Razne novice. * Današnja številka obsega 10 strani in ,,Gospodarske JNovice" kot prilogo. * Imenovanje v deželni Šolski svet. Za dobo 6 let je cesar imenoval kot ude štajerskega deželnega sveta med drugimi tudi gg. kanonika 'Jožefa Majcena v Mariboru in ravnatelja mariborske gimnazije dr. Tominšeka. * Osebna vest. G. dr. Arnejc, ufiitelj na mariborskJ gimnaziji, je dobil naslov prolesorja. * Na Dunaju je umrl dne 20. januarja papežev poslaaik nunci] Bavona. * Poroka v cesarski Kiši. Bavarski princ Jurii se bo dne 10. lebruarja poročil v grajska kapeli v Senbrunu na Dunaju z avstrijsko nadvojvodinjo Izabelo Marijo. Poroki bo baje prisostvoval tudi cesar. * Sedaj bo šlo. S kmečkimi vprašanji dolgo ni ^lo prav naprej. Kako tudi, saj so se za to brigali lo nnerodiii klerikalci". Toda,sedaj bo Slastvarnaprej. Liberalci se bodo odslej resno bavili s temi vpraSanji in že zadnjo nedeljo so imeli prvi tozadevni sestanek. V celjskem Narodnem Domu je priredila liberalua struja ,,kmečki ples". Neumni klerikalci so prirejali doslej le predavanja, shode, pouene tefeaje in enake dolgoGasne reci, sedaj pa bo liberalna stranka s kmečkimi vprašanji pošteno zarajala. Slava naSi režiteljioi! * Naše liberalce je zopet enkrat zaftela trkati luna. Vsake toliko časa se jih prime ta bolezen in polein menijo, da morajo pričeti zopet s prirejanjem shodov, Nifi ne pomaga, 6e so se pri tem še vedno osme- ŠilL Bolezen je nevzdržljiva in posledico trkanja lunelo so shodi, nikoli ne izostanejo. Tako je tudi seda]. V nedeljo je bila že druga nedelja, ko so se vršili liberalni shodi. Tokrat je prišla liberalcem njihova bolezen posebno prav, ker so njihovi zavezpiki, Nemci in nemškutarji, zahtevali od njih, da morajo pričeti prirejati shode proti slovenski obstrukciji. Slovensko Ijudstvo pa, ki se ne trka z luno, kot liberalci, si bo liberalno pocetje dobro zapomnilo in pri volitvah liberalce še bolj natrkalo kot dosedaj. * Shodi, ki jih je priredila v nedeljo liberalna stranka, so povzrofiili povsod, kjer so se vršili, med naSimi pristaši mnogo smetia in veselosti, V Raihenburgu je govoril dr. Kukovec v Pravil je, da je obstrukcija Skodljiva, Ceprav ]o je pred dvema letoma sam najbolj livaliL Zagovarjal je svojo zvezo zNemci, t-eš, da se gre njim in liberalcem za dosego enega in istega cilja, a seveda zamolfial, kako je mogoSe, da imajo nemški nestrpneži in slovenski liberalci eden in isti cilj. Na shodu, ki je bil dobro obiskan, je bilo % pristašev K. Z. Brez vsakega pritrjevanja se je shod klaverno konSaL Na Sladki gori je imel shod urednik Spindler. Vezal je take otrobe, da so se mu poslušalci, ki so bili z dvema izjemama sami naši, smejali. Uesolucije ni hotel dati nobene na glasovanje, in jo jo raje korajžno odkuriL Na Ponikvi bi se bil tudi imel vršiti liberalen shod, toda liberalen govornik je zamudil vlak in ljudje so zastonj cakali. Kb je prišla brzojavka, da shoda ne bo, so se naši smejali in zbijali dovtipe, maloStevilni liberalci so bili pa obupani in hudi, da se jih tako vodi za nos, * Lagali so. O 'dr. Jankoviču se je ,,Narodni List" zlagal, da je na shodu v Bučah govoril za ucitelje lažjijive besede. V zadnji Stevilki pa mora list, prisiljen po tiskovnem zakonu, to laž popraviti. Laž ima kratke noge, * Soc. demokratie so zafteli v obeinskem svetu v Gradcu obstruirati, ker je hotela nemško-nacionalna večina zvišati doklade na hišno-najemninski davek. Seje so trajale po 20 ur. SliŠi se, da bo graški obeinski svet razpušcen. * Zmage. Katoliška misel med slovenskim ljudstvom dosega vedno večje in lepše zmage. Posebno naši somišljeniki na Kranjskem korakajo zadnji cas od zmage do zmage. Dne 15, januarja je pri občinskih volitvah v mestu Školja Loka na Gorenjskem zmagala S. L. S. v vseh treji razredih, Liberalci, ki so imeli dosedaj mestno upravo v rokah, so tako gospodarili, da so izgubili skoraj vse svo]e pristaše in so se na dan volitve korajžno poskrili. Nadalje je S. L. S. zmagala v važnih občinah, kakor v Preserju pri Ljubljani, v Bueki in v drugih' pomenljivih postojankah. Liberalizem je prišel na Slovenskem že popolnoma na kant. Kdor ge danes drži z liberalci, ta je politieni slepec. * wPro6 od. Rlma", kričijo po našili trgih in mestih ljudje, ki ki so se preobjedli kruha, ki jim ga nudi katoliško slovensko ljudstvo. Dan za dnevom 6itamo v nasprotnih listih, da se prirejajo lutrovske božje službe celo v prostorih okrajnih zastopov. Ce jim slovepska ,,teta", ^mati" ali očka prinese denar, se ti delajo ti ljudje tak.o pobožne, kot bi hoteli kar topli iti v nebesa, a to je samo vada za odjemalce. 1'ri gibanju ,,Profi od Rima", pri zabavljaniu čez yero, duhovnike in verno slovensko ljudstvo, pa so navadno med prvimi. DruŠtvo ,,Svobodna Šola" za5enja zopet Iraje zagovarjati svojo zahtevo: KrŠBanski nauk iz Šoll Katoligki Slovenc^ stojmo v teh resnih časih trdno, ae dajmo se premotiti! * S. K. S. Z. je priredila vceraj, dne 24. januarja v Smarju pri 'JelSah v prostorih Habjanove uostilne poufini tečaj, kateri je bil dobro obiskan.Tef:aj je vodil 8. g. d r. H o h n j e c. Predavatelji so želi obilo priznanja za svoja izvajanja.. Enak tecaj se vrši danes, dne 25. januarja v Galiciji pri Celju. Naša S. K. S. Z., kot mati naSega izobraževalnega dela, res vrlo skrbi za organizacijo in izobrazbo našega ljudstva, zato pa zasluži vseobčo podporo slov. rodoljubov. * Novo izobraževalno dimštvo. V Razboru pri Zidanem Mostu se je nstanovilo Katoliško slovensko lzobraževalno društvo. Ustanovni shod se vrši v nedeljo, dne 28. jajiuarja. Stajerska S. K. S. Z. šteje sedaj nad 140 elanio. • * Nove knilge. ,,Hoch©nburgerjev sistem" se zove knjižica, kl opisuje razmere pri naSih spodnještajerskih sodiŠ6ih in ki je izšla kot ponatis znamenitega govora poslanca dr. VerstovŠeka v držaanem zboru. Knjižica stane 30 vin., po pošti 35 vin. NaroCa se p_ri dr. VerstovSeku. — V Ljubljani pa je izšla knjižica ,,Krvav list", ki opisuje trpljenje katoliSkih PoIjakov na Ruskem, Spisal je knjižico dr. Lenard. Naroca se pri ^DruŠtvu prijateljev poljskega naroda v Ljiibljani". Obe knjižici priporofiamo našim dru&tvom v narocbo. * Vfažna razsodba v zadevi poloma liberalne Glavne posojilnicev Ljubljani. Deželno sodišfie y Ljubijani je razsodilo, da so le dotični veljavni tlaniGlavne posojilnice, katere je upravni svet posojilnice sprejel v seji za člane. Na ta način bo ostalo le kakih 47 "dlanov, ki bodo morali pokriti, ce bodo mogli, velikanske manjkajoge svote pri Gla.vni posojilnici. Ce bo razsodbi ljublianskega deželnega scncliSSa pritrdilo tudi višje sodišže, prišli bodo vložniki te liberalne posoiilnice ob ves denar. Naše posojilnice pa opozarjamo, da- v sejah naSelstva sklepajo o vsprejemu Slanov in ta sklep tudi A-pišejo v zapisnik, kakor to vedno terjajo naŠi revizorji. * Nova živlnska kuga. Na Tirolskem se je pojavila nova, zelo nevarna živinska kuga, ki utegne biti naši živinoreji še bolj škodljiva kot slinovka. V okolici Merana so dobila teleta nalezljivo drisko. V par tednih je samo v enem okraju poginilo za to kugo nad 800 telet. Kuga-driska se je hitro razširila in se ]e že celo na Koroškem pojavilo nekaj slučajev.Ta kuga napade ne samo mlada teleta, ampak tudi mlajše govedo. Zival, katero napade ta bolezen, pogine, navadno tekom treh ali štirih dni, Živinozdravniki priporočajo proti tej kugi strogo snago in toploto v iilevu, Žival, pri kateri se po}avi driska, naj se napaja z mlačno vodo, v kateri se je k.uhal slez ali bri. nje, pridene se naj nekaj grenke in Glauberjeve soli, Vsak sumljiv slucaj se naj takoj javi živinozdravniku. Bavarska in tirolska vlada ste odredile že stroge odrcdbe, da se ta nevarna kuga omeji in zatre, * Pomanjkanje živinozdravnlkov prav moBno občutimo tudi v našill krajih\ Redki so okraji, v katerili so .nastavljeni izkuSeni živinozdravniki. To portianjkanje živinozdravnikov se je posebno občutilo Jansko leto, ko sta se pojavili slinovka in rdečica pri svinjaK. Koliko število svinj bi se bilo dalo obvarovati pred poginom, 6e bi se živali cepile proti rdečici! A kaj pomaga, če manjka mož, ki bi izvrševali uosel živinozdravnikov. NaŠ štajerski nemSko-nacionalni in liberalni deželni odbor seveda nima smisla za to, da bi skrbel za narašeaj živinozdravnikov in njili pomocnikov, Poglejmo, kako vzorno skrbi v tem oziru deželjii odbor kranjski, ki je v rokah katoliških slovenskih mož. Uvedel se je na Vrhnild poseben tečaj, v katerem se kmečki in delavski sinovi izobrazujejo za živinozdravniške pomočnike^ Na ta način hoče deželni odbor kranjski pripomagativsem veeiim krajem, da bodo imeli vsak svojega živinozdravniSkega pomočnika. To je velike važnosti za prospeh naše živiooreje, NaŠ nemški deželni odbor pa za take važne refii nima nobenega smisla, * Vžigalice. S 1. januarjem je v Avstriji prepovedana raba belega fosforja za vžigalice., Radi tega so uaifiene vse one male tovarne vžigalic, ki so izdelovale fosforne vžigalice. Vecje tovarne pa so združene v poseben kartel,. Družba ^Solo'% v katerih jo združenih 6 najvecjih avstrijskih tovarn, izdeluje na leto 80 milijard vžigalic. Skupno je bilo dosedaj v Avstriji 83 tovarn za vžigalice, Vlam. p.! m Gor. Sv. Kungota. Zsadnji Vaš dopis o Siidmarkijieni zborovanju je imel ta uspeh, da vee uigledljih kmetov vcndar ni sledilo vabilu raanih privandrancev in so obrnili hrl>et Siidmarki, Nedeljsko zborovanje pri Maierju je bilo bolj žalostno in kislega •okusa. Nift niso bili posebno navdušeni tisti udele-ženci, ki jih je rodila slovenska, katoliška mati, ko so slišali govor BoStjanov in drugih velikih Nemcev.Tudi niso nift prav od srca šteli tiste kronce kot udniao, saj so vedeli, da bodo padle v globoko Siidmarkino malho in da bi jih bolj potrebno rabili za kruh in :S6l. St. Jakob v Slov. gor. Se noben obfini zbor na- Š,ega Izobraževalnega društva raenda ni bil tako za- nimiv, kot ta, ki se je vršil dne 21. t. m. Prostorna sboba gostoljubne Roškarjeve hiše je bila polna zboro- walcev. Pozdravil je zborovalce z iskrenimi besedami g. Ketiš. Nato so se vrstila poročila o delovanju druŠtva, ki so nam pokazala, da društvo lepo in vzorno deluje kljub raznim zaprekam. Naš stari znaneo Fr. Zebot iz Maribora nas je v daljšem, navdušenem govoru vnemal na izobraževalno, narodno delo. K drušivu je pristopilo mnogo novih udov. Tudi naši listi so dobili ta dan več novih naročnikov. Govorila sta Se nato domači sin Antoii in h&erka Micika RoŠkar ter g. Kapun. HiŠa, v kateri smo zborovali — Jakobshof — je bila nekdaj središče in zbirališče naših nasorotnikov. Sedaj je ta prostorna hiša v rokah vrle^a slovenskega kimeta. V tej hiši se bode naš(e društvo slobodno gibalo. m Sv. Jakob v Slov. gor. V naši obcini se bode vrSil od sedaj naprej vsak mesec po eden sodnijski uradni dan, katerega smo pridobili vsled prošenj občin Svr. Jakobt PloderŠnioa in Vukovski dol. Pri teh uradnih dneb se zamorejo vsakovrstne tožbe in ov.adbe ter druge zahteve in izjave pismeno ali ustmeno vložiti, oziroma prijaviti, vendar niso dopustne take vloge, s katerimi bi se denar ali druga denarna vrednost vložila v sodnijsko shrpmbo, Pri teh' uradnih dnevih se sraejo tudi priee, izvedenci in obdolženci zaslišati ter se sme vrSiti poskus poravnave, sploh prva razprava v tožbenib. zadevah, Zamorejo se dalje dedne izjave oddati ter sploh zapuščinske obravnave vršiti; lahko se pri teh uradnih dnevih varuhi zaobljubijo, proSnje za doletnost, oziroma za izročitev clepozitnega premoženja, dalje tudi rafiuni o oskrbovanju premoženja varovancev vložijo, ter se zamore o njili razpravljati enako, kakor o zadevah, tikajoftih se soglasja katastra z zemlji&ko knjigo. Dopustne so dalje razprave o bagatelnih in zakupnih zadevali, razprave zastran mojtenja posestva, zastran priznanja ocetovstva ter zastran prepirov, ki nastaneio iz družinskih razmer in med delavci ter delodajalci.Tudi kazenske obravnave pri privatnih in zasebnih obtožbah se smejo vršiti, ako so stranke in priče navzoce in ako obtoženec v takojšnjo razpravo privoli. — Prvi tak sodnijski dan se je vršil v četrtek, dne 18. t. m.; pozvanih je bilo 37 strank, od kateriji jih. je prišlo 27, k"i so našle vse zadoščenje, Ta naredba jo za navedene obČine velikega pomena; kajti pravioo iskajoče stranke si bodo prihranile tem potom mnogo časa, večkrat dalinih in slabili potov, kakor tudi marsikateri krajcar, katere so jim doslej mestne in medpotiie gostilne izvabile po nepotrebnem iz žepa. Prihodnii uradni dnevi tekom leta 1912 se bodo vršili: 15. lebruarja, 21. marea, 18. aprila, 15. maja, 20. junija, 18. julija, 14, avgusta, 19. septembra, 17. oktobra, 21. novembra, 19. decembra, vsakokrat od 10. ure dopoldne do 1, ure popoldne v občinski pisarni Sv, Jakob v Slov. gor. m Sv. Benedikt v Slov,. gor. Jožei RajSp, pos. \\\ gostilničar iz Bačkove, se je dne 2. januarja t. 1. zdrav napotil v Poberže pri Mariborii k svojima hčerkama. Ko se je pričelo svitati, začelo mu je postajati siabo Pcnoči se ga je lotilo pljugno vpetje. Ceravno |e bil zdravnik z zdravili hiitro pri rokah, postajal je dobri mož od ure do ure slabši, in dne 11. t. m. je, ločen od svojega kraja, zatisnil za vedno oči, Vsekako pa je prišla smrt nepricakovano in tako liitro, da ob njegovi smrtni postelji ni bilo ženi, ne otrokom, in tadi ne bratu Matevžu, upokojenemu nadučitelju, mogoce najti Še živega. Pogreb je bil na magdalenskem pokopaJiŠču v Mariboru dne 13. t. m, ob 4. uri popoldne, Pokojnik je bil tih, miren clovek, vrl katoliško-slovenski mož ter v svojem domačem kraju tako priljubIjen, da so njegovi sosedje se v velikem Stevilu udeležili pogreba, Naj v miru počiva! m Marlja Snežna. , V nedeljo na praznik NajsvetejSega Imena smo imeli priliko slišati predavanje g. potovalnega uCitelja PirStingerJa iz Radgone. G. predavatelj nas je učil, kako zlasti v tera 6asu ravnajmo s trto in sadnim drevjem. Opozorili bi pri tem na nedostatke, ki se dajo v prihtidnje i lahk.oto popraviti, Predavanje je bilo prepozno razglašeno. Isti dan dopoldne je še malokdo vedel, da se ima popoldne po veeernicah vršiti predavanje. Udeležba bi biia čisto drugafina, 8e bi se bilo predavanje naznainlo vsaj prejšnjo nedeljo po prvem sv. opravilu pred cerkvijo, Tudi lokal za predavanje ni bil primeren, namrec gosltilna, kjer je motilo nekaj šnopsarjev poslušalce, in menda tudi g. predavatelja. Boli pnmorna bi bila Šola, kjer so šolske deske na razpolago. da je mogoee poslušalcem tudi z risbami predočiti sicer ne vedno umljive primere, ce pa ne v novi, vsaj v stari Soli^ Le gostilna se nani ne zdi primeren prostor, Sicer pa izrekarao g. predavateTju hvalo za njey.ov trud s proSnjo, da nas ne pusti predolgo čakati na prihodnje predavanje. ln St. Lovrenc nad Mariborom.. Veselica, ki smo ja priredili šentlovrenški Slovenci v nedeljo, dne 21. t. m., se je izborno obnesla. Vsa prireditev je bila polna zdrave zabave in vsi gostje so bili zelo zadovoljni. Vrstilo so se pesmi, govorl, igre, in vse v najb&ljSem redu. m Hoče. Pogreb rajnega Petra FrangeŽa je bil velikanski, vodil ga je v spremstvu gg. kaplanov vlč. g. dek.au GruŠovnik. Milo se nam je storilo, ko so polagali v grob moža, ki je bil dikd; in ponos hočke župnije, vrl znafeajen katoliški slovenski mož.. Rajni je bil dolgoletni župan v Rogozi in član raznili zastonov in društev. Bil je steber slovenstva v HocaJi. ,,Slov* Gospodarja" je imel naroeenega že od prvih ftasov, ko je začel izhajati. Blag spomin vrlemu možu! m Poličane. Zarofiila sta se g. Franc Dreu, finanftpi nadpaznik v Izoli v Istri, z gd6. Liziko Gajšek, gostilniftarjevo in posestnikovo hčerko v Poljcanalu m Sv. Peter prl Mariboru. Naše Bralno in izobraževalno društra ,,8kala" ima na STeŠnico dne 2. februarja po Tedernicah t ceikveai hiši Bvoj obfoi zbor, b katerema pride nek govornik iz Maribora. m Sv. Junj v Slov. flor. Kmetijska podružnica ima na 8vtrovanje kmetijske podružnice jo krasno uspelo, Okrog 300 gospodarjev in gospodinj je z zaaimanjem poslušalo g. c. kr, žiyinozdravnika Fr, Pirnata, čegar oče je bil tukaj učitelj, ki ]e zanimivo in prakticno predaval o boleznih pri svinjah, >vaj jih povzroči in kako bi se dale omejiti. Vsi so bili edini v sodbi, da še tako praktičnega in poljudnega predavanja niso slišali, Predavanje je bilo zelo priraerno in potrebno, ker nam vsako leto miiogo svinj v vrednosti vee tisočakov vzame kuga, G, deželni poslanec Ozmec je poroSal o delovanju podružnice in. ujeni koristi ter pomenu za nas. Želimo si ve6 takih, ros koristnih zborovanj, zato se iskreno zahvaljujemo g, živinozdravniku. p Sv. Urban pri Ptuju. Lepo ]e uspelo zborovanje, ki ga je priredilo naše gospodarsko Bralno društvo ob priliki l&tnega obdnega zbora pretečeno necleljo. V svoji sredini smo imeli našega ljubljenega in za probujo slovenske mladine neumorno delavnega g.. dr. Hohnjeca iz Maribora. Po kratkih pozdravnih besedali našega društvenega predsednika g, Vinkota Simonič je preS. g. doktor povzel besedo ter v poldrugo uro trajajočem go\ioru temeljito razjasnil pomen izobraževalnih društev za narodno, politicno in gospodarsko probujo, nadalje njih pomen o vzgoji značajev in pospeševanju poŠtenega kršeanskega živIjenja. Kot smešno nasprotje proti resnemu k,r'šČansko-izobraževalnemu delu naših društev nam je govornik takoj v poSetku svojih izvajanj pokazal neumno in nesrecno pofietje liberalnih druStev, ki hočejo s plesom, ponofievanjem in podobnimi nerodnostmi privabiti mladino v svoj tabor. Po končanem govoru je sledilo običajno poročilo tajnika, blagajnika in knjižni^arja, ki spričuje, da je društvo dobro delovalo. Nato se je vršila volitev novega odbora, v katerega so bili izvoljeni: Simonifc Vinkopredsednik, HamerSafc Alojzij podpredsednik, Skoliber 7ožef knjižničar, Ceh Franc tajnik, Ka,rol Malajner blagajnik, iRois Matija, Belec Franc in Horvat Miha, odborniki. p Sv. Troilca v Halozah. V minolem letu 1911. se je naše katoliško ljudstvo tako-le gibalo: 28 parov je prejelo zakrament sv. zakbna, 117 jih je zagledalo svetlobo sveta, 124 pa jih. je ostavilo to dolino sol*. — Pri nas se namerava ustanoviti Mariiina. di-užba /a deklcta. Dekleta svetotrojiška, pogumno in neustrašeno vse pod belo zastavo Marijino. Naj zaplapola nad svetotrojiško laro snežnobeli prapor Marijin, na katerem bodi zapisano: Z Bogom in Marijo za domovinol Živimo v casu in med ljudmi, ki so si izbrali, rekel bi, za svoj življenski poklic, da blatijo vse, kar je združenega z vero. Ti ljudje obracajo posebno pozornost na mladino, Radi bi videli mladino, ki bi bila sužnja in žrtev vživanja in ki bi naj ne imela pred o6mi Križanega in p> poslušala njbgovih zapovedi, Premišljeno je njih delo, preraSunjene njeaa posledice. Mladina je njiliov up. Pa tudi naš! Zatorej z veseljem pozdravljamo misel usftanovitve Marijine drnžbe v svetotrojiŠki župniji, in ko b'o stopila v življenjG, naj raste, procvita in se množi! p Godenlnce. Ker še niste, g. urednik, dobili nikdar dcp.isa iz naše občine, naj izve celi svet naSe žalostne razmere pri občinskih volitvah, Celih 14 dni so naši hberaleki agitirali za svojo stranko, Žalostno za našo vas, ker še polovica občanov spi in posliifeajo nase nasprotnike. Najbolj se je trudil pri nas nek gospod, kateri je hodil od hiŠe clo bišei in prosil s sklenjejiirai rokami, naj njega in Še dva druga njegova pristaSa volijo v odbor, ker nam bodo ti trije zmanjSali občinske doklade, 0 ti revče! Škoda tvojih Šoldov, kaiere si porabil pri agitaciji. Pazi, zima je Se dolga, p Ormož. Po našem mestu se že dolgo govori in sedaj prinaša tudi ,,Narodni List" to vest, da nas misli zapustiti sodni svetnik dr,. Presker. Isti list, ki mora imeti z nemškimi vodilnimi krogi dobre zveze, piSe tudi, da na njegovo mesto pride Ornigov zet dr. Vaculik, Namesto, da bi se liberalni Hst radi tega obregJiil ob sebe in neinško-slovensko zvezo svoje stranke, pa se zaganja v — naSega poslanca BrenČiSa. Liberalna stranka v Gradcu in naDunaju podpira Nemc-e, njen poslanec dr. Ravniha.r izraža z glasovanjem dr. Hochenburgerju zaupanje za njegovo delovanje mod Slovenei, a kriv je vsega in pomagati b,i moral povsod le — Brenčife. Da so taki liberalci veliki norci, o tem ne bo nihče več dvomil. p Sv. Tomaž pri OrmoŽu, Naš poštar Škerlec je od države placan in nastavljen kot poštar za vse Ijudi, Njegova dolžnost je, da z vsemi ljudmi enako postopa, bodisi v uradu, ali izven urada, G, Skerleo je tudi tajnik liberalne posojilnice in je kot tak že iuarsikatero modro ukrenil. Da dosedaj nobena njegova ni obveljala in so Ijudje le zmajevali z glavami, JvO so izvedeli za njegove naklepe, a to ga ne ovira pri njegovem nadaljnem delu, Mi mu privoščimo to veselje; opozarjamo ga samo, da se slišijo rezke opazke od strani vlagateljev, oziroma posojilojemalcev, cez njegovo delovanje, ki niso njegovi pristaSi, oziroma nocejo imeti stika z liberalno posojilnico. Naj za dancs to zadostuje, če bo pa treba, bomo govorili jasneje in drugod. H koncu bi samo Še svetovali g. Skerlecu, da naj razmišlja, zakaj se Ijudje izogibljejo lioeralnili posojilnic. Gotovo mu je znano, da imajo liberalne zveze po 15 in veS tožb, ker ne morejo izpia&ati denarja posojilnicam, V zadnjem easu pa morajo Ijudje tudi liberalne posojilnice tožiti, da, celo p_redlagati rubežen, ce hoftejo priti do svojih liranilnih vlog. Kakor ste ob ftasu volitev liberalci proti nam, tako bodite tudi v gospodarskih organizacijaji sami za-se. Sv. Bolfenk pri Središču, Dne 11. t. m. smo pristaŠi Kme&ke zveze pri občinskih volitvah v obcini Vodranci sijajno zmagali; od 9 odbornikov je 7 paših, samo dva sta liberalna. Naši volilci so stali kakor »skala. Cast jim! Liberalcem vse laži in tiidi pijača ni nič pomagala. p Sv. Bolfenk na Kogu. Vitanjski liberalci so kar iz sebe, ker so propadli pri volitvi v občinski za^top. LetaJi so okrogvseh ormožkiji dohltarjev, naj jim za božjo voljo pomagajo. Pa ne gre — vse po 16. p Središče. Naši ,,liaup" liberalci so vkljub veliki zimi, ki je razsajala, priredili dne 13. t. m. zveeer pri g. ZidariČu plesni venček, ki je imel baje poseben namen. Udeležili so se tega vecera tudi gg. ucitelji. Liberalni učitelji se pritožujejo zaradi premajhne plače, ako pa pride na vrsto kaka liberalna zabava, jim pac ni žal za denarce. Denar, ki so ga dobili isti večer naši liberalci, so zopet porabili za dva, in sicer po njihovem mnenju dobra namena, En del so darovali Sokolom, ki soa kakor sami pravijo, kras in ponos cele lare, seveda le pred liberalnimi oftmi; drugo polovico pa so odlocili liberalni Ciril-Metodovi družbi. Ta dva svetnika sta gotovo prav žalostna, da sta izvoljena za zaščitnika liberalizma, katerega bode pri nas letošnja zima bržkone precej vzela, kljub vsem liberalnim pripomofckom. p Sv. Krlž tik Slatine. Dne 22, t. m. je praznoval g. Martin Debelak 301etnico svojega župariovanja pri Sv. Mohorjiu Že pred 5. leti se je govorilo, da bo dobil zaslužni križec, ali vsa zadeva je v Gradv\\ obtičala. Danes ga ne difei noben križec, ali diči ga vseobCno spoStovanje rogaškega in šmarskega okraja. Bog ga živi še mnogo lot! — V torek, dne 23. L m. so je pri nas ustanovila podružnica Kmetijske tlružbe štajerske. Takoj je pristopilo 33 udov in vsak ud bo v enem tednu še gotovo pridobil enega, uda. Hvala lepa <>,. g. Gomilšeku za poučne in vspodbudne besede! PrejSnji vecor pa se je ustanovil Orel. Le naprej! Kdor samo stoji, nazadujo! p KarOevinsko bralno društvo pri Ptuju priredi s prijazninc <-odeloTanjem ptujskih Orlot in Dekl zveze v nedeljo, dne 28. januarja v ptujskpm Narcdnem domu gleJaliSki ve5er a petjera in igrama: 1. ^Strahovi", š»loigra v 1 dej. in V. BObčinski tepftek", Saloigra v 8 dej. Začetck ob pol 4. uri popoldne. Vstopnina: Sedeži ltS, 80 v in 60 v; Stojišče 30 v. K obilni ndeltžbi vabl nljuduo odbor. p Občni zbor ima krčeiinsko braloo drnitro in njega podrazcica DekliSka zyeza na Sredaico dne 2, febr. v ptnjskem Nar. domu po večemicah. Ker pride na zboroTaive slavnezDani cgaiuzator štajerake mladine v\&. g. dr. HohDjec, Tabi vse ude in posebno vse ptujske okolitane k mnogobrojm ndeležbi cdbor. p S». Lovreno na Drav. pe|j. Dne 28. t. m. ima Bralno društvo občni zbor. Odbor bo poročal o delovanju drnštva, nastopilo bode več govornikoT in gorornic in petje. Možje in žeae, mladeniči in mladenke pridite polnošteyilno! p Sv. Marko niže Ptu|a. Vojaško veteransko in podporno drnštv > pri Sv. Marku ima svoj I. občoi zbor na Svečnico, dne 2- febr. t 1, ob 3. uri popoldne v šolskih proetorih po dnevcem redu, ki je določe i po pravikh. Veterarci naj se ga ndeleže polnoštevilno. , Odbor. P Žetale. Katoliško bralno in izobraž. drnštvo v Žetalah priredi v nedejjo dne 28. febvuarja letni obJni zbor. Vspored: Poročilo tajnika. blagijnika in knjižniftsrja. Vpisovanje novih ndor. Volitev novega cdbora. Govor. (6. g. žapnik GomiJšek.) Za sklep žaljivi Bredolov. Društveni člani pridite vsi in povabite svoje zcance! p SrediJče. Središki vozniki so od prebitka Djihovega plesa darovali nbcgim šohrjem središke šole 11 K 80 v. Bog plati! Ljutomerski okraj 1 Gornja Badgona. Dopisnik ,,Sloge" zavrača vso krivdo radi propada pri volitvah v okrajni zastop S, K. Z. in trdi, cla so pristaši S. K. Z. imeli večino v prejšnjem okrajnem zastopu. Kdor naše razmere pozna, ve, ' da je bila vefiina zastopnikov slogašev. Podnaeelnik oktajnega zastopa je bil propadli kan*didat J. Zemljift, kateremu se je na več shodih svetovalo, naj pusti kandidaturo in dela v okrajnem zastopu. Ce res ni storil okrajni zastop svoje dolžnosti, kakor poroča ..Sloga", je to zakrivil v veliki meri podnačelnik, ki stanuje blizu Gornje Radgone in je imel vedno dovolj časa za razSirjanje liberalizma,. Vse priprave za volitev iz skupine veleposestva je vzel v roke g. J. Zemljift; kako je rešil svojo nalogo, bomo poročali, če ,,Sloga" ne bo mirovala. ,,Sloga" pravi, da se inteligenca ni volila v okr. zastop.Kak.o ziia inteliligenca gospodariti v okr. zastopu,inam pricajo zastopi, katere so skoraj vse ravno zastopniki inteligence spravili v nemške roke. 1 Sv. Krlž na Murskem polju. V naši obsežni župniji je bilo preteklo leto porocenih 27parov. Rojenih je bilo 127 otrok, Tudi smrt je imela pri nas i)reteklo leto nenavadno bogato žetev, pobrala je 98 oseb, 49 moških in 49 ženskih, razne starosti. Prva ietošnja žrtev je bil dne 5t januarja31etnisincek Maks Franca Belec iz Krištanec, Padel je po nesreči v iz žgalnega koun vliti slivov moSnik, Vsled groznih o(jeklin je cez par ur umrl. — Tudi pri nas beremo radi dobre knjige in Casopise ter pridno agitiramo za iSlovbiiskega Gospodar]a". Dokaz temu je, da imamo !etos že okrog 50 novih naročnikov ..Slov. Gospodar- ]9". 1 Negova. Umrla je 751etna blaga mati Marija Vogrin, Zadela jo je kap, Pogreb se je vršil ob obilni udeležbi dne 11. t. m. Vodil ga ]e sin pokojnice, vlft. g. Ivap Vogrin, župnik pri Sv. Barbari v Halo. zali. Pokojnici svetila vfečna luč! 1 Ljulomer. Gg. Jožef in- Ivan Vogler, posestnika petanske slatine v RadeDcih podarila sta ubožni šolski mladini Franc Jož^fove šole v Ljutomeru 20 K, za kateri velikodušni dar se BPodpomo drnštvo Franc-Jožefovo šole v Ljutomcru" najiskreneje zahvaljuje. Odbor. 1 Ljutomer. Bralno dmštvo za Ljutomer in oknlico priredi v nedeljo, dne 28. jan. v dvorani g. Kukovca dv« gledališki predstaTi in sicer nVeFtalka" v petih dejanjih in nPoštna skrivnost aJi začarano pismo" enodejanka, Začetek ob 5. uri zvečer. K obilni udeleibi vabi odbor. 1 V«ržej. Bralno društvo oprizsri dne 28. t. m. ob 5. uri pop. v prostorih g A. Seršena ljudako igro nCiganček" v petih dejanjih. Po predstavi .prosta zabava. Vstopnina navadna. K obilni udeležbi vabi vsacega odbor. 1 Kmet. bralno društvo v Vučjivasi priredi v nedeljo, 28. jan. ob pol 2. ori pop. v šoli svoj redni občni zbor po tem-Je vsporedu: 1. Poročilo o delovanju društTa v minulem letu. 2. Pristop ndcv in pobiranje udnine za leto 1912. 4. Volitev odbora. 5. Predlogi in nasveti. K obilni udeležbi vabi cdber 1 Kapela prl Redenclh. Bralno društvo pri Eapeli ima svoj občni zbor dne 28. prosioca po večeroicah v šolskih prcstorih. Na dnevnem redu je poročilo odbora, vpisovanje udov, volitev novega odbora in slučajnosti. Možje, mladeniči in dekleta, storite svojo dolžnost, rešite čast kapelske župnije in prisiV;pite v obilnem številu, kot udje. Nobena poStena biša t župniji naj ne izostane. Vsak posten mladenič in dckle naj si šteje v čast in ponos, biti nd Bralnega društva. Torej nasvidenje 28. januarja t šoli! Konjiški okraj. k Konjice. Iz časniškega odjseka. Zanimanje za liste pri nas ni posebno na višku. Brali bi že, ne samo v, vinskih goricah, ampak tud!i v raznih novicah, pa narociti si — to je druga reč. 0 da, narožili bi že, pa plaSati — to je 'drufgja stvar. Plač, plačali bi že, toda denar — tega je premalo. Kaj ne? Z-g. Č. g. Fr. Škof, kaplan v Kamnid, je daroTal za zastavo mladeniške Marijiue družbe 9 K. PrisKna hvala! Celjski okraj. c Celje. Gosp. Rebeku, slovenskemu kljucavnir:arskemti mojstru, je umrl najstarejši sin Janko. Bil ji) jako marljiv in nadarjen dečko. NaŽ« sožalje! c Celje. Silno poparjeni so s& vrnili v nedeljo dne 21. t. m. liberalni gromovniki, ki so imeli namen na svojih shodičih natvezati liberalcem po deželi, da je ,,klerikalna" obstrukcija škdiiljiiva. Posebno žalosten se je vražal oni gospod iz Dolgegapolja. Zamudil je v jutru vlak, a »,,shod", ki /ga jje imel pozne e na Sladidgori, se je tudi turobno obnesel za liberalce. Kaj ne, celjski mladi liberalci, težko vmn je zdaj pri srcu, ko ste se morali vrniti brez vspehov domov! Casi, ko ste slepili naše ljudstvo z liberalnimi otrobarai, so minuli. Pšenica vam ne bo šla we6 tako hitro v klasje. Doigrali ste. Saj vas še celo liberalci starini obsojajo! o Št. Jurijl ob juž. žel. VaJ5 dopisnik v predzadnji Stevilki ,,Slov. Gospodarja" je bil v toliko slabo pouften, da akademik g. Jožef Sainec ni iz kake;-ca drugega namena v zbornici na Dunajii poizvedoval po poslancih, kakor le enkrat oktobra, ko je iskal Ł.. dr. VerstovSeka, ki naj bi posredoval zaradi podpore (deželne ustanove). Gospod je dokaj miren in se v politiko ne vtika. Sameeova hi&a v Podgradu je Šla dosedaj s Kmeeko zvozo, in tako bo tudi naprej; novi posestnik in sin Franc jemlje v zakon sestro gospoda župnika Zakošeka, tačasno predsednico Dekliške zveze v St. Vidu pri Planini. Javnost bo ta dejstva z veseljem vzela pa znanje. c Ponlkva. ObCina Ponilr\ra ob juž. žel. je imenovala prec. g. kaplana M. ASiča za njegove nepre- cenljive zbsluge na duhovskem, kakor tudi na organizatoričnem polju z»a Častnega člana ter mu izrocila lepo izdelano eastno diplomo. Ob enem je imenovala obcina tudi g. naducitelja X Dobnika za njegotve anc Dernovšek svoj letni občni zbor. Nato sledi šaljivi prizor rZeuin Miba" in nPri goapodi^. Tudi petje in tamburanje ne bo iioBtalo. c Braslovče. Prostor. požarua bramba priredi na Svečnico, due 2. BTečana ob 3 uri popoldne v gostilniških proatorih gospoda Vinkcta Brišnik, svoj občni zbor. Brežiški okraj. b Brežice. Podpora vsled suše.. Financno ministrstvo je naznanilo poslancu dr, Benkovifiu, da je za brežiški okraj dovoljena državna podpora za škodo, povzroecno 1, 1911 vsled suše, v znesku 32.000 kron. b Brežice. Ob obilni udeležbi se je vršil v nedeljo obfeni zbor našega Katoliškega izobraževalnega dru^tva. Iz porocil odborovih omenimo samo, da se je to leto prebralo že nad 1200 knjig iz društvene knjižnice, V navdušenem govoru je Č. g. p. Efrem obrazložil važnost in nujno potrebo izobraževalnega društva, ter na&tel 10 zapovedi, ki bi jih moral izpolpjevati vsak. Član do društva in domovine, Upamo in želiino, da bi društvo v novem letu moglo storiti one važne korake naprej, kakor si jih je že zažrtalo, posebno kar zadeva Društveni Dom in mladeniško organiza«ijo. Zato pa brez pomisleka v društvo vsi, ki imate srce in zmisel za pravi napredek naSega kraja, tcr poraagajte novoizvoljenemu odboru pri teb velikih nalogali! b Rajhenburg. Liberalna stranka je butila potrebo, da je prišla k nam zborovat. Dr. Kukovec je gromel zoper obstrukcijo, katero je nekdaj sam gojil, a jo mora sedaj na pritisk liberalnih. ufeiteljev obsojati, Povedal je tudi neresnico, da lioeeta dr. Korošec in dr* Benkovift vojsko z Italijo, da bi zopet spravila oropane dežele v roke papeža. No, te trditve mu ni verjel niti Vutkovičev Hanza. Morebiti so mu verjeli razni Zemljak.i, Senice, Pavloviči. Dr.. Alojzij Kukovoc je povedal očitno, da res škili tje v nemš.ki tabor. Pa saj verjamemo, da večnemščinar dr» Kukovec ne lio skrivil lasu ,,Štajercu". Menili smo, da bo še nam zapel: ,,sv. Alojzij limbar beli. . .", pa se mu Je mudilo nekam, menda k 10. sv. maši k sv, BoStjanu. Za njim je stresal jezo nad klerikalci g. Potočnik, nadučitelj pri Sv. Antonu. Premlel je še enkrat dr. Kukovčeve otrobe, povedal, da je proti deljenju deželnega šolskega sveta v nemškega in slovenskega, ker mu menda jako prija neniški bie. ,,Pojamral" je, zakaj mu preklicani klerikalni poslanci ne pripomorejo ode vlak videl že daleč, Vajeti drži pTectej rtuhlo in pusti, da vlak) pojde mimo. Navadtno imsjjo vozniki to natpako, da konje tako postavijo, da ne vidijo vlaka>. Konji slišiijo le šura in hofiejo sevieda ubežati. V)oznik pa pri tem navaidno konje Se tepe, dokler mu popolnoma ne zdivjajo, razbijejo voz in še sebe posikodujejo. Konj misli, da vse tepenje, bolecine in poBkjojibe prijiajajo ofdi železnice in ni čudno, če se (potem boje vsakega vlaka. Jezdeci ravno tako napačno ravnajo. Ce se kon| kaj vstraši in sko6i v stran, zbadajo ga z ostrogami in pretepajo. S tem se konj zbega, in misli, da se bode to vselej ponavljalo, kadar bo kaj takega videl. Elektrlčno obdelovanje vrtov. Na rastlinski šoJi v Essexu na Apgleškem so napravili prvi poskus, kako bi se s pomočjo elektrike pospešili plodovi vrtov. Na 200 cevljev veliko ploskev je vplival električni tok. Poskus se je izborno obnesel in je iznova dokazal, kar so bili dokiazali že manjši poskusi te vrete. Pod vplivom elektriftnega toka so bile nekatere rastline nepriftakovano plodovitejše kakor preje. Elektriko so napeljali v rastlinjake potom žic, ki so jih razpeljali med gredami. Elektricni tok je bil tako močan, da je prepojil vse ozražje in je v tgmi otrinjal iskre, Elektricni tok poveca množino dušika v zraku. Dušik je pa važno sredatvo za pospeševanje rasti rastlinam. Med tem, ko na sočivje ne vpliva tok, ucinkuje jako ugodno na jagode, ki zrastejo pod njegovim vplivom skoro mesec preje kakor navadno in je obrodek za 40% bogatejšu Kumare obrode za 17% bogatejše, tudi ječmen obrodi lepše in bogatejSe. Električni tok je proizvajal spretno zgrajen stroj, ki obstoji iz šestero vrtečih se plošč in krtačic, Stroški sq baje izvanredno maib.ni. Angleži so res iznajdljivi. Denarja dosti. V avstro-ogrski kovnici denarja se je v lanskem letu izkovalo za 5,872,000 K, in sicer 1000 stokronskih cekinov, 100.000 dvajsetkronskib cekinov, 200.000 desetkronskih cekinov, 15,862,000 dvajsetvinarskib kosov, 25,000.000 desetvinarsMb kosov, 10,000.000 dvovinarjev in 41,168*000 vinarjev.