ne bilo angleških čet, ki so naglo posredovale, bi bili domačini gotovo napadli vse evropejske okraje. Večina egiptovskega ljudstva strogo obsoja te napade in zdi se, da u-videvajo tudi skrajneži, da imajo takšne demonstracije ravno nasprotne posledice, kof so jih pričakovali. Naj se doda, da je Zoglul paša, načelnik stranke, ki zahteva neodvisnost Egipta, izdal proglas, v katerem poziva domače prebivalstvo, naj se vzdrži vsakega sovražnega dejanja proti Evropejcem. Zoglu.f paša je zraven tega poslal angleškim listom brzojavko, v kateri protestira proti obtožbam, ki so bile proti njemu napisane. N m branika kultere Vlada v svoji pohiradni izjavi in tudi vsi italijanski nacionalistični listi so te dni prisegali, da so se volitve v Trstu ;n Istri vršile v popolnem miru in redu. Temu zatrjevanju se je svet le smejal. Edino temu se je čudil, od kod jemljejo ljudje neverjetno — korajžo za tako drzno potajevanje resnice, za potvarja^ nje dogodkov, ki so jih še pred par dne* vi gledale oči vsega sveta!? Sicer je res^ da so se po mriogih krajih Primorja volitve vršile mirno in redno. Vršile so se mirno in redno tam, kjer niso prišli blizu nedomači, nepoklicani elementi in je moglo ljudstvo neovira* io vršiti svojo volivno pravico. Kjer so 3e pa vršile nepravilnosti, ali celo krva» vi dogodki, nčso bili vzrok temu doma* upravičeni volilci, ampak nepoklis oanci, ki so prišli z izrecnim preračun je* rfcim namenom, da izvajajo nasilstva. To dejstvo smo hoteli ugotoviti, ker značil* :io osvetljuje mora4ično kakovost tistih, lažejo, da so se vršile volitve mirno n v redu. To je tudi dragocen prispe* vek k vprašanju: na koga pada odgo» yoraost za vse grozote in zločine, ki so »e dogajali povodom volitev v Istri in v Trstu! Ta odgovornost se je zvalila nanje z vso svojo svinčeno težo in se je ne izne> Se z nobenimi lažmi in potajevanji. Gorje tistemu, kd mora nositi odgovor* aost za take dogodke in zločine. Sodil \2i bo ves civiliziran svet. Sodba bo )stra, poraZna, uničevalna! 2e se pojavljajo znaki, ki kažejo, da Si izvestni krogi, ki so intelektualni crivci teh zločinov, hoteli odvračati od .ebe odgovornost. Ne hoteli bi trditi, da obžalujejo vse* tiste gr dobije, ki so se zgodile, ampak polotuje se jih le — strah pred sodbo. Razumemo dobro ta strah. Kajti v nič lepši luči nego tat sam, ni tisti, ki je tatu držal vrečo, ali ga pa ce> lo — najel! Naše ljudstvo je moralo pretrpeti ne* izmerno mero hudega! Ni je besede, ki bi mogla primerno označiti in predočiti vse to gorje! In v kakem moraličncm položaju sc klj'ui treba potajevati, ničesar skrivati, ničesar se mu ni treba sramo* vati! Z vedrim očesom, jasnim Čelom more gledati v svet in mu ponosno za* klicati: naša vest je čista, taki smo ini — »barbarji«M V jasni luči se kažeta čast in dobro ime našega naroda. V tej luči je pa tem temnejša slika onih dru* gih, ki — niso barbari! Da, ponosni smemo biti, da so se vo« litve vršile v vzornem miru in redu pov* sod tam, kjer je mogel naš narod ne* ovirano in nemoteno nastopati. Dokazal je, da je vse žaljenje z »barbar* stvom« in »balkanijo« — najdrznejše in najnesramnejše sramoten je, ki pade na sramotilce same. Volitve so prinesle najzgovornej-ši dokaz, da je naše ljud* stvo bilo v teh težkih dneh pravi in sko« ro edini stražar kulture, da je vneto in trdno odbijalo vihar barbarstva, ki se je v imenu kulture in civilizacije zaganjal v naše ljudstvo. Samozavestno izjavlja* mo: Kulture, ki ste nam jo izkazovali v zadnjih mesecih, ne potrebujemo. Taka kultura naj bo vaša dičite in krasite se z njo kolikor hočete. Mi bi se je sramo* vali v dno duše. Take kulture reši nas, o Gospod! Politične vesti Zakaj je regent Aleksander odpotoval r inozemstvo. »Obzor« piše: »Kakor javljajo iz Belgrada, se regentovo poto* vanje spravlja v zvezo z njegovo ženit* vijo. Kot potrdilo te govorice nam pri* ^oveduje prijatelj to le: Minulega te* ina se je vršila v Dubrovniku anketa strokovnjakov in oblastvenih zastopni* kov, na kateri se je razpravljalo o vpra* lanju starega durbovniškega knežev* >kega Dvorca. Po osvoboditvi se je ml* slilo, da naj bi Dvorec postal poletni lom regenta. Ker je od časa francoske in avstrijske okupacije Dubrovnika, Dvorec trpel od požara in pustošenja, :ako da so ga pozneje avstrijske oblasti preuredile za stanovanje in urade po* glavarstva, je sedaj potrebna popolna ^oprava in preureditev notranjih pro* štorov. Te ankete so se udeležili minister jav* lih del Joca Jovanovič, načelnih arhi* tektnega oddelka ministrstva javnih iel. Peter Popovič, naš znani arheolog Frane Bulič, njegov pomočnik dr. Ljubo Karaman, konservator starin v Dubrov* niku Marko prof. Murat in še nekateri strokovnjaki. Sklenilo se je obnoviti no* tranjost Dvorca, toda tako da se ne po* kvari njegova arhitektonska stran. No* tranjost se bo pripravila za stanovanje regenta, a po vesteh z uradne strani, se bodo morali urediti tudi prostori za sta* novanje naše bodoče kraljice.« Nova odkritja o umora grofa Tisze Aradski list »Aradi kozlony« objav* lja izjavo nekega romunskega ministr* skega svetnika v ministrstvu pravosod* >a, ki trdi, da so vse osebe, proti kate* rim se sedaj vrši razprava radi umora grofa Tisze, nedolžne. Med drugim pra* vi ta izjava: »Jaz sem se vrnil 31, no* vembra s fronte v Budimpešto. Na po* taji so me sprejeli revolucionarni voja* ki, ki so zahtevali od mene, da se pri* družim revoluciji. Strgali so mi d&tink* cije, in ko sem se legitimiral kot Romun, so me odpeljali v hotel »Avstrija«. Tu sem izvedel za podrobnosti afere Tčsza. Jaz sem pripravljen, da v tej stvari sto* pim pred sodišče kot priča in da tam predložim svoje dokaze. Govoriti ho* čem samo pred sodni jo, toda danes že lahko izjavim, da je večina obtožencev nedolžna. Keri, Friedrich in Fenyes ni* majo z umorom nikakršne vezi. Jaz imam o morilcu točne podatke in pri* pravljen sem jih predložiti madžarskim __________________________________ sodnijam. Jaz sem pred umorom slučaj* ruskih odposlancev se pričakuje še več kotno doznal, da se pripravlja in sem samo dejanje promatral iz daljave kakih 100 korakov. Prepričan sem, da bo po mojem prepričanju dobila vsa zadeva o umoru grofa Tisze popolnoma druga*čno sliko.« Zloglasni baron Giesel — jugoslo* venski državljan. »Arbeiter Zeitung« javlja: »Brzojavka iz Belgrada naznanja, da je dobri baron Giesel jugoslover.sko državljanstvo. Gospod Giesel je bil c. in kr. poslanik v Belgradu. Ravno on je izročil Srbiji oni ultimatum, iz ka* terega je izšla svetovna vojna. Bil je med vojnimi hujskači in njegovo poro* čilo od 21. julija 1914, v katerem je izja* vil, da se vojna s Srbijo ne bo mogla dolgo odnašati in da se mora torej ta* koj začeti: je tudi en dokaz, med drugi* mi, da je Avstro * Ogrska hotela vojno. Belgrad je sedaj naredil uslugo Nemški Avstriji, s tem da mu je dal jugosloven* sko državljanstvo.« Jusoslovenl, Kvišku srca! Zadnje volitve niso imele onega izida za nas, ki bi ga po svoji številni moči, po svoji organizaciji, po zavednosti na* šega ljudstva z vso pravico smeli priča* kovati. Ali tudi naši najljutejši sovraž* niki, fašisti, nimajo Bog zna kakega po* voda, biti ponosni na svoje uspehe. So* sialisti in komunisti, katerim je v prvi vrsti veljala njihova divja borba, se vr* nejo skoraj v enakem številu v rimski parlament. Stara igra se začne iznova. Fašisti in njihovi podajači so le za krep* ko razočaranje bogatejši. Ako niso še popolnoma zgubili glave, bodo začeli premišljevati, ali ne bi bilo boljše, pre* meniti taktiko in postati bolj evropej* ska strpika. Toliko prelite krvi, toliko požganih hiš, toliko razmetanih miljo* nov za prazen ni'č, vse to daje misliti tudi najbolj zakrknjenemu fanatiku. Odgovor italijanskega naroda na njih o* va »podjetja« je preveč zgovoren, da ne bi iz njega črpali pouka. Ta najno* vejša »zaupnica« jim bo na vsak način vzela dobršen del njihovega »poleta« in njihove podjetnosti. Ostala pa ne bo tudi brez učinka na njihove pomagačo in pokrovitelje, ki bodo uvideli, da jo ljudstvo do grla sito srednjeveških raz« mer, da se ne ogreva vec za nove vojno pohode, marveč želi, da bi se razmero vendar enkrat ustalile in bi postalo življenje urejeno. In ko bodo ti nesebični zaščitniki prepričani, da z vojno ne bo nič, ker je narod noče, da se ne da ni<3 zaslužiti, bodo zadrgnili prav naglo svoj mošnjiček in prepustili ta najnovejši fašistovski pokret svoji nemili usodi... sc Trpke misli se nam porajajo, ko opominjamo na naše predvojne častne nastope v Trstu in v Istri. BiLi so res tudi tedaj trenotki, ko je malodušnež majal z glavo nad usodo našega naroda po teh pokrajinah, ali vsaki krizi je sledil ne* pričakovan razmah. Zdrav organizem našega naroda je bil kos vsem zapre* kani in vzpenjal se je v kulturnem tek= movanju vedno više in više ... Naš narod ni imel drugega ideala ka? kor zagotoviti si obstanek na podedo* vani zemlji, živeti na svetu kot enak in nesrečo, ki ga je zadela, in kradli: eden si je točil vino, drugi je odnesel mast, tretji slanino, drugi zopet olje, Kaj pišejo rimski listi o razgovoru drja. Vilfana z dopisnikom milanske »Sere«. Rim-ska »Epoca« priobčuje članek, v katerem po- mast, tretji slanino, arugi zopet oije, jasnuje politi&n rutgowora drja. tfil nekateri celo pohištvo; tudi zupmkovo {an_ tf . ..rj Ust _ravi me( obleko in obuvalo, obleko revne služki nje, odeje s postelj in cerkveno perilo so pokradli. Tudi okvirje razbitih oken so odnesli. Po odhodu fašistov so pla* nili ti domači volkovi na cerkveno bla* gajno, ki je ostala nedotaknjena. Bla* gaj no so prekucnili, zvalili na vrt ter rs zbivali po njej z debelimi koli, da bi jo odprli in se polastili vsebine. Kelih za fana z gospodom Scocchiiem. List pravi med drugim: »Zmisel njegovih besed je približno tale: Zmagovita Italija se mora na ta ali oni način odpovedati svojim naravnim mejam, ki si jih je končno s svojo zmago priborila. To naj bi storila na ljubo Slovenom, ki so se tako vztrajno borili v Avstrijski vojski. Bolj kot naravno je, da ne morejo biti ravno zadovoljni, da so priključeni državi onih, ki so Slovence v vojni premagali. Da bi pa Italija morala misliti le nanje, da bi morala radi njihovih pied enakimi. Zal, prišli so nepričako j daritev s krožnikom, ki se je nahajal: stremljenj zabiti na svojo rešitev in svojo var. vano težki časi in zaustavili so kolo kult na blagajni, so vrgli ob tla in ga brcali nosi, to je zahteva, ki očituje resnično politure, zavrteli so ga celo za par stoletij 1 z nogami. Tudi torbico, v kateri nosi tično slepoto in ne dela časti praktičnemu ra-nazaj. In sedaj tavamo po tmini -in zdi'duhovnik sv. hostijo bolnikom, so vrgli zumu drja. Wilfana. Morda pa izvira odločni se nam, da ne bo več zasijalo solncc svo* na tla in jo teptali z nogami. Tako so .pogumi dr,a. \Vilfana iz dejstva da oblastva bode. Ali za zdrav, čvrst, zaveden narod j na, neznansko zloben način dali. javno , -le, ^so z c-mn K1+1 r* nnrl /nnpf CP rrsn,rn nnmiKflnifl -ft rem Hrt SO z i OST avli ali in; ' . ' ... I mišljenju stroga in smejo zahte-ri tem le na temne' sile v ozadje. Proč torej z malo* udeležen tudi neki občinski zastopnik, j svojo izključno korist. Slovenci so sicer zgu-dušjem! Stranka, ki mora segati po — ™ --- a* k; Jiiiiiska Benečiia. takih sredstvih, da se vzdrži in pride na površje, je v vsaki državi, ki zasluži ime država, podpisala sebi smrtno obsodbo in ji vse Pirove zmage ne bodo nič ko* ristile. Orožniki so vse videli in niso dovali. posre= Ursefnl izid uollf eu nc Goril Hem je sledeči: Jugoslovenska narodna strans min našim oblastvom, ki niso sposobna, da bili upanje, da bi postala Julijska Benečija, kakor so močno želeli, del Jugoslavije; zato pa lazijo sedaj v hišo skozi okno, ko so bili vrženi ven skozi vrata. Da bi zastrli ireden-tizem svoje manjšine, segajo marljivo po vseh navidezno zakonitih sredstvih. Vse to je opo- razpoloženje. Jugoslavijo pa more tolažiti dejstvo, da jo »Piccolo« postavlja v beraško družbo s — Cehoslovaško, Nemčijo, Romunsko, Bolgarsko in Rusijol! Le slepota ali pa neozdravljiva zakrknjenost more pisati take neslanosti. Državljanstvo državnih uradnikov. Kakor čitamo v bccenskem dnevniku »Der Tiroler« od 23. tek. m., je Osrednji urad za nove pokrajine izjavil, da se imajo smatrati za polnopravne državljane tisti uradnkii, ki so rojeni pomogli, da so skoraj popolnoma iztrebili ne« žne prebivalce naših planin, ter sinove gorskih velikanov: srne in »gamse«. — Pa tudi ne-lovec bo dobil pri tej prireditvi obilo vžitka^ kajti preskrbeli smo na vse načine, da ohrani Podmelec svoje častno mesto. — Vstopnini se plačuje. VesSi iz S^siraniske r______ ______t.... .................. ^ ^___ Pevsko draštvo »Postojno« priredi v nede- v anektiranem" ozemlju In" 7o bili" p o r o js tvu | Ijo, dne 29. t. m., izlet in koncert v Razdrtem tja pristojni, a so izgubili pristojnost, ker so v dvorani g. Filma Kavčiča Na vsporedu ja bili drugod nameščeni. Pogoj pa je, da so bili točk najboljših slovenskih skladateljev. T Koncert, h kateremu se vljudno vabijo vsi prijatelji petja, se prične točno ob 4. uri pop. spet vzeti v službo italijanske države in v njej potrjeni. Še enkrat prosimo vsakogar, ki bi morda kaj vedel o 53letnem Lovrencu Kuretu iz Ricmanj št. 13, katerega pogrešajo že osem dni, da bi to priobčil nemudoma nesrečni rodbini. Vsa poizvedovanja pri oblastih so bila brezuspešna. Po pogrešancu ni nikake sledi. Razpis dobave grušča. Kakor posnemamo po »Osservatoru«, je razpisana pri tehničnem oddelku na Prošeku dobava grušča za državne ceste za leto 1921 - 1922. Rok za ponudbe traja do 15. junija t. 1. Društvo i>Sokol« v Rojsnu sklicuje za petek ob 8 zvečer izredno odborovo sejo. — Zapisnikar. 1: hovo pomoč in obsoja najnovejše na* čni glasovi so bili razdeljeni sledeče: iio* cm glasovi SO D!U fazoeijeni s eaece: nespos'obnežev. Opomin poslanca Wilfana pri-»pregovarja- \\ ilfan 29.860, Šček 1426, Podgornck 1541,jhaj^0 pravem časU. Sicer se bo pa dr. Wil- D Oni S SVO' f oi-rpnAif- A. nrpfpr"irti acnvp I 7c f__1____: .. D:„__naikrio zastavami; pogorelje tudi njihov duše-» največ preferenčnih glasov Tuntar (5180), Srebrnič (Slovencev) le 232. Na podlagi tega so izvoljeni štirje kandidati Jugoslovenske narodne stran* ke: Wilfan. Šček, Podgornik in Lavren= čič in en kandidat komunistične stran? ke: Tuntat. ni oče — Janez Giolitti. Ljudstvo ne omagaj! Kjer je značaj? nost, tam je moč! Zatrli niso spečih, ne bodo nas bedečih! Kronika nasžlsiev Hudodelstva jsvnega nasilja. (Nasilen vpad v tujo nepremičnino, § 83; kazen: za kolovodje 1 do 5 let, za pomagače 6 mesecev do 1 leta težke ječe, § 84. — Zlobno poškodovanje tuje lastnine. § 85 b; kazen: radi posebno obteževak nih okoliščin dosmrtna težka ječa, § 80, drugi odstavek.) *— Hjudcdelstvo t&tvU ne. (§§ 171, 174 II a; kasen: 5 do 10 let težke ječe, § 179.) — Motenje vere. (§ 122 b; kazen: radi velike zlobe 5 do 10 let težke ječe, § 123.) 31. marca t. L približno ob treh popol? dne so prišli čez Ježenj v Tinjan pazin* ski fašisti, vsi z bombami in revolverji oboroženi. Najprej so navalili na krčmo gospoda Ivana Def ar j a. Vdrli so v hišo v veliki gruči, nasilno, oboroženi in so vršiH nasilje nad tujim imetjem s tem, da so razbili v pritličju in v prvem nad= stropju vse, kar jim je prišlo pod roke: krčmarsko posodo, pohištvo in glaso^ vir velike vrednosti. Na ta načan so zlobno poškodovali tujo lastnino v veli* kem obsegu. Nato so odšli in vdrli s silo in oboroženi, kakor so bili, vsi h kratu v stanovanje gospoda nadučitelja Lukeža in stanovanje opustošili. Kar se je dalo razbiti, so razbili, drugo so zmetali na ulico in na ulici sežgali ter s tem pov* zročili gospodu nadučitelju ogromno Škodo. Po odvršenem činu so odšli in naskočili stanovanje nekega zelo revne* ga krojača. Planili so v velikem številu z orožjem v roki v delavnico in kuhinjo ter razbili tri šivalne stroje in pokon* čali vso kuhinjsko potodje. Do popolne nerabnosti poškodovane stroje so vrgli skozi okno na cesto. Tudi so zmetali ekozi okno na cesto mnogo neezgotov* (jenih novih oblek, ki so s cešte izginile ne ve se kam. Revni krojač trpi vsled pustošenja velikansko škodo. Po razde? janju pri krojaču so napadli župnišče. Gospoda župnika ni bilo doma. Služki* nja je bila zvedela njihovo namero četrt ure pred njihovim prihodom, pozaprla vsa vrata in zbežala. Napadalci so s silo vdrli vrata in oboroženi planili v hišo, razbili kuhinjsko posotlo, zbili v kose pohištvo ter ga zmetali na cesto. Pred župniščem je ležalo toliko poh-ištva, knjig in listin, da bi se z enim vozom je* dva dalo odpeljati. Samo ena omara s knjigami je ostala nedotaknjena. V kle* ti so izstrelili parkrat v sod, v katerem je bilo 7 hektolitrov vina. Vino je vse izteklo. Lotili so se tudi živine. Tedaj eo se pojavili v župnišču tudi nehvaležni sosedje gospoda župnika, izrabili stisko Izidi volitev na Gcrlikem (Dodatek k poročilu od 20. t. m.) GRADIŠKI OKRAJ. Dolenje. JNS 23, kom. 168, pop. 36, blok 17. Đrazzano, Soc. 68, blok 3. VlJlesse. Kom, 75, scc. 87, pop. 48, rep. 37, blok 17. TR2IŠKI OKRAJ. Oglej. Soc. 203, pop. 92, rep. 10, blok 69. Campclongo, Kom. 120, soc. 72, rep. 4, pop. 12, blok 66. Doberdob. JNS 56, kom. 75, soc. 7, blok 1. San Caaciano. Kom. 302, soc. 69, pop, 23, blok 75. Tapogliano. Soc. 43. pop. 18, blok 97. Vila Vlcentiua. Kom. 10, soc. 140, rep. 6, pop. 17, blok 63. POSTOJNSKI OKRAJ. Britoi. JNS 214, blek 3. Košana. JNS 210, kom. 125, blok 2. Vrabce. JNS 191. Slap pri Vipavi. JNS 61, kom. 36. SEŽANSKI OKRAJ. Barka. JNS 234, kom. 8. GORIŠKI OKRAJ. Šmartno. JNS 458. kom. 11, soc. 1, blok 2. cme »prepričevanja« m _ ^ ^________ nja«. Ali pogoreli niso samo oni s svo* j Lavrenčič 4 preferenčne glasove. Iz* TaX ko^pride v Rim na Monteciterio, najbrže jimi z nedolžno krvjo ^ oškropljenimi| j^d komunističnih kandidatov je^dobM sam prepričal, da je boljše, ako pospravi orožje, umakne svoje grožnje, živi med nami v miru in da tudi nam mirno živeti.« Tako sodi rimska »Epoca« o izjavi poslanca drja. Wilfana. Bojijo se revizije volitev. Italijanski blok sc boji revizije volitev na Primorskem, oziroma v Istri in Trstu. Vsaj tako je razvidno iz včerajšnjega »Piccola«. V listu »II Paese«, ki je baje Nittijevo osebno glasilo, je izšel članek, ki pravi, da bo treba začeti ugotavljati odgovornost vlade pri volitvah v gornjeadiški in primorski pokrajini, ugotavljati, kakšne sisteme sta rabila ob tej priložnosti gladna visoka komisarja v Trstu in Tridentu, g. Mosconi in Credaro, ker da je treba dati državi po politiki krvi, izzivanja in meščanske vojne, končno mir. Na ta članek odgovarja »Picco-lo«, vprašajoč »z grozo v duši, ali bi se Nitti, ki namerava zopet priti na površje, res upal s svojim prvim činom nastopiti proti onemu kar je gnalo vse Italijane dobre volje, da izvršijo, kar je bilo mogoče v obrambo državnih koristi v teh krajih«. Po kraškem hujskanju na Jugoslovene v Italiji vzklika »Piccolo« prestrašeno: »Italijani Julijske Benečije pričakujejo vse kaj drugega od vlade nego revizijo volilnih i7*v^v« ... Čemu se bojite vendai, prijatelji?! Saj do včeraj trobili v svet, d* so se volitve vršile v najlepšem redu! Revizija bi vas morala torej le veseliti, če smatrate, da ste govorili resnico . . . ali pa bo morda le res, kar smo pisali mi, kaj? Sicer pa se nikar ne bojte: rimska vlada, pa naj jo vodi kdorsibodi, vam da gotovo prav-- Popravki k izidu volitev. Št jak (v sežanskem okraju). Vpisanih volilcev 215; glasovalo jih je 197. Dobili so: JNS 189, soc. 6 gIaso\, 2 glasova sta bila neveljavna. — Veliki dol (v sežanskem okraju). Za blok ni bilo oddanih 9 glasov, temveč nobeden. — V o g e r s k o ( v goriškem okraju). JNS 236, blok 1, 2 glasova neveljavna. — Kred (v tolminskem okraju). JNS 350, blok 1. 4 za kom. oddani glasovi so neveljavni, ker niso imeli komunisti pri tej sekciji niti zastopnika niti od notarja overovljenega znaka svoje liste. — Podraga (v postojnskem okraju). JNS i IS. 1 glas za popolare je pomotoma prišel v poročilo. Čujte! Čujte! V župnišče v Buzetu so vdrli »bojevniki.« Niso bili domači; menda so bili iz Pirana. Kako so divjali, grozili in razbijali tam — tega ne bomo opisovali tu. Bilo je pač kakor povsod drugod. Zabeležiti pa hočemo nekaj drugega, značilnega za zlobo ali neumnost teh ljudi. Sneli so sliko hrvatskega pesnika Preradoviča in jo potaknili župniku pod nos: Ecco — Francesco Giu-seppe! Nato so sliko razbili in prebodli. Potem so sneli sliko dalmatinskega pisatelja pesnika Gundulića, ki so ga nekdanji Italijani dobro poznali in imenovali Gondola. In zopet so zagrozili: Imperatrice Elisabeta!! Njihov zaključek je bil hiter in enostaven: če je tu Franc Jožef, mora biti tudi Elizabeta I Ne verujete? Zdi se vam pregorostasno — nemožno? Župnik - dekan je še živ in Vam lahko to potrdi. Paesi poveri. Večerni »Piccolo« od mino-lega torka prinaša podatke o izvozu Italije v nove države, nastale na ruševinah Avstrije. Te države imenuje kratko in malo: paesi poveri — siromašne države. Da navaja med njimi seveda Jugoslavijo, v katero da je Italija v letu 1920 uvozila 141 miljonov lir blaga, se ne čudimo, ker poznamo »Piccolovo« Domače vesti TRŽAČANKE IN TR2AČANI! Gospodične in gospodje v Trstu, ki so ss zglasili, da bodo nabirali za nesrečne istrske žrtve, so napro-čeni, da pridejo danes, 27. t. m., ob 5 pop. prav gotovo v na3 urad, kjer bodo dobili potrebna navodila za nadalnje nabiranje. Pridejo naj tudi gospodične ia gospodje, ki so priprav-Ijeni nabirati, se pa še niso zglasili. Odsek za pomoč Istri Političnega društva »Edinosti« Naša bodočnost in »Era Nuova«. Včerajšnja »Era Nuova« ie priobčila zopet članek o razgovoru drja. Wilfana z dopisnikom milanske »Sere*. V članku stavi na primorske Jugoslovene vprašanje, se-li strinjajo aH se ne strinjajo z izjavami drja Wilfana. »Od odgovora bo odvisna vsa bodočnost medsebojnih odno-šajev med obema narodoma«. »Eri« odgovorimo sledeče: 1.) Ako misli »Era«, da je od odgovora, ki ga bo dalo jugoslovensko ljudstvo Primorja časnikarsko - trgovskemu podjetju »Ere Nuove«, odvisna »vsa bodočnost medsebojnih odnošajev«, ji moramo povedati, da je to vendar le nekoliko prevelika domišljija. 2.) *Eri«, ki ne stoji zanjo nobena stran« ka, nobena organizacija, nobena skupina, ki je v političnem življenju države potemtakem —-približno rečeno — ničla, nima dajati naše S ljudstvo ne takega in ne takega odgovora. 3.) Ker je pa »Era« radovedna in smo mi prijazni ljudje, ji odgovorimo iz gole človekoljubnosti, da je vendar že dr. Wilfan sam precej jasno povedal, da ni govoril v imenu stranke. Će »Era« nekoliko potrpi, boi mela v kratkem še preveč prilike, spoznati politično zadržanje naše parlamentarne skupine. P O D 1.1 S T F K V. F. B. V malem svetu (50) Nadejala se je, da se do poldne blagajna nekoliko napolni, a potem bo Janko pri boljši volji in bo ona ob treh in pol, ko pride po denar, mogla dati Draganu zahtevani denar, ki ga je zahteval. Sedaj pa ni našla moža, a tudi v blagajni ni našla toliko, da bi mogla vzeti večjo svt Janko pa je vendar strašno zmerjal, ko je našel blagajno skoraj prazno. Dragan pa pravi, da tako nujno potrebuje. Sinoči se je zadolžil v kazinu, razlagal ji je, da je to dolg časti, ki ga je treba poplačati v štiriindvajsetih urah. Grozil je celo, da proda svoj gig, ako mu mati ne preskrbi denarja. Kakor da je ta tako lahk o v sedanjih slabih časih! Dečko trosi preveč, tako mu je rekla že večkrat, pa tudi danes ga je svarila. Sicer ni bila prestroga z njim, niti ni smela biti, saj ga fe ona sama naganjala v tiste fine pasijei Najdražje obleke, gig, kazino, restavranti. kavarne in lepe kasirke v njih itd. ... vse to se ie dalo tako lahko zmagovati iz početka, ko so vsak dan prejemki iznašali do štiristo goldinarjev! ... Ali, sedaj gre kupčija nekoliko slabše, obenem pa dohajajo veliki računi, dnevni izdatki so ogromni. »Dečko« se je pač naučili na dobro, pa ne zna stiskati denarnice. In kako naj bi? Mlad je, otrok je I In tako ie ona sama opravičevala svojega | ljubljenca, ki je bila ponosna in domišljava nanj. In tu prihaja ravno v svojem gigu, izroča vajeti slugi — oblečenemu v livrejo, sicer strašno razmršenemu »hausknechtu« — skočil je v prodajalno lahkoten, parfumiran, v neoporečni modni spomladni obleki z rdečim telovnikom. »Kot princ« si je mislila srečna mati, ki se je popolnoma zaljubila v svojo živo igračo. Ne da bi pozdravil, je potisnil svoj klobuk proti zatiljku in vprašal takoj: »No, ali je?« Ko pa mu mati ni odgovorila ugodno, ampak mu je s kretnjo namignila, naj gre žnjo gori v stanovanje, se mu je lepi, a bledi obraz omra. čil in temni očesi sti zablesteli od jeze in klju-bovalnosti: — Čemu gori?... Moram imeti! je rekel polglasno. Mati se je bala, da ne bi vzhrupel ter je, zadeta od njegove breobzirne naglosti, rekla nekoliko ostro tudi ona: — No, ne tako naglo.,. Pojdiva gori, kolikor imam, ti dam. Dala mu je zadnjih pet in štirideset goldinarjev, ki jih je imela, Dragan je kričal in preklinjal, da potrebuje stotak, da sicer izgubi svojo čast, da proda konja! No, ko je videl, pošla potrpežljivost — moram? No, bomo videli! — Pridi le jutri na tak način, pa najdeš vrata... Dragana je to užalilo, ker ni bil navajen čuti tako ostrih* besed od svoje matere. Za druge otroke jih je imela vedno dovolj, ali, ni jih porabljala pogosto in v veliki meri napram svojemu edincu, pri katerem pa tudi niso nič koristile. Tudi sedaj je povesil nos ter zaloputnil vrata za seboj, ne da bi rekel hvala, ali z Bogom. Čim je Dragan odšel, je začula Krivošička na hodniku Ivankin glas. »Neotesanec!« je menda kričala za Draganom ter prihrupela v sobo vsa zardela od jeze. — No, kaj imata zopet? je vprašala Krivošička strogo. — A kaj — nič! Prišla sem povsem mirno 6 stopnic na hodnik, on pa mi je pokazal jezik, mesto da bi pozdravil. Krivošička ni odgovorila nič, Ivanka pa, še jezna, je vrgla svoj klobuk na zofo in odšla k buffetu, da bi kaj prigriznila. Ta slučaj z Draganom jo fe razdražil, Icer je bila danes itak že občutljiva in slabe volje, ker ni videla Rudolfa ne včeraj, ne danes. Popoldne je celo nalašč šla mimo banke, da bi ga morda opazila. Ali on se ni pokazal, a to jo je jezilo. UMOR V STAREM MESTU. V drugem nadstropju ulice delle Ombrelle št. 7 je stanovala 20letna vestalka Karmela letošnja žetev bogata. Delconte, katera je imela ljubimca po imenu — Nova uvozna carina na sladkor. Jugoslovanski sladkorni industrialci so se obrnili do vlade, da zviša v svrho zaščite domaČe sladkorne industrije uvozno carino na inozemski sladkor za približno 5 K za vsak kilogram. Na podlagi vladne kontrole je bila priznana pro« dajna ceua 48 K za kilogram. Sladkorni in* dustrialci pravijo sedaj, da so bili vslcd tuj« kcnkurence prisiljeni prodajati sladkor po 43 K, vsled česar da so imeli izgubo in naj vlade vsled tega zviša uvozno carino za lujezemski sladkor za 5 K pri kilogramu. Veliko tovarno za milo zgradi neko češko podjetje na Koscvem Želev v Romuniji. Ministrstvo poljedelstva je konstatiralo, da se nahajajo žitna polja \ najlepšem stanju, k čemur je pripomogel * zadnjem času pali dež. Pričakuje se, da bc Izvoz iz Amerike ie, kakor pravi Hoover, Angelo Bressan. Bressan je imel to navado,! v zadnjih šest mesecih padel za 50 odstotkov da je zahajal vsako jutro okoli 11. ure k svoji! Zanimanje za jesenski praški vzorčni vele-ljubimki v goste. Tudi pred včerajšnjim zjutraj sejna je v inozemskih krogih razstavljalcev jo je šel obiskat; toda pri tem se mu je nudil zelo veliko. Po dosedanjih priglasitvah se sme pretresljiv prizor: na postelji je videl svojo soditi, da bo udeležba na prihodnjem vele-Karmelo, Ei je bila na pol naga in držala gla-! sejmu še mnogo večja, nego je bila na prej-vo pokrito z blazino na robu postelje. Bres- šnjih dveh. K udeležbi se priglaša že danea san se je približal k postelji ter dvignil blaži- tudi mnogo firm, ki doslej niso razstavljale, no iz Karmelinega obraza. Pri tem je videl, in številna vprašanja iz inozemstva so nedvo-da ji je bil zatisnjen v usta zastrupljeni omot. men dokaz, kako tudi tujina razumeva pomen Ker je mislil, da je še živa, ji je iztrgal omot in važnost praških vzorčnih velesejmov opo-iz ust. J zarja ponovno, da je treba prlglasitveno polico Klical jo je po imenu, toda zaman. Končno izpolniti natančno v vseh rubrikah, od katerih je uvidel, da je mrtva. Kakor besen je planil ni niti ena odveč. Nepopolne priglasitve mora rešitev stavbenem programu praških vzorčnih veletr^ov je za letošnje leto stavba nekaterih nadaljnib paviljonov v celotni ploskovni meri 12.000 m® iz sobe ter pozval Karmelino gospodinjo. Ta pisarna vračati v izpopolnitev, kar je pa nesla vest na policijski komisariat v ul., priglasitve brez potrebe zadržuje. V dell'Orologio. Kmalu potem sta prišla na lice mesta dva orožniška častnika in dva orožnika. Eden izmed častnikov je dovolil gospodinji, ki se piše Gabbos, da je pogledala po sobi, kjer je bila umorjena Karmela. Gabboseva je preiskovala po sobi in naenkrat prestrašeno zavpila: »Karmelinih draguljev ni več! « Zlate verižice, (verižico je morala imeti Karmela o-koli vratu, ko je bila umorjena), dveh zapestnic in ene zapestne ure ni bilo več. Gabboseva je bila zaslišana. Izjavila je, da NULI OGLASI MIZARSKE klopi, obliči, dleta, pile, vijaki, žage, žeblji, železna žica itd. Zaloga želez-nin, ulica Fabio Filzi 17, 861 Udpooseva ^ ^ii^u*. ' " : HISA z vrtom v lepi legi, pripravna za vsaka ,e prišla Karmela stanovati k n,e, pred tremi da NJslo7pri upravniitvu. 811 meseci. ^ Poročnik je zaukazal orožnikom, naj se aretira Bressana, dokler ne bo vsa zadeva na jasnem. Aretiran je bil tudi neki drugi mla denič, ki je bil na sumu, da je izkoriščal Kar-melo. Na lice mesta je prišla tudi preiskovalna komisija, ki je dognala, da je bila Karmela zadrgnjena. Nadalje se je dognalo, da je imela Karmela pred smrtjo hud boj z njenim morilcem. Truplo je bilo odpeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice, kjer bo na razpolago sodišču. Mladenič, ki je bil aretiran, se piše Angel Gozzi, star 25 let. Izjavil je, da je bil do blaznosti zaljubljen v njeno sestro Antonijo. V nadaljnem svojem govoru je pravil, da ni bil tiste usodne noči v Karmelini sobi. Oblastvo je dalo zapreti Karmelino sestro Antonijo in Gozzija. Zakaj so ju zaprli, drži policija tajno. Zaslišanih je bilo tudi več Karmelinih ori-jateljic, katere so izjavile, da poznajo Bressana kot jako odurnega človeka. Ena izmed njih je pravila, da je slišala Bressana, ko je rekel Karmeli: »Danes zvečer te čakam v veži in gorje ti, ako mi ne prineseš kar si mi dolžna!« Zadnji je bil zaslišan Bressan. Pravi, da je nedolžen. Do danes se ne ve še, kdo je Kar-melin morilec, ali misli se, da bo padel kmalu v roke pravice. Bomba se je razpočila presinočnjim v dvorišču v ulici di Riborgo št. 27. Ne ve se, kdo jo je prinesel v omenjeno dvorišče. Policija je dala preiskati stanovanje fašista Salvato-rija Tomasichija. Preiskava pa ni imela uspeha. Aretacija. Predsinočnjim je bilo aretiranih več nočnih postopačev, ki nimajo stalnega dela in stalnega prenočišča. Pišejo se: Siega, Fioranza Pasquale, Anton Bracina, Dominik Tafak, Marcel Dodič in Anton Corvič. Sedaj imajo preskrbljeno v zaporu hrano in brezplačno stanovanje. Tudi se oblačijo, kopajo, brijejo in strižejo zastonj. CUNJE čiste bele in barvane od 1 do 4 k& vreče, volno vsake vrste plačam po najvišjih cenah. Via Solitario 1, Cohen. ČEBELNJAK, zložljiv, s sedmimi močno cb-ljudenimi Alberti - Žnideršičevimi panji, kakor tudi tri prazne panje istega zistema, v: e na žlebčevje, se takoj proda radi selitve v Kilovčah št. 17, p. Prem. Cena po dogovoru. M«' MEBLIRANO sobo s hrano išče gospa — u-radnica, z dveletnim otrokom, pri dobrosrčni družini. Ponudbe v nemškem ali italijanskem jeziku pod »Češka« na uprav-niŠtvo. 847 BRIVSKEGA pomočnika, veščega v vsakem delu iščem. Nastop takoj. Nikola Detelič, brivec, Pazin. 851 KRASNA, nova, lakirana kuhinja se proda v via Molino a Vento 35, pritličje. (855 MALO ALI VELIKO stanovanje proti dobri nagradi se sprejme takoj. Poizvedbe: Sever & Komp. Machiavelli 13. 859 VILA v mestu s tremi stanovanji in 20003 obdelanega vrsta se ugodno proda. Poizvedbe: Sever & Komp. Machiavelli 13. (860 ZLATO in Frehrne krone plačam več kot drugi kupci. Albert Povh, urar, Mazzini 46 (v bližini drvenega trga). 25 da nič ne koristi, da več ne more izmamiti Sf,daj je, s koščekom peciva v rolci in stoječ t,— —^___ii i___x______I__r 'i '___ ____*___-v,- i * - . . ; iz matere, ker nima, je zagrozil končno: Grem zastaviti svoj zlati prstan do jutri, ali jutri mi moraS dati Šestdeset goldinarjev I — Moram? je vprašala ona, ker ji je spričo hrupnega in silovitega vedenja njenega sinu pri oknu, zopet razmišljala, kaj bi moglo biti, da se ne pokaže. V tem je zagledala očeta, ko je šel z enega trotoarja preko ceste na drugega ... (Dalje.) Vesti iz Goriške Telovadno društvo »Sokol« v Kojskem vabi vse člane na redni občni zbor, kateri se vrši dne 6. junija v prostorih br. Ivota Lenardiča točno ob pol 9 (deveti) uri zvečer. — Odbor. Podmelec. »Kmetska čitalnica« v Podmelcu priredi, kakor je bilo deloma že objavljeno, dne 29. maja t. I. ob 4. uri popoldne veselico v proslavo svoje 501etnice. — Spored je jako zanimiv. Na dnevnem redu je poleg pevskih in tamburaških točk tudi ljudska drama »Lovski tat«, katere dejanje se vrši v trnovskem gozdu. Ta igra bo zanimala posebno naše goi ske deželane, po katerih žilah se pretaka več lovec bo dobil pri tej prireditvi obilo užitka, pristno sliko, kam privede lovska strast tudi trdnega človeka. To naj bi bilo v svarilo in pouk vsem lovskim tatovom, ki so največ pri- BRINJEVEC jamčeuo narav ^ii, v poljubni množini, se dobi po zmerni ceni pri Fr. De-kleva, Slavina p. Prestranek. 34 POZOR! Srebrne krone in zlato po najvišjih cenah plačuje edini grosist Belleli Vita, Via Madonnina 10, I. 740 Priporoča se dobrnz* na 37 JOSIP JERMAN Trst, ul. XXX Ciiofcre 14 z lepim sadnim vrtom, parcelo travnika in ^oz