The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Mediunn ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni VOLUME XX. — LETO XX. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) JUNE 15, 1937. ŠTEVILKA (NUMBER) 139 VESTI 12 ŽIVUE' V Johnstownu, Pa.; MA NAŠIH UUDI Si'ozeca nevarnost stavke premogarjev PO AMERIKI Prekrižanje fašističnih računov Iz Herminie, Pa., se je po-aal v staro domovino 721etni Anton Turk, ki se vrača v Mali O- , ek pri Stopičah na Dolenjskem. kratki V Chicagu, 111. je im umrl rojak Anton Kra- Monroe se je pomiril, v Pennsylvaniji še vedno vre. — V Johnstownu pet ranjenih, dva med njimi težko. — Boji med piketi in skebi. JOHNSTOWN, Pa., 15. juni «- ja. — V nemirih in izgredih, ki j SONCE ZANETILO so izbruhnili okoli Cambria to- POŽAR varne, ki spada k Bethlehem; HALLE, Nemčija, 13. junija. korponuijusta bilacbresl,. Nenavadna vndinaje iwgfJa prea zjutraj dva moza nevarno ra Padec mesta Bilbao po 72-dnevnem obleganju; fašisti so zajeli v mestu nad 4,000 ujetnikov Francoski republikanci so vdrli na italijanski parnik wit ^ dinamitirana proga Glavna fašistična sila vstopi danes v mesto. ga hoteli prepeljati na Li-| pene, star 65 let, doma iz Loža. T- , . . . pline v tovornem železniškem -----iCL, uuma IZ i^oza .-j® i vozu in je zgorela tovorna že- v Ameriki je bival 35 let in "a mX« """" i« Piwca ^dva suxrni, v stamrn! f5,aepi so se odieraK onlPoint o*"*"' S*" ** ^otAte več "TUui* ženo. dna, brata in asistadiur^ vhodu ko se & raaw^l*" ToPkwner je stro. — Dalje je umrla istotam i , • ' ^ ^ f .kazal 95 stopinj Fahrenheita, rojakinja Margareta Verbiščar ' V . R' '' kar je največja vročina v Nem- »(»ra 75 let, M zaZAlrZ !l7^''tt Ičiji v osmih letih. na ir. . . '^dipusca dva si- ga vhoda, ki je bil sicer mab vL« ^ T ?™'- Kink, rabljen. - po Johnu Kinku v Lvon-je umrl sin John. Včeraj popoldne sta bila ra-1 njena neka deklica in osem let i y -p lijciid iiciicl UCKllca, 111 os se pororiirT°+ i^^su, Arg. sta j star deček, štirje piketi so bili j - - - iz Grgarja j aretirani potem, ko so bili neka- i Irci sprejeli novo ustavo pod Sv. Goro m Rozalija Dru-; teri avtomobili obmetovani fovka iz Mirne pri Gorici V T" bolnišniPi . I kamenjem. tor MONROE, Mich., 14. junija. ■nehuriii- 'a operiran naj— župan tega mesta je danes nišnici rn' nahaja v bol-! izjavil, da gredo piketi lahko čim ie Mflti-i ^°-!spet na svoj posel piketiranja L , . Jviarija Klane zapustila ^ ^3-teri se je naha-jaja od novega leta. Mrs Creeku Pa., je umrla i' Cervenik; v New Pieldu pa zaplju&/ Ho J ženski sta zapustili »leodrastle otroke. Se • Allis. V sredo zjutraj železniškem križišču na Zon f W. Beloit rd. - pt pripetUa težka avtotpobU-nesreča, v kateri je dobila ^ poškodbe Mrs. Karolina ovič, 5822 W. Washington vo' je njen mož John, le avtomobila, dobil k sreči praske po glavi in o--Avtomobil je na križišču g ^ tovorni vlak v sredino in Pr I kakih 40 čevljev daleč, je strojevodji posreči-jjil^ ^^/^®taviti. Mrs. Evkovič je prebita lobanja in ®kodb težke notranje po- ^heboyganu, priredijo pevci cerkvenega zbora o-^rvič v zgodovini slo-Sheboygana, so se tam soji pevci in pevke cerkvene-zbora odločili, da to poskus z javno opere- '"j, prizorih bodo dvodejanko ^^U ip Time" in sicer v dneh Na j^riija v Hrvatskem ^'■odnem Domu. s ^ s to ustavo so prerezali zadnjo nit, ki jih je vezala na Anglijo. Kaj bo rekla k temu Anglija, je seveda drugo vprašanje. toda to piketirarije mora biti mirno, ker meščani so pripravljeni za takojšen nastop, \ slučaju, če bi hotel kdo izzvati izgrede.- Definicija pravic piketiranja je prišla od governerja Murphy-ja, ki je rekel: "Delavstvo ima pravico do piketiranja in mirnih demonstracij. Nima pa pravice s svojim piketiranjem ovirati drugih na delo ali z dela, kakor tudi nima pravice zabarikadirati javnih cest." DETROIT, Mich., 14. junija. —Trije uradniki Workers Council for Social Justice, nove unije, ki bazira na šestnajstih principih Rev. Coughlina, danes niso prišli na delo, vsled česar so se izpostavili nevarnosti, da izgube zaposlen je. WASHINGTON, 14. junija.— John L. Lewis ni hotel danes komentirati izjave Van A. Bittner-ja, da se utegne štrajk v sedemnajstih premogorovih, ki so last jeklaren, raztegniti na 600,000 nadaljnih premogarjev, zaposlenih v drugih rovih. Ko je Lewis proglasil štrajk 9,500 premogarjev, ki naj bi pomagali SWOC v njenem boju proti Republic jeklarski kompa-niji, je izjavil, da je posvaril trgovske družbe, ki se bavijo s prodajanjem premoga, naj nikar sv^ ^ 6. junija je na hj,j domu v Milwaukee ne-^ v.,-preminul, zadet od srč- :"^ prodajajo premoga Republic d^kapi, rojak John Potočar, Uekkirski komparnji OlUg , hie r Ragovo pri Novem Igt^p" je samec in star 53 enega brata in dveh W tukaj, zapušča v sta-krni,, X____... J - i___ v J ^ ^ nov, (L V O lp/C*< kraju še mater in dva bra- Nič •C več "fiksanja' ci^bMp^'^j ob treh popoldne ! policisti v mestu so nove 12 listki, ki jih iztržejo Pov ter napišejo nanje "p onim grešnikom, ki ti ^ *io" svoje avtomobile pro- OBRAVNAVA PROTI MORILKI RIVERHEAD, N. Y., 14. junija. — Danes se je tukaj pričela obravnava proti 28-letni Mrs. Helen Tierman, ki je umorila svojo 7-letno hčerko ter hotela umoriti tudi svojega sinčka, da bi naredila v svojem, stanovanju prostor za svojega ljubimca. Pričakuje se, da bodo njeni bra-nitelji navedli kot motiv dejanja blaznost. DUBLIN, Irska, 14. junija. — Irski parlament je danes zvečer z 62 glasovi proti 48 formalno sprejel novo irsko ustavo, katere osnutek je naredil Eamon de Valera, predsednik Irske svobodne države. S to ustavo jo pretrgala Irska svojo zadnjo vez, ki jo je še vezala na Anglijo. Takpj^ po spre.ieti. •. ' avp, j predsednik devalcra i azpustii parlament ter razpisal volitve za dan 1. julija. Nova ustava ne daje angleškemu kralju nobenega mesta in nobene besede v irskih notranjih zadevah. Potom te ustanove ima postati južna Irska pravcata neodvisna suverena republika. Laboriti so volili proti sprejemu. William Cosgrave, vodja združene irske stranke, je ožigosal novo ustavo, češ, da okrnju-je-svobodo časopisja. par«ke otoke. PARIZ, 14. juni^. — Osemdeset francoskih republikancev, razjarjenih nad bi^lnim umorom dveh italijanskih antifa-šističnih časnikarje^, ki so ju! umorili te dni agen^ laških fa- i šistov, so vdrli v M^irseillesu na ■ italijanski parnik "jCellina ter j vzeli ž njega nekegAtalijanske-ga jetnika, ki so gi^mislili prepeljati s parnikom ta Liparske otoke. I, Jetnika Leonard JJorellija, ki je zagrizen sovražmk fašistov, so Francozje odve(m"v hribe v bližini Marseillesa, ga francoske oblasti ne mo^p najti, da bi ga izročile italijanskim oblastim. % 3: Policijska ak^mija WARREN, O. — Velik del Pennsylvania železniške proge, čije odcep vodi v Republic jeklariio v Warre-nu, je bil danes dinamiti-ran, ko so pričeli izvažati izdelke iz oblegane jeklar-ne. Policija pravi, da je bilo že prej opaženo, kako je neki osebni vlak odrinil s tračnic velik kamen, položen na progo blizu mesta, kjer je bila proga dinamiti-rana. še prej se je i/tiril v Nilesu neki vagon B. .and O. tovornega vlaka. Odva žanje iz jeklarne se vrši pod zaščit« oboroženih policistov. Vlada je zbežala iz mesta, toda predsednik je ostal, pripravljen, da umre na barikadah Sweeney in Gongwer dosegla sporazum Med starima nasprotnikoma je bil sklenjen mirovni politični pakt, nakar sta se zedinila za skupnega županskega kandidata Včeraj je bil sklenjen med Danes dopoldne je (bila v Cle-velandu otvorjena Policijska a-kademija, kjer bodql;y)vi policisti proučevali in šfc^rali najmodernejše policijsk^metode. V i tej akademiji je tu^™^ zvans.' morilska soba, kjer! 'predstavlja ! voščena lutka, kak% vidite' v i Gongwerjem in Sweeneyjem mi-iz!oŽbah -,n u - pakt. nakar Rta iuo..|enr:.. ; :• M::;.,,-i, ,da bosta združila . c-ii/ SI fit"!:; ... . / ' cii^-v;a. i,7,volitev okrajnega i inžcnji-rja Jr-nn O. McVVilliaiag.i za cleveJandsl; £,•• /.upana ob prihodnjih volitvah. Sinoči je nastopil Sweeney, ki je veg let nastopal proti Gongwer ju kot voditelju tukajšnjih demokratov, pred demokratskim eksekutivnim odborom, čigai član je še vedno, in tam prebral svoje stališče in indorsiral demokratskega kandidata. da se morajo zgla- 1{q' ®odniji. Novi listki so ta- ^>0(1, POVi ^^Gjeni, da ne bo mogoče v ®^nosti več "fiksati" takih jigA (če bo res?) Policijski ^0 Matowitz pravi, da bo-zaenkrat take listke policisti v "downtownu". ^ ^ogreb Jo8. Torok Sil Josipa Torok se bo vr- zjutraj ob 9:00 iz Au-^avofj ■ Svetkovega pogrebnega ^ Interment in Wood- Pokopali^če. 'Nesmrtnik" Sinoči je dobil Cleveland svojega nesmrtnika, med katere so zapisani samo veliki in redki možje. Ta mož je William Whea-ton, ki je bil prvi v Clevelandu, ki je dobil nove vrste policijski tiket, s katerim se ne more več "fiksati" prestopkov radi par-kanja avtomobilov. On je bil prvi, ki je moral plačati 1 dolar kot kazen zaradi prepovedanega parkanja, ki ga ni mogel "pb-fikgovati." , • • Napad na župnika Včeraj so ustavili Rev. Francis J. Zwillinga, župnika katoliške cerkve sv. Alojzija, 10923 St. Clair Ave., štirje oboroženi roparji ter mu vzeli $583.00 cerkvenega denarja, ki je bil nako-lektan v nedeljo. Župnik se je baš hotel odpeljati izpred cerkve s svojim avtomobilom, ko mu je neki drug avtomobil zajezil pot. Roparji so skočili z avtomobila ter naperili revolverje na župnika in cerkvenika, ki se je nahajal ž njim. Roparji so se nato odpeljali in za njimi je izginil sleherni sled. i Nova firma Poznani rojak, Mr. John F. Perko, ki je bil soustanovnik finančne brokerske firme O'Connor, Perko and Zink, Inc., naznanja o ustanovitvi nove tvrd-ke Perko and Zink. Nova tvrdka se bo bavila z zadevami splošnega trgovskega investiranja, specializirala pa bo v municipalnih bondih in sekuritetah. — Naslov te firme je: 1173 Union Trust Building, Cleveland, Ohio. Telefon: CHerry 0911—2. Odbor za piknik Poživlja se vse člane in članice, ki so v odboru za piknik soc kluba in št. 27 in Zarje, ki se vr ši v nedeljo 20. junija na Pintar-jevi farmi, da se vdeleže seje odbora v sredo 16. junija v prostorih kuba ob 7:30 zvečer. — Želitti, da ste vsi ob j)ra:vem času na mestu, da se pripravi vse potrebno za piknik. — Tajnik. '1 our ZDAJ SE BO VSA FAŠISTIČNA SILA OBRNILA PROTI MADRIDU, KATEREMU HOČE ZADATI SMRTNI UDAREC BILBAO, 14. junija. — Na me-*^ sto Bilbao in predmestja so tež-1 ki fašistični bombniki izvršili j danes 28 napadov iz zraka. Letala so letela tako nizko, da so letalci obstreljevali ljudstvo s strojnicami ter ga obmetavali z ročnimi granatami. Baskiška artilerija je intenzivno odgovarjala z okoliških gričev ter bombardirala fašistične motorizirane kolone. Baskiš-ki generalni štab je sklenil, da se bo mesto branilo do konca. Obstreljevanje na obeh straneh je bilo tako besno, da je o-bema strankama pričelo zmanjkovati streliva za topove. Nato Smith in Mussolini MILAN, Italija, 14. junija. — Znani ameriški Al Smith se je sestal z Mussolinijem in Ali pravi, da je naredil Mussolini nanj nepozaben vtis. Pravi, da si ga je predstavljal kot mrkega moža, kakršnega je videval na slikah, da pa je Mussolini prav prijazen človek. Govorila sta brez tolmača, ker Mussolini govori dokaj dobro angleško. "Njegovo prvo vprašanje je bilo," pravi Al, "kako mi ugaja Italija. Moj odgovor ga je na vsak način zadovoljil. Nato me so se razbesneli boji na nož, pri; , > . katerih so igrali glavno vlogo I ^ taksnem položaju bajoneti, ročne granate, puškinal«^'" kopita, pa tudi kamenje, s kate-''^^ P" ^ avdijenci rim so se obmetavali sovražni-!K« mu povedal, da je papež jjj pri dobrem zdravju, si je ves ve- INNSBRUCK, Avstrija, 14. " ^P'°^ napra- junija. - Danes je šel tn skr. d M,.s«olini na Smitha tak vtis. zovanja in sklepanja. V akademiji so tudi razni laboratoriji, kakor laboratorij za odtise prstov itd. Nov grob V soboto popoldne je umrla Paulina Modic, rojena Drempe-tič. Umrla je v Superior, Wis., kjer je bil njen mož zaposlen. V Clevelandu je stanovala na 1309 E. 55 St. Stara je šele 25 let. Tukaj zapušča soproga Jima, 7 mesecev starega sinčka Jima, očeta in mater, ennga brata in veliko bližnjih sorodnikov. Rojena je bila v vasi Britof, pri Kranju na Gorenjskem. V Ameriko je prišla z starši, ko je bila stara 2 leti. Truplo je bilo poslano iz Superior, Wis., ter je dospelo danes ob petih zjutraj v Cleveland. Pogreb se bo vršil iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. v četrtek ob 1:15 popoldne. Prizadetim izrekamo naše sožalje, njej bodi pa ohranjen blag spomin. Ob sredah zapira Mr. Louis Oblak, lastnik tr- VELIKODUŠNI KEMAL LONDON, 15. junija. — Ke-mal Ataturk, predsednik turške republike, je podaril vse svoje imetje, vredno več milijonov funtov šterlingov, svoji državi. Med tem imetjem so všteta zemljišča, poslopja, kmetije, hlevi in živina. Smrtna kosa V ponedeljek zvečer je po dolgi in mučni bolezni preminul John Rožanc, stanujoč na 1072 E. 74 St. v starosti 48 let. Tukaj zapušča žalujočo soprogo, Mary, sina Johna in brata Jo-sepha, v Millsborough Pa. sestro Mary omož. Klun in v Clevelandu 6 bratrancev in 2 sestrični vlnkov so bih zapečat- ni in pori stražo detektivov. HENDAYE, Francija, 14. junija. — Motorizirane rasistične edinice so vstopile nocoj v raz-streljeno mesto Bilbao, ki se je 72 dni junaško upiralo vsem fašističnim napadom in obstreljevanju topništva in iz zraka. --Glavne sile fašistične armade bodo prišle v mesto jutri (danes. ) dcžflah i> MussolittijU Icarkoi), toliko i.- gotovo, da je italijansko ljudstvo popolnoma in docela zadovoljno s fašistično vlado ..." "Dimitrovac" Uredništvo Enakopravnosti je prejelo 2. številko lista "Dimitrovac," ki ga izdajajo jugoslovanski dobrovolci na španski Fašisti pravijo, da so zajeli, fronti, ki se bore na strani špan-nad 4000 ujetnikov. Mladi Josei^e vlade. List je pisan odnosno Antonio Aguirre, predsednik y srbohrvaščini in slo- polodvisne baskiške države, jcl^g^ščini., dve strani pa sta v ostal v mestu, ko so se umakni-; gp^^ščini. List je na osmih stra-ii že vsi člani njegove vlade, re-; finega papirja. Gradivo v koč, da hoče v boju umreti. i njem je političnega, informativ-Zdaj, ko je Bilbao s svojim o-1 ter vojaškega značaja, ča- zemljem bogatih rudnikov v posesti generala Franca, se slednji pripravlja za premestitev svojih čet preko Cantabrian gorovja ;;a sopis krasi tudi nekaj lepih, jasnih sličic, kakor na primer slika Jugoslovana Vladimira Čopi. a, komandanta ene izmed medna- drug smrtni udarec, in sicer to brigad, slika podoficir- pot na Madrid. BILBAO, 15. junija. — Baskiška vlada je naprosila danes angleško vlado, naj slednja p osreduje, da se prepreči porušili je te stare baskiške prestolnice po bombardiranju iz zraka. govine s pohištvom, 6612 St., veliko drugih sorodnikov. Clair Ave., nam poroča, da bol^^j^^ bil v vasi Misliče, fara zanaprej zapiral trgovino pn Divači na Krasu, sredah popoldne. o dogovoiUij^. ^ zapušča mater Marjeto v pa je na razpolago odjemalcem gg dve sestri Anto tudi ob sredah popolGne. Izredna seja Važna izredna seja pevskega | jg mesnico na 4606 St.! Mrs. Drempetich iz 1553 E. 201 j žen polom Stalinovega režima po društva "Soča" se vrši nocoj ob ^ve. 12 let in potem na | St. prejela žalostno brzojavno j izbruhu nove revolucije." Nagla smrt Mrs. Paulina Modic rojena Drempetich stanujoča na 1309 E. 55 St. se je pred par dnevi I ni jo in Uršulo in veliko sorodni- podala na počitnice v Wiscon kov. V Ameriki je bival 30 let;'sin. Včeraj pa je njena mati ji. Trocki napoveduje ... . • • ICCO TT" 1 Qf ni;i-.r>XTorro ske šole ter slika Balkanske Č2-te, 12. brigade. Dalje je nekaj slik, ki predstavljajo skupine jugoslovanskih borcev kakor tudi posameznikov. TROCKI NAPOVEDUJE STALINOV POLOM MEXICO CITY. — Tukajšnji listi objavljajo neko izjavo Leona Trocki ja, ki živi sedaj v Mehiki, o položaju v Sovjetski un\- 'neizbe- 7:30 v Slov. domu na Holmes Ave. Prosi se, da so vsi člani navzoči. — Tajnik. Sestanek balincarjev Superior Ave. in E. 80 St. Bil je j poročilo, da je hčerka nenadoma član društva Naš Dom št. 50 umrla. To so bile pač žalostne S. D. Z. Pogreb se bo vršil v pe- i počitnice. Naše sožalje prizadeti tek ob 8:15 iz hiše žalosti v cer- družini. Jutri večer — sreda — ob 8.|kev sv. Vida in na Calvary, pod Worker* Alliance 23 warde se vrši v Slovenskem Društvenem Domu na Recher ave. sestanek balincarjev. Vabi se vse balincarje iz okolice in naše Bele Ljubljane, da se vdeležijo tega sestanka. Sokolski izlet Izleta čeških Sokolov na Sokolski farmi v Twinsburgu, ki se je vršil v nedeljo, se je udeležilo nad 2,000 oseb. Nastopilo je 400 telovadcev. Kdo bo vodil in organiziral to revolucijo, Trocki ne pove. Nadalje pribija, "da je tretja internacionala mrtva" in da je razpad komiterne nujno dovedel oskrbo Jos. Žele in Sinovi. Po-; Nocoi, v torek 15. junija se ... . , kojniku bodi ohranjen blag spo-; vrši redna seja kluba delavske osnovanja četrte mternacio-min, prizadetim naše sožalje. -Zveze (Workers Alliance) v 23. ^ P® , _ ^ . cr»7 Wardi. Na tej seji se bo dajalo Društvo sv. Ane, oUiC. članice društva Sv. Ane 4, SDZ se prosi, da pridejo v torek 15. junija ob 8. uri zvečer iz-kazat zadnjo čast naši umrli članici Rose Oberstar, 949 E. 67 St. V sredo ob 9:30 dopoldne pa k njenemu pogrebu. — Tajnica. vodstvom. Pri tem trdi, da je četrta internacionala dosegla že velike u- ! navodila delegatu za na konven . . . ... v. .. . . . soehe v Evropi in Ameriki, st, cijo Workers Alliance of Amen- ^ ^ ca, ki se vrši 22—26 junija t. m. j v Milwaukee, Wis. Apelira se na vse člane, da se nocojšnje seje udeležite v polnem številu. L. Z. Predsednik. (Kje se vrši ta seja, nam ni bilo sporočeno. Op. ur.). Novi policisti Eliot Ness, direktor za javno varnost, je včeraj povišal v si iž-bi 12 policistov ter sprejel v i;o-licijsko službo 21 novih. STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 15. junija, 1937. v*' *1 •* v" UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI 99 »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5312 | Issued Every Day Except Sundays and Holidays | .'o raznaSalcu v Clevelandu, za celo leto.................................$5.50 Ea 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$1.50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexicl za celo leto.................$6.00 za 6 mesecev....................$3.25; 3 mesece......................$2.00 Za Zedinjene države za celo leto ........................................$4.50 za 6 mesecev....................$2.50; za 3 mesece .....................$1.50 Za Evropo, Južno Ameriko in druge Inozemske države: za celo leto.......................$8.00 za 6 rfiesecev....................$4.00; Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. . .V . .104 UREDNIKOVA POŠTA Svarilo sovjetskim industrijam POZABUENI DR. TOWNSEND Malokdaj se človek spomni danes dr. Townsenda, znanega zdravnika iz Kalifornije, ki je zasnoval svoj velikopotezni načrt za starostno zavarovalnino, po katerem naj bi vsaka oseba v Ameriki, ki je dopolnila svoje šestdeseto leto, dobila po 200 dolarjev na mesec pokojnine. V zadnjih par tednih se je pričel v notranjosti Townsendovega gibanja nekak pokret, ki meji že skoraj na revolucijo. Pred nekaj dnevi je dvanajst glavarjev tega gibanja, ki ima svoj glavni stan v Chicagu, kar skupno resigniralo. Obdolžili so starega doktorja, da izrablja načrt za strankarsko politiko. Kaj se bo iz vsega tega izcimilo, se ta trenutek še ne more povedati. Dr. Townsend prisega, da bo šel s svojim načrtom naprej. Celo njegovi nasprotniki v gibanju priznavajo, da Townsendovega pokreta ne bo še konec, toda v njem ne bo več dolgo dr. Townsenda. Čim se je v organizaciji pojavil razkol, je doktor Townsend naglo prihitel v Chicago ter z eno potezo peresa odstavil od direktorija tiste, ki so resignirali, imenoval svojega sina za tajnika-blagajnika organizacije ter ukazal, da se mora poslej pričeti delati z dvakrat večjo aktivnostjo. Poglavitni vzrok razkola v Townsendovi organizaciji ji njegov odpor proti nameri predsednika Roosevelta, ki želi reorganiziiati najvišje sodišče Zedinjenih držav. Maspiotniki dr. Townsenda pravijo namreč, da bi morala biti njegova prva in zadnja skrb penzijska zadeva za (Kstari'1«', ne pa \rhoviTo sodišče. Poleg tega pa mu tudi ucuaju diktaturo. Izstop njegovih dvanajstih voditeljev iz pokreta, pa je tamo ena izmed mnogih njegovih neprijetnosti. Čaka ^i-a namreč tudi enomesečen zapor zaradi omalovaževanja in preziranja kongresnega preiskovalnega odbora. Poleg tega pa tudi njegova blagajna ni nič kaj dobro založena, kar odkrito priznava vodstvo organizacije. Pro-speriteta je zavzela že take proporcije, da je tisoče starejših ljudi dobilo spet delo in ne čakajo več njegove obljubljene penzije po 200 dolarjev na mesec. Dr. Townsend pravi, da ima milijone pristašev. Dalje pravi, da se število teh še neprestano veča. To utegne biti res ali pa tudi ne, toda niti Townsend sam niti kdo drugi v vodstvu njegovega gibanja ne more navesti natančnega števila pristašev in članov. Zadnji cenzus Townsendovih članov in Townsendovih klubov je bil izvršen pred letom dni. Največje število članov je imela Townsendova organizacija leta 1936, pred predsedniškimi volitvami, ko jih je baje bilo med 4,500,000 do 5,-000,000, toda izid predsedniških volitev ni pokazal tolikšne moči. Leta 1936 ni dr. Townsend prav nič skrival svojega sovraštva do Rooseveltove administracije ter je razdelil svojo podporo med dva kandidata: nekaj je je dal Leni keju, kandidatu Union stranke, nekaj pa Landonu, kandidatu republikancev. Zopetna izvolitev predsednika Roosevelta je do gotove meje popolnoma zmedla Townsendove sile. Nato pa je prišel drugi udarec. Dr. Townsend je bil obtožen preziranja in omalovaževanja kongiesa. Nato pa, dne 9. decembra, je posebni kongresni odbor ugotovil, da je dr. Townsendov načrt nezdrav, nemogoč in ekonomsko kaotičen. Dr. Townsend je moral pred sodišče in tekom ene ure ga je porota spoznala za krivega. Obsojen je bil v 100 dolarjev denarne kazni ,ter v enomesečno ječo, toda je bil pozneje izpuščen pod varščino na svobodo, ker je vložil priziv, D)-. Townsend je zdaj utihnil, dokler ni pričel pred nekaj meseci predsednik Roosevelt govoriti o reorganizaciji najvišjega sodišča. Zdaj je prišel stari doktor spet na dan, toda ne v zadevi svojega načrta za starostno pokojnino, temveč je pričel napadati predsednikov reor-ganizacijski načrt. Pričel je celo groziti, da bo nastopil profi onim svojim kongresnikom, ki so podpirali (loose-veltov načrt. Nekateri teh so takrat takoj izjavili, da izstopijo iz njegovega pokreta, vodje raznih departmentov pa so se mu pričeli puntati. Townsendovci pravijo, da imajo zdaj od štiri ;lo pet milijnni'V članov. Dr. Townsend trdi, da so člani njogr-ve organizacije organizirani v 8,500 klubih. Naše zabave Sezona raznih kulturnih, dramskih in drugih zabav, katere se vršijo v zimskem času je za nami, kakor tudi konvencija največje slovenske bratske organizacije. Pri nas je stara navada, da je treba nekoliko kritizirat pri vsaki stvari, ker to ni nič slabega, ali to je slabo, ker največkrat kritizirajo ljudje, ki najmanj delajo. Ako pogledamo vse naše kulturno in društveno delo, bomo opazili vedno ene in iste ljudi. Večkrat sem slišal osebe, no samo priproste delavce, ampak tudi take, ki se smatrajo da nekaj štejejo, se izraziti: "Poglejte kaj smo vse zgradili, domove, društvene organizacije, šole raznih vrst in imamo svoje ljudi v raznih vplivnih službah itd." ali kadar je treba pomagat pri eni ali drugi stvari, se ne pokažejo. Vse naše kulturno in društveno življenje je povezano zelo skupaj, na primer, kadar so razne predstave (šole) in drugo se obrnejo za pomoč na podporna društva v obliki oglasov ali direktno v denarju. I Ravno tako se podporna društva obrnejo na ra^na pevska in dramska društva ob priredit-|Vah za njih pomoč, da je boljši uspeh. I Žalostno ali resnično pa je to, da je vse delo skoraj vedno j v enih in istih rokah, in priredi , tev obiskana od enih in istih ljudi. . I Na primer društvo šteje 3Uu članov, na prireditve jih pa pride kakih 80, ostali pa rajši za hajajo v druge prostore. ki'.^v I zapravijo več kakor bi na dru Ištveni prireditvi, pa ni nič kriti ke za to, ali dati za društvo kvoder to je pa že preveč. I Poznam člane raznih društev, ki so svoj zaslužok potrošili pred depresijo pri raznih rodoljubih, ali ko ie prišla depresij;) ,v brezdelje, so mogla biti naš' društva rodoljub, ako so hoteli ostati še člani. j Torej naša dolžnost • je, d-i podpiramo tistega, ki je nam v sili najboljša pomoč, in to so na -š: društva. Ker je tudi društvo Clevelandski Slovenci t. 14 SDI, vedno pomagalo v eni ali drugi stvari. Vas vabimo, da posetit.' naš piknik, posebno pa člani, ki nas je nad 200, da ne bo sam ) mrtva številka v knjigah, ampak se pokažete kot živi ljudj; na Stuškovih farmah dne 20 junija. Vabimo da nas poseti tudi drugo občinstvo in članstvo S. D. Z. i Anton Abrar.i glas v oba lista, poleg pa naj naročijo še en p imeren orkester, saj imamo prostora dovolj. Pa kaj se bom prič kal, saj jaz sem v' Amerik; rojen in meni so ni treba potegovat za mili slovenski narod, to je za "grinar-je" jaz bora ^1 rajši v šov, pa bo vseh komWij konec. Za nameček bom šel pn še v pool room namesto v Slovenski Društveni I dom. Predno končam, ne smem pozabit kuharic, namreč njih dela. Fini sendviči so bili, ljudje sa lahko kesa jo, katerih ni blo. — 2anc. Produkcija traktorjev je vse prej ko zadovoljiva. — Poklicani činitelji morajo nemudoma reorganizirati industrijo, ali pa pridejo pred sodišče. sprejetih na ogromnih ljudskih shodih, v katerih se odobrava eksekucijo ter zasramuje bivše vojaške voditelje, ki so morali te dni pred puške strelcev. "Poplava" v Clevelandu Zahvala MOSKVA, 14. junija. — Sovjetska vlada je danes posvarila vodstvo onih industrij, ki se ba-vijo z izdelovanjem avtomobilov in traktorjev, naj svoje industrije takoj reorganizirajo, ali Danes zjutraj, kmalu po drugi uri, so uslužbenci okrajne jet-nišnice v Clevelandu javili, da prihaja voda v klet poslopja, nakar je prihitel na lice mesta oddelek gasilcev. Voda je hla tu di v neko sobo poUcijske postaje na E. 19. cesti. Prišlo je takoj nmr pa naj se pripravijo, da bodo dvanajst delavcev, ki so pod ljudje, 4ti so v vodstvu, prišli. vodstvom dveh inženjerjev pri- Dolžnost naju veže, da se pred javnostjo jsi^aliva najinim dragim prijateljem in sorodnikom, ker so naju presenetili za najino 25 letnico zakonskega življenja na 29. maja v Slovenskem domu na Holmes ave., kjer smo se skupno veselili, ter so nama podarili krasno električno ledenico Norge izdelka. Prav prisrčna hvala VPi ro skupaj, posebno vrlim kuharicam ker so bile tako marljive in skrbne, da so zadosti piipravile za vse. Upa\ a in želiva, da bova ob priliki tudi midva rade volj« povrnili. Š'. enkrat najiskrenej-jša hvala vsem skupaj. Mr. ir Mr> Jakob Kotar 13620 Saranac Rd. N^vo podjetje Akron, OhR V Akrun' j- organizirala Za družna j--- ?. ima že 600 članov H: o). Mt j naraon je, da sporočim akronskim Slovencem, da se bc prihodnja šeja vršila v nedelje 20.. junija ob S. zvečer na 1672 Enghnvood Ave. S. Akron, in katerega veseli, da se pridruž-zadružništvu, naj se seje udele ži. Pristop je samo $1.00 na leto del lice .so p' $5.00. Ker b( vsa < zadriižničar deležen popu sta pri nakupuje bo splača L pristopiti. Po ,:drav. Frank liirticl pred sodišče. Med ljudmi, ki so bili posvarjeni, sta tudi Stjepan S. Dybetz, ki je bil svoječasno v Ameriki, in njegov tajnik Mayers, ki se je izšolal v Brooklynu, N. Y. M. Dybetz, ki je prišel v Rusijo v prvih dneh po revoluciji, je ravnatelj avtomobilske in traktorske industrije, ki je vedno "prekratka" in ki ne pošilja raznih potrebnih nadomestnih delov pravočasno v razne kraje, da bi bilo tam vse pripravljeno, ko se prične žetev. Poleg teh so bih posvarjeni še drugi uradniki, katerim je bilo ukazano, da morajo spraviti zadeve v red v dveh dneh. Decembra meseca so v Rusiji ugotovili, da je petdeset procentov traktorjev neuporabnih, ker vii zanje dovolj nadomestnih delov. Pa tudi produkcija novih traktorjev je vse prej ko zadovoljiva ter zaostaja daleč za produkcijo leta 1936. čeli popravljati in mašiti dvoje vodnih cevi na Payne Ave. in E 19th St. ki sta počili. Kmalu je bila Payne Ave., n;cd E. 17. in 22, cesto izpremenjena v reko V Sarada Grill, restavraciji in salunu na 1904 Payne ave., je namreč počila velika vodovodna cev. Kmalu za to cevjo pa je počila še druga cev na drugi strani ceste. Voda je pričela zalivati kleti trgovin in apartment hiš v do-tičnem okolišču. V pritličju Sarada restavracije je bilo kmalu dva palca vode. Do iste višine je narasla voda v neki aobi policijske postaje na E. 19. cesti. Končno se je delavcem posrečilo zamašiti in popraviti počene cevi. POROKA MARY PICK-FORDOVE živeli so trije neločljivi prij^-' tel ji: Nemec, Škot in Žid. Pa se primeri, da Nemec umrje, vsie česar sta bila njegova prijate* Ija neutolažljiva. Ko stojita se zadnjikrat ob njegovem trupi"; preden so krsto zaprli, pa pravi Škot Židu: "Veš kaj, bili smo vse življ®" nje tako prijatelji, zato mu bom položil tristo dolarjev v krsto, naj si jih vzame s seboj na oni svet ter si ga privošči včasi polič ali dva, s katerim mu bo o čak Noe gotovo rad postreg® • Saj veš, da ga je tudi sam ra pil in se ga je enkrat tako nalo-kal, da je pričel špogati Ijub^ zen s svojo lastno hčerjo.' To rekoč, si je Škot obrisa solze, segel v žep, privlekel na dan listnico, vzel iz nje tri sto take ter jih tužnega srca poloZ| v krsto k svojemu mrtvemu p^' jatelju. Juda, ki je stal zraven, j® ta a** . skup' sjtlenil- HOLLYWOOD — Mary Pick-ford, znana ameriška filmska Medtem pa je vzbudila tukaj igralka in ločena žena Dougla- Žane z Ljubljane se zahva- • ljuje I Zdaj, ko smo gotovi s štetjem ceglov, oziroma finance, kolikor jo je ostalo 5. in 6. junija, se p i lahko zahvalim vsem, ki so kaj pripomogli k boljšemu uspehu. Najlepša hvala Johnu Drenikj in Louis Zdešarju za darovan.' oglase, ki so med drugim ime li tudi besede: "Ves preostanek gre za zgradbo novega doma.' ' Kakor sem že omenil glede štev tja ceglov "brikov", jih je bilo približno zadosti za majhno I "smoke šendo" brez kevdra. Pevskemu zboru "Slovan" I tudi rečem "Bog lonaj." Veliko pctmi so zapeli in šo bi jih, pa je bil prevelik vrt. Za drugič bi jaz priporočal, da bi šli pet v kevdcr, tam bi se vse trlo ud gneče. Pa kaj č'mo, kdo bo ljudi pričakoval, pa celo na soboto in nedeljo, saj jih še ob petkih ni na ribjo pečenko, če-lavno je bilo oglašano v E. za isl.eo. Jaz apeliram na direktorje, da za drugi "Fiah Frey" da^o o- Prijetje nevarnega morilca ^lANILA, 14. junija. — Ka linga Boli. p jani morilec, k je umoril 7x- 1S oseb in katerega je lovilo že vi'" ti dnov večje šte vilo konsižib: rjev, je bil včeraj prijet v nt'ki držungli. Prijel ga je en sam kou.-t; $6, da .si morejo kupiti hra 15. junija, 1937. ENAKOPRAVNOST STRAN 3. S M. Zevaco: FAVSTA ZGODOVINSKI ROMAN r: Tedajci pa je zapel zvonec k povzdigovanju. Vse je utihnilo, vse je popadalo na kolena . . . Samo Leonara v svoji neodločnosti je še stala, tako bleda, kakor da ji je smrt vtisnila v čelo svoj žig . . . Monsignor Farnese je prijel za monštranco in se je obrnil, ves svetal od visokosti . . . Blazen trepet je prešinil Leo-noro od glave do nog. Ta škof — o groza! Poznala je njegov krasni, čudno mladi obraz . . . Poznala je plamen njegovih oči . . Poznala gaje!... Ne, saj ni bilo mogoče . . . Obšla jo je blazna želja, videti ga od blizu, uveriti se, da se ji blede! Vsa prepadena, vsa iz u-ma je planila k oltarju ... In tedaj . . . ! Vzpela se je stopnicah. Njene roke so kakor v krču zgrabile škofa za ramena. Brezumen vzkrik bolečine se je utrgal iz njenih ust; "Bog nebeški! Jean, dragi moj! Ti si! Ti! ... " Še je planila kletev iz njenih ust. Nato je pala onesveščena po stopnicah k nogam prepadene-ga škofa, ki je strmel nanjo kakor marmornat kip. Burja je zabesnela po katedrali. Svetoskrustvo! Ljudje so se zgrnili na kup. Ogorčene roke so zgrabile Leonoro. In med tem, ko so jo odnesli, da jo vržejo v najtemnejšo temnico, je slonel škof, knez Farnese, vojvoda Kervilliers ob oltarju in ječal v globini svojega srca: "Preklet sem! Preklet na vekomaj! Preklet! ..." In ga je vendar prečitala ... Smrt ji je legla na dušo, bledica smrti ji je pokrila obraz. Na papirju je bilo napisano tole; I Njegova škofovska Prevzvi-šenost, knez Farnese, ki bo jutri služil velikonočno mašo pri Naši Gospe, vam lahko pove, zakaj ne bo vojvoda Jean de Kervillier nikoli vaš soprog ..." Kdo je vrgel kamen? Kdo je napisal pismo? Sovražnik, Ijubo-sumnež ah nevoščljivec ? Kaj je bilo Leonori do tega? Čutila je le, da se ruši svet okoli nje. Njen J^azum se je šibil pod neizmer-bremenom obupa In baš tisto minuto je ležal vojvoda Kervilliers pred Leono-rino sliko na kolenih. Mati bo!" je stokal. "Ali je l^iogoče? . . . Oh, izgubljena je, 'zgubljena ... In jaz podlež? O, aa nisem bežal, ko se je ta strast zagrizla v moje srce! Mar bi bil Umrl tisti dan! ... In kaj sem storil nocoj? Prisegel sem ji, da JO jutri zasnubim! . . . Kaj nai storim? ... Pobegniti moram . . . strahopetno pobegniti ... in prepusti-' je najdražje pogubi) . . " rugi dan, na velikonočno ne-^jo leta 1573, je stopila Leo-"ora v stolnico. Prečula je noč v b ^ kakršne jezik nima esed. In zdaj je bila tu. Prišla J . da vidi škofa, kneza Farneš-čuje ... da zve . . . oge so ji klecale od tesnobe. ustavila. Njen IDI uprl v veliki oltar, -ie stal v zlatem or-u nez Farnese, legat Njego-e bvetosti papeža, in baš začenjal "Kyrie" ... žg^renila je proti oltarju. S te-P^'erila skozi množico, ri ' jasno zavedala, a je hotela počakati konca škofa, izviti mu no skrivnost in dognati, ali ' ^a jo je njen Jean preva- Set^? ®^°^a je bilo samo še de ter (^^"^njen proti ta- je opravljal sveti ob-j-,Ql njegovi gibi so bili Oh f ^^ečeniškega veličanstva, lad ^ j® moral biti vzvišen ji lagal, p JI resnico . . . 8(1resnico — in potem vsega! ...Tarnkelje Sfoz nesrečnico z nenadno se je hotela obrniti, Vg^i^v * odtod . . . ohraniti si •^ica upanja, da ni res- Za to veliko nočjo je prišlo megleno novembersko jutro, ko so se trle množice okoli grmade, pripravljene sredi Grevskega trga. Zraven grmade je stal s prc-križanimi rokami molčeč in mr-kook orjak v rdeči obleki; mojster Claude, pariški krvnik!-In ljudstvo, ki se je nagnetlo z vseh vetrov, je bilo zbrano zato, da vidi, kako bo gorela Leonora de Montaigues . . . Bila je obsojena "zaradi peklenske laži in krivoverskega obrekovanja škofa". Obravnava proti njej je trajala šest mesecev . . . Tisti dan, ko so jo prijeli pri Naši Gospe, se je baron de Montaigues zaklal z bodalom. To ga je rešilo, da niso sodili tudi njega zaradi sokrivde pri hčerinem dejanju . . . (Dalje prihodnjič) Aškerc pred smrtjo (Dalje z 2. strani) svoje poezije. — Knjige je imel vse podčrtane in zaznamovane s svojim podpisom. Svoje spise je sežigal vsako leto. Postrežnica: "Dajte ta papir meni, da bom ž njim podku-rila." "Ne!" Zadnjih štirinajst dni ni pisal, sicer pa jako pridno, štirinajst dni pred smrtjo je dal sežgati cel kup pisanj pod kotlom. Kupil je dva litra petroleja, sam je stal zraven in se smejal. "Zakaj?" "Nočem, da bi ljudje po smrti o meni govorili." Šest tednov pred smrtjo si je kupil novo pohištvo, staro pa je podaril strežnici Fani. "Drugi hodijo po kkvarnah, gostilnah, veselicah, mene pa to ne veseli; veseli me lepa hišna oprava." Bil je bolehen. Ko je bil na dopustu, ki ga je podaljšal štirinajst dni pred smrtjo, je šel na Dunaj; tam je ostal tri dni. Nahranil si je bil 4000 goldinarjev. Kupil je dve preprogi, viš-njevkast umivalni pribor (starega rdečkarstega je dal Fani) in zlato uro z zlato verižico. Nekaj dni pred smrtjo je tožil, da ga boli uho in v grlu Vsak večer ob tri četrt na deset mu je dala postrežnica gorke vode za grlo in mu vlila kapljo laškega olja v uho; samo oni večer pred padcem je ni pozval. Ono jutro je šel ob sedmih zajtrkovat; ko se je vrnil, je ob devetih padel, a se je ujel za pisalno mizo. — Zvečer ga je zadela kap. Obležal je in klical Fani — menda vso noč — nihče ga ni slišal. Ko je zjutraj vstopila, ga je našla ležečega na tleh. "Ali ste preveč pili?" "Kap me je zadela." Okrog je bilo vse onesnaženo, ker je bruhal. Na podu v njego->fem nekdanjem stanovanju se še pozna črna snov, kjer je bruhnil; postrežnica je stružila, a se ne da izbrisati. Pri polni zavesti ji je izročil ključ od predala, kjer je imel denar. "Če se vrnem, mi spet izro- čite ključe, če ne, boste že uredili." Napovedal je, da bo umrl v treh dneh kakor Vrchlicky. Naslednji dan je šla Fani k njemu v bolnišnico. Povedal ji je, da mu je usmiljenka zjutraj prinesla kavo, a je ni izpil; potem je prišla samo enkrat še pogledat. Ponovil ji je, da bo u-mrl v treh dneh kakor Vrchlicky. Omenil je očeta, ki mu je bil prijazen, odkar je pustil maš-ništvo. Ukazal ji je, naj vzame njegovo obleko, jo odnese domov in prinese črno, ker bo u-mrl. Usmiljenke so se čudile, da je govoril ž ojo. Bale so se ga, ker je bil nekaterikrat glasan. — Vprašale so Fani, ali je šel kdaj k spovedi. "Zaradi mene lahko, da je šel." Fani je šla malo pred drugo u-ro k dr. Zamiku na magistrat povedat, kaj je naročil Aškerc. Dr. Zamik: "Vi ste že opravili, zanaprej bo naša skrb zanj." Prišel je drugo jutro po sedmi uri z nekim drugim gospodom po obleko, Aškerc pa je že pred sedmo umrl, kar so iz bolnišnice telefonično naznanili. Izpovedan ni bil ne obhajan, a gotovo je imel kesanje. Gotovo je on laže izhajal pred Bogom, kakor katerisibodi pobožnež. Vtisi z razstave v Clevelandu, Ohio, je bila dne 29. maja letos otvorjena Ve-likojezerska razstava (Great Lakes Exposition) v drugi izdaji. Prav za prav je letošnja razstava nadaljevanje lanske. Vsaka razstava je vredna poseta, na vsaki se obiskovalec lahko nekaj nauči, na vsaki more najti to ali ono, kar ga zanima. Učiti pa se moramo oziroma bi se morali, dokler živimo. Glasom našega lastnega ljudskega štetja, ali prav za prav ugibanja, biva v Clevelandu do 50,000 Slovencev. Te rojake pridejo vsako leto obiskat nadaljni tisoči Slovencev iz vseh delov te velike republike. Vsi ti imajo letos do 6. septembra priliko po-setiti Veliko jezersko razstavo. , Mesto kakega drugega izleta naj si kak prosti dan privoščijo ogled razstave. Vstopnina za odraslo osebo je 50 centov, za otroke pa nekaj nižja. S to splošno vstopnino si je možno brez nadaljnega doplačila o-gledati toliko zanimivih reči, da eno popoldne ne zadostuje. Za poset raznih zabavišč in nekaterih drugih zanimivosti pa je treba plačati posebej. Te pristojbine so različne, vse od 10 do 50 centov. V splošnem se lahko reče, da si je mogoče velik del razstave ogledati za zelo zmerno pristojbino, kdor pa more in hoče denar trositi, se ga lahko brez truda iznebi. Vaš poročevalec sije razstavo površno ogledal takoj na dan otvoritve, ker je bila sobota in krasno vreme. Vsega ni videl in tudi ni skušal videti, ker vodstvo razstave dovoli lokalnim novinarjem prosto vstopnino, torej bodo še pozneje prilike. V glavnih potezah sliči letošnja razstava lanski. Ima pa marsikaj novega, marsikaj povečanega in marsikaj izboljšanega. Na dan otvoritve na raznih oddelkih razstave delo še ni bilo dovršeno. Nekatere koncesije tudi še niso bile odprte oziroma zasedene. Velike cvetlične grede še niso kazale pravega sijaja, ker cvetlice so bile po večini še le pred kratkim tja posajene in se še niso mogle razko-šatiti. V tednu ali dveh po otvoritvi pa bodo nedvomno ti začetni nedostatki izginili. Konci razstavnega prostora je tudi letos, kakor je bilo lani, nekako mednarodno mesto, kjer imajo svoje zgradbe, gostilne in druge prostore razni narodi sveta. To mednarodno mesto, ki se oficielno imenuje "Streets of the World" (Ceste sveta), se letos zdi bolj originalno kot je bilo lani. Lani je bilo vse videti preveč vse novo, letos pa dobi posetnik res nekak vtis starega evropskega mesta. Omeniti je 'treba, da je slovenska gostilna "Ljubljana" na starem mestu in strežejo v nji brhke, v narodne 'noše oblečene strežajke. I Izmed oddaljenih držav se hoče letos vsekakor najbolj postaviti s svojim razstavnim prostorom Florida. Zavzela je večji LIFE'S BYWAYS Jack HA^-^Aij_E.T?"rME:^rvE>4 - "SuT" I Tu^ i-Frr v>av> -KJExati: (' iw vctaiO At5ou-r T"!),.,p- {■j™c?aut-wr OtiT A "RoWESoat- o o'^uasuia'vw.uc- - t'ukjfjc-a "rmumt?e.tc. ^ •Li&MTNIMG. ^pUAi.L ; Vsem Slovencem, ki čitajo angleško, kakor tudi staršem, ki želijo dati svojim odraslim blnovim in hčeram v roke dobro knjigo, priporočamo krasno novo povest Grandsons (VNUKI) prostor in znatno večje število palm, oranž in drugih južnih rastlin prijetno spominja po-setnika na naš sončni jug. Nizko, pa košato oranžno drevo z zrelim in zelenim sadjem ter z duhtečim cvetjem obenem ustavi marsikaterega obiskovalca. Floridi je treba priznati, da si zna delati reklamo. Kdor še ni videl naših južnih krajev, naj ne pozabi obiskati razstavnega prostora Floride. Za tiste pa, ki so že občudovali palmove gaje in oranžne nasade juga, bo florid-ska razstava vsaj skromen nasmeh j užnih krasot. Kdor biva v Clevelandu ali kdor pride to poletje v Cleveland ter mu čas in druge prilike dopuščajo, naj si vzame en dan P I fiO I0N6ER DRTAD WASHING POTS AND PANS 4 CARITON WARE Made of ENDURO Stainless Steel Cleans So Easily • End forever the drudgery of cleaning cooking utensils. Equip your kitchen with Carlton Ware, made of that marvelous new metal, Enduro Stainless Steel. Food simply can not cling tightly to its hard, gleaming surface. Cleans as easily as a china dish—no scouring, just soap and water. It lasts a lifetime and always looks bright and new. You will never need to replace Carlton Ware kettles, pans, boilers, roasters, and other utensils. Solid metal all through, they never wear out—remain bright and shining always. Resolve today that you are going --to bring your kitchen up to date with Carlton Ware. See our large display. You will find any utensil you desire. Special Introductory Offer: • Cltlcoii 2-qu«tt Sancs Fen, regular Talna $1.70, this waakonly QQ Superior Home Supply 6401-03 Superior Ave. ali eno popoldne "počitnic" na Veliko jezerski razstavi. Nekaj bo tam gotovo našel, kar ga bo zanimalo ali zabavalo; najbrž bo lahko tudi v marsikaterem o-ziru izboljšal svoje znanje in razširil svoje duševno obzorje. In znano je, da čim širše duševno obzorje imamo, tem bolje u-živartio lepote življenja v splošnem. "Nova Doba" Pristopajte k Cankarjevi u-stanovi in naročajte se na "Cankarjev glasnik". Pokažite, da naprednjaki ne znamo samo govoriti, temveč tudi ustvarjati, kadar se za nekaj zavzememo! Pokažimo, da smo še krepki in čili in se ne mislimo še podati reakciji! BAKING IW POWDER I S^mt P. 'ce Todaif-as 45 years Aqo 25 ounces254 Action/ RdkNDS HAVE BttN , ust D ttip w)%Gpy E R N M E HT Sem 11 Forward OR Backward SSSj,, Maka« tha sama perfact Singer atitcb In either direction. Little lever changes^ direction In-* atantly, and regulatea exact number of •titchea per Inch. Darns, embroiders like magic. Wlnda bobbin as you sew. Large capacity round bobbin. Light running. New model stand and cabinet. Surprisingly low in price. Eaay terms. O SINGER Erasmus Gorshe 1030 East 66th Place Comer St. Clair HEnd. 4245 I KATERO JE SPISAL Louis Adamič Avtor 'The Native's Return,' 'Laughing in the Jungle' in 'Dynamite To je povest treh vnukov slovenskega izseljenca v Ameriki. Cena lepo vezani knjigi obsegajoči 371 strani, je $2.50. NAROČILA SPREJEMA ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE.------CLEVELAND, OHIO M iti KAJ SE JE ZGODILO M Id H N Novice o dogodkih doma in po svetu dobite dnevno v Enakopravnosti 6231 ST. CLAIR AVE. HEnderson 5311-5312 STRAN 4. ENAKOPRAVNOST Carica Katarina Zgodovinski roman Potem pa Elizabeta vstane. — Razburjenje in napori zadnjih mesecev — reče Elizabeta — so me silno oslabeli. Utrujena sem, čutim, da sta mi mir in počitek potrebna. Spremila te bom v tvoje sobe, draga prijateljica, — ji odgovori Olga. Elizabeta ponudi roko Miro-viču, objame Aleksandra Potem-kina, potem pa odide z Olgo iz sobe. Pol ure pozneje je ležala v postelji, ker pa je bila silno utrujena, je takoj zaspala. Olga je tiho odšla iz sobe in zaprla vrata za seboj. Ko se je Elizabeta zbudila, je bilo že zvečer. Odprla je oči in se začela ozirati po sobi. Zdajci pa se je srečno nasmehnila, ker se je spomnila, kje se nahaja in kaj je doživela. Sedaj je bila prepričana, da je nihče več ne bo mogel odtrgati od Aleksandra Potemkina. Elizabeta vstane in se obleče. V veliki obednici so se že med tem časom zbrali njeni prijatelji- Aleksander Potemkin ji pribiti naproti, ko jo je zagledal, jo nežno objame in vpraša: — Ali si se odpočila, moja draga Elizabeta? Sedi sedaj k nam, še malo časa in midva bova svoja! Elizabeta sede. — Veliko presenečenje te čaka, draga Elizabeta. Ali veš koga boš jutri videla? — Koga? vpraša Elizabeta. — Ugani! — Ne vem, —toda želim, da bi videla samo enega — našla bi rada svojega dobrega starega deda. — Uganila si! — vzklikne Aleksander Potemkin. Tvoj ded se nahaja v Petrograku. že nekaj mesecev živi tukaj in prihaja pogostokrat v to hišo. Carica Katarina ga je obenem z najinima prijateljema pomi-lostila. — Oh, kako srečna sem! — vzklikne Elizabeta Voroncov. — Moj dobri, stari ded, ti ne veš, kako vesela bom, ko me boš zopet lahko objel! — Stari Peter Voroncov si je najel majhno hišico — reče Mi-rovič — mnogokrat pride k nama in je skoraj vsak dan govoril samo o vas, Elizabeta! Takoj jutri zjutraj mu bom javil po slugi, da se nahajate v Petrogradu. — Ali ste slišali kaj o knegi-nji Natal ki Soltikovi? — vpraša Elizabeta po kratkem molku. — Natalka se je poročila! — odgovori Olga. — Našla je dobrega moža, ki jo ljubi in obožuje. — Kako se imenuje? — Ti ga ne poznaš, Elizabeta — reče Olga. — Poročila se je z nekim poljskim grofom, ki ima velikanska posestva v bližini Varšave, že dve leti živi tam v nepopisni sreči in ima majhnega sinčka. Dolgo so se prijatelji pogovarjali še o svoji preteklosti in o svojih znancih. Kakor vedno, je prišla na vrsto tudi carica Katarina. — Zdi se mi, da se je Katarina naposled pomirila, — reče Miro-vič po kratkem molku. Saj pa je bil tudi že skrajni čas, da se je spametovala! V svojem življenju je mnogo doživela, imela je že dovolj ljubimcev, pa tudi mlada ni več tako, zato bi bil že čas, da bi prenehala 8 svojimi ljubezenskimi pustolovščinami. — Ali se spominjaš, Aleksander Potemkin, tiste zgodbe z mladim vojakom Uruzovim? —Spominjam se, — se nasmehne Aleksander Potemkin — dolgo je že od takrat. si je posadila na glavo vojaško:ca Katarina in pokaže s prstom naslonila se je v naslanjač — vpraša Olga. — Ali naj pripovedujem? — vpraša Mirovič in pogleda svojega prijatelja. Potemkin prikima, Mirovič pa začne pripovedovati: — Kdor bi hotel opisati ljubezensko življenje naše carice od začetka do konca, bi lahko napisal dolg roman, ki bi prav gotovo prekosil Bocacijevega Deca-merone. V njej tli strast, v njej gori ogenj, ki postaja od leta do leta vedno močnejši. Ko je bila carica Katarina še popolnoma mlada, je vsaj skrivaj ljubimkala z najrazličnejšimi moškimi, pozneje pa je izginila vsaka sled sramu. Nekaj pa drži — ljubila je edino tebe, Aleksander — tebe edinega je iskreno in nežno ljubila. Marsikateri moški se lahko ponaša, da je bil ljubimec mogočne carice Katarine. Pri izbiranju svojih ljubimcev pa Katarina ni bila kdo ve kako izbirčna. Njej je bilo vseeno, če je bil moški, ki ji je ugajal, izobražen ali ne, vseeno ji je bilo, če je je bil vreden ali ne, če je bil visokega ali pa nizkega rodu. Carica se je spuščala v razmerje z najrazličnejšimi moškimi, njeno obnašanje je bilo škandalozno. Toda ni bilo vedno najvišje odlikovanje, če je kdo postal ljubimec carice Katarine. Stvar ni bila vedno brez nevarnosti. kapo. Tako oblečena je odšla carica Katarina iz svojih sob, napotila se je na stransko dvorišče zimske palače. Tukaj se je straža nahajala v poslopju, kjer smo bili tudi mi večkrat v službi, ali se še spominjaš, Potemkin? Ko je carica Katarina prišla do glavnih vrat, se je zdrznila, ker je tam zagledala mladega vojaka. S puško na rami se je sprehajal sem ter tja — lepi mladenič je bil na straži. Katarina stopi k njemu. Toda mladenič je ni poznal, ali pa je mislil, da mu žene, četudi bi bila v uniformi, ni treba pozdraviti — z eno besedo — mladi vojak se sploh ni zmenil zanjo ter je nadaljeval svojo hojo pred vrati gor in dol. Ko pa je Katarina prišla do vrat, seje vojak nenadoma zdrznil, zgrabil je puško in zavpil: — Nazaj! Katarina se zasmeje. Potem pa se ponosno vzravna in vpraša vojaka: — Mar ne poznaš uniforme, ki jo nosim? strmela skozi okno. Lica so ji žarela, prsi so se ji dvigale, — vsa se je tresla od nekega čudnega razburjenja. Nesrečni Uruzuv pa je medtem sedel v ječi. Sedaj je imel dovolj časa, da je lahko premišljeval o tem, da zahteva dolžnost, da mora poznati svojo carico in jo pozdravljati tudi tedaj, če nima na glavi zlate krone, okrog ramen škrlatnega plašča in žezla v roki. Zvečer pa ga je čakalo veliko presenečenje. Vrata njegove ječe se nenadoma odpro, v celico pa stopi neka stara služkinja, ki mu je u-kazala, naj gre za njo. Mladenič se prestraši. — Ali me bodo sedaj ustrelili — vpraša vojak služkinjo z drhtečim glasom. Služkinja skomigne z rameni. Ko pa je videla njegov strah, ga je potolažila. Dejala mu je, da ne bo tako hudo. Odpeljala ga je po stopnicah v prvo nadstropje, vodila ga je Katarina je bila hitro pripravljena, da se je udala moškemu, ki ji je ugajal, bila pa je prav tako brezobzirna, kadar je šlo za to, da bi se z enim samim u-darcem za vedno iznebila ljubimca, ki se ga je naveličala. V tem pogledu je bila vedno brez značaja. Pripovedoval vam bom neko zgodbo, katere se še prav dobro spominjam. Tedaj sem bil še čisto mlad kadet. Nekega dne je stala carica Katarina pri oknu svojega budo-arja in gledala na dvorišče zimske palače, kjer so se baš v tistem trenutku menjale straže. Saj veste, da je straža na dvoru sestavljena iz samih izbranih mladeničev. Toda eden izmed teh vojakov na dvorišču zimske palače ji je moral prav posebno ugajati. To je bil neki plavolasi mlade nič, ki je stopal s svojimi tovariši čez dvorišče. Nenadoma so pogledali vojaki proti prvemu nadstropju in nehote so zacepetali: — Carica — carica gleda! Katarina je bila že tedaj izkušena žena. Takoj je videla, da je ta mladi vojak zgrajen kakor pravi Apo Ion, bil je velik in močan. Straža je pripadala Preobra-ženskijevi gardi, katera je bila carici Katarini vedno prav posebno pri srcu in katero je ob vsaki priliki odlikovala. Katarina je sedla k oknu in začela počasi srkati jutranjo čokolado. Pila je in jedla, pri tem pa je morala neprenehoma misliti na lepega mladega vojaka. Nenadoma pa se je nečesa spomnila, vstala je in ukazala naj ji prinesejo uniformo, ki jo je vedno nosilo kot vrhovna povelj niča Preobraženskijeve gar de. Minilo je že mnogo let, odkar se ni pred ljudmi pojavila v tej uniformi. Komornica ji je prinesla iz garderobe obleko in ji pomagala pri oblačenju. i Katarina si je pripasala sab Ijo, na katerem držaju se je ble —Ti si žena — odgovori vo jak — kako si vendar smela obleči uniformo — to je prav gotovo kakšna neumna maškerada — nazaj ti pravim — ali pa bom streljal! — Mar ne veš, da sem tvoja carica? — Hahaha, to bi lahko vsakdo dejal, — se na ves glas zasmeje mladi vojak. — Zdi se mi, da bi carica ne hodila tako okrog, ka-(or hodiš ti! Carica Katarina nosi na glavi zlato krono, okrog ramen ji visi škrlatni plašč, po navadi sedi na zlatem prestolu in drži žezlo v svoji roki. Ne boš me premotila neznanca, jaz sem že nekoč videl sliko carice Katarine! — Umakni se mi, oditi hočem v stražnico, človek! — vzklikne carica jezno. — Jaz pa ti pravim, da te bom ustrelil, če se boš približala! — Ali si me razumela? — zavpije mladi Vojak. — Izgini mi izpred oči, ne bi ti svetoval, da bi izku-šala mojo potrpežljivost! Mladi vojak bi bil morda zares izvršil svojo grožnjo in carica Katarina bi Hila tistega jutra zares postala žrtev svoje muhavosti, če bi ne bil neki častnik slišal tega pogovora. Ni vedel sicer za kaj gre, vendar pa je takoj odšel iz stražnice, ker je mislil, da bi rada katera tuja oseba vstopila. Častnik je carico seveda takoj spoznal. Kakor prikovan je obstal in takoj pozdravil svojo vladarico. — Poročnik, ali imaš službo? — vzklikne carica, ko je zagledala mladega častnika. — Da, Veličanstvo! — Tale človek me ni pozdravil, ko me je videl, — reče cari- na mladega vojaka, ki je stal pri vratih in z izbuljenimi očmi gledal, kaj se dogaja okrog njega. — Ukazujem, da mu takoj vzamete orožje in ga spravite v ječo in sicer v tisto, ki se nahaja v zimski palači! — Kakor ukazujete. Veličanstvo! — odgovori mladi poročnik. — Uruzov, izroči mi svojo puško in sabljo — proglašam te za svojega ujetnika. Vojak topo pogleda svojega poročnika. Njegove oči so bile lepe in modre, toda v tem trenutku so strašno neumno strmele v svojega predpostavljenega. Toda spregovoriti ni mogel niti besedice, — stal je in premišljeval, kaj je storil. Mladi častnik je poveljeval in vojaki, ki so str a žili v bližini, so Uruzova zgrabili. - Saj nima krone na glavi — zavpije Uruzov na ves glas, ko so ga peljali v ječo. Carica Katarina je bila izred no dobre volje. S častnikom je spregovorila nekaj prijaznih besed, kontroli- po mnogih hodnikih, dokler ni rala je straže in vse je našla naposled odprla nekih vrat in v najlepšem redu — tistega dne izročila vojaka komornici. je bila sploh izredno zadovoljna, j Komornica ga je odvedla v In vn^a. se je v zimsko pala- caričin kabinet. čo, da bi izvršila državne posle,' Katarina je sedela v svojem in' go, tako da so se videla okrogla j kolena, pa tudi njena ramena so bila razgaljena. Mladega vojaka je premerila od pet do glave. — Ti si Uruzov? — vpraša carica. 15. junija. ( Dal je prihodnjič ) Soba v najem Sprejme se fanta na stanovanje. Prost vhod, kopališče in si lahko tudi skuha. — Vprašajte na 1245 E. 60 St. anmttnnmmmTnn^n POPRAVILO HIŠ Sedaj je čas, da daste popr^ )} viti vašo hišo ali streho. Mi i-j mamo 48 vrst šingelnov, Asbes- ■> tos, Asphalt in lesene. — Najcenejša tvrdka v Clevelandu. Vprašajte še danes za ceno. JOHN ROBICH, Building Contractor 20421 Arbor Ave. KEnmore 2855—-J- CEMENTNA DELA Za izvršitev cementnih del, zidave z opeko ali ometavanja — (plaster work) Frank Kosmach 1386 E. 52 St. — pokličite HE. 8654. Hiša naprodaj Proda se eno-družinska hiša, obstoječa iz 7 sob, na Harwick Road, blizu Kulturnih vrtov. — Podstrešne sobe so dodelane. — Ogleda se lahko po dogovoru. — Pokličite GArfield 9127. ki so jo še čakali. Njeno delo pa ni bilo takšno kakor po navadi. Kdor bi imel priliko, da bi tistega dne opazoval carico Katarino, bi bil spoznal, da je zelo raztresena in nemirna. Neprenehoma je prekinjala svoje delo, jezno je metala najrazličnejše važne listine vstran, Išče sobo Soba pripravna za pečlarja se isro i avti -pu%t; star Ford kaj, naj tega lista.. J. eoY oiuvmuiKi fotograf se priporoča vsem za izdelavo vsakovrstnih slik po zmernih cenah. 485 E. 152 St. Odprto ob nedeljah naslanjaču, bila je oblečena v lahni jutranji obleki. Noge 'je vrgla drugo čez dru- Oglašajte v — "Enakopravnosti Sobe v najem Dve lepi opremljeni sobi v najboljšem stanju, se da v najem. Zglasiti se je na 911 Addison Road. LOUIS OBLAK Trgovina s pohištvom Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978 ARE YOU ONLY A THREE-QUARTER WIFE? Men. because they are men, can never understand a three-quarter wife—a wife who is all love and kindness three weeks in a month and a hell cat the rest of ' the time. No matter how your back aches —how your nerves scream—don't take it out on your husband. For three generations one woman has told adbthft- how to go "smiling through" with Lydia E. Pink-ham's Vegetable Compound. It helps Nature tone up the system, thus lessening the discomforts from the functional disorders which women must endure in the three ordeals of life: 1. Turning from girlhood to womanhood. 2. Preparing for motherhood. 3. Ap> preaching "middle age." Don't be a three-quarter wife, take LYDIA E. PINKHAM'3 VEGETABLE COMPOUND and Go "Smiling Through." Dve sobi v najem v najem se odda dve lepi o-premljeni sobi. Prva je front soba opremljena z vsemi udobnostmi, druga je istotako o premljena in je poleg mala kuhinja, pripravno toraj za peč-larje. Odda se fantu ali dekletu. Pokličite ENdicott 2115 ali pa se oglasite za naslov v uradu tega lisfa. ALI SE SELITE? Za boljšo in zavarovano postrežbo pokličite MANDEL MOVERS KEnmore 3445 Edini Slovenski prevažalec v Euclidu in Coliinwoodu Ted Mandel i V najem Gostilniški prostori se dajo v najem od 15 junija naprej. Nahajajo se na glavni ulici in je stara gostilna. Sta dva prostora/ in 4 ali 8 sob. Je tudi nekaj opreme zraven. — Poizve se po 5. zvečer na 16605 Waterloo Road, zgoraj pri Mrs. Voglesh. DON'T NEGLECT A COLD L Prehlad v prsih ki lahko postane nevaren je navadno hitro olajšan, ko se uporabi pomirjevalen, topel Musterole Musterole NI le mazilo. Je proti-dražilo ter pomaga Iztrebiti bolečine. Milijoni ga rabijo že 25 let. Tri vrste. Priporoča ga mnogo zaravnikov in strežnic. V vseh lekarna,h. Gantner bosun Garment Pat. -Txade Mark Re?« Najnovejši vzorci oblek za moške, žen otroke po zmerni ceni _ te vedno v Slovenskem rodnem Domu pri _ JOHN POLL O C 6407 ST. CLAIR AVb ske kupi- NAZNANILO in ZAHVALA Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem kom, prijateljem in znancem tužno vest, da je usoda note , je odšel iz naše srede naš nadvse ljubljeni sin in brat, William Copic Blagopokojni se je žalostno potopi! v jezeru Erie 1- je se je tam igral s tovariši. Truplo so našli 20. maja. PogreD vršil iz cerkve sv. Vida 22. maja, ter smo položili truplo K mu počitku na Calvary pokopališče. Sinček je bil rojen v Pittsburghu, Pa., 12. junija 1922. v dolžnost si štejemo se zahvaliti vsem onim, ki »o zadnji izraz s tako krasne vence na krsto pokojnega, v _ . prijateljstva. Zahvaliti se moramo: Mr. In Mrs. J. Copic m žina; Mr. George Picha, Mr. In Mrs. F. Picha, Mr. in dru-A. Kozel in družina, Mr. in Mrs. J. Mohorcic, Mr. in Mrs. J j^lrs. družina, Mr. in Mrs. Jos. Avsec, Mr. in Mrs. J. Strumbei, Frances Novak, Mr. Peter Pasker, Mr. in Mrs. A. Mauser >n žina, Mr. in Mrs. C. Valentine In družina, Mr. in Mrs. ,iic ric in družina, Mr. in Mrs. J Svec, Mr. Rudy Roltz, Mrs. Davis, Mr. in Mrs. J. Maleckar, Mr. in Mrs. J. Klinec m droz>-iWr. — Kaj je bilo a tem vojakom? ščal ogromen diamant, potem pa Lično delo Za društveno prireditve, družabne sestanke, poroke \n enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vasem okusu. Cene vedno na|niz|e. Enakopravnost 6231 St. Clair Aye., HEnderson 5311 - 5312 na, družina F. Mlach, Mr. John Copic, Mr. In Mrs. Kohou , ^ in Mrs. Dezso, Mr. in Mrs. Burlanek, Mr. in Mrs. Mladicn, Blatnik, Mrs. Anna Tomsic, Mr. in Mrs. F. Jagodnik m " Matilda Sekich in sinovi, Gilbert School Teachers, M«. gel's Homeroom Boys and Mr. Martin's Social Studies rom-, Thos. Jefferson Jr. High, Bureau of Foreign and DomMMc merce. Bender Body Local 46, delegatje SNPJ konvencije, or Nanos, št. 264 SNPJ, sosedje na West 67 St. darova" V dolžnost si štejemo se zahvaliti tudi vsem, ki so o" za maše, ki se bodo brale v pokoj duše blagega pokojnega, vala velja sledečim: Mr. in Mrs. C Bebout, Mr. in Mrs. " eek. Kose Hanko, Mr. in Mrs. B. Pozek, Mr. in Mrs. Mrs. Mary Scinkovec, družina A. Lausche, Mr. in Mrs. h ' cem«' Mr. in Mrs. J. Strumbei, Mr. In Mrs. F. Celigoj, družina J-Mr. in Mrs. A. Scinkovec, Mr. in Mrs. Frank Vidmar, ^r. m j,, A. Janša, družina Ishaben, Mr. in Mrs. J. Mohorcic, MM' ces Pavrig, Mr. in Mrs. Max Copic, Mrs. F. Novak m nce , Mr. in Mrs. Reschke. kropil' Zahvaliti se moramo tudi vsem, ki so prišli pokojnega ko je ležal na mrtvaškem odru ter vsem, ki so ga sprem njegovi zadnji zemeljski poti. Zahvaliti se moramo pe- dali svoje avtomobile v poslugo pri pogrebu, in sicer: .Jo cek, Matilda Sekich, Jos. Svec, Jos. Avsec, Rudy Varoga, Anton Kozel, John Hrvatin, Sandor Dezso, Jake ^ John Primovic, Nick Pozek, Carl Valentine in Wm. NoBie. valo naj sprejmejo tudi nosilci krste. .g,g in Zahvaliti se moramo tudi pogrebnemu zavodu Sinovi za spretno in lepo vodstvo pogreba in posebno Mrs. jgj-hčeri Mrs. Girod za vso pomoč ob času tuge. Zahvalo naj mejo tudi Father Andrey za opravljene cerkvene »brede. Posebno se moramo zahvaliti mnogim, ki so nam biii tolažbo in pomoč ob teh bridkih urah izgube in žalostl.^^^gg naj sprejmejo najprisrčnejšo zahvalo: George Picha, z in sestre Marv, Mr. in Mrs. John Copic, Mrs. Frances NovaR, Mrs. Max Copic iz Braddock, Pa., Mr. in Mrs. A Kozel, '^je Mrs. J. Poglaj, Varoga družina iz Pittsburgh, Pa., Mrs. Davis iz Pittsburgha, Mr. in Mrs. L. Gorslc iz Library, . " gru-in Mrs. J. Kaucich Iz Library, Pa., Mr. in Mrs. Chesnllt žina Iz Cannonsburg, Pa. Vsem skupaj se še enkrat najprisrčnejše zahvaljujemo no tako kateremu če je bilo ime pomotoma Izpuščeno. Ti, dragi in edini sin, pa počivaj v miru v preranem K Bil si nam v veselje — edini sinček, žalovali bomo za vedno se spominjali na tebe. Hitro in nenadoma si ® ^ ^^ivaj a usoda je tako hotela in pomoči ni bilo. Spa vaj niirno, sladko! Žalujoči ostali: M1BK0 COPIC, oče; ANGELA COPIC, mati: MARY, sestra. Cleveland, Ohio, 15. Junija 1937.