*• »"flfa-___________ f IWM. • ■*. I ttnvli HM. LI. lelo. .Slovenski Narod" ?*l|a p* p*ttli za Antro-Ogrsko: za Nemčijo: ceJo Icto skapa] naprcj . K 36— I ćelo teto naprcj . . . . K 4O — fctrt leta I 2 I I \ 9-- I " Ameriko in vse drage dežele: na meiec m «... 3'— | ćelo leto naprej . . . . K 48 — VoraSanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali rnamka. f pravnlstro (spodaj. dvorile levo). Knaflova nlica ŠL 3, telefon it 85. bbala vsak «a» **•*•* Isvttstft m4«11« lai prasaOk«. faserati se računajo po porablfenera prostoru in sicer: I mm visok, ter 54 mm širok prostor: enkrat po 12 rtu., dvrakrat po 11 vin.t trlkrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin., oarte in zahvale (enak prostor) 2J vin. Pri večjih inserdiah do dogovora. ■o?i ■aroćtlti aaj pošijejo aaročiias veJio fff- ao Bakmtttiel. "V8 Na samo pisnene ntroć&e brez pastaUe deaarja se ne moreao aikakor ozirati. „Narodna tiskara*" talafoa it 89. .Slovenski Narod* velja v L|mbl|anl dostavljen na dom ali če se hodi ponj i celo leto naprej • . . . K 32-— I četrt leta m • . ; . , 8*— pol leta......16 — | na mesec „ ..... 2*70 Posaneina itevllka valja 14 vinarjev Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo, UraiaUtvoi Knallova mllsa »L 3 (v L na istr. \tvo\ tsielon tt 94 Proračunska debata v državnem zboru. Dunai, 5. Lbruvarja. V današnji slabo obiskani seji po-slanske zbornice je prišlo do incidenta, ki pomenja za vlado in Nemce sicer neznaten, pa vendar jako z n a č i 1 e n poraz. Na začetku seje so namreč stavili Ukrajinci nujno vprašanje glede obupnih prehranjevalnih razmer v V7hodni Galiciji ter zahtevali takojšnjo otvoritev debate. Navzlic temu, da so nemški socijalni demokratje hiteli tiem-škim nacijonalcem na pomoć, je bila interpelaciji, ki jo je pođal po^Ianec Pet-mševič v imenu ukraj. kluba, priznana nujnost z 91 proti 90 glasovi. Za pred-log so glasovali vsi Slovani in pa nemški svobodni socijalist poslanec Stark. V debati o ukrajinski interpelaciji so govorili poslanci Levickij, Bugatto, Roškar, \VrobeI, Aust in Kalina, ki so vsi poudarjali» kako obupne razmere vladajo glede prehrane v nem'skih de-želah. Poslanec Roškar je posebno protestiral proti brezobzirnim rekvizici-jam, ki jih vrsi nemška birokracija v slovenskih pokrajinahT ter je svaril, da naj viađa kmeCkega prebivalstva ne Ura v obup. Po triurni razpravi je zbornica pri-Čela drugo branje državnega proračuna za leto 1917/18. P sla-nec Steinwender je poročal, da celo-kupni izdatki proračuna znašajo 23.832-8 milijonov kron, deficit 18.972 milijonov kron. Od izdatkov odpade 12.000 milijonov kron na vojne stroške armade in 6142'2 miliionov na vejne izdatke civilne uprave. Od teh civilnih stroškov gre za vzdrževalnine 3432 milijonov, za begunsko oskrbo 993 iniljo-nov, za draginiske doklade za državne nastavljene, delavce, duhovnike in učitelje 955 milijonov, za obnovitev od vojne razdejanih pokrajin 364-19 milij., za druge vojne pomožne akcije 396*8 milijonov kron. Trajni izdatki proračuna znašajo 5690*5 milijonov kron, kate-lim stoji io nasproti dohodki 4860*7 mi-lijoncv kron, oziroma ako odštejemo prehodni dohodek vojnega davka v znesku 798*3 milijone kron, trajni dohodki 4062-4 milijonov kron. Napram letu 1913. so narasli redni državni izdatki za 2229 milijonov kron, od ka e-rih odpade 195S miliionov na obresti na državne dolgove. Dohodki so narasli za 1000 milijonov. Poročevalec dr. Stein-wender povdarja, da je vse naše javno gospodarstvo v rokah vsemogočnih du-najskih bank, ki komandiralo Časopisiu !n umetnosti, vladi in birokraciji in ki so tuđi gospodarji nad gosposko zbornico. Krivda dunajskih bank je, da smo financijalno tako slabo pripravljeni in da nas |e rešil katastrofe le tiskarski stroj, ki tiska bankovce. Vlada je tako odvisna od velikih bank, da se ne rrore resno pobrigati za ozdravljenje d~živ-nega gospodarstva. Vlada tlačani ban-kam, varuje in neguje jih, dobavlja jim vse, kar potrebno za vojno industrijo, one pa nimajo drugega opraviti, kakor zračunati vojne dobičk'e in pobasati de-nar v svoje velike blagajne. Govorila sta na to dunajski svobo-dorniselni poslanec baron H o c k, ki izjavi, da sedanji ministrski predsednik pač ni sposoben načelovati vladi v tako resnih časih, ter romunski poslanec Simeonovici, ki je zahteval, da naj vlada odškoduje bedno prebivalst-vo v Bukovini. Med govorom poslanca Simeonovicija je prišlo do rabnke. Češki poslanec Janovec je pričel klicat! podpredsedniku Tusarju: »Napravite konec, to ni noben narlament! Zbornica je prazna! Mi Čchf nismo prišli na Dunaj, da bi se potikali po raznih dvoranah. Imamo mnogo važnejšega posla doma!« Se le polagoma se je poslanec Janovec, ki ga je podpredsedn* Tusar klical k redu, pomiril. Poslanec dr. L agi nj a: Poročilo, ki ga je podal referent v imenu večine proračunskega odbora o državnem proračunu, vsebuje tako oštro in resno kri-tiko državnega gospodarstva, da opo-ueiii ne preostaja mnogo besed. Obšir- no razpravlja dr. Laginja o prehranjevalnih razmerah v Istri, kjer je beda prikipela do vrhunca in kier grozijo ne-izmerne in nedogledne posledice. Jugo-slovani odklanjamo proračun. Govorili so še na to poslanec J.a-ger (Vseneme^), Haberman (ćešk. soc. dem.), ki Je povdarjal, da bi centralne države ne pripravljale velike ofenzive na zapadu, ako bi bile res tako miro'jubne kakor trdijo, ter poslanec Goli (nem. nac). Na začetku današnje se je predlo-žil minister za javna dola Hcmann zakonske predloge o predpravicah civilnih inž^nirjev in civilnih prerm.trov ter o sistematični izrabi električne energije. Po dosedamih cenitvah razpolaga država z vodnimi sihmi 1*7 do 5 milijonov izrabljivih konjskih sil. Ako se ro-sreči izrabiti 4 milijone konjskih sil. bo-demo prihranili na premoću 22l/2 mili-jona ton, t. j. skoraj 50% ćele produkcije v normalnih čaqh. Treba je le, da sistematično uredimo izrabljene električne energije, Če mu ne služi predie-žeči zakon. Prihodnja seja jutri. stiotl zousnikou nmm stranKe u Ceilu. Celje, 3. februarja. Železo je vroče in kovači so na dolu. Vedno mogočnejše se manifestira neupogljiva volja slovenskega ljudstva, da doseže izpolnjenje svoje zahteve po državni samostojnosti. Osobito na slo-venskem Štajerskem. Iz raznih krajev prihajajo razveseljiva poročila, kako se je razmahnila narodna zavednost do najpriprostejših vaških koč. Iz ptuiske-ga okraia (iz Ptuja in Ormoža), kjer je hotel Ornig s pomočjo njemu vdinjanih vladnih organov vdušiti izraz prave ljudske volje, je pravkar prišlo Doročilo o sijajni manifestaciji kmečkega ljudstva na shodih poslanca Brenčiča. Narodna stranka je že na shodu zaupnikov dne 13. januarja v Mariboru zavzela jasno ocrtano stališče. Danes pa je na shodu zaupnikov v Celju izpresovorilo tuđi središče političnega življenja na slovenskem Štajerskem. Ob udeležM mnogobrojnih zaupnikov iz Celja in okolice, iz Savinjske doline, Posavja in iz šmarsko - rogaškega okraja ter v na-vzočnosti zastopnika mariborskih SIo-vencev se je z izrazi navduše-nja izreklo popolno sosMas-je s sklepi mariborske Alberta Kramerja na shodu zaupnikov Narodno - napredne stranke, dne 2. februarja.) |* Z novo Jugoslovansko demokrat- j sko stranko hočemo dati naprednemu 5 jugoslovan8tvu moderen program, ki j naj zacrta smeri in cilje smotrenega ; dela za ujedinjenje in poznejse-x ga truda za uredi tev naše nove r svobodne države. Program ostane na papirju,, ako ne poprimemo z vso vnemo za delo. Priznavati načela narodnega jedinstva in , demokracije ni težko. težje je žanje tudi 1 smotreno delati. Problem nove stranke 1 ni toliko programatičen kolikor o r g a- nizatoričen. J Gre predvsem zediniti vse naSe c napredne stranke in struje v ednotno J. d. s. Opustili smo provincijalistične in plemenske meje. Vsenarodnemu pro- * gramu naj odgovarja tudi vsenarodna J organizacija: v novi J. d. e. naj složno * delujejo za skupne cilje in po skupnem programu Slovenec, Srb, Hrvat. [ Najidejalneiše bi seveda bilo, đai i stremimo za jednotno organizacijo vse-ga naprednega jugoslovanstva. V se* . danjih razmerah pa je to neizpeliivo, in bi se niti teoretično ne dalo izvesti, praktično pa bi nam onemogočalo vsa-r ko uspešno delo. Omejiti moramo toref ; delokrog nove stranke na cislajtanske Ijugoelovanske pokrajine tu pa v p r i n-c i p u prav na vse. Ali bo v praksi mo-< goče pritegniti Dalmacijo, kier je danes politično življenje pod strahovitim pritiskom režima skoraj popolnoma zamr* [ Io, v kolikor pa ga je, stremi za čim tesnejšo organizatorično priklopitvijo J h Hrvatski, je vpraše^nje. Vsekakor bo predvsem treba pričeti z organizacijo | tam, kjer najdemo že pripravljen teren , in pripravljene sodelavce. Štajerska Narodna stranka se je že izrekla za J. d. s. N- n. str. in Nar. str. tvorite tako prav trden temelj nove J. d. s. Nedvom-no se mi zdi, da še pridruži že od začetka tudi goriška napredna organizacija, pa tudi s Koroškega, iz Primorja in to iz Trsta in iz Istre slisimo glasove, ki pravijo, da bo mogla J. d. s. v teh pokraj inah pričeti % uspešnim organizacijskim delom. Tu nas caka vse največja. najtežav-nejša pa tudi najplođonosnejša naloga. Svoja nače'la, svoje intelektualne, ču-6tvene in moralične sile bodemo mogli pri delu za uresničenje našega ujedinjenja in pri delu za izgradboiin notra-njo ureditev naše bodoče države le takrat uspešno uveljaviti in le v toliko, ako in v kolikor smo trdno in dobro organizirani. V politiki se redko uveljav-Ija posameznik. uveljavlja se le organizirana masa, ki je nositeljica idej in ki daje idejam rudi svojo moč in težo na lazpolago. Napreden človek bo torej na potek naše borbe za ujedinjenje, na svojo pozicijo v novi državi toliko vpli-val, v kolikor ga bo držala in podpirala njegova organizacija. Res je, da inte- . Iektualno nadkriliujemo vse ostale stranke, toda navzlic temu bodemo po-vsod in pri vsem podlegli, ako svojih sil pravočasno še zadostno ne organiziramo. Pokojni dr. Krek je enkrat prl-znal, kako ogromna sila leži neizrab-ljena v naprednem slovenstva, neizrab-ljena, ker ni do volj trdno organizirana. To ni le napredna sila to je narodna sila, zato organizacija te sile ni le napredna doižnost, je realna narodna doižnost. Organizacijsko načelo nove stranke bodi enotnost in demokratičnost. Le s centralistično organizacijo podremo provincijalizem in pome-demo z včasih naravnost otročjimi na-sprotstvi izza preteklih žalostnih dni. Pasti morajo krono vinske me je in zla-sti med ljudstvom je treba vzbuditi spo-znanje. da ne obstoja noben razloček ne mea Stajercem in Kranjcem, pa tudi ne med Slovencem in Hrvatom. Enotno vodstvo stranke bo moralo v tem oziru storiti, da bodo stranke v politiki in taktiki jednotno delo vale in nastopale. Naša organizacija mora sloneti na demokratičnem temelju. Ljudska volja mora biti prava in zadnja instanca za vse njeno delovanje. Široke I plasti našega naroda morajo imeti neposredni vphv na vodstvo stranke in njeno taktiko. Glavno važnost polafcam na strankine krajevne organi-' m-tf lie'7 katerih s© zbirajo somišljf f11111,*6^ ei Postavi jo na čelo Bvobodhr izvođen odbor, krajevno saapni B t v o. To krajevno saupaiftvo se naha- OTin *, .SLOVENSKI NAROD*, dne 6. februarja 1918. 30. Stev, |a ▼ đirektnem etiku • centralnim vod* atvom stranke. Njedra člani eo ianp-niki stranke. Prra naloga naših ^omišljenikoT je torej. da organiziralo r vseh krajih krajevne skupine ter na-znanijo izvoljjene odbore in gvoje želi« centrali Za sedaj se pisarni izvr^eva!-ne^a odbora Narodno - napredne stranke v Ljubljani, ki bo ila vsem tem kra-jevnim sknpinam s svojim! nasveti na, roko ter iih bo podr-irala r njih stremljenju. ĆHresti se moramo hib*». da, stranko predstarlja 1# njeno vodstvo t Ljubljani, dočim o^tajajo široke vrste njenih somišljenikov neorganizirane. Cim vec" bo krajevnih orgranizaci}. tem sribčnejša bo celotna stranka, tem već CLgleaa bo uživala njena politika in tem uspesnejša bo. Krajevne organizacije odpošljejo *roje zaupni^tvo vs&ko leto na ehod za* apnikoT, ki naj[ postane pravi parlament stranke. Shod zaupnikov mora postati brezpo^ojna vrhovna instanca atranke v progrramatičnih in načelnih organizacijskih vp rasan iih. njemu pripadaj vrhovna kontrola nad delovanjem izvrševalnega odbora in vseh stranki-oih mandatorjev. Zbor aauDnikov, ki nai se čhaja vsako leto na določen dan — morda o Svečnici — postavlja iz «voje sredine izvr^evalni odbor, stran-kino odgovorno vlado. V znak pripadnosti k stranki se bo moral pobirati strankarski 4a-▼ e k, kot redni pri>peyek v?akeea or-ganiziranega somišljenika. Ta pri?oe-Tek ni le materijalna, marveč tuđi moralna vez med strankaivkimi pripadni ki. Strankarski nrispevek pe do porabil, da more stranka čim naj-ti&pešnejše delovati. vzdržavati svoj pi-ftarniski aparat in kriti #voie Ftro^ke. Mnogo dola caka pisarno oziroro ni organiziranje krajevnih skupin in da vzdrži neprestano stik s kraievnimi organ i zaci jami. Nova ptranka priznam* ienam rna-kopravnoct tako v krajevni organizaciji, kakor v zboru zaupnikov in izvr-ievalnem odboru. Žena pp i> v easm vojne izkazala kot enakovredna opora domovine, kakor moški. pokazala ie jrloboko rafTimevanie za narodno politične naloere ter ie sastavila vse svojo lile v dosego na&ih skupnih ciljev. Poleg krajevnih orsranizacu bo po potrebi ustanovljati okr&ine in pokrajinske odbore. Venđar pa mora ostati krajevnim organi zaci j a m zajamčen neposredni tik s centralo. Okrajni in pokrajinski odbori bodo predvsem varovali eospodarsk© in kulturne interese svojeea okrožja. Kjer obatojajo politična društva s krajevnim mU feraim delokroeom iih bo — ako cprejnejo prosrram J. d. s. — na pri-meren namiri uvrstiti v strankino organizacijo. Odkazati jim bo naloga kra-ievnih orsr^nizacii oziroma okrajnih in pokraiinsk . odborov. ^^ Posebnega Domena za stranko je č&eopisje. Napredni li.«ti jo bodo gotovo v vsem podpirali. Posebno pa opo-aarjam na novi poljudni tednik >Domo-/* inat. ki naj propagira napiedno in iu-Jto^Iovansko idejo, ter io zanese v naj-'iirsA kroge. \aloera somi&lienikov je, da z veo vnemo razMriajo naše časopi-•e. da so jim moralni in srmotni podpor* niki. V tem oziru bodo imele ia\~ne or-jraniraciie posebno hvaležno polie. Shod Kaur>nikov ee nai zaveda ve-likeca koraka, ki smo ea etorili z današnji mi skleoi. Raži dino se po širni naši domovini trdno odloceni. da v naj-J^ajšem časn izvršimo priprave za .BBtanovitev stranke, ki bo združila vse Da^e napredne eile v enotno demokra-jtično vrsto v boiu za zunanjo in notra-njo svobodo našega naroda. ^Živahno odobravanje.) Uničevalna vojna proti našemu narodu. (Dalje.) Za vm te tisote fn tfso^ t'otfnor »o •eđell t vojnem ministrstvu oziroma ▼ ar_ ■adnern vrhomem poTeljnižtTTi glavni krivci in povxročitelji. Naravno, da Je gl&T-jil krlrec ne i&mo Dolitično. marreč tuđi kazenskopniTĐo dotični vojn! mlnister. Zato ni mopoće fconstrafrat! pr**?topkor In neprari!ao*ti podrej*»nih !rrr§ilnib orgamoT te vellkanste dočlneke akclj« rofn*>tzm. mL ftlstrftTa oziroma armadneera vrhovnega poTeljnlštTa In to tuđi ne more tvoriti »o_ bene5» izgovora. Tuđi ti irrrfiilni ©nranl ao krirl ▼ vmeh »hiCajih, kfitf»rfh wo »e n«?e_ leiill sločina jmrmega. casilptra. tn s1 pravo. Z ozirom na kazensko pravni ssa^aj te akcije bi bilo pravzaprmv potrebno baviti •• ■ tem ugovorom, ker mm gre samo za politično oi pri po znala on^rra državnesra «a-Filne^a prava. Pri tem ne eraemo prezreti, da bi v tem siufaju naredba po ? 11. bila popolnoma analogna s po-d:il.isanjem nuspendiranja porotnih so-đi&č. namreč razširienje Rakona o \z-jemnih naredMh. Ali Da se vojno mini-^trstvo sploh ni obrnilo do vlade, mar« več jio kratkomalo isjnoriralo. V obeh «lučajih odrade vsak laeovor z državnim zasilnim pravom in je evidentno, da se je ali proti volii vlade same ali za hrbtom vlade ustvarila ta organizacija. Oboie izpricuje državno stabilno pravo. Sploh pa ie oaravnost pmešno in velikanska dr^nost govoriti o držav-nem zasilnem pravu. Pravi ee. da naj *e ravna a eploS-no politično netanesljivimi ali PuraHi-rimi osebsmi, kakor z vojjn'rni vietniki. To besedilo ie najHoliši dokaz, da o kak em zasilnem pra\m ne more biti co-vora, marveč da tiče za tem na meni. za katere se ni d**!a dobiti niti S*iirekbova vlada ali Da katerih ni hotela njegova vlada formalno kriti. To besedilo govori do«ti jasno. Za obrambo države tak korak ni bil potreben. ker države v kateri ?e mora ravnati proti vsem pr>lo^no noli-tirno nezanesijivim liuđeni v re^itev države, kakor % vojnimi vj[e*niki ni v*^ irorofe resiti, ker 7.e to priznanie «»^-mo unići državo ter napravi iz nje satrapijo ali bolierečeno z1o?inski brlos\ kjer »e sapirajo vsi državljani od zločinrev. Vojno mlnistrsTvo oziroma armad-no vrhovno povelini^tvo je izrreraenPo drža\"ni osnovni zakon o varstvn oseb-ne svobode in i njim vgo ustavo. ali bolje rečeno je razveljavilo državni osnovni zakon in ustavo ter povzdisr-ni!o zločin ja^Tie^a naeilstva v najvišji zakon. Po onih tikatih ie bilo moeoče vsak <~-as aretirati in zanreti kot voinp-sr«. vietnika eelo minisrrskeea nred-?ednlka, člane v«eb tuđi naivišjih so-di§o, ^lane kontrolne komisije državnih dolffov, da ćelo cesarja. samo da bi prišlo srff. v vojnem ministrstvn in v Ennsdnem vrho^iiera poveH^tvn na misel, da iih «Tnatrajo «a splo^no r>oli-tir^no nezanimljive. Ce bi bila n. pr. kontrolna komisija državnih dol^ov tako drzna, da bi varovaIa ustavo. bi 3ih na dva do tri leta poslali v Kapema-te v Arada kot voine vjernike, kakor s« i« to zsrodilo T nf kai ticoč Jusroslo-vani. da temeljito revidirajo svoje ranenje o vrednoti ustave. VpraSaimo «e enkrat kaj «e D^avi splošno politično nezanesljiv? Kai ie merilo za to? Brez dvoma mnenie one-sra, ki seveda 8 svojeca stali^ča pre?o-ia politično zane^ljiivost. In če pe ta za zakone sploh ne bries. če ee niti ne porai-!ja storiti zločin kdo bo njemu naeproti veljal za nezanesliivecra? Vsak po*tf*ni Človek. ki se ne da dobiti za zločine nasilja, ostavolomstvo fn zaiconolomstvo velia kot splošno politično nezanesliiv. Zato <^o hi li '"• " državnem osnornem zakona o sodnM-pki oblisti neodmtavliivi d^zelni sodni svetniki kratkomalo kot eplo^no politično nezanesljivi cd okrajnih *lnvar-atev na podlasri te^a sulošneca ukaza armadneira %*rhovne8ra poveljništva oziroma vojn^sra ministrstva. oziroma po narorilu dotičnesra voia5ke«ra po-veljništva zaprti. Kako je ta teror vt>H-val c^lo na neodviFno«t rednih boč^c si lahko mislimo. Vi£ii deželni sodni pred.-ednik Be niti ne apa protestirati r>rotj temu napiln^mu posesraniti v ne-odvisnoet sodišć, marveč ie sklical ta-koj disciplinarni senat in sklenil «u-?pendiranje podnika? T'^inki teera tern-rizma se kažejo v dej^tvu. da eodniKi in notarji od višiih deželnih eodi^č nišo bili le izročeni d^cinlinnmi nrei^"-vi oziroma eu??penf!irani, marveč tildi ob&ojeni. ker po >dali povode za svojo konf i nacijo. Med tem si je bil kasačiiski dvor — po letih — nekoliko opornome! in od-dahnil od panike ter je oprostil po nv ro^'lu ćelo ereneralne proknratnr« ob-dolžence prestonka, ki je obstojal v tem. da eo bili žrtve zločina javne sa nasilotva. E^želn^ sodis^a eo prepove-da!a odvetnikom nastoD.iti kot »neovor-niki. ker eo bili konfinirani in to zato, ker pe jih ?e opomorilo na skandal, da se pripužčajo taki liudje v političnih proce-=ih kot branitelii. Visja eodišča bo odkianjala nritožlio. Vpa ustava in vei zakoni po bili notesnjeni v blato 8 tem ferreni zrnom, ki je slonel na onih ukazih. Zakon z dne 7. decembra 1^2 določa v členu 1: Zločin veleizdaje za-jrresi zlasti oni, ki etori nekai. kar ima namen nasilno izpremeniti ustavo države. Ta zakon ie bil potom ^irkulame naredbe z dne 22. februarja 1863 6t. 321 od vojne^ja ininistrstva razgtaiei *a armado. Podobne do'oT' ^ r -; ;n glede bosansko - hercesrovinske n-stavo. Zaerešilo se je mno£o več, knkor so 7akonodajci takrat smatrali za mož-no. Ne smemo pozabiti. da iz vira beee-HUo ka ženske rya 2akona oziroma voja-&ke?a kazenskeera zakona o zločina javnepa nasiletva še iz absolutističneea Časa. Vojno ministrstvo oziroma ar-Midna vrhovno poveljnUtvo io ba^tot ▼lio peatoptnj«, kl !• tmmivm eeta volsv fki kazenaki zakon za zločin ter kasira- je t ieoo do 6 let sa temeljni sakon s sankcijo sile. Jasno ie. da je vojno ministrstvo oziroma vrhovno annadno poveUnistvo to nasilno akcijo pripravilo, organiziralo, vodilo in vzdržalo z namenom, da na njej postavi strahovlado, da z njo razveljavi ustavo in zakon i varstvorn. ki s?a dajeta drzav-Ijanoin in zla-sti kar se tiče Jurroalova-nov, da s to strahovlado politično, narodno, gospodarsko in kulturno ta narod tako ispostavi, da pade na nivo helotov ter na ta način uredni?! germa-nizatorične. eentralietične. kapitalistić-ne nb-solutiHtirne aspiracije provzroči-teljev te strahovlade (Dalje prihodnlll) Kirovna ps^ajanja v Brestu Lifovskem. Debata o Poljski. DunaJ, 4. februarja. (Koresp. urad.) Iz Bresta Litovskc^a poročajo dne 3. februarja: Začetkom današnje seje nemško - avstro - ojfrsko - ruske poli-tićne komisije je povabil državni tajnik v. K u h 1 ni a n n predseđnika ruske delegacije, da naj se izrazi k vprašanju pripustitve zastopnikov zapadnih ob-mejnih držav k poKaianjem. Prejšnje stališče centralnih držav v tei zadevi je ostalo popolnoma neizpremenjeno. Q. Trockij je izjavil glede pd-tesniitve, da more priznati kot poobla-ščence pri teh pojjajanjih samo zastop-stvo Poljske, ker se more naslanjati na široke mase. Opozarja. da ruska delegacija, če ne smatra vlade Kucharzew-skega kot pooblašcene vbde poljskesra naroda, s tem ^e ne izreka, da ne pri-znava neodvisnosti poljske države in poljskega naroda. Državni tainik dr. v. K u h i m a n n je pripomnil da vidi nekak napredek v tem, da je *. Trockij v polnem obse^u priznal samostojnost poljske države. Ce bi hotel predsednik ruske delegacije priznati tud' za drusje zapadne mejne narode Rusije samostojnost, bi prišla pogajanja dober korak naprej. Zunanii minister j?rof Czernin je z zadoščenjem konstatira!, da je R. Trockij s svojo današnjo izjavo priznal eksistenco in samostojnost poljske države, s cimer se zdi. da je prišlo do Dri-bli:anja med obojestranskima stališče-ma. Nasprotno pa ne more priznati, da bi bilo vprašanje, ali je sedanja poljska vlada upravičena, zastopati poljsko državo ali ne. odvisno od razsodbe tretje države. K finskemu vprašanju je nato pr!-pomnil g. T r o c k i j* da se je finska sociialna demokracija, ko je izbruhnila na Finskem revolucija delavskih mas, obrnila do ruskih čet z željo, da naj se te ne vmešavajo v boje. Ni pa izključe-no, da je prišlo rred oddelki ruskih čet in deli finske meŠčanske armade do spopadov. Oporeka pa, da bi bili imeli ti spopadi kak vnHv na potek notranjih bojev na Finskem. Kar se tiče pritegnitve poljskih za-stODnikov, vprašajo rusko delegacijo, ali priznava neodvisnost Poljske, ali ne. Jasno je, da je to vprašanje dvoumno. On v polnem obsegru in neomejeno priznava pravico poljskega naroda, da ob-stoja samostojno in neodvisno, noče pa zapreti oči pred dejstvom, da je ta poljska država sedaj zasedena od tujih čet in da se srne takozvana poljska vlada jribati samo v mejah. ki se ji stavijo od zjjoraj. Tu imamo opraviti s še ne končno urejenimi razmerami. V svojem odgovoru je izvajal grof C z c r n i n. da je treba opozoriti. da delegacije drživ nišo prišle sem, da izvrše duševno borbo, marveč da nosku-siio, ali bi bilo mogoče in v koliko bi bilo mosroče priti do sporazuma. Iznova mora prinomniti, da zastopniku kake države ne gre pravica, konstatirati, v koliko obstoja do pravici v drugi državi obstoieča vlada. Nadalievanje raz-motrivanja o tem vprašanju je po njc-govem mnenju breznlodno. Državni tainik dr. v. Kuhlmann je pripomnil, da potriuje druga izjava predsednika ruske delegacije, da je te-žavno govoriti o takih zadevah. če ni-mamo pred sehoj besedila tako dalekosežnih izjav. Ker je protislovie v izja-vah tako izvežbanesa dinlektika, kakor prejšntega govornika naibrže izključe-no, najbrže on njegove izjave ni razume!. Iz prve izjave g. Trockega je imel utis, knkor da je brez pridržka in v polnem ob^e^u prizna! samostojnost nolj-s'ce države. Seda! pa ie g. Trockij v dru^j izjavi lzvai.il. da Poljska ni niti država, niti krnliestvo. ker nima dolo-čenih mej in rima kralja. Seja je bi!a nato zaključena. Pogatanja ▼ Brestu Lltovskem. Koln, 5 februarja. »Kolniscbe Zcit,^.« pI5c k pogajanjem v Brc tu Litovskem. da ie jasno, đa hoče Trockij pro-vzrnčiti t veto v no revolucijo. Vse, kar je v Interesu mru. so Nemcl sto-r*li. /ato od!;Uniajo krivda. Če se ooea'anfa razbijcjo In posledic $c ne boje. Nemčija in Avstro - Osrrska ?a*iko mirno čakata, da bo mogoče % Ukrajino «k!enltl mir. Berolln, 5 febmar'a. »Lokalanzefger« poroća, da «ta se *rof Czernin in državni tajnik von Kiihlmann posvetovala tuđi o ro-rnun«;ltem vprašanju Raztovorov se je rde-l*žil tuđi general vnn Ludenđorff. Govori se, da jr romnnskn vnra^arle neVaf dni sem stopilo ▼ nov Stadij. »Vossf^che Zcitung« pravi, da se morajo po^ajarla v BrestTi, v 'olikor ere za mir s ccl^t"^ PusiH razbiti. Na mesto miru s cefofno Rusiirt nal ston!;o dogovori centralnih držav s nosamez^f^i dn sedil n^Vfmf pokraH^a^f. haterfm Je pr!-znatra drz>vna »nrnostnjn^^t Dnnaf. 5. fehruar^a. (Koresp. nrad ) fa vofne'ra n^ročev?T<;keTa ^t«»»a »»oro^a^ rwdnega i ▼rhovnera pcrreniHJtv« prt ndroTnfb poct-Janjih fejdmaršallajtnant v. Csicserics. V spremstvu so §• potkovrtfc Pokoraj, major v. Olaise bi stotnik ▼ Lauer. BoroMa 5. februar)*. (Koresp. artđ.) Danes so se nadaljevmla vč«ra) dopoldnc prlčeta potajan ja. PonoČi se vmtU grof Czeroin in dr. von Kflhlmann s spremstvom v Brest Utovsk. ta Isliiniitna ref ia. BOLJSEVIKI VR2ENI IZ UKRAJINE. Berolin, 5. februaria. (Koresp. ur.) Wolffov urad poroča: Brczžična brzojavka i2 Kijeva z dne 2. februarja poroča. da so Poliaki zasedli Mo-hilev, stališče ruskega vrhovnega ar-madne^a vodstva ter a t e t i r a 1 i v r-hovnega poveljnika Krili e n k a in ves njegov štab. Ista brez-^ična brzoiavka pravi, da so Ukrajinci vduSili upor boljševi-k o v v K i i e v u. Na čelo novoizvo-Ijenegn ukraiincketra ministrstva je bil postavljen predsednik ukrajinske mirovne delegacije ^osp.*rf o 1 u b o v i č. Vse ukrajinske čete so se postavile na stran kijevske socijalne Rade. Boljše-viške čete se z vsu naglico umikajo iz Ukrajine v Rusijo. Pri Kijevu je baje zbranih pol milijona ukrajinskih čet pod vodstvom častnikov. Tuđi civilno prebivalstvo je oboroženo. Berolin, 5. februarja. (Koresp. ur.) Kakor izve »Vossische Zeituns:«, so čete Rade zasedle Harkov. Državni tajnik Holubovič je sestavil nov kabinet, ki v nasprotstvu z doseda-njim stremljenjem Ukrajincev. sporazu-meti se z maksimalistl, ne obsega niti ene^a boli?cv!5keflra člana. PRED KONCEM ROLJŠEVIŠKE VLADE- Berolln, 5. februarja, (Kor. urad.) Wo!ffov urad poroča, da je boljševiška vlada včeraj odposlala to - le brzojavko: Vsem! Nujno! Vsem po-morščakom In rezervistom! Nobeden naj ne zahteva, da naj za odpošljejo v rezervo, do kler ni uničena Bela *ar-da na Finskem. Zrnaca Bele garde je Skoda za našo revolucijo. Orožja bomo poslali v zadostnih množinah. Sofija, 4. februarja. (Koresp. urad.) Iz Babadage poročaio dne 3. februarja: Glasom poročil iz Ode^e, je večji del moskovske earnizije pripravljen, nasto-piti pod Kali cd inom proti boljševiskim četam. Zeneva, 5. februarja* »Victoire« po-roča. da je petrograđski komite ruskih teroristov sklenil, potrditi smrtno ob-sodbo proti Trockemtt in Angeliki Ba-labanov. Koln, 5. februarja. ^Kolniscbe Zei-tung« prtna§a poročilo nekega Nemca, ki je zadnje tedne opazoval dogodke v Rusiji. Vozni materijal Železnic le skoro ves neraben. Na železnicah vlada po-polna anarhija. Ljudje vstopajo in iz-stoDajo skozi okna. niti ena Štpa rti več ćela. Voznih listkov sploh ne izdajaio več. Rop?nje po vlakih je nekaj vsak-danjega. Ženam se godi še hujše. Bern, 5 februarja. ^Koresp. urnd.) Glasom poročila ^Fisara« Je bil v Parizu aretiran neki poohla^čenec bolj^eviške propagande, ki le skuŠal raz5lr}ati ideje maksi-malistov na Francoskem. Pričakovati je na-daljnfih aretacif. Berolin, 5. febraarja. (Koresp. arad.) Kakor poroča *Vossisc^e Zeltungc iz ranes-Ijive^a vira. se S1H v Rnsiji vest da ie Ja-ponska naročila svojim konzulatom, da naj čim prej raptute Rusijo. Rusi na Romanskem razoroženi. London, 5. februaria. (Koresp. ur.) Pri napadu Rusov na Galac so razoro-žile romunske Čete po enodnevnem boju 9. rusko divizijo ter vplenile 50 topov. Nekai oddelkov divizije je zbe-žalo v nem$ke jarke. Zadnio sredo je napndel 6. ruski armadni zbor s težko artiljerijo Folticeni v sredino moldav-ske fronte. Romuni so Ruse obkolili, razorožili in poslali na Rusko, V notra-niosti Resarabije so se polastile boljše-viške Rdeče garde zalog živil za ro-munsko In rusKo armado ter zadržale vlake z živili za moldavsko prebivalstvo. Romunska vlada je nato na želio h^sarabske vlade zasedla železnico Ki-šinjev - Ungeni - Jasy in Bolgrad, Reni ter druge centre, kjer so nakopičene zaloge. Roj med romunskimi četami in bolj.SeviSktmi tofoami se razteza preko vse Besarablie. Romunska vlada je sto-rila vse mogoče, da prepreci lakoto lastnih in ruskih čet na romunski fronti in prebivalstva Moldavije. V RusiH je bHo aretiranih mnogo romunskih čast-niVov in poslancev. tako 6 poslancev v Ode^i. Rotterdam, 5. februarja. Glasom londonskih privatnih brzojavk poroča Reuter \z Jaši i a. da je romunska vojska od 2. februarja nanrei razorožila večji del ruske vojske. Ruska fronta v Mol-daviji ?e vedno bolj krha. Rusi dezerti-rajo v masah. Nekaj oddelkov je dezertiralo k centralnim državam. Lasty»e nedi^^inlinkane čete so tako preplavile republike Besarabijo. da se je čutila vlada primorano, pozvati Romune na pomoč. Strahorlada na Finsken. StocV-^olm, R. februarja. Strahovlada Rd?*e garde na Finskem je vedno stra*nef-5a. Ponoči na 4. februaria Je bilo iistreljenih v Hchfn-rforsu več meščanov. Trdl ruske ?cte podpirajn v Melsin^forsn PdeČo gaHo. Prc^n'i jre^eral finske earde 70fetr»r Silf- ! verti^el*n. Vi se Je hranil ored Rfi^^o wdo, je bi rb't. Prf*akujc se napada Rdeče garde proti Tcneji. Boljfcrrn:! ▼ SlblrtJL fterofliu 5. febnmrfa. li OmsHi poro- ?Mn. da nreplavljalo rl^čltii bof»f*vikov v*» SP>r'Jo. IrHitsk oropađi. Bof Rdeče jrarde fn t"frjntert'» p1"0^ koza^o^i t»-a'a fe 10 dnl. i Ubtti»i Je bilo finO! oseb. PrebivaUtvo beii, I ropanjt te rudevanl« aaraič^ Dogodki na bojišflti. NASC URADNO POROClLO. DvnaL 5. febrnvarja. (Kor. urad.) Nobenili posebnih dogodkor« — Sef genralnega ^iitaba. NEMSKO URADNO POROČILO. Đeroun, 5. februvarja. (Kor «rad> Zapadno bojiš će. Skupina gfnu Ruprehta. Od obali do Lyse artl* ljerQskl boj. Zvečer se |e artnierijsko streQanie 6b ieleznld Bocslnghe . Sta-den močno ojačilo, ko smo zavrnlH ao» gleSkl sunek. O;ačilo se ]e tndl med Pa-si henđaelom fn Becealerom tuđi južno od Lyse ob kanala Labasse in ob Scarpl je streljanje počasl ožJvelo. Pri ospei-nih In izvidnib pohodih južno od Ar* mentieresa in pri Gralncourta smo vicll nekai Angiežcv. Badenske čete so v šunku lužno od Beauraonta vdrla T iiancoske pozicije, prizadejale nasprot-nTkom težke Izdube ter se vrn!le s 33 vjetimi in več stro] ni mi puškami v svoja crte. — Skupina vojvode A1 -brehta VVurtemberŠkega. Na vtšinah ob Mosl severno hi Južno od San Michlela le bojno delovanje popoW dne oživeio. Z ostalih bojišč ničesar novela. —< von Ludendorff. NEM^KO VECERNO POROCH O. Berolin, 3. februvarja. (Kot. urad.) Wolffov urad poroča 5. februvarja zvečer: Z bojišč nič novega, ITAL1JANSKO URADNO POROCILO. 5. februar)a. Na vse) fronti redk« artiljerijske akcije ob navadnem živahnem letalskem delovanju. Tekom včerajSnjega dne )e bilo sestreljenih 15 sovražnlh letaU med temi 5 po na^ih letalcih nad Valstagno in 8 po artgleških letalcih med Plavo fn U* venco, kakor tuđi vzhodno Montella. Ponoči so bombardirali naši Ietalci vojaške transporte na železnišk! črtf Conesliano - Ca-sarsa. Padova je bila danes ob zori ropet cilj sovražnega napada. SovraŽnI Ietalci so metali bombe na mestno srediSče. Poškodo-van« so tovarne in nekai oseb Je ranjenih. Kritični CasL B«m, 5. febroarja. (Kor. nrad.) Kakor poroča »Daily Mail«, je Carson Izjavil prt zajtrku »Britlsh Empire Produccrs Organl-sation« dne 31. januar ja: Casl nišo samo resnf, marveč rudi kritični, enako pa tud! ta naše sovražnike- Veliko vpraSartJe !e sedaj. kdo Izmed obeh bo vzdržal. Nemd ne sa* upajo toliko v svojo vojaSko premoć, kakor v dejstvo, da so dobro discipliniran narod. Mi vsi hočemo mir, pomisliti pa moramo* da je velik razfoček med pravim mirom la skrpanim mirom. Jaz sem mnenja, da se nt srne zamuditl nobena prilika, da dosežemo uspeSen In Časten konec voine. V govorio* ki smo jih stiSali nedavno iz Avstro - Ogr-ske In NemčFJe, pa ne riđim nobenega prf-bližanja naših sovražnikov k častnerrra miru. Dokler vztrajajo na5i sovražnlk! prf ta-htcvah, kl pomenijo v bistvu razkosanit Rusije, dokler sanjajo o takih stvareh, An-glija do zadnleea pacifista z njim! ne bo imela ničesar opraviti. Carson Je nito izvajal. da se bo po vojni borfl ves svet za sn-rovtne. Predsednik nemSke tekstilne Industrije ]e priznal, da bo ta industrija v Nem* čiji uničena, če bodo zaveznlkl prevzell kontrolo nad bombažem. Tn raka] bi ttz* n# storili. Morđa Je to sli Sati nekrščansko, to-premenitl se pa ne da. fsto vefja za mina* rale. Kritizirala se Je zakonska predloea • rudah, ki Škođuje trgovini. Kateri? Samo nemšlef. AH naj Anclija prJpnstl, đa prfde ta trgovina ronet v nemšTce roke, da bodo zo-oet lahko delalf kanone in bombe? AH V« kdo fe s1i?a! tako budalost? Anelefl W bili norci ali zločinci, če bi ne pojasnili tega svojemu ljudstvu. Politične vesti. = Minister 2o1ger pri cesarjo- Minister dr. Ivan vitez Žolger Je bil vćeraj pri cesarju v posebni avđijenct = Kako fe Kranjska ^astopana V voinokredirnem zavodu. V npravnem svetu vojnokre^itnega zavoda, kl fmm svoj sedež v Cei ovcu, sta s Kranjskeg* dr. Anton vitez Schoppl. ravnatelj nem-Jke Kranjske hranilnice, in Josip Tra-ven, ravnatelj Zadružne centra'e. 1» čisto slovenske dežele, kjer Živi samo peščica Nemcev, fe bil izbran v upravni svet s Kranjskega na prvo mesto Nemec na drusro pa Sloverec Traven. Koroška, ki 5tefe l/n Slovencev, ima samo nemske zastopnike Tam vlada ni hotela vpoštevati slovenske manj^fne, na Kranjskem pa Je nemško. manjšino postavilo ćelo na prvo mes'o in tako očitno pokazala, kake namen© proti Slovencem ima z vojnokreditnim zavodom. = Fzda'stvo ml Carzano. V sefl poshnske zbornice z dne 5. t m. so po« dali nemški poslanci Markhl in tovarišl interpelacijo, v kateri pripoveduiejo, da je na i talijanski fronti pri Carzann za-snoval c kr. nadporočnik Ludovik Pivko, profesor v Mariboru, s tremi čeikfmi oficiri! (Zelenv, Irsa tn Koho-utek) ter z nekaterimi podčastniki nacrt da Izda avstrijske pozicije Italija« nom. Zasnovano izdajstvo da ni rodilo nameravanih posledic vsled pravočas-nesra na^tona naSe artiljerije in hrabrena z^^ržanji ostaHh častn;kov hi mošt-va. Preiskava ie baje razkrila prav-cati komplot za izdajstvo tuđi v zaled-ju. Interpelacija zahteva, da naj domobranski minister naznnni rezultate nve-dene preifkave in nrj tuđi povc, ali Js naučna uprava Izvajala ko^sekvence iz postopanja nadporočnika P'vka. = Slovenski obtoženci kot mute1 nred sodnVo. Iz Maribora nam rišejo: V ponedeljek so se po več ko trch letili zopet začele porotne obravaav«. A fc *°' 8tCTr'_________________________________ .SLOVENSKI NAROD-, dne 6. februari« 1018. Stran 3. prvi dan je prav neprijetno dimilo po-stopanje državnega pravdni&va, Id Je vložilo ne mške obtožnice tuđi proti tak im obdolfencem, kateri nemikega jezika sploh ne razumeio. Ne oziraje se na naravno pravico obtožencev, da U prvega vira izvedo, česa so obdolženi, »e državno pravdništvo tndi ne drži to-zadevnih jezUcovnih predpisov. Čemu ravlačevati ob ravna van je z nepotrebnim prcstavljanjem navadno prav dol-gih obtožnic? Ali se odlok ministrske-?a predsednika, ki ga Je nedavno izd-J na državne uradnike, naj se vse urado-vanje kolikor mogoće skrajša in pospe-ši, tako malo apošteva v Maribora, samo zaradi tega* da se na zunaj čuva nemški značaj državnega pravdništva? Ali je to ▼ interesu državne misli, da se Slovencem vedno in vedrio znova vtepa v glavo prepriča nje, da pred ui-žavnimi uradi nimajo cnakih pravic ka-Kor nemSki sodržavijani in da obstoja narodna enakopravnost še vedno samo na papirjti? = Praški občinskj svet za tri kraljevski manifest. V zadni seji praškega obćinskega sveta te bila soglasno spre-^eta resolucija, ki izjavlja. da <*e praski občinfki svet pcpolnoma pridnižtrje tranifestu čeških poslancev z dne 6. la-n u var ja. =s Vesti o ftizlfl »Hrvatske Države« % »Glasom S. H. S.«. Tuii pri nas so se raznesle vesti, da se nameravata naša najenerjcičnejša bojevnika v banovini •Hrvatska Država« in zClas S. H. S.« združiti tako, da bi v bod oče izhajai ednoten list: »Država Slovenaca, Hrvata i Srba«. »Hrvatska Država« se*.'aj te vesti odlo^no derre-itira kot neis.e-tiite. = Osređntf odbor Hrvačke aleJI-njene samostalne stranke, hrvatskega dc a hrv. srb koali-ije. zboruje od 4. iebruvarja v Zagrebu ter rarpravlja o politićnem položaju. — »Hrvatska Riječ« objavlja o poteku seie 4. t. m. ~!e-deći komunikć: Jučer a 3 sata porioldne sastao se središnji odbor Hrvatske Ujedinjene Samostalne Stranka. Na *iec!-nicu je stigao i lijepi broj članova odbora ix pokra'he, a r;risus:vova'o j^ | više narodnih zastupnika naše stranke. Politička aktuelna pitanja, o kojima se raspravljalo, nailazila su na veliki interes. Govorili su o njima brojni članovi odbora, nezastupnici i zastupnici. Iz svih se Je govora vidjelo, da se ima reći vrlo mnogo, sto se n;kupilo, ( tka-ko se središnji odbor nije sastao. Ras-spravljalo se o politici H. U. S. S. i hrvatsko - srpske koalicije. Dano je vi'e različitih poticaja, stavljeno ie nekoliko predloga. U nevezanoj raspravi bilo je prilike za živu izmjeni! misli. Rasprava J? vodjena sa tom tendencijom da ne poremeti sklad u stranci, nego da se nadje nafbolji put, na kojemu bi 5e zajedno mogli naći široki narodni slojevi sa svojim zastupnicima. Zaključci i»:s«. a fučerajšnjoj sjednici, stvoreni nikako-vi. Sjednica ie oko 8 sati u večer završena, pa se nastavila danas ti četiri sata popoldne. = Dve novi madžarski ŠoH via hrvatskih tieh. »Hrvatska Država* poro-Ca, da oprava državnih žefeznic namc. rava ob lički progi zgraditi za svote na-nieščence dve madžarski Soli in sicer ▼ Vrhovinih in v Gračacu. = Naprej! Bosna dobiva ?asno lice. Dne 2. februvarja se }e vrši! v Sarajevu »Slovan^i večer-, ki te sijajno uspel. Zaman je proti njemu žc naprej protestirala ženska družba »eintind-funfzigerievc z nemSkimi in madžar-*kimi imetit ki se Je ježila zlasti tuđi zato. ker so vabila bila tiskana tuđi v ćirilici Ta večer Je bil takorekoe" revila moči obeh političnih skupin in ie pokaza! sijajno zmago Jusroslovanstva. Svoi poraz ttvldeva §e radi zli duh nađ-Ikofa Stadlerja, dr. P.hr. ter hoć* se-da!. da bi sklenil nekako premirje s stranko dr. SunariČa (odnosno »Hrvat-SKe Narodne Zajednice«), ki strti na fugoslovanskem stali$2n; to premi ie naj bi trajalo, dokler se ne pokaže, kateri program da ima več nade na uspeh. Dr. Plar ne vertite več! Mi pa vereje-mo: Bosna bo čista. t= ffude debate o splo^fiem Strajko nt Dunafa In ▼ ostalih nlžJeaTStrijskih Industrijskih cetitrih so se vršile na sho-du zaupnikov nižjeavstrijske deZe'ne organizacije nemške soc. dem. stranke. Referent posbnee Seitz fe lavn'a' očitke, da so voditelji »dvorni svetniki, vladni socijalisti, plačani strahooetei« ter je polemizira! proti tištim, kl ?o postavili načela da štrajka ne srne biti preie konec, predno ne bo dosežen mir. Glavni strokovni tajnik je branit stro-kovno komisijo, da ni hotela ćati 3 ra;-kujočim nobene podoore ter je opozar-jal radikalne socijalističke kroge, da naf vpoštevajo realnost razmer. Stra'ka so se nd?le*W ▼ r^avnem itak le nižjeavstrijcki delavci. Opozic:ja Je kenečno prisilila strankino vodstvo, da je privolite Y ostanovitev posebnesa de-lavskega odbora, ki bo v bod-če pri-rravljal organizacijo velikih delavskih akcj. Soglasno Je tita spreleta tuđi re-7clucija, si pravi, da ie zadnji štrajk za enkrat zadovolfivo končal. = Avstrlj3kl list! sa mmMrrsktm rrepovedant Z Dunaja poročajo: Ogr-ska vlada od 28 iamrvarj« ne pusti no-benega avstrijske^ra Časopisa čez me-k4 Cei, da tvttrSsko Ca*op»3|e tako v vpraUnnj prehrai« kakor v vpraianjn i ogrske armade preveC sovraino piSe. Edina izjema vetja za dunajsko »Nem Freie Presse«, ki pa se mora ts* a i v dveh izdajah, eni Madžarom prijazni za madžarski globus, drugi pa za ostale zemljane. Ogrska vtada je torej spoznala koristnost metode, kl vela pn nas za gotove švicarske liste. Znaćilno je, da Madžari ne morejo prenestt niti dunajskih resnic = O konferencab v Berollnu poro-ča dunajski »Abend«: ZJi se, da je pri-Čakovati nove spremembe kurza. Zatr-juje se tuđi. da se je v Đerdinu sklonila nova taktika proti Trockcmu. Anek-sijonistični listi jubilirajo ter napovedu-iejo ultimatum centralnih držav gosp. Trockemu. Odlocitev nai pade rudi v poljskem vpra^anju ter definitivno ugo-tovi, pod kateri mi pugoji niDre Nem-čija pristati na tkzv. avstro-polj ^ko re-šitev. Razpravljalo se bo tuđi o luiiii ter o američko - avstrijskem posredovanju. Glede politike na vzh Ju obsto-jaja med Berolinom in Dunajem diie-rvnee- upati pa da je, da bo zmigal Czernin = Trst in TrW.n% ItalTanska voina cflla. Preko Lupana poroiajo. da je italijanski ministrski preJs^Jnik Orlan-d-krat naikritičn??Sih točkah ententne jednotne fronte. ¥r=f i»!« hnmintt top« 'Mim pilje 6ori!ke in M&mli Kamcr je miir i obč? tm\m. %7rriTcv hezunrev je vobče đovolie-iia v n^filednio krnje: • L V Dolitifaern okraiu Gori em (okolica): a) v obči^e Dorn^orc. Gorenja Tribuna in Prva^in» Rodnecra okraja Horica; b) v res podni okrai AjdovSčina. 2 V političnim okraiu Oradi j* ka: o) v oV-ine Rilima, BraKžano, Chionris - V'isconc Kormin, Kožbana. Doleni^. Med^ra. M^dfa in Moraro codnecra okraia Kormin: b\ v občinc Torcna, Mariano. Rnni?»ns Ver-fta in Vilesse FodnffJ?a okraia Gradi "-'ta. 3. V politićnem okraiu Tr-iiČ: a) v vp« ?odni okrai r'ervinian; b) v občino Toriak sodneea okraia Ti žir. 4. V političnim okraia Sefa na: a) ▼ oH^in*» Brie. Gahrovira. fttpniel. Sempolaj Slirno in Veliki dei sodnejra okraia Kom#»n; b^ t oheine Avher. Lokev. Diifovh"*». Veliki Kenen. Kopriva- Naklo Povir. Rodik, Sežana. Skono. fctiak. 6torje in Tomaj »odnega okraja Sožana. 5. V oolitičnem okrai n To! min: a) r obline Brezini Tdrp^o. Koharid, Kred. Libušnie. Livek. Sed'o in Trnovo podnesa okrni« Kobnrid: b\ v vos sorlni okrai Orkno: r\ v oV-ini Gi^hovo in Tonikve »odnepra okraja Tolmin. Beioinci. kl ufivaio drfavno he»-tin-sko podporo. in ki po Dred izhruhom voine ▼ navedenem oaemliu «talno bi-Tmii. §e imaio pri c kr. okrainen rrla-▼arstvii ffvoieea biraliSća, ▼ Liubliani pri policifskera ravnatHistvn lavi ti zaradi izdaj« izkaznfc. ki to potrebne u vroitev. ter zaradi proste vožnje za =e \n trn svoje blaco. V iiekaterih krciih kamor ie vrnitev rbhte dovol^nn ie*i šcTiaokoli mroeo ^m\o oerarnih ročnih eranat in ra«RtrellroT. Be?ninci »e ra-radi te^a t evojo laetno korist noziv-Ijaio. da «e teh pre peatbmm potrdilo o 4ose4*-njeai uzi van] u uiaa^ne no*. «>. . po vrnitvi v avojo donoirino m ima|n ▼ svruo dosege omenieue podpore c^laaiti pri priotojnem c. kr. okrajoera giavaiMUvu ia premoiHi ravea«oo potr-uiio. i a siclftAitev ** ima Bajkasn«|« do 1. aprila 1918 1 z r r i 11 i, ^icer 2guoe begunci pravico, da ae jim dv> Hio«*oco* p4>upora ▼ avoii domovini is-pi*icA. Z daeia L aprilom Iyi8 se ▼ do-fecuanjem z^ča^nem bivaliaču laplačana l>e^uiiaka poapora ustavi vsem ouim beKimcem, ki »o v začetkom* navede-ntin ozemlju stalno bivali, ne giede na to, c© ©o &e vrnili ali ne, Mariborsko pismo. 40a uu>e^a jM>roć*;?aicA.> V Mariboru. 4- februar)*. Dr|a. Orosluv prijazno raz-m i i 1 j c v a n i e. Ur. Ouuir uru&«l, sm biavt.is.vtiid o^Lta. danes pr«:dhiaviteii ua- uidat i.a ina*lOor^Ki Ui^sLviko^ooa^i iiia*iUat, je iiio-ć. *.i si ipieta dan na dan nuvia i.ai>l^s xj re^itev /ivsinje. ce bi iiic^a ne bilo, t>og *.udi, tvje bi it uAd moiiaiiujar' ua jo re-buje in «>,-] jo pudpua; po svoje v goioviii Ujui, Ka^or pao lavnu sluća} nanese. t.n-krat v pozi vchKCiia v&encm^ke^a politika, ea^rat pa »*ot junst prav poseouia pravnin ziiioiMo^u. Nc.u neni^ft.! pregovor pravi, da ia.4t) »iz goida edineva, ka.^or se vanj ia-v^ije*. ^> tem pa nocetno reci, da moraju tna sredstva tsia kot se )ih poslužuje dr. uroscL ^o vcasin v clove^Kenj življenju do* godoicc, ki se javnosti taito boie — kot se Doji inatio topic^a solnca: razlijejo se iu puste — veliko niasLiio srai£u, ki napravi vm: preje koi prijeten vtii, poseuno se, če je to maslo na glavi ćloveAa, ki kandidira /.a županski stol in za državnozborstti mandat mesia. Ka^ršno ie Aianbor. Dr. Orosla vpra^amo, če se spominja svoječasne^a pii-i;.i .a. m mu ga je naklonil gra.ški »Arbeitcr-uille«, ki ga je nazval »dcr Polony von iMarburs. V zvezt s tem se raorda spominja, ka.;o je prodrl v občinskem zastopu njegov predlog ze p.,de1:tcv neke koncesije, menda za 100 K nagrade. Ce mu to še ni dovolj, ga vprašamo, če rnorda pozna v Mariboru ne.io »backgasse«? . . Prav interesanten je tuđi slučaj izročilne pogodbe njegove babice, veleposestnice Walcher. Da osvežimo njesov spomin tozadevno Se bolj, ga vpra-^mo. će mu je znano ime »H6genwarih«, neki brzojav, ki ga je itekejja dne odposlal na naslov nositeljice tega imena in na to siedečo disciplinarno kazen odvetniske zbornice v Gradcu, kl ga je v zvezi s tem đoletela. — Kadar se nas bode naš bodod župan zopet Magovoiii spomniti v obćin-•l in pri I helem dne vi: sr vr5e najdrznejSI vlomi. Viestna oblina niti v mestu veC ne more vrdržavati reda in si javnosti dostopne. 0 posamnib slućajih burno na kratko po-roćaii. N a 5 e naroano družabno življenje. Kako hvaležno je prirejati naredno - družabne sestanke v nalem Narod. domu, je najbolje razvidetl Iz teh par improviziranih većerov, ki smo jih imeli v mi-nulem mesecu. Brcz vsake prave reklame, komaj, da prijatelj oove prijatelju, so ti večeri naše restavracijske prostore vedno na-pnlnili do zadnjih prostorčkov. Zgodi se. da sli.'iS na cesti, ko vabi drug drugega. AH bo kai? Ne vem kal, nekaj gotovo »bo«. In zopet vse polno ljudstva. To je posledica one žcije po družahnostL ki Jo Je vzgojila dolgo-lctna vojna Clovek priđe mej te ljudi: gleda mladež. Na prvi oogled se rni zdi vse neznano. Pogleda bliže. Kdo neki so? Ne-koli'co znani se zde obrazi. Da: iz otrok so nastali mladeniči in mladenke! In odrasli? Nič ni drugače: tuđi oni komai dočakalo priHVe, da pridejo med nas. Vsakdo si želi po dolgem c"a«;u videtl zopet prejšnje znane obraze, kolikor flh je $e ostalo. Pa nahi Je bil večer še iako oreprost, vsakdo bo dejal — lepo Je bilo! Skromni smo postali, da, zelo skromni! m če Je že enkrat res kakšna malenkost več: kako hvalefno Jo kvitlrajo vsi ti naSi Ijudje — in ml tuđi! Eno Je gotovo: kadar se naSe narodno-družabne pri-reditve užive, takrat bodo sedajni prostori mno?o premajhnl, pretesni. Zato pač vsi težko priča^ujemo one^a dne. kl nam po skoro s"tlrlh tetih odpre naše velike dvorane. Zopet eden manj. Dosedanjl poveljnik voja§ke realke in štacijski povelj-nik polkovnfk Koralek je na mah odstopil. Pravfjo, da so bili merodajni prav posebni motivi, ž njim Je odrel mož, ki Je čisto Javno sfmnatiziral z naihiijStmi naJimi renegati in pastorjem Mahnertom. Prav posebnih ozkili stikov je baje imel z na§o slavnozna-no mestno policiio, kateri Je z vsemi mož-nimi sredstvi hodil na roko. KoraTek Je rodom Ceh: s tem je merrda tndi nekaj pa-vedano. Med drti?e njegove »intimne« je Šteti tud! Nemca dr Mravla^a !n urednika »Marburjrer Zeitg.*i Norberta .Tahna. T a t v 1 n e. Orožniki so zaprll hlapca Otona Reinholda rošpohske posestnlce Marije Gosove. ker je osumljen. da jt Je ukradel dne 30. januarja prase, vredno 400 K. — Mlinarju Francu Erlichu ]e neznan tat ukradel v noći na 27. Januarja iz hleva konjsko opravo v vrednosti 4*XX» kron. P o b o J. Deiavca Alojzij Krlšpin In Ludvjk Renđl sta bila na večer 27. januarja napadena blizu dravskega prevoza Ruše-Selnica na Dravi od već ogrskih vojakov. Prvemu so trebuh razparali, ga za bod li ▼ hrbet. glavo, noge in roke; drugega pa so obkJali po glavi in desni roki. Oba so pre-peljatt v tukajSno splošno bolnisnico. Napad je bil zavratno izvršen. Gre očividno za po-sktišen cestni rop. Zborovanie stalno ntme* 8 C e n I h. DruStro nemških stalno name5Če-nih je Imelo te dni tvoj letnl občni zbor. Za-nimivo Je. kdo vse so ti stalno nameščeni Nemci: Ulčnik. Volav$ekt Jeniček, Vikow-sky itd Pa red kdo, da se Jim njih nem-škega rojstva ne pozna že na imenih! Cesarski dar. Posestniku Jer-neju ^korinncu Iz Bezine pri Konjicah je cesar podeli? 500 kron in srebrno nro. Skor-janc Je oče sedmero sinov, ki so vsi pri vo-jakih. Kruh Dne 1. februar Ja ie bila prva nedelja od Božica sem. kar Je bilo zopet dobiti kruha. Kruh Je bil za spoznanje boljš! od doslej^njega, ki Je bit samo iz koruzne moke. Mariborski okraj pred novo katastrofo Namestnija Je odredila, da Ima ođdati mariborski okraj voj. erarju za bojno polje in prehrano earnlzUe tekom tec:a meseca ponovno 1900 jrlav tn-veje živine Stanje goveje živine se Je bilo do lansko Jesen že ftak znižalo v«;led večnlh reT'vizfciJ. ptJrranJVanla krme itd. na neka) ma!cTa menda črez ftfKV) glav. PoznejŠe rekvizicije Je ono malega krmil, kar je pustila suSa. Je povzročilo, da so živinorejcl trtimoma prodaJall živino; saj Je ni mogoče rediti. Pomanjkanje mleka Je že Stlri me-sece traiajnča kafamiteta. S to oddalo bode nastalo splošno pomanjkanje mesa Ia o mleka sploh ne bode več sovora. Dnevne vesti. — Vferajiaji list se Je s&kasnit, ker nam je cenzura pobrala akorai pol Itra4iva, in ralad česar Ie sel liat mnogo pozaeja ▼ stroj, kakor sicer. — Vofna oAkoraaf«. Rezervni roja-Skl kurat Josip Zvanovec 22. st-el. polica r rezerva! boinlsntc! It 4 v Ljubljani. Je odlikovan i duhovskim zaslužnim krijem II. razreda na belo - rdeSem traku. — NaJ-viSJe pohvalno priznanje fe izrečeno ttadpo-ročnfkii S. draxonskega poIVa franu Pen-kpta fn rezervnim poročnikoma frano J s r c I tn Levn M e i a n u pri 2. strelskem noVu, — PezerviH prapnrfeaV 17. pe^ofea Ma-tln Sli bar Je odlikovan a srebrno brabrestnn svetinjo FT razreda. — Vo|«a odflkora«ia> Rezervni wv roCM^ Botjomir Milost 2. strel. oolka, d^đ?l*en bos. - firrc prra 4, fe rdlf^ovan s vojaSMm zaslniiHm križem III. razreda s ■ v+m iilrgnftk li w*6L Craovoi. w»mut i računovodja Josip Pcrne 27. okr. poveli v vojasiki i>jlnjinici 4oo, ie odlikovan z zlati m zaslužnim Križem na tia^u hrajrostne svetinje: — Odlikovanja po bojib za Col de4 Rosso. Po oojih za Col cici Kosso dne 2X Us.ccinbra Ivi7 so bili odit.vovajii: ćetovodia Ja^vob bublc, euojetni prostovoljec desetnik igna jij Pecler in pe^ca Apatija C i u* U a in i ,an Iskra s sreorno hiaorostno svetinjo i. razreda; desetniKi; irran Bartol, Karei Uorjan, rran J u s t i o* Janko bttrjanc, iva a Zaplotnik; poddeset-ni.ki: hran Bon i ne, Josip 3 u čar. Ivan J a g e r in Ivan Pangerslč; p*šci: Josip drlnovec, rran Jerala, Lovro Aiarolt, Ivan Srpćić, Ivan U r a n i č ia l^nacij are s SreDrno hiajrosuio svetinja u. razreda; pcddesetnik brečko Peter-lin in pe^ci: ivaa Uoršič, Josip Kos, Karei K u k o v i ć, Ivan O raženi, Fraa Paho 1 c, Karei Podvršan, Josip Sa-2 o r, Josip Udova in Martin ZupaflčU z bronasto hrabrostao svetinjo. — imen-jvanje. Pisarniški oftcijai pri finanCni prokuraturi v Ljubljani, Josip Župa n ć i č, je imenovan za adjunkta pri ravnateljstvu pomoznin uradov z naslovom »ravnaicli« | y A i ilfSr"*STamcar t7> Izgubili tmo moža, %* j> bik duhu' JMunf Ašc domovine in čislan v vseh krogih svojih številnih znan-ccv, zlasti pevcev. Avgust Stamcar, uradnik banke »Slavlje« Je umri dne 5. februarja v ljubljanski bolnišnici. Rojpn Je bil dne 4. tnarca 1858 na Velesovem ter je do vršil 9 razrede gimnazije in dva tečaja učiteljica v Ljubljani, predno Je vstopil dne 8. julija 1879 v službo banke »Slavije«. Kot izboren pevec je sodeloval 2e od leta 1S76. pri ćitai-ničnem pevskem zboru in od leta 1S89. pri »(jlasbeni Matici«, kateri pevski zbor ga je izvolil na svojem zadnjem občnem zboru za svojega častnega člana. Bil je član in djlj časa tuđi odoornik pevskih društev »Ljubljanskega Zvona«, »Slavca« In »Ljubljane« ter navdušen Sokol, kateremu ie ve-det vedno ustanoviti tuđi pevske zbore, kadar je nato nanesla potreba. Sodeloval Je zlasti v prejšnjih letih pri vseh veČjih narodnih prireditvah, zlasti v obmejnih krajih, tako pri otvoritvi Narodnega doma v Ptuju ter poznejc pri slavnosiih pri Gregoriču in MurSecu v Ptuju, pri slavnosti Stanka Vra-za v Celovcu, pri Miklošlčevl slavnosti v Ljutomeru, na Janežićevi in Einspielerjevt slavnosti, med drugim! tuđi na veličastnj skupsčini družbe sv. Cirila in Metoda v Gorici, pri StankovićevI slavnosti v Bel^rad« I. dr. V prejšnjih letih smo ga videll tuđi po-posto na gledališkem odru, ter Je v starem gledališču v Ljubljani nastopal tuđi v manj-$ih vlogah. Ncštcti osebni njegovi prijatelji so ga vedno vabili v svojo sredo, ker Jim Je s slovensko pesmijo vedel prinesti drago-ceno razvedrilo. Tako ca vidimo pri mnogih krstih, pri ne^tetlh podn'aIi5xe k Sv. Križu v mnogobrojnem Ste-viln. Izka?Imo zadnio čast možu, ki Je svoja življenje posvetll slovenski pesmi! — Odbor. • Pevci vseh llabllansklh narodnih dništev se zhero danes zvečer ob 8, f »Olasben* ^'attci* k vaz*nf o^vsH vaf!. — \>? orira na slovenski zn^cal Ljubljane! Pi^eio nam* V "Linrjljani daneq žal ne najdeš slovenckeiza sa-bavaMSča kier bi se res Inhko ^Tovelc zavedal, da ie na slovenski zemlii ozl-roma v plovenskem roestn in da bi rodi tujH v*»doli, da so res v slovenski Linh» Ifani. Tako na pHmer v obeh liublian-fikih kinepiPtopTafih so nrosrrnini ztmaj droiezi^ni. a. ko posetiš predstavo nm vid?« e'ovenske beserle razven domp^ih tvrdk, kpterih reklamne nanise pro.iici« rajo pred nredstavo in na konca predstave: >lahko noć in na svidenjec. Po predstavi sem že večkrat slišal pome-nek prinro?tih lipdi da ni?o nič razu-meli. ker ne znaio ditati neraške?* be-fiedila. Zato ee obra čamo do nodjetni« kov obeh ljubljanskih kinemotoffr^fov, da čimprejle uvedeio pri predstavah na prvem mestn slovensko vsehino. Saf menda ništa ta dva domača kinematografa samo za rnjjce. teirive^ boli za do-m?»^ine. Dohodki. ki iih donaša naše nrinro<5to f»loven«'*o Irrtd^tvo. zn^sa^ že toli1-©, da *e l^h'co bor»orira moc, kf bi preva.iala nem^ro be^edilo v sloven-f'-o V^e ^e da ukreniti, eamo treba je dobre volfe. — S^rt^dh9 «!a »Izve^fni Io-aH« im bodo ureveJJ fedli do /ro*fiinali. Trgla Ja nrred^a urđ* za lindsko prehrano, naperjena, krlcor nravi. proti >izvent-nim fcro~om< prebivnT=?tvfl. d^ ne bi preveč fcđli ro ro^tilnah. Gosiu ee sine dati samo do'o?c»no gtevilo Jedi ure, v katerih ee V dveh dneh 925 K za-pravil< omenjena Marija Janež ni identična s Marijo Janež, delavko v tukaj-3nji tobaćni tovarni in Ptanujočo na Poljanski cesti 17. V poroci hi omenjena Marija Janež tuđi ni delavka v tobačni tovarni in ni prevzela nabave čevljev za delavke v tej tovarni. Napad. Ko je Sel neki Ljubljančan skozi Mali Gaber, se Ka ie lotil neki kmeč-ki človek, zahteval od njega najprvo 40 K denarja. potenv ko ni dobil denarja, mu je raztrgal nahrbtnlk in vzel iz njeca nekaj kave in sladkorja. Stvar je namanjena sodniji. »Zveze j orosio vansk ih želeraičar-jev« redne seje osrednjega odbora »• vree do preklica vsako dru^o nedeljo v mesecu v Gradcu v čitalnici. Druga ee-ja se tedaj vrši vnedeljo dne 10. svečana ob 8. uri zjutraj. Odbornike in zaupnike prosimo, da vzamejo ta odborov sklep na znanje ter si po mož-nosti službe tako urede, da lahko pri-hajajo k sejam, ker se vabila ne bodo razpošiljala. Vsak član je dobro doSel! Ponovno Drosimo vse proganjane tova-riše. da dopošljejo natančne podatke o svoji zadevi in sicer priporoč«no! Koncept pa hranite! Iz vojnejra vjotni^tva se je vrnil 31. januaria bivši pridi^ar v Marijini cerkvi v Celju kurat dr. Anton Jebart. Bil je pri prvi ofenzivi rroti Srbili vjet obenem z drjem Jankom Sernecem ter ie 1. 1915. po' srbski katastrofi bil med tistimi vojnimi vjetniki, ki so v strašnih težavah morali ^ez albanske srore na Jadransko obalo in od tam v Italijo. V Italiji je bil dr. Jehart interniran na nekem otoku, pa sedaj radi bolezni kot vojni vjetnik izmenjan. Vrnil se ie preko Sviće k svojim starišem v SHvnico pri Mariboru. Obcni zbor CitAlnice v Slovenski Bistrici se vrsi v nedeljo, dne 10. fe-rjruarja ob V?5. popoldne v (rostilni sr. Petra Novaka 3 sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsecinika, blagajnika in knjižničarja. 2. Volitev novega odbora. 3. Slučajnosti. Po dolffib stirih letih nai bi bil občni zbor sestanek v??eh slovenjebistriskih Slovenk in Sloven-cev, katere tem potom vljudno vabi odbor. NaM m j« ai Sioven^kem trjru slat prsta z rndečimi kamenčki. Dobi se ga na Dunajski oceti 8 pri A. Skofu. Aprovizaciia. t NakazUo aok« trgovcem. Trgovcem se bo nakazovala moka v četrtek. dne 7. februarja ob 9. dopoklne v tnest-ni posvetovalnici t KIslo zelj« n ruMM likanice B. Stranke t rumenimi izkaznicami B prejmejo kislo zelje v četrtek. dne 7. fe-bmarja in v petek, dne 8. februarja pri Muhletsnu na Dunajski cesti. Določen Je ta - le red: V četrtek, dne 7. februarja dopoldne od 8. do Vt9. št. 1—100, od Vi9. do 9. St. 101—200, od 9. do Vi 10. št. 201—300. od ".410. do 10. št 301 do 400. od 10. do % 11. št. 401—500, od Vtll. do 11. št. 501—600; popoldne od 2. do v,3. št. 601—700, od v,3. do 3. št 701—800, od 3. do V't4. št 801—900, od Jt4. do 4. št. 901—1000, od 4. do Vt5. št. 1001—1100, od Vt5. do 5. 5t. 1101 do 1J00. — V petek, dne 8. februarja od 8. do Vi9. St. 1201—1300, od V»9. do 9. št. 1301—1400, od 9. do V.10. št. 1401 do 1500. od «410. do 10. št. 1501—1600, od 10. do Vtll. št. 1601 do konca. — Vsaka oseba dobi 1 kg. Kilogram stane 80 vin. t Marmelada xa Moste. Stranke iz Most, ki imajo rumene izkaznice B ali C, prejmejo marmelado v četrtek. dne 7. februarja in v petek, dne 8. februarja na Poljanski cesti St. 13. Določen je ta - le red: V četrtek. dne 7. februarja popoldne stranke z rumenimi izkazni-cami C: od 1. do 2. št. 1—110, od 2. do 3. št. št. 111—220, od 3. do 4. št. 221 do 330, od 4. do 5. št. 331 do konca. — V petek, dne 8. februarja popoldne stranke z izkaznicami B od 8. do 9. št. 1 do 100. od 9. do 10. St 101—200, od 10. do 11. št 201 do konca. — Vsaka oseba dobi 1 k«. Kilogram stane 2 K. Prioesi-te s seboj dovolj veliko posodb. t Marmelada za Vlč. Stranke z Vica, ki imajo rumene izkaznice B in C, prejmejo marmelado v petek, dne 8. februarja in v soboto, dne 9. februarja na Poljanski cesti St 15. Določen je ta - le red: V petek, dne 8. februarja popoldne stranke z rumenimi izkazni-cami B od 2. do 3. St. 1—100, od 3. do 4. St. 101—200, od 4. do 5. št. 201 do konca. — V soboto, dne 9. februarja dopoldne stranke z rumenimi izkaznicami C od 8. do 9. št. 1—100, od 9. do 10. št. 101—200, od 10. do 11. št. 201—300; popoldne od 2. do 3. št. 301—400, od 3. do 4. St. 401 do konca. — Vsaka oseba dobi 1 k«. Kilogram stane 2 K. Prinesite s seboj dovolj velike posode. t Prekajeno meso. Mestna aprovi-zacija je v časopisih že objavila, da več ne nakazu je prekajenej?a mesa. Vseeno pa prihaja v urad na Poljanski cesti po nakaznice stranka za stranko. Še en-krat opozarjamo, da se nakazila za prekajeno meso več ne izdajajo. Kakor za-htevajo stranke redu od mestne aprovi-zacije, tako prosi tuđi mestna aprovi-zacija, da bi se stranke ozirale na njene objave in se po njih ravnale. f Romunska koraza. Iz Berlina javljajo, da je Nemčija pripravljena, dati Avstriji na razpolago vse zaloge romunske koruze. t Vlada povišu je cene mesa. Polje-delsko ministrstvo je poslalo v Slezijo svojega zastopnika kontrolirat cene klavne živine. Ta zastopnik se je pre-pričal, da so cene klavne živine v Sle-ziji nižje kakor v vseh drugih deželah in je radi tega odredil, da se mora-jo cene mesa v Šleziji povijati tako. da bodo enake cenam v dniffih deželah. Cene so na Ceškem za krave od 2 K 30 vin. do 3 K 50 vin.; na Moravskem od 2 K 30 vin. do 3 K 70 v in v Šleziji od 1 K 80 vin. do 2 K 30 v Dolžnost vlade bi bila, da dela na to da se znižujejo cene mesa, pa ne zvi< šujejo. Razne stvari 0 Proti parlamentu je strelial im Dunaju neki zblazneli vojak. Prijelo sta pa dva vojaka in en oficir ter ga razorožila. * Padol jeden najznamenitejših ita-Iijanskih letalcer. Major Salomone, jeden najodličneiših italijanskih letalcev. je padel na bojnem polju. * Umri je v Grundelseeu bivši no-tranji minister y Bienerthovemu kabinetu Maksimili jan prof Wicken-bur^ v 61- letu svoje starosti. * Brno brez Indi. Iz Brna poroča-io: Vsled poškodbe v električni nape-I.tavi ie v nedel.io odpovedala mestna električna razsvetljava. Ker ie plinar-na brez prernoga. je mesto zavito v po-polno temo. Tuđi tramvaj ne vozi. * Panika ▼ soli. V šošlskem po-slopju v Koningshutte v Gor. Sleziji je nastal i>ožar, in sicer v kleti. V §oli ie bilo 1600 otrok. Vsled ognja je nastalr. v soli panika. Vsi otroci so drli ven. Dva otroka sta bila udušena, 15 težko ranjenih, večje število lahko. * Preplavljeno mesto. V pristani-šču v Makaju ie divjal velik ciklon irt nastala je poplava, ki je zaiela vse mesto. Ladjedelnica in skladišče sladkorja so porušena. Sladkorja ie bilo za 800.000 funtov šterlincov. Ve? parnl-kov je potopljenih, obilo ljudi je pone-srečilo. Izdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in Hsk »Narodne tiskamo HmW pintoi mttf f UMM|«ri. I Poirti neizraernc žalosti naznanjamo vsem sorednikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je nai iskrenoljub-ljeni, dobri oče, gospod flvguštin Štamcar prittmT banke „Slavile11 dne 5. svečana t 1. po dolgi mučni bolezni, previđen s tola-lill rv. vere boguvdaso preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se vr§i v četrtek, đne 7. svečana 1918, ob 4, uri popoldne iz mrtvaške vele v deielnl bolsdd, ot pokopali&e k sr. Križa. Sv. male zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. V LfaMitnl, dne 5. ^ečana 1918. Tladtgrtr, MOu in Tite, otroci. &mvw(ki steor MQtosb«fi# MafleeM na manja tu? no ▼ei^_______________________355 prazne vreče vsake vrste, amhe gebe9 k«* ■tla, Jaaei ia ir«ga aeaie- Sa kapa|• vedno in v rsaki množini, ter ptačaje p« Ba|* vli|lk Aaaralk aaaak tri«raka Bnat J. KailaBp Kras)f Sar. iJ\ 500 kron! wlWI Vam plačam. ako mo K^ ^BH uničev. korenin RJa ^^kv ^^ ••■»•■§ ne odpravi v ^\\| i 3. dneh brez bole čin **■* IJSi'h tar» otet, iMTatfaviCt oMMCsitcav« Cena lon-čku z jamstvenim pismom 2*7S K 3 lončki R 5-5O, 6 lončkov K e^O. Na stotine zahvalnih pisem in priznanj Tesar{e In mlsarfe proti dobremu p'ačila fza hrano in stanova-je *Vrbl eno) sprefaae AlTTOff STEI9TCH. LI«blfana, J«raaova ________nllca št U.________173 gospodinja za neko veleposestvo (gospodarstvo) v Slavoniji, ki bi imela opraviti v ?lavnem s rerutnino in kuhati xa de-Uvce in svinje. Mora bit! Slovenka (Stajerka) telesno zdrava z zdravmš-kim spnčevalom, ne starejSa od 23 let, . lepe zunanjosti. 2e!i se dekleta ah mlade vdove, kmetske ali intel'gentne. Ponudbe je poslati s sliko na Vlast** Povećane slike do naravne Telikosti, kakar tuđi oljtate portrete u pbhM ifvršaje aaictaiiko po vaakj loto- gimfiji 185 Đavorln Soviak prvi fotografski in povefevalmi zavod t £jib!]az; :-::i:Žvcrska i!. 341 aa^B^BHBBBa^Ba^Ba^BaiBa«BHI^HMH^HMB Proda se več pohiitva. Kje, pove uprava »Slov. Naroda«. 551 Sostil liska koncesija •• odđa tmkof « nafaam Poizve s? pri: Karla Ketak«, ilatarju Fraa* coto aui%r«t|« itor. te 566 Strojepisko-stenografinjo vcščo pisarniSkih poslov s^rcfma« v svojo pišamo. Prljave v pisarni Br. Frsn Kov«k, rd^ etnik v Ljubljani, Dalaiatfiiova ulici št- 3. 534 Išče se vzgoflteljlca k dvema deklicama v Gradec. Pojroj: pomoč v uferijn za I. meSč. solo. Vso oskrbo v hiSi, p!ača po dogovoru. Predstaviti se je od 1—3 pop. Cesta na Rožnik 5t-v. 5'I- 453 ~^ Učiteljica • aw •pr^Bt« za Đoduk dveh otrok 4. razreda Ifudske *o!e. — Plača 120 K meseč-n, oskrba rro?ta. Ponudbe ood MVtffOlItetfloa '920° na utravni$tvn »SiovenskeRa Naroda« 520 STANOVANJE z dvema sobama, kuhinjo in prit'kli- nami za mesec majnik. Ponudbe na naslov !lar«l Ko&afc, zlatar, Vrana* ero mMhrm±im aier. 2«. S67 PreSernoue slike Iv. Borni v Ljubljani. Cena alik! S kros. itanita wm ali sojsođitai veSča gospodnistva na đefeli in ku-hania, da nadnmsstuje gtwpqđinjo čez Doletic. Ponudbe na upravniStvo Slo-venskp^a Naroda« pod „tompntim&m 114 931*«. 552 1 Hi 2 RpiM nfei eventuelno polovica stanovanja s hra-mof proti dostavi vs^ga fiveža in kur-jave, m IMt u tak«| od samostoj-nejfa gospoda Dopise se prosi pod imenom ,Dobr* preskrks;S€3* na upravniStvo »Slovenske^a Naroda« Posredovalcem dobro nagrado I 563 •pr«t«N M IM—l|l¥ trgoTiU slnga ve§č tuđi nekoliko vrtnarstva, oženjen nairaje brez otrok, ki bi ob enem opravi a! posle hisnika.Dobi lepo ata-novante in dobro plačo. Ponudbe naj se posije o na m?9štml prttal 99'-v Lju&ijani. 556 Mib nplH UH Tinti! 2 nadstropna hiia v bližim* ju2. kolodvora •• ppsđa «11 aattMMla % eno hiio ali vilo v Ljubljani Vprala in fotofrafični os^cđ bile daje v obrtni Soli računski odđelek (pisama) I. tđ. sob* Stev. 2t v Ljubliani. 528 Jnjate mm min en«an* i im. PlaCa po dogovoru in se4an;im nx-metam primernt. — Ponudbe na) s* poUjejo u BavMMpajajpti«VM|« M. St, ki«r nsj m eevMarji, ki tele vstopitj v tlufbo v svrho dogovor« oseboo xgUsi)o od 9. ore dopoldne dt> X ore ftfiHAm. 4O1 Odda se lapm, moderno opremllena soba Hidi ra dve oseb: Na željo zajutrek. Naslov pove upr. »Slov. Nar.« 56C KavarniSki Pikolo s potrebno naobrazbo iz poštene družine te •prelmt v kavarni »SLON-v Ljubljani. 557 Krojači dobro iiurjeni. za izdeJovanie uniform in civilnih oblek, se spreiaB«|o takoj nroti plači. VpraSa se pri tvrdki ?t. BođtmitUtr, StaH tr? 8. 55- DianiflA skorai nov, automatičen rldninU na pero z vmečkom 10 vin m proda. Poizve se pri Fr. P lafee, Stari trt? Stev. 9. 553 Mirna stranka 3 oaebe, ište #Unaii«nS#i za takoj ali pozneje SlallUVdlljC v blizina glav. poSte, s kuhinjo, eno ali dvema sobama. Ponudbe pod .Snataost 5541 na upravniStvo »Slovenskega Naroda«. 554 fjaaa- Spreline aa vaftč "99 — vrtnar — obaaam finesr, tuđi invalid za trajno slu?bo. Za hrano In stanovanje se bode skrbelo. Kje, pove upravništvo »Slovenskega Naroda« 516 Posojilnica v Mariboru (Narodni dom) naznanja. đa nrađvje vsak delavalk od ';, 9. do 12. ara dopoldae. ćeš______________Ravnateljstvo. aar Naiodl»neili oollski igralci v "«B KINO CENTRAL u deieinem iieiioiiKu. Torok 5. — SraMla 6. — ietrtok 7. ffobruvatrjas Začetek vsakikrat ob pol 5., pol 7. in pol 9. uri zvečer. V mrežah carstva. Velika drama v petih dejanjih po resničnem dogodku iz dobe carske strahovlade. Igralo naJođHtneJ* poUsfcl glodaiilkl umetniki. Njegova koketna soproga. Izvrstna veseloigra. — V glavni vlogi HEDA VERNON. 592 m sa mladino. Kuba kava! "^* Dninrl *^ Kuba kava! ■aaloaiastilo nadomastllo „Milka". „Milka". Znano, mnopo zahtevano in najbolj nt i zna no nadomcstilo kave a alađkorjom, katero se niti tifljmanj po okusu ne razlikuje od prima „Kuba kats", ker je „Mllka" kombinacija prvovrstne kave in najnaravnejših in najbolj zdravih šesta vin in ne vsebuje nlkaklh Škodljivih surovin. Kdor samo enkrat pokuša .Milka" kavo, nikdar več ne prestane posluževati se tega najpopolnejSega kavinega nadomestila. „Sopulin" lug edlno najbolji« in popolnoma neškodljivo sredstvo za pranje perila, katero je že povsod v naSih krajih jako dobro znano, ter dobite tuđi vso ostalo potrebno špeca rijsko blago, po najnlžjih cenah edino pri znani in solidni tvrdki: Prva zagrebSka eksportna, agentumo-komisijonalna trgovina s skladištem na veliko. Gjorgfe Vučković, Zagreb, Nikolićeva ulica 9. Za trgovce! Krema „Palin" najbolik sredstfo za usnie in Cevlje« Marožlla sprojoma: Glavno zast kem. tovarite „PAUN" Ing. Werthelm ft Pal, Dunaj XX. Uubf Jana, poStni predcl It 127. "> \Ui se soba !o kohlaja ali toba a porabo kuftinlo za t. osabo. Kdo, pove upravništvo ,Slovenskega Naroda". 534 Prodaialko ii kontoiistiojo »prajma sa takoj trgovina s se meni Savar a Urbanlč, Ljubljana, Wol-fova ulica Itev. 12. 546 V A J E N E C aa aurafne fakaf v mešano trgovi-no. Janko ioatar, 2alec, Savinjska dolina. 432 Strežnica aa takoj zprejma. MAODlf, Franca Jožefa cesta 16. 531 HnlfllAfl stara 15 1et»ki je do-VfJAAlUO vr§ila 6 TazT liudske Sole 1 dobrim uspehom, in ima veselfe do trgovine, ieli vatoplH kot nćen- ka v kako trgovino Nas'ov se izve v upravniStvu »Sloven. Naroda* 519 A",:;*, pošteno dekle z dobri mi spričevall, ki zna dobro kuhati in je popolnoma zanesljiva k stranki ob sto ječi iz dveh oseb. Kdo pove upravništvo ,Slov. Naroda'. 499 Mje stanovanje s Mće stalna stranka. Naslov pove upravniStvo »Slovenskega Naroda«. Kupim psa jazbečarja čiste pasme, brczhibne zunanjosti, krat-kodlakega, Crne ali rujave rudečkaste barve, stare ga 6—10 mesecev, srednje velikostl. Ponudbe: poštni predal 300, glavna pošta Ljubljana. 487 3abolenilt večjo množino, &st, pristen pošilja na debelo proti vposlatvi sodov po najniž- jih cenah po povzetju. O« Stelier, Wetzelsdorl, postaja Gradec 514 V xakvp ali aa ratan Tsama tako gostilno iskuh ali manJSo trgovino zanesljiva, samostojna, kavdje zmožna oseba s spričevali in priporočili. Prevzame tuđi vodstvo večje kuhinje ali gospodinjstva. Ponudbe pod „$tof. Jurica 521" na upravniStvo .Slovenskega Naroda". 521 gjajT Proda sa iz proste roke — manjša dobro opremljena — tovarna igralnih kart s koncesijo vred in vsem inventarjem za K 75.000*—, lahko se nrevzame tu-dl zaloga izgotovljenih kart po dnevnih cenah. Pojasnila daje L*obijan« ska kraaitoa banka ▼ Linblfanl. 510 Froda sa 6 zldanlta poslopif z opeko kritih ob okrajnl cesti Iežečih, pol ure od kolodvora večjega trga in */4 ure od premogokopa oddaljenlh z vrtom in sadonosnikom na Spod Staj. Poslopja so porabna za trgovino, peka-rijo. gostilno In mesarijo. Plačilni po-goji ugodni. Ponndbe na upravniStvo. .Slov, Nar.* pod št »488'S 488 flpralaaa ao takof poataao marlfivo : družino : z več osebami, ki bi prevzela obde-lavo polja, katero sestoji iz travnikov, njiv in vinograda, v naiboljšem redu In sicer pod temi-lc pogoji; ]. UZit-nino vseg* pridelka potovico; 2. stanovanje prosto, tuđi hlevi za živino i;; praSice ako si hoCe dotičnik redit Natančnejša pojasnila daie posestni sam. Prednost imajo primorski b. gunci Vraate rariaai, gosti Intčar i in posestnik v ttopaat ari gaiac