RdKbIbb plača&a v gotovini Leto LXXI., št. 275 LfttMjana, veda 7* decembra 1938 Iznaša vsa* dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — InaeratJ do 80 petit vrst a D Id z. do 100 vrat a Din 2.50. od 100 do 300 vrat a Din 3, večji tnaeraU patit vrata Din 4.—. Popust po dogovoru, inaeratnl davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za Inozemstvo Din 25.— Rokopisi se na vračajo. UREDNIŠTVO IN CPRA VNIftTVO LJUBLJANA. Knafljeva oJica ttev. 6 Telefon: 81-22, 81-23. 81-24, 81-35 in 81-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg it. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon it. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon it 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon s t. 190 — JESENICE; Ob kolodvoru 101« Postna hranilnica v Ljubljani ftt. 10.351 nove dobe v odnosa jih med Francijo in Nemčijo: Skupna grancosko-nemška deklaracija S priznanjem obstoječih državnih meja so odstranjeni stoletni spori in otvorjena pot k uspešnemu in prijateljskemu sodelovanju Pariz, 7. dec. br. Včeraj popoldne sta nemški zunanji minister Ribbentrop in francoski zunanji minister Bonnet v zgodovinski dvorani ur, v kateri so se sklepale vse važnejše pogodbe Francije v zadnjih 70 letih, podpisala skupno francosko-nemško izjavo Po podpisu sta imela več ur trajajoče razgovore o vseh perečih mednarodnih vprašanjih, zlasti pa o zadevah, ki se nanašajo na poglobitev političnega in gospodarskega sodelovanja med obema državama Zvečer sta sprejela novinarje in jim pri tej priliki objavila popoldne podpisano skupno deklaracijo, ki se glasi: Nem-ki zunanji minister Joachim v. -*-> 'rop in francoski •»™*»«nii minister Georges Bonnet sta na sestanku v Parizu dne 6. decembra 1938 v imenu in Po — vlad sklenila naslednji mi 1. Nemška vlada in francoska vlada sta prepričani, da so miroljubni in dobri sosedni odno^ii med Francijo in Nemčijo naibi?tv~nejši element za konsolidacijo Evrope in ohranitev splošnega miia. Obe vlpdi bostn zaradi tega za-s *" e svoje sile. da se zacotovi med obema «* v«».»Myi tak razvoj odnošajev. 2. Obe vlaii ugotavljata, da med njunima držav;.* a ne obstoja več nikako teritorialno vprašanje, in svečano priznavata mejo med obem_ državama, kakršna je sedaj, za končnoveljavno. 3. Obe vladi sta odločeni, ne da bi hlll tjm prizadeti odno". " do tretjih sil, da bosta ostali *1ede vseh vprašanj, ki &e :\Zijo obeh čržav, v m^-^ojnih stilih ter se o njih posvetovali, če bi bodoči razvoj teb \mr^>~~" 5 mogel dovesti " "»^oro-^-Jli težkoč. V potrdilo feera sta obe vladi r odpisali to izjavo, ki stopi takoj v veljavo. Ld. -o v (*-*°h or^inalih v francoskem ii- nemškem jeziku v Parizu, dne 6. decembr«. 1938. Joachim v. Ribbentrop, nemški zunanji minister; Georges Bonnet, francoski zunanji minister. V izjavah, ki so jih prenašali tudi po radiju, sta oba zunanja ministra podčrtala zgodovinski pomen tega dogodka Carinska unija med Nemčijo in ČSR ? Chvalkovsky bo pričel v Berlinu vaina pogajanja o bodočem sodelovanju ČSR z Nemčijo Praga, 7 dec e. Češkoslovaški zunanji minister bo, kakor se je razvedelo v dobro informiranih krogih, obiskal Berlin takoj po vrnitvi zunanjega ministra Rib-bentropa. CeŠki zunanji minister bo z me-rodajnimi predstavniki nemške vlade razpravljal o važnih vprašanjih, ki se tičejo odnosov med Nemčijo in češkoslovaško republiko. Najvažnejša vprašanja, ki bodo predmet teh razgovorov so: 1- oskrbovanje češkoslovaške republike s premogom iz rudnikov, ki so v Sudetih pripadli Nemčiji; 2. ureditev železniškega in plovnega ter letalskega prometa med obema državama; 3. možnost carinske ali vsaj valutarne unije med Nemčijo in CSR ter 4. vprašanje bodočega kulturnega sodelovanja med obema državama, zlasti vpra sanje šolstva. V najkrajšem času bodo obnovljene češke šole v Libercu, kakor je odredil nemški državni komisar. Varšava, 7 dec. e. Pri določevanju novih meja med Češkoslovaško in Poljsko je, kakor znano, šla meja skozi Moravsko Ostravo, tako da je del mesta pripadel Češki, del pa Poljski. Poljska vlada je zdaj sklenila, da bo odstopila svoj del češki, tako da bo celotno mesto Moravska Ostrava pripadlo češkoslovaški državi. Nesreča nemškega letala »Condor« Nemško uradno poročilo francoski zunanji minister, Id je včeraj v Imenu Francije podpisal skupno fran* cosko-nem&ko deklaracijo ln s tem ustvaril temelj novih odnošajev med obema državama BERLIN, 7. dec. br. O nesreči, ki je zadela nemško letalo - Condor« na povratku iz Tokija, je bilo danes izdano naslednje uradno poročilo*. Letalo »Condor«r, ki je v rekordnem času poletelo iz Berlina v Toki jo, je včeraj popoldne starta lo v Toki ju k povratku. Ko je včeraj zjutraj okrog 8. letelo nad Manilo, je vodja letala, kapetan Henckel opazil, da je nastal kvar v dovodu bencina. Ker je obstojala nevarnost, da bo le. talo treščilo baš na najbolj obljudeno ulico mesta je odredil, da je spremenilo smer in krenilo na odprto morje. V pravilnem drsalnem poletu se je letalo spustilo na plitvini blizu obale. Posadka se je rešila letalo pa bodo ob nastopu oseke potegnili na kopno. Po odredbi direktorja Focker-jevih tovarn bodo letalo demontirali in ga prepeljali v Nemčijo. Po poročilih iz Manile je bila cev ra dovajanje bencina iz rezervoarja do motorjev na neopaznem mestu navrtana, tako da je med poletom bencin odtekal in je letalo nenadoma ostalo brez pogetnskih sredstev Mislijo da gre za čin sabotaže. K sreči io kvar Se pravočasno opazili, sicer bi bilo letalo treščilo na zemTjo in se popolnoma razbilo. K*? Anglija ne da svojih kolonij Velika debata v spodnji zbornici London, 7. dec. e. Na današnji seji angleškega parlamenta je na dnevnem redu velika razprava o kolonijah na podlagi predloga, ki ga je vložil socialistični poslanec Noele Bacher. V svojem predlogu poudarja, da angleška vlada ne more v nobenem primeru dopustiti kakršnekoli teritorijalne spremembe v območju svojih kolonij brez pristanka kolonialnih domačinov. Se bolj energično odklanja kakrš- nekoli teritorialne spremembe v kolonijah v svojem predlogu konservativni poslanec Imredv. Oba in ter pela nta podčrta vata da je napredek kolonialnega prebivalstva glavno prizadevanje in osnovna naloga angleške kolonialne politike in da te naloge angleška vlada ne more vršiti, če bi nastale teritorialne spremembe v kolonijah, kar bi tudi ne bilo v skladu z varnostjo angleškega kolonialnega imperija Likvidacija »železne garde« Uradno demantirajo vesti o nemirih in nagla* šajo, da je vlada gospodar položaja Angleška vojska London, 7. dec. e. Med glavnimi vprašanji, o katerih bodo razpravljali poslanci v angleškem parlamentu, bo tudi vprašanje narodne obrambe in vprašanje o načinu registracije. Po mnenju večine poslancev je uvedba splošne vojaške obveznosti v Angliji zdaj nemogoča, ker bi jo inozemstvo smatralo za izzivanje in ker bi naletela na odpor med narodom. Sedaj ima Anglija 200.000 mož. Zaupnica Spaaku Bruselj, 7 dec. A A DNB Po zelo živahni razpravi je snoči parlament s 111 proti 49 glasovom izglasoval zaupnico vladi. 21 poslancev pa ni glasovalo Večina socialističnih poslancev je g last) vala proti vladi neka i se jih je vzdržalo glasovanja tu le ma lo jih je glasovalo za vlado. Tako je nastal v parlamentu čisto nov položaj in ni izključeno, da bo parlament razpušecn in da bodo razpisane nove volitve. Bukarešta, 7. dec. A A. (DNB) Rum unsko časopisje objavlja poročilo notranjega ministra, ki pravi, da je 318 članov železne garde iz koncentracijskega taborišča izjavilo, da se odrekajo vsaki po zakonu prepovedani akciji. V tej izjavi člani Železne garde pozivajo vse svoje prijatelje in znance naj bodo mirni. Državni podtajnik za tisk in propagando Titeanu je izjavil zastopnikom tujega časopisja, da so senzacionalne vesti o nemirih v Rumuniji popolnoma netočne. V Rumuniji vlada Se nadalje red in mir. Vlada je obenem z oboroženo silo gospodar položaja. Proces likvidacije železne garde je skoro že končan, kakor to dokazuje izjava 318 članov železne garde. Dalje je državni • podtajnik liteani nagla-sil, da je bila Železna garda v glavnem sestavljena iz brezposelnih intelektualcev in nezadovoljnežev. Zaradi tega si vlada prizadeva, da zmanjša brezposelnost med inteligenco Poleg tega je Železna garda kovala kapital iz židovskega vprašanja. Med teroristi železne garde so pred r9em pripadniki manjšin. Tuka je postal slovaški junak Bratislava, 7. dec. A A. Profesor Tuka je snoči prvič prišel v Bratislavo po svoji ob3odbi na 10 let robije. Na postaji so ga čakali tisoči Slovakov, ki so ga navdušeno pozdravljali. Tuko je pozdravil načelnik štaba Hlinkove garde Morgas, na peronu pa ga je pozdravila častna četa te garde. Ko se je posebni vlak s Tuko peljal v postajo, je godba igrala slovaško narodno himno. Deklica, ki se je rodila isti dan, ko je bil Tuka obsojen, rrua je izročila šopek cvetja. Na postaji je Tuko še pozdravil podpredsednik Hlinkove stranke Byvan, nakar je Tuka odšel v hotel »Carlton«, kjer ga je sprejel predsednik vlade Tiso. Oba sta nato z balkona hotela prisostvovala mimohodu Hlinkovih gardistov. Govori ministrov Split, 6. dec. AA. Po izredno uspelih volilnih sestankih v Makarski, Trašnicah, fcivogošču, Podgoveri in v Kožicah, je imel minister Ante Maštrovič včeraj uspel volilni sestanek v Drveniku v makarskem okraju. Sestanka se je udeležilo veliko Število strankarskih prijateljev iz Drvenik in ostalih vasi. Ministra Maštroviča so navzoči pozdravili z navdušenim vzklika-njem in streljanjem s topiči. Kraj je bil ozaljšan z velikim številom državnih zastav. Minister Maštrovič je v svojem govoru zlasti poudaril delo dr. Stojadinovi-deve vlade za zboljšanje življenja in dela v primorskih krajih, zlasti pa za rešitev mnogih socialnih vprašanj. Končno je poudaril tudi velike uspehe vlade dr. Milana Stojadinoviča v zunanji ln notranji politiki. Poslušalci so izvajanja govornika večkrat prekinili in mu burno ploskali. Minister Maštrovič je nato odpotoval v Makarsko, odkoder bo odšel v Split. Sinj, 6- dec. AA. Po zborovanju v Dalju je šel minister Kabalin v Sinj, kjer je bilo napovedano zborovanje za 18 uro. Pri vhodu v mesto je ministre pozdravila nepregledna množica ljudstva. Navzočna sta bila tudi oba poslanska kandidata. Ljudstvo je rato v velikem sprevodu krenilo skozi Sinj ter vzklikalo neprestano Nj. Vel. kralju. Jugoslaviji, predsedniku vlade dr Stojid'noviću. minis ru Kabali-nu in JRZ. Ko se je navdušenje na zboro-vališču nekoliko poleglo, je predsednik Obrat NeŠkovič otvoril to veličastno zborovanje Po njegovem krajšem pozdravnem govoru je govoril minister mž Nikola Kabalin. V **v jem govoru je minister povedal med d mg"'m tole: Prišel sem v ta kraj na povabilo ugled nega prija "eija dr. Branka Magaraševiča da vas vidim in pozdravim. Presrečen sem, da vidim zbrano tako veliko množico in ker na vsakem vašem obrazu vidim veliko navdušenje in trdno prepričanje v veliko zmago JRZ pri skorajšnjih volit- vah, že tri dni se mudim v osješkem in vukovarskem okraju V teh dveh okrajih bomo dobili gotovo absolutno večino glasov. Tako bomo tudi tu. sodeč po tem ve-* ličastnem zborovanju, odnesli gotovo zmago. Bratje in prijatelji! 6 dni nas loči še od volitev. Samo še nekaj dni, in stopili bomo na volišče in oddali svoj glas za ono politično skupino za ka'ero mislimo, da je najbolj vredna in naispo-obnejša da vodi to državo. Imamo pred sebe' dve skupini ki se borita za ziupa-ie IJtaJrtm Prva je dr Mačkova ,druJu-gosl o venskem Kurirju« je izšel članek z obdolžitvami naših trgovcev, češ, da je bencin pošel, ker so ga pokupili špekulanti. Izkazalo se je da je ta trditev' povsem iz trte Izvita. Sploh pa imajo trgovci že dokaze, da skuša kartel čim bolj očrniti trgovce, odnosno prikazati nadrobno prodajo bencina po trgovcih v čim slabši luči, češ, da nastaja anarhija na trgu, če je prodaja prepuščena trgocem. Osamosvojite vtrgovcev od kartela je zelo otežkočena saj trgovci dosežejo težko celo. da bi sami mešali bencin s špiritom. Pri nas je dovoljena kot pogonsko sredstvo samo mešanica bencina s špiritom, toda kdor hoče napraviti takšno mešanico za prodajo, mora mešati hkrati najmanj 20 tisoč kg bencina, in sicer pod nadzorstvom posebnega državnega organa. V Ljubljani so zaradi tega še posebne težave ker mora državni organ prispeti iz Beograda. Trgovec ima torej že zaradi tega pri enkratnem mešanju okrog 1000 din stroškov, kar pač znatno podraži blago in sicer 7.5 pare pri kg. Vse to nam pač dovolj jasno dokazuje, kako zelo je bila potrebna organizacija trgovcev s tekočim gorivom, ne le v nj ho-vem, temveč v splošnem interesu. V dravski banovini je 135 trgovcev, ki prodajajo bencin pri svojih bencinskih črpalkah. Že ob ustanovitvi organizacije je pristopilo 85 trgovcev. Pričakovati smemo da bodo kmalu organizirani vsi prodajalci bencina razen enih, ki so že tako odvisni od kartela, da si ne upaio niti izpolniti pristopnice . . . Pred°ermik Osrednieera odbora trerovcev s tekočim gorivom ie Viliem Laznik i? Ljubljane, prvi podpredsednik Gu!*tqv Goli iz Marhora drueri Dorfore^sečnik Tvan Ravnikar. Maribor, tain'k Albert Killer Liub ljana in blagajnik A.Marinko, Ljubljana vionv. Občinstvo je govor sprejelo i velikim odobravanjem Sokolski orkester je odigraj sokolsko korarnlro in »Hej trubaču!«, nakar je moška in ženska deca uprizorila Vel je Popoviča Igro malih Ki-tajčkov, sama moška deca Roksandttča devetko, zen&ka deca ukrajinski ples Lee-nida Useovoja, prvosolka Mira Colarice-va je deklamirala Reharjevo: Osvobojenje, Savnik pa Lebanovo: Slovenski dom. Po odmoru je sokolski orkester odigral: Pesem sokolskih legij, sledila je deklamacija Otona Zupančiča: Naša beseda, ki jo je recitiral Ciril Polajnar Moški naraščaj mlajši je izvajal vaje po napevu pesmi sokolskih legij Stanka Burje, člani pa so uprizorili telesno sestavo, pravtako člani- ca, Ženski naraščaj je uprizoril ,--- raatft po MIlanu Jankoviču, moški pa vaje po napevu »Is bratskog zagrljaja« Ivana Slavnostni večer, ki je nudil občinstvu zelo lepo sliko je bil zaključen s pesmijo Hej Slovani« Prireditev je posetilo Izredno mnogo občinstva. Na dan 1 decembra ae je vršila ob 11. v Sokolskem domu svečana seja Sokola, na kateri je imel govor župni starosta br dr Ivan Vasic. Pre-čitana je bila poslanica Saveza SKJ, potem pa je sledil govor k svečani zaobljubi in prevedbi. Popoldne ob 15. pa se je vršila akademija s Istim sporedom kakor na predvečer — za mladino. Tri lene sokolske 5*k»de**He y proslavo praznika zedinjenja v Kranju, Železnikih in Novem mestu Kranj, 5 decembra V vrsti prvodecembrskjh prireditev moramo omeniti §e rzredno lepo telovadno akademijo Sokolskoga društva, katero je Sokol prin-edil poleg veličastne dopoldanske proslave državnega in sokolskesa p ~a z ruka. Telovadna akademija se je vršila popoldne ob 18. m je bila izredno dobro obiskana. Velika sokolska telovadnrica je bila nab:to polna nejodlienejSega občinstva, sokolske-ga članstva in mlad me. Vsakoletna telovadna akademija na dan 1. decembra pomena zaključek ki rezultat vztrajnega dela v te-lova-ciniei v jesenskih mesecih n ker je ve-zsn« na ,»mejen prostor telovadnice, so tudi posamezne vaje v skladu z interno prireditvijo. Najprej je bila prečitana posWiica saveza, namenjena sokolstvu za dan 1. decembra. Takoj nato je prikorakala v telovadnice viharno pozdravljena moška deca s puškami v rokah in pravimi vojaškimi ša j kačami. Nastopila je z v^jamri * Mladi vojaki«, ki jih je rzved'a zelo strumno. Vaje so se konoaJe s skupino, v kateri je deca razvila deč}i prapor Tudi drugo točko nastopa je izvedla moška deca. Nastopila je s obroči in občinstvo zelo navdušila. Vaje so bile prav ljubke. Ženska deca ie nastopila z vajami »Lutke« S skladnim ir ljubkim izvajanjem jc na mah osvojila občinstvo, zlas ":i še, ker so bile deklice maskirane kot lutke. Ena izmed najlepših, pa tudi najtežjih, je bila točka ženskega naraščaja. Dekleta so rastopila na dvovišinaki bradlji in pokazala izredno izvežbanoet hi eleganco. Vsaka je s svojo poljubno vajo žela velik uspeh in aplavz. Članice so nastopide z vajo »Šestorica«. Vaje so zelo skiadino "rzvedle, bile so pa dolge in so predstavijaJe gimnastiko. Moški naraščaj je nastopil v »Osmorici«. Izvajanje vaj je bilo zadovoljivo in še dosti skladno. Ženski naraščaj je nato pokazal vaje »Devetorice«. Ritmične vaje so občinstvu zeio ugajale. Moški naraščaj je pa pred-našal vaje »Le naprej!«. Sestavil jih je br. Burja iz Celja Simbolične vaje so bile izvajane zelo efektno in so močno ugajale. S skupnim nastopom obeh naraščajev in članstva se je spored zaključil. Izvajali so »Telovadne plese«, ki so zahtevali od posameznikov in od celote izredno ritmičnost in izvežbanost. Dolgo skladbo bi Pirca so zzvajali vsi oddelki odlično Vaje so začele naraščaj niče na godbo »Večerno žubore-nje Save«. Nato so sc jim pridružili nara ičajniki. po nekaj skupni taktih na so na daljevadi skladbo <*ami na godb » »Ko/aček« Nato je nastopilo članstvo na Dvor ako ve »Slovenske plese«, točka pa je bik zakJju cena s skupino vseh oddelkov. Vse točke nastopa je na klavirju sp-emJjala gdč. A v-Z lopo uspelo akademijo jc So* i kolsko društvo v Kranju priložilo nov list v venec svojega dolgoletnega dela m uspe hov. Železniki. 6. decembra Ljubezen sokolskih bratov in sester do ljubljene domovine, Jugoslavije in mladega vladarja je pač tolika, da skoraj ni društva, ki ne bi osredotočilo vse svoje volje na čim lepše praznovanje vsakoletnega državnega praznika zedinjenja. In tako smo imel* v nedeljo popoldne zeo skrbno pripravljeno akademijo v prostorih Sokolsl.t ga doma v Železnikih, ki je tudi tokrat privabil pod svoj krov ljudstvo od vseh strani. Sporea akademije je bil Izredno pester in bogat, Izvajali pa so posamezne točke Sokoli iz Železnikov *n iz Selc. Navdušenje je bilo veliko, posamezni odde'ki so želi zaslužene aplavze Uvodoma je zapela sokolska deca sokolski pozdrav, potem pa je prečita! brat Križnar poslanico SKJ, ki ji je sledila državna himna. Vsa dvorana je navdušeno p:ia. Slavnostni govor staroste brata Marjana Thalerja je obsegal najlepšo sliko dogodkov, ki so se vrstili v naši narodni povestnicj pred 20 leti, izzvene1 pa je tudi v globoko, neomajno željo po čim slavne;'?i in lepi bodočnosti nase mlade države Sokolstvo je bilo in bo ostalo vedno na braniku domovine, njegov polet ostane čist, neomajen! Vrsto telovadnih točk so otvorile sestre iz Železnikov, ki so nastopile v sedmorici, nakar so člani Iz Se"c prednašali »Oj, leti sivi Sokole«. Sledila je ženska deca. Izvajala je vaje s škafei, nato pa so zapeli pevci zanosno Od Urala do Triglava in Slovan na dan. S prostimi vajami je nastopil ženski naraščaj, moška deca je izvajala vaje s puškami, Baruško je prikazal ženski naraščaj iz Selc in že so bili zopet pevci na pozornici. Zapel so Ej trubaču in U boj, u boj, na kar so nastopili člani s petorico. Sokolska himna Le naprej in potem Hej Slovani, ki jo je zopet pela vsa dvorana, je zaključila nastop, ki je pokazal, da se v telovadnicah, pa tudi med pevci pridno dela. Obe sokolski družini, v Selcih in v Železnikih se morata boriti s premnogimi težkočami, pa zasluzi zato njuno de^o tem večjo pozornost in pohvalo. Vsa čast in priznanje, bratje in sestre! Kakor smo zapeli, tako naj velja: Le naprej brez miru! Novo mesta 7. decembra Za proslavo državnega in sokolskeg? praznika, kakor tudi 201etnice obstoja naše države je Sokol priredil v svojem do tw na predvečer 1 decembra svečano ikadem jo Velika dvorana Sokolskega do ■na je bila izredno okusno okrašena Pr pozdravu državni zastavi tn igranju dr žavne himne je imel na udeležence orr slave nagovor društveni starosta br. Matija Marinček, ki je podal historijat nase države pod žezlom dinastije Karadjordje- Grozen samomor upravnice pošte ▼ Rogaševcih S starimi Škarjicami si ]e prerezala Hle na rokah, potem pa se fe polila s petrolejem in zažgala Maribor. 6. decembra Danes Je prinesla sem vest o groznem samomoru 35-letne upravnice poste v Rogaševcih v Prekmurju A vreli je ftafaričeve. ki je bila znana po vseh Slovenskih goricah in Prekmurju, pa tudi v Mariboru. A vrelija ftafarič je v zadnjih letih mnogo trpela radi svojih živcev Nedavno se je vrnila z bolezenskega dopusta. Toda njeno živčevje se ie ni dovolj okrepilo. Včeraj zjutraj si je « starimi škarjicami najprej prerezala žile rta vratu tn rokah, nato pa se je polila s petrolejem, ki ga je zažgala. Ljudje k* so videli kako »e vali iz poštnega poslopja gost dim. so vdrli v uradne prostore Nudil se jim Je grozen prizor: Na tleh je ležala vsa krvava poštna upravnica, ki je gorela pri živem telesu. Ogenj je zajel tudi dele inventarja, Id so pričeli goreti. Ljudje so spravili Safaričevo naj-preje na prosto m nato pogasili ogenj v postnih uradnih prostorih. Upravnik pošte v Murski Soboti je bil takoj obveščen o groznem samomoru is se je v spremstvu sreskega sanitetnega referenta ter nadomestne uradnice odpeljal v Rogaševce. kjer je ukrenil vse potrebno za prevoz ftafaričeve v murskosoboško bolnico. Revica pa je med vožnjo podlegla groznim poškodbam. Njeno truplo so prepeljal) v murskosoboško mrtvašnico, kjer je bil danes popoldne pogreb blage pokojnice, katere tragična smrt je globoko pretresla vse, ki so Safariče\ > poznali. Smrt zavednega rodoljuba Ljubljana, 7. decembra Josip Sotlar, ki je včeraj umrl v Rožni dolini, star 82 let. je bil rodoljub starega kova, izredno narodno zaveden mož kakršne je rodila le solnčna Gorica, že zato je treba njegovemu spominu posvetiti nekaj skrorrurh besed. Sotlar ni nikdar skrival svojega prepričan ia. že pred vojno ko je bil v državni službi, je ob vsaki priliki rad pokazal, da je navdušen Slovan m zaveden Slovenec. V Gorici je imel skromen, a lep dom, ki ga je krstil kot oboževatelj L. Tolstega »Jasna Poljana«. Med volno so mu dom razrušili in kot tako zvani staroupokojenec ie zadnja leta životaril v Lfubliani precej bedno. Ostal je pa do zadniega diha zaveden rodo^iub naprednega mišlienla. šteli smo ga tudi med svoje najstarejše na-ročmke. Zapustil je ženo, a razen nje žalujejo za niim mnogi iskreni prilatelii ter znanci. Pogreb bo danes ob 15. na viško pokopa* lisce iz Predjamske ulice. Vremenska psrocevalska služba Ljubljana. 7. decembra Včeraj je Zveza za tujski promet v S'o-veniji sklicala anketo o rimski vrerrverski poročevalni službi. Anflceta ie bila v mali sejni dvorani Zbornice, za TOl in udeležili so se je številni zastopniki tuisko prometnih organizacij tn ustanov. Predsedoval je ravnatelj »Pu-tnika« d* Cml Žižek Na anketi so bili zastopani: banska uprava, že lezniska direkcija poštna direkcija Jugo slovanska zmvJco-sporrna zvtza. Slovensko planinsko oVuštvo m Meteorološki zavod. Razpravljali so o organtzaciji vremenske pororevalne službe v načelu bn podrobno 9tih ter prišli do sklepa da je najbolje po ročevanje urediti tako kakor le b>lo lani. Lani je bilo občinstvo z vremensko poroče-valno službo zadovoljno O ganizatorji vremenske poročevfilne službe so si pridobi.i tudi zaupanje občinstva ki se je Lahko zaneslo v točnost poročil. V tej zimski sezoni bodo jamčili za toč-iost vremenskih noroči«!. obe zvezi za tujski oromtt. ljubljanska tn mariborska. Jugoslo-venska zimsko-s poet na zveza m SPD Vremenska poročevalna služba bo letos še izpopolnjena ker bosta sodelovali še železniška in postna uprava Organizatorji imajo tudi zagotovilo, da zagreb.~co časopisje ne bo objavljalo zasebnih vremenskih poročil, temveč poročMa poklicanih tuisko-prometnih organizacij. Razen tega bodo ta uradna poročila objavljali tudi listi v Novem Sadu. Osijeku in na Sušaku. V razpravi o podrobni organizaciji vremenske noro'evalne službe so sklenili da bodo poročali o snežnih razmerah deljeno za solnčne in senčne kraje Razen tega bodo izpopolnili poročevanje, da bodo ponosila prihajala bolj redno tudi i nekarenn postojank, od koder še miso. n pr. z Uskovni cc Kuma tn Lisce Vremenska poročila bodo prihajala tudi od Sv. Miklavža na Gorjancih, od koder jih doslej niso sprejemaH. O snežnih razmerah bodo začeli poročati 21. t. m. Proti delnem« celibata učiteljic Rajbenburg, 6. decembra Pred kratkim so zboroval« učitelji brežiškega sreza JUU na šoli v Senovem Med drugim so razpravljali o delnem celibatu učiteljic. Znano je namreč, da se smejo po obstoječem zakonu poročiti naše učiteljice le z učitelji. Ako pa se poroče z ne-učitelji. pa morajo zapustiti državno službo Zato je cei i bat trd oreh za naše učiteljice, zlasti zs one Id žive stalno na deželi, ker so še bolj osamljene od drugih, ki službujejo po mestih. Zadeva jih prav v živo, ker morajo neprostovoljno živeti samsko življenje. Vsaki učiteljici namreč ni iz katerega koti vzroka dano da bi dobil« učitelja zs moža. Sleherni p« je danes tež-ko pustiti državno službo. Najtežje pa je oni. ka službuje že nad deset »et ki si je v tem času že pridobila p-avico do pokojnine Ni čuda. da je bik) slišati na 'adnjem zbo rovanju tolMto upravičenega rmJedovanj; po odpravi delnega celibata, ki ne prinaša državi sicer nobenih posebnih koristi pr štednji v državnem pro-ačunu Slednjič je bil osnovan pri društvu ženski odsek, v ka teregs so stopile nase prvoboriteljice — učiteljice ga, Arajkova, Ccsnova, Zosfcova Id Zdešarjeva. Odsek si je nadel nalogo točno proučiti vse priiike celibata ter bo sestavil potrebne predloge za njegovo odpravo, katere bo društvo poslalo n« odločilno mesto Zelo umestno bi bilo. da bi odsek stopil v st z Jugoslovensko žensko zvezo, le-ta pa naj bi organizirala po vsej državi posebne odseke, ki naj bi manifestirala za ukinitev celibata. Nujno potrebno bi bilo, da se na odločujočih mestih pokrene akcija, da se ukinejo tudi vse razlike med možem in ženo v državni službi Živilski trg Ljubljana, 7. decembra Prvi sneg, ki je včeraj za nekaj ur pobelil zemljo, ni zapustil hujših posledic na zelenjadnih vrtovih in zato je bil danes živilski trg še dobro založen z zelenjavo, ki se v splošnem še ni podražila. Blaga je na trgu Še vedno več kakor navadno pozimi. Prejšnji teden je bilo naprodaj nekoliko več sadja, ker so ga ljudje pred Miklavžem precej kupovali. Zdaj pa kmetje zopet slabše zalagajo trg z jabolki. Na izbiro je pa vedno sadja pri stalnih prodajalcih. Namizna jabolka so seveda zdaj že precej draga, povprečno po 6 do 7 din kg. Zimskih jabolk ni posebno lepih na trgu Jabolka so pa še vedno cenejša kakor pomaranče, zato gredo med saujem aajuu.j v ueiidi. diami proU<*jčuci saaja so Ldaj že založeni z božičnim blagom, rozinami, ki so po 12 do 14 din kg Dobro so se zaiužiii tudi z orenovimi jedrci, ki so po 2tt din kg. (Gospodinje upajo, da se jedrca pred božičem ne bodo podražila, saj je blaga dovolj Zdaj je tuii še mnogo rniečiun izdelkov, ki jm včasih pred prazniki mali tržni špekulanti poskrijejo, da jih prodajo dražje, ko kupčija najbolj cvete. Nekatere skrbne gospodinje se že zdaj zalagajo s perutnino za praznike, da bodo piske dobro opitale in ker se boje, da bodo putke pred prazniki dražje. Bati se jim pa ni treba, da bi ob praznikih ne bilo na trgu dovolj perutnine in jajc. Cene na perutninskem trgu se pred prazniki ne bodo mogle znatno spremeniti, upamo pa tudi lahko, da se ne bo posebno norfr^ila ^eleniava in da bo še dovolj sa-rH*» no sedanjih cenah. S ftfn$&&eqa vratna Kino Union: Sclplo Afrlškf. Zanimiv in monumentalno režiran italijanski film o borbah Rima s Kartago. o borbah sia.rega rimskega imperija v 3. stoletju pred Kristom za oblast v Sredozemlju. Mi, ki lahko opazuiemo sodobne dogodke in tudi zgodovinske dogodke ki so vsebina filma, na svoj način objektivno ugotovimo, ća so tvorci tega filma žrtvovali milHone ln ogromen trud z določenim namenom. Ne moremo se ubraniti tega vtisa, ker je povell-čana ena stran in namenoma očmlena druga. Ta vtis vsi Huje rezila, ki 1e postavila v ospredje samo vse vrl me Rlmlianov ter samo vse slabost* Kartaž«inov. Res ie sicer da 1e Scipio oo^zil končno Hanibala ln Kartsgo. a Hanibal in Kartaž«ni so bili tudi junaki, da so prodrli do R'ma. Hočemo reči da bi bila zasnova filma, če bi ara naredili na primer v Ronywoodu, bolj obiektivna. Kako pa 1e s filmom glede re-ž:-*e. reševania svoievrstnih problemov ori f^m«niu z množicami v zsrodovinskem okolju in z iero? Primati 1e treba, da le film v tem poeledu odličen. Razvol de*ania. na-ston»n1e množic, igra posameznih crlavn'h igralcev in isralk. vse to le vredno nat-veči°«ra mHznsnia. Končn« bitk« med Rfm-liani in T*«mb»iom na afriških tleh je fUm« ska storitev ki ii ne moremo postavati ob stran n*ti s^čne storitve v naiveči'h hollTnvoo^.ckih filmih s oo^^-nimi motivi. Glde t*«** 1e v tem filmu Rim v resnici prekosil Hollywood. — Trgovine ▼ decembru. Glede trgovin je za mesec december Združenje trgovcev v Kranju odredilo sledeče: Na praznik 8. decembra bodo trgovine ves dan zaprte. V nedeljo pred Božičem 18. decembra pa bodo dopoldne odprte. Drugih sprememb v delovnem Času ne bo. — Sokolske miklavievanje V soboto 3. t m. je Sokolsko društvo priredilo prav lep Miklavžev večer za odrasle. Soko'sko članstvo se je večera udeležilo v prav lenem Številu Pridne in dobre je Miklavž, 'd se je letos moderniziral in je prišel v dvorano v fraku in cilindru, tudi obdaroval. Kranjska godba je poskrbela za ples in je bil ves večer zelo živahen in poln neprisiljene zabave. Sokolsko bratstvo je prišlo do polni meri do izraza, vsi navzoči so at počutili kot ena družina. Bil je to eden najlepših družabnih večerov letošnje sezone, kar jih je že bilo in jih ie bo. Če ne materialen, vsaj moralen uspeh je bil velik. — Palača PZ hitro raste iz tal. Počasna so bila terenska dela, predno so pričeli betonirati temelje, zamudno Je bilo tudi pritličje, Id je vse iz rezanega kamna. Odkar pa so prišli do višine 1. nadstropja, kjer so pričeli zidati z opeko, delo hitro napreduje, v kolikor ta teden ni bilo ovirano po slabem vremenu Tudi prvo nadstropje je sedaj že dozidano in sedaj grade že drugo nadstropje. Polagoma se že kažejo obrisi monumentalnosti te največje stanovanjske hiše v Kranju. Kranjčani se radi ustavljajo ob zgradbi in opazujejo delo, ki vrvi in se giblje na stavbi. Podjetja imajo vse potrebne stroje za stavbno delo. — Pisarna »Skupnega združenja obrtnikov« v hotelu »Jelenu«, ki je bila sedaj nekaj časa zaradi popravil zaprta, prične zopet poslovati jutri. — V ljudski un'verzl bo predaval d revi g. dr. ČJermelj o predmetu: »Bilanca našega naroda za mejami«. Predavanje bo ob 20. v gimnaziji in obeta biti še prav posebno zanimivo, ker je namenieno informacijam o življenju naših narodnih manjšin. Prikazane bodo tudi skioptične slike. KOLEDAR DANES: Sreda, 7. decembra katoličani! : mbrozij JUTRI: Četrtek, 8. decembra katoličani: Brezm. Sp. Marije DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: fium^ki akordi KINO UNION: Sc plo Afriški KINO SLOGA: Tango Noturno. matineja >Mačja brv« ob 14 15 KTNO MOSTE: »Uspavanka.* in »19 - letna« TJmetnlika raz*tava Kos-Malei-Gorfe V Jakopičevem paviljonu PRIREDITVE NA PRAZNIK KINEMATOGRAFI ISTI SPORED ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE: »Vdova Rošlinka« ob 15.15 FERIJALNI SAVEZ PODRUŽ. I. DR2. REALNE GIMNAZIJE AKADEMIJA S PLESOM ob 17. v Trgovskem domu DE2URNE LEKARNE DANES: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12, in Mr. Nada Komotar. Vič — Tržaška cesta JUTRI: dr. Piccoli. TvrŠeva cesta 6, Ho> čevar. Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta MESTNO DEŽURNO ZDRAV. SLU2BO bo opravljal od srede od 8. zvečer do petka do 8. zjutraj mestni zdravnik dr. Marjan A h č i n, stanujoč v Korvtkovi ulici 18. tel. št 36-24. Naše Gledališče DRAMA Začetek ob 20 uri Sreda, 7. decembra: Labodka. Red B Četrtek, 8. decembra: ob 15. uri: Snegul-čica. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: Dobrudža 1916. Izven Petek. 9. decembra: zaprto. (Gostovanje t Celju in Ptuju) Sobota, 10. decembra: Trideset sekund ljubezni. Red A Nedelja, 11. decembra: ob 10. uri: Žene na Niskavuoriju. Izven. Znižane cene ★ OPERA Začetek ob 20 uH Sreda, 7. decembra: GejSa. Red Sreda Četrtek. 8. decembra: ob 15. uri: Sveti Anton. Globoko znižane cene. Izven. Ob 20. uri: Don Kihot. Red Četrtek Petek, 9. novembra: ob 15. uri: Poljub, Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 16 din navzdol Sobota, 10. decembra: Gioconda. Gostovanje ge. Nožinić Vilme, članice zagrebške opere. Izven. Znižane cene Nedelja, 11. decembra: ob 20. uri: Prodana nevesta. Izven. Znižane cene »JoLanta«, je naslov lirični operi, ki jo je uglasbil Peter Hjič Čajkovski. Glasba je prekrasna in se to delo posebno v zadnjem času zelo uveljavlja na raznih opernih odrih. Premiera v Ljubljani bo v sredo, dne 14. t. m. pod taktirko dirigenta Neffata. Naslovno vlogo bo pela ga Vidaiijeva, v ostalih vk>£ ,ui b^do zaposleni: Hevbalova, Poiičeva, Španova, Betetto, Franci, Janko, Lupša, Dolničar in J.Rus. Režiser: Zupan. Iz Radeč — Sokolsko miki a vže vanje. V ponedeljek je prišel sokolski Miklavž v gostilniške prostore br. Zanefa Hallerja, kjer je obdaroval' vso sokolsko deco. Bil je nepozaben večer za naše male. Sokoliči so nestrpno pričakovali darov, o katerih so sanjali že dolgo. Poleg peciva, sadja in slaščic je dobila deca tudi praktična darila, katere je nabralo društvo pri rade-ških Sokolih. Zvečer pa je nosil za odrasle Miklavž pri br. Podlesniku, kjer je poživljala Miklavžev večer tudi domaČa godba. Iz Škofle Loke — Poroka vrlega Sokola. V staroloikl cerkvi je stopil v nedeljo pred oltar g. Mavri Maks, dolgoletni član in vnet sokolski delavec. Brat Mavri je priden pevec, pa tudi v telovadnici ga dobro poznajo. Poročil se je z gdč. Anico Medvedovo iz Zagorja. Mladega sokolskega para so se reveda spomnili pevci Sokoli, ki so mu zapeli na predvečer poroke troje priložnostnih pesmi, mu poklonili v spomin darilc ln mu seveda hkrati kar čo-stita't. Sokolskim čestitkam se pridružujejo tudi naše: Bilo srečno! — SokoNIU dar. škofjeloški Sokol It prejel izredno visok prispevek od br. ln-dustrljca Franca Dolenca mL Plemeniti čin zasluži iskreno zahvalo! Iz Zagorja — Postopanje da se proglasi za mrtvega Je uvedeno za občana Jakoba Rabu-ama »rojenega 17. 7. 1881 v Potoškl vasi 9. Zadnjič se je oglasil leta 1914. iz Her-mine-West-Morelanda v Zed in jenih drža-y*JV A Obvestila je treba poslati njegovi--- ^ . . . . . ^ •te*. /75 »SLOVENSKI NAROD«, sreda. 7. đeeembra 108& Stran S Jutri otvoritev nove železnice Sevnica — Tržišče Mirenska dolina ln z njo vsa Dolenjska si obeta od nje lepšo bodočnost Sevnica, h decembra Jutri bo za vao Dolenjsko velik praznik, kcLkršnih poznamo v zgodovini le malo. Po Mirensk. dolinj bo stekla nov »»zgrajena železnica, ki obeta prebivalcem lepšo bodočnost Mirenska dolina in z njo vse Dolenjska bo oživela gozdovi oodo pridobili Da cenah in z njimi vred tudi les o čemer nam priča že samo ime nove postaje Jelovica Kmetje bodo lažje vnovčili svoje skromne pridelke, obubožano prebivalstvo 00 tudb lažje prišlo do zaslužka Zboljsal se bo tudi tujski premet, skratka dvignilo se bo narodno blagostanje, česar si vsi Dolenjci tako želimo. Kod je speljana nova proga Nova železniška proga je speljana po levem bregu potoka Mirne. Priključek nove na že obstoječo progo Trebnje—št. Janž Je pri mostu čez Mirno. Pri kilometrskem kamnu 18.300 stoji nova poe.aja Tržišče, kjer nova proga zapušča sedanjo progo proti St Janžu Do postaje Tržišče teče nova proga po soteski Mirne, do nove postaje Jelovice, oddaljene od Tržišča 7 km. Zaradi ostrih ovinkov s'are prv>ge Trebnje- St. Jan ž je pri sedanji postaji Pijavice regulirana stara proga v dolžini S50 m, tako da je prehod s stare na novo progo ublažen brez ovinkov tn lokov. Postaja Tržišče uma potrebno skladišče in druge objekte, v Tržišču se odcepi kot rečeno od stare šentjanške proge nova proga in postane tako stari del proge od Tržišča do St. Janža le Se nekak slepi tir Vsa proga teče po levem bregu Mirne kjer je sve; precej raznolik. Na poedlnih odsekih je zgrajenih več izkopov ln nasipov- Za vasico VrbeK ob km 4 600 križa pot v Krmelje vodi preko mos.iča čez potok ter se pri km 5.600 loči od potoka Mirne. Tako pridemo v prvi 314 metrov dolgi predor in smo po pičlem kilometru na postaji Jelovici Takoj od postaje dalje zavije proga po nekaj me rih « drugi predor, dolg 266 m. Nato teče proga v ovinkih Mirne, dokler pri km 7892 ne zavije v tretji predor, dolg 194 m. Vsi trije predori so po 4 in pol metra široki in 5 40 m visoki, obzidani z navadnim kamnom Iz bližnjih kamnolomov Takoj za tem predorom pri km 8 je bil zaključen prvi odsek, ki ga je orez gornjega ustroja, t. J. brez pragov in tračnic prevzelo v gradnjo privatno gradbeno podjetje za 12,400 000 din. Ta del je bil zgrajen v 18 mesecih po odobritvi licitacije. Licitacija drugega dela prege je bila čez 5 mesecev. Ta del dolg 4 km, s predorom 200 m in z velikim mostom cez Savo .ki je dolg 137 metrov in kjer nova proga preide na progo Sevnica—Zagreb Zanimivo je. da je bilo pred videno na prvem odseku, da oedo delavci izkopali 180.000 kubičnih metrov zemlje za useke in 25 000 kubičnih me rov v treh predorih, za kar naj bi porabili, poldrugi va gon razstreliva Za 600 kubičnih metrov zidov ja pa je bilo predvideno 150 vag:nov cementa, železa za obstoječe mostove samo pri Tržišču 50.000 kg. Gradnja v Sevnici železna konstrukcija mostu cez Savo je že nekaj časa gotova Po njem pelje proga na p: stajo Sevnica. V spodnjem Bo-š anju je lična postaja Boštanj, kamor bodo hodili občani iz Boštanja in Radne ter ostalih naselij. Postajno poslopje je lepa pritlična stavba, poleg stoje tudi novozgrajene hiše ter lepo in veliko novo poslopje, kjer ona g. Zupančič, zakupnik premoga na Savi, lepo novo trgovino in gostilno ter več tujskih sob. Tu se bo lahko spričo idilične pokrajine razvil tujski promet, ki bo z novo železnico ln ostalimi dobrinami prinašal blagostanje v sedaj tako pozabljeno remantično dolino gradov. Seve bo treba urediti Se marsikaj, predvsem pa popraviti cesto, ki pelje ob Mirni proti Tržišču. Ta cesta je namreč v zadnjih dveh letih zelo veliko trpela, saj so do zadnjega po njej prevažali ves gracFbeni material. Cesto bo treba nasuti z debelo plastjo gramoza ln ga stlačiti s parnim valjarjem. Preko železniškega mostu bodo prihodnje leto napravili tudi pot za pešce. Gradila se bo na železniških tra-verzah zunaj železniških obokov in bo široka poldrugi meter. Pot preko mostu bo velika pridobitev. Zdaj morajo hoditi ljudje preko oddaljenega lesenega mostu, kar povzroča precejšnjo zamudo časa. Nekaj posebnega bo železobetonski nadvoz ceste, po katerem pojde precejšen del prometa varneje in hitreje. Nadvoz je grajen za dva tira, t. j. za drugi tir Zidani mest—Sevnica, ki se bo začel graditi tudi v najkrajšem času. K nadvozu Je izpeljana precej široka cesta, ki se do njega dviga polagoma z majhnim strmcem. Za to ces o. ki pelje proti Zidanemu mostu in je dolga jedva 200 metrov, so porabili nad 75 vagonov grani'nih skaJ in zdrobljenega granitnega graoncea, katerega so pripeljali deloma z Verda in tudi iz Zagorja ob Savi. Cesta je zidana in ima 35 centimetrov debelo plast granita. Nad potokom, ki teče v Savo, grade delavci most, po katerem bosta speljana dva tira in ceste. Tudi ta most je grajen tako. da bodo lahko položili nanj drugi tir z Zidanega mosta do "agreba. Po tem mostu bo izpeljan tudi drugi industrijski tir v to-varno Jugotanin. Nedavno smo poročali, da stoji nasproti prenosnega SckoUtkega doma veliko novo poslopje, bi bo služilo za kurilnico, ki je že tudi gotova Pred kurilnico je velik splanlran prostor, po kater&m bodo položili tračn ce Ta prrga se bo najbrž porabila za premikanje vozov ter za dohod lokomotiv v kurilnico in verjetno tudi za p ros ot, odkodej bodo nalagali premog na lokomotive Na vsaki strani kolodvora stoji novo pokončno poslopje, kjer bodo prihodnje leto instalirali Močne naprave za postajo. Dosedanja »bločna stolpa« bosta za tako povečani promet premajhna, zato bosta epuščena. Na železnifkem prelazu k ljudski šoli se gradi tudi nov tir, po katerem pojde ves promet proti Zag'ebu Sedanji tir ki vodi tod mimo dela najnreč preester ovinek kar povzroča nepreglednost p*1 premikanju v zov Tir bo položen ik prenovljene ljud ke biv.-e Schulvereinske Šote tei bo priključen na južni strani osl-ali progi t Prenovljena je tudi postaja Sevnica, Te ' dni so instalirali tudi elektriko, na katero I je čakala pos a js vsa povojna teta, m to s tem večjo upravičenost}©, ker je bila instalirana elektrika po vsej Sevnici tako tudi v kolodvorski restavraciji nasproti postaje. Nujne zahteve Glede že obstoječih dolenjskih prog Ljubljana—Karlov ec z odcep ki Grosuplje —Kočevje, Trebnje, St. Janž in Novo mesto—Toplice je največja nujnost, da se iste temeljito popravijo in usposobijo za brzj promet. Pcsebno glavna proga Ljubljana—Novo mesto je zboljšanja nujno potrebna, saj je znano, da vozi osebni vlak do Novega mesta skoraj 3 ure. a proga je dolga same — j2 km Zato je zahteva po zboljšanju dolenjskih prog vsestransko upravičena. Iz zgodovine Železniškega prometa na Dolenjskem Vsa pokrajina Je bila v prometnem pogledu do leta 1893 odnosno do eta 1913, ko sta dobila Novo mesto in Karlovec er Kočevje železniško zvezo z Ljubljano, povsem odrezana od sveta. Bila je brez vsakih železniških zvez. V letu 1893 sta dobila Novo me>to Ln Kočevje železnico do Ljubljane dočim je proti jugu na morje Ln proti jugovzhodu ostala Dolenjska še vedno zapri a gospodarskemu prometu Sele leta 1913 se je posrečilo podaljšati zvezo od Novega mesta do Karlovca Ako premotrimo zemljepisno lego h* politični položaj Dolenjske, vidimo, o*- železniško omrežje te pokrajine nikako j ne ustreza gospodarskim, še manj pa narodno obrambnim interesom Zato je bila graditev železniške proge Sevnica -Tržišče naravnost nujno in neizogibno potrebna Enako je potrebna zboljšanja proga Tržišče—Trebnje Potrebna je tudi graditev proge Brežice—Novo mesto, podaljšati in zboljšati progo Kcčevje- Vrbovsko za katero so že leta 1923 napravljeni načrti in vse nivelacije Od vsega tega pa se trenutno gradi samo proga Črnomelj—Vrbovsko Upi na skorajšnje uresničenje vsaj delnega dolenjskega železniškega programa so bili realni v letu 1927 ko »e je pripravljal zakon o uporabi velikega zunanjega posojila, kaereoa preliminarni pogoji so bili takrat že podpisani in s'a bili v projektiranem zakonu predvideni tudi obe omenjeni dolenjski progi Vendar pa kljub uzakonjenju predvsem gradnje Šentjanž k o-sevniške proge v letu 1927 niti kasneje, vse do oktobra leta 1935. ko je bil na trasi takorekoč že delavec ln ki je ostal na njej vse do danes, ko se otvarja proga, po kateri naj se pripelje Dolenjcem lepša bodočnost ni prišlo Za že uzakonjeno progo je naenkrat zmanjkalo kre- | ditov Gosp'>darskega in stra eških momentov ki so nalagali nujno gr-tdnjo^te proge tudi tedaj ko se ie audii ugoden trenutek niso upoštevali. To neznosno s'aiije ki se je stopnjevalo že do skrajnosti so Dolenjci pred do. brinu trtrni tet: pribiri na velikih javnih zborovaniib v Trebnjem ln "Sevnici Kjei so zbrani z mnogimi našimi ugledn mi gospodarstveniki politiki in oredstavniki javnega žvljenja odločne zahtevah takoj šnjo realizacijo vsai minimalnega dolenjskega programa z gradnjo no^e železnice Št Janž- Sevnica Ta odločna oeseda in zahteva je slednjič prodrla V milijardn kredit za lavna dela tem nastane potreba po zatiranju jetiKt kot splošnega zla in nevarnosti Skoraj -b istem času je Ron gen odkril svoje žarke. Nauk o tuberkulozi se mora zahvaliti rentgenologi ji za najvažnejše in najglob-lje poglede v potek in nastanek bolezni. Ni preveč rečene ako trdimo, da je postala tuberkuloza ozdravljiva šele z uporabo ren genovih žarkov Novo noto o pojmovanju jetike prinese na novo oživljeni nauk o konstituciji, ki zopet oživi stare trditve o dedni odvisnosti je:ike. Poizkusi zdravljenja pljučne jetike so tako stan kakor sama bolezen. V starih knjigah najdemo nasvete o dobrem vplivu zraka in solnca, o pomenu hrane in podnebja in tako dalje. V polovici prejšnjega stoletja sta uporabljala take stare izkušnje pri zdravljenju jetike nemška zdravnika Brehmer in Dettweiler. ki sta ustanovila prvo zdravilišče za tuberkulozne. Storjen je bij važen korak naprej, toda Izkazalo se je pozneje, da so bili zdravljenja po načinu teh dveh zdravnikih deležni večinoma samo ljudje ki so bili predvsem slabotni Id pogostoma na pljučih popolnoma zdravi a pravi jetični niso bin sprejeti v zdravilišče. Odločilna sprememba v zdravljenju jetike je nastala z genialnim odkritjem Italijana Forlaninieja, ki je prvi opazil, da v stisnjenih pljučih tudi težki tuberkulozni procesi ozdravijo Imel je pogum kot prvi bolnikom vbrizgati zrak med pljučno in rebrno mreno bolne strani pljuč. To je bilo rojstvo pneumotoraksa. Le počasi je na videz tako drzen način zdravljenja našel pot v zdravilišča in bolnišnice in še počasneje v zdravniško prakso Danes 1e mogoče s to metodo rešiti razmeroma ogromno Število jezičnih v Jugoslaviji W z doslednim uporabljanjem te metode vsako leto ozdravili 40 do 50 tisoč bolnikov. S Forlaninijevem odkritjem je bil obenem položen temelj za zdravljenje pljučne tuberkuloze, za skupino metod, ki jih poznamo pod imenom kolapsot erapija Smisel in namen tega zdravljenja je, da spravimo obolele dele pljuč do tega, das e stisnejo (kolabirajo) ln v tem stanju pod vplivom mehaničnih a? biolr>škib činiteljev ozdravijo Stene odprte kaverne se dotikajo med njimi *e razvija kakor v vsaki rani ako zvano granulacijsko tkivo ta t časom žal pri jetiki samo v teku dolgih let nastanejo na mestu kaverne orazgotine ali pa posamezni deli poapne S tem je v bežnih obrisih opisan način za ozdravljenje vsakega tuberkuloznega obolenja. J Omenjeni uspehi so v resmoi plod dolgega razvoja in velikih naporov Is prvotnega srisnjenjs pljuč je šele v zadnjih letih na stal pravi kolaps, to se pravi, kakor povsod v medicini, ie rudi tukaj prodrlo spoznanje da ie nasfrno poseganje zdravnica v orjja rvizem upravičeno samo v toliko, v kolikor $a podpira organizem v svojih naravnih tendencah N« podlagi tega spoznanja se ie razvil način selektivnega kolapsa, to je vpMv*nja na zdravljenje s pomočio pneumo toraksa in drugih operaeij kolikor mogoče samo na oboleli del pljuč s popolnim ob varovanjem funkcijskih sposobnosti zdravih dolov pljuč. Jasno ie, da ne bomo mogli ozdraviti bolnika, ki nima več dovolj nJiuč na razpol« go za dihanje, če sta v globino In širino razjedeni obe pJročni krili. Ne moremo rudi pomagati, kadar trna bolnik slabo srce Ka dar se jetika na oljučib druži z jetiko na drugih organih Tragika nase naloge je v tem da jetika človeka prepozno opozori nase Zato se je razvil cel sistem posebnih ustanov, ki jim pnavrmo dispanzerji, v ka terih se lahko vslakdo d« prečkati pJruca Dispanzerska organizacija bo v Sloveniji kmalu dovršena. Toda pneumotoraks žari pri 40 do 50 odst. bolnikov ne uspe zarodi zarastlin, ki neločljivo spajajo rebrno in pljučno mreno. Iska li so nadomestke za pneumotoraks v takih primerih in najti jih je bilo mogoče samo v operativnem zdravi jen ju Nedavno umrli danski zdravnik Jakobaus je pokazal kako »e da odstraniti s pomočjo genialne operacije zarastline med rebrno in pljučno mreno Okrog 40 odst vseh bolnikov potrebu je poleg pneumotoraksa te dodatne operacije Po načinu Francoza Berrvoua polnimo cčasih prsno voltrno z oljem namesto z zra kom Potrebne so včasih tudi energične ki-rurske intervencije Po Sauerbruchu izvršimo tako zvano toraks plastiko, to se pravi, z odstranitvijo reber na oboleli strani ko ša prisilimo pljuča da kolabira jo zopet z istim namenom kakor pn pneumotoraksu. ''amo z mnogo večiinvi žrtvami in rizikom Prav v zadnjih letih šele se je našla tudi za te operacije, ki spadajo v najbolj odgovorne in najtežje posege v kirurgiji, rešitev, ki bolj ustreza bolniku in zdravniku kakor prvotna Sauerbruchova totalna plastika Prodrl je tudi glede te operacije princip, da ie treba do skrainih mej obvarovati zdravo pljučno tkivo Ta metoda se imenuje delna plastika Priporočljiva je vsakomur, ki se na drug način ne more rešiti kaverne. Med najnovejše m že dovolj preizkušene operacije spada tudi tako zvana pneumoli-za to je odluščenje bolnega dela pljuč od notranje strani prsnega koša in napolnitev nastale votline z zrakom ali oljem. Kirurško zdravljenje uporabljamo samo pr težkih odprtih oblikah pljučne tuberkuloze. V začetnem stadiju bolezni je pneu-mo toraks že najtežji operativnii poseg Jetika je bolezen ne samo obolelega organa, temveč celega organizma zato ni izgubite veljave stana metoda higieničnega in diete-tičnega zdravljenja Zavedamo pa se. da ka-vemozns 1 etika nikoli ne ozdravi samo z le ianjem m z dobro hrano. Poleg operativnega zdravi lenia imamo Se celo vrsto sicer rnanj učinkovitih ali v težkih primerih ne jčinkovitih sredstev, ki pa nam dobro sluzjo kot dopolnilo zdravljenja. Današnja medicina lahko nudi ogromnemu številu bolnikov za eno med najtežjimi oolezmmi popolno ozdravljenje, toda samo - pomočjo operacij, ki jih je treba izvršiti pod določenimi pogoji Naša zdravilišča za letične že danes lahko tekmuiejo s slični-mn za vod' v najbolj naprednih državah, žal pa nimajo dovolj prostora da bi v njih mogl' biti deležni uspešnega zdravljenja vsi, ki ga potrebujejo. Iz Pt»«ia _ Svečana Seja občinskega Sveta. Na praznik 1. decembra je bila v mestni posvetovalnici svečana seja. 2upan g. dr Remec Je imel na zbrane občinske svetnike slavnostni nagovor, v katerem je poudarjal pomen praznovanja 1. decembra cb 20 letnici Jugoslavije. Na predlog občinskega svetnika primari ja g. dr. Kuharja je občinski svet soglasno sklenil, da se sedanja Panonska ulica preimenuje v ulico generala Maistra. — Miklavže vanje v Ptuju, pri naa je bilo miklavževanje zelo živahno, zlasti Se, ker je bila nedelja skoraj spomladanska. Trgovinski nameščenci so priredili v Narodnem domu Miklavžev večer, v ponedeljek pc poldne pa CMD za deco. Obe prireditvi *ta bili zelo dobro obiskani in je bila revna deca obdarovana. Škofjeloško učitelj stvo Je zborovalo Skofja Loka 6. decembra V soboto dopoldne je imelo škofjeloško učiteljstvo svoje prvo letošnje zborovanje, ki mu je prisostvoval tudi sreski šolski nadzornik g Ivan Kržišnik. Zboroval ce je pozdravil predsednik, škofjeloški učitelj g Vojteh Debeljak Tople besede je spregovoril ob 201etnici zedinjenja. Škofjeloško uči tel 1 stvo se je spomnilo tudi TOlet-nice ustanovitve učiteljske organizacija, 601etnice »Popotnikac, 401etnice Učiteljske Samopomoči in 5Ietnice obstoja Učiteljskega društva za škofjeloški okraj. O organizaciji v splošnem ln o tajniških poslih je poročal šolski upravitelj iz Selc g. Jože 2upančiČ, o blagajni pa učiteljica iz Poljan gdč. Anica Ter-pinova Potem je bila odboru izrečena razrešnica V novi odbor sta vstopila šolski upravitelj iz škofje Loke g. Karel Jeretina, kot tajnik pa Zeljko Križnar iz Železnikov Zanimivo je bilo poročilo poverjenice za US učiteljice Vide Debeljakove. Storjeni so bili vsi potrebni koraki, tako da je vsaj mak) upanja, da ne bo zaman vse prizadevanje in vse žrtve, k] jih je doprineslo učite1 jstvo tej važni socialni ustanovi. Učiteljska Samopomoč ni spekulativna trgovska ustanova, temveč strogo socialna. O izredni skupščini JUU v Zagrebu je izčrpno poročal predsednik g. V. Debeljak Učiteljstvo je sprejelo več predlogov Pri sestavi novih pravil naj se število delegatov za glavno skupščino močno skrči. Sekcijske uprave na^ 'malo večjo avtonomnost Ucitefstvo zahteva avtomatično napredovanje Izenačenje poročenih učiteljic z neporočenimi, zvišanje prejemkov ln ukinitev ceMbata. Kopije spisov na pisalni stroj naj se smatrajo zi tiskovine, da ne bo poštnina ovirala poslovanja v učiteljski organizaciji. Uradna konfe- rence naj bodo plačane. Učiteljstvo čaka na pravilnik k zakonu o naiodnih šolah, uredi naj se vprašanje učiteljskih stanovanj. Vsaka šola naj bi imela naročen vsaj po en izvod »Našega Koda*. Za obmejno deco se bodo nauirale knjige po vsem loškem okraju Po enem prihodnjih zborovanj bo poselilo Škofjeloško učiteljstvo vse škofjeloške industrijske obrate, pa tudi Roteče in bežigrajsko solo v Ljubljani. Članstvu je bilo sporočeno, da je v Pragi nad 6.000 brezposelnih učiteljev, organizirana bo nabiralna akcija. Francoski učitelji so zbrali za svoje češke tovariše že 20.000 frankov. Trije nasilneži Litija, 7. decembra Zima nam je Že pr vabila v dolino tri nevarne potepuhe. Hodili so po hišah in izsiljevali denar. Niso le prosili, odločno so zahtevali in grozili, da so jim ponekod, koder so bile doma same ženske raje odrinile nekaj dinarjev samo da so se iznebile nadležnih in pijanih postopačev. Proti večeru so se pojavili že močno pijani pri gostilničarju g. Sodniku Ernu ter kar zahtevali jedi in pijače. »Zastonj hočemo vsega, saj ti imaš dovolj, mi pa smo brez službe«, so navalili na gospodarja. Gostilničar se je seveda branil, češ, da prodaja jestvine in pijačo le za denar Ko so uvideli, da so naleteli na gluha ušesa, so se Jezno poslovili ln pred odhodom zagrozili: »še nas boš pomnil . . . ubili te bomo ln ti vse požgali. . .« Svojo grožnjo so ponovili tudi pred hišo ln med potjo. Medtem so obvestili o drznih postopačih mnogi gospodarji naše orožnike in patrulja je stopila za njimi. Zasačili so jih ravno, ko so izsiljevali podporo pri neki hiši Orožniki so jim napovedali aretacijo, pa so se jim postopači postavili v bran Preden so jih uklemli, so še enkrat povedali orožnikom da vedo. kdo jih je naznanil. Zagrozili so, da bodo gostilničarja Sodnika ubili, njegovo hišo pa zažgali. V sodnih zaporih so ugotovili, da so trije nevarni potepuhi. Božidar Horvat Iz Metlike, ki je bil že večkrat kaznovan zaradi nasilnosti in potepanja Nlegov pajdaš Karel Lancner je rojen v Zibiki pri Šmarju, tretji pa je Lojze Sokolovič iz Samobora. Orožniška patrulja ie ugotovila, da so nabrali nas lniki v Litiji nekal kovačev, ki so jih nato v neki tukajšnji trgovini dali za špirit in se ga pošteno nalurknli. Ko so se napili, so postali seve še bolj korajžni. Na sodišču pa nasilnežev niso bili nič kaj veseli. Tako so podivjali ko so jim sporočili da bodo nekaj časa sedeli v zaporu, da so nričeli razbilati s stoli ln mizo. ter so razbili tudi postelje. Nato so začeli v zaporu tako Hoveti. da se je sliSnlo daleč naokrosr. Zarad' frroženi in razeraianja Jih je obsodilo že tnkaUnle irfako nnčal- stvo, odgovarjali pa bodo tudi pred sodiščem. Dobra mladinska knii*a Ljubljana. 7. decembra Zdaj so knjigarniške izložbe polne knjig za mlade čitatelje, za tiste ki jih še bolj žarnima io slike kakor lepa beseda, pa tudi za one, ki že začenjajo razmic-linti o življenju. Toda res dobnh m'ad-'n^kih knjig, ki bi se dotaknile v mJa-d'h srcih najnežnej-§ih strun in nofanje obogatile mladega človeka, nn doslej pri nas še ni bi.l posebno znan čeprav je idejni ustanovitelj taborniškega g 'banja ter povratka k naravi. S to knjigo pa spoznamo vse odlike njegovega pranja, prisrčnega in naravnega opisovanja na'ave. da se ta*koj navd-ušimo zanj. Seton ne i.^e fraz pri opisovanju narave, v mčerner ne pretrgava in ničesar tudi ne idealizira, a so njegovi opisi prav zaradi tega tem bolj prepričljivi. Kakor zna opisovati življenje živali in sploh naravo, prav tako se zna poglobiti v človeško duševnost, z lahkoto in iskrenostjo, da vstajajo pred čntateljevimi očmi živi ljudje in ne dobri Janezek aLi hudobni M;hcc. Zato Se tonove knjige čita jo z užitkom tudi odrasli ljudje. Setom zna pripovedovati tako sugestivno, da čitaš njegova dela kakor najbolj napet romam. »Rolfa gozdovnika« smo dobili v slovenščini ne le v lepem prevodu, temveč rudi v razkosan, krasno opremljeni knjigi z avtorjevimi ilustracijami. Seton je namreč tudi izvrsten risar. Knjigo je p-evedel Petor Donat, založila pa jo je založba »Sled« Jugoslovanske gozdovni>ke lige. Knjiga obsega, okrog 300 stranii, posebej jo pa še krasi 11 velikih ilustracij na posebno finem papirju. Sokol — Sokolsko društvo Sv. Peter pod Sv. gorami je imelo svoj redni občni zbor, katerega je posetilo prav lepo število članov. Društvo gradi svoj dom s kulukom, katerega mora delati vsak član najmanj dva dni ali pa preskrbeti nadomestilo. V novo upravo so bili izvoljeni: za starosto Franjo Gabron, za podstarosto Karel Ga-bron, za načelnika Ferdo Valečak, za pod-načenlika Tone Verbančič, za načelnico Jeta Verbanči^eva, za podnačelnico Frida Balonova, za tajnika Ivan Planine ml., za blagajnika Franc Božiček, za prosvetarja Karel Gabron, za matrikarico Pepca Ga-bronova, za gospodarja Jože Avgustinčič, zdravnik dr. Ferdo Kune j, za praporščaka Franc Cepin, za odbornike: Jože Ro-bek. Jože Zidarič, Tilka Božičkova, Mitnica Cerneličeva in Pepta GabronOva Revizorja sta Adolf Turk in Karel Jazbec V častno razsodišče: dr. Ferdo Kunej, Ivan Plamnc in Jože Robek, — Naše sokolsko društvo ima dramski, godbeni, gradbeni, veselični in smučarski odsek, društveno knjižnico, katero vodi br Knrel Gabron strelski odsek pa br. Franc Č>pin. V okrilju Sokola se vrš; tudi nloma šola. kqt-re oredsed-^k j° b*- T07« 1-1 orr»H. plesni nfj-♦elj pa br Jož? Cepin golo r>o<;«ča 40 Dlesalcev in plesalk, ki nl?§ejo dvakrat tedensko in sicer ob sredah in sobotah zvečer. Darujte za »Zvončkov* sklad Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, »reda, T. decembra 1938 »ter. 275 DNEVNE VESTI — Vodnikova družba obvešča vse člane zamudnike ter prijatelje lepih knjig, da Ima letošnje knjige Se v zalogi. Da ne bod ostal letos brez Vodnikovih knjig, požuri ae ter obnovi takoj še danes pri svojem poverjeniku članarino, odnosno jo rp*f»*i po poštni položnici, ki jo kupiš na poštnem uradu, članarina znaša dan 20.—, poštni stroški pa din 7.—. Na položnico napiši: Vodnikova družba v Ljubljani, št. ček, računa 14.520. V Ljubljani sprejemajo člane: Družbena pisarna, Knafijeva uL 5, pritličje, Knjigarna Tiskovne zadruge in Knjigarna Učiteljske tiskarne, Mariborčane pa sprejemata Podružnica knjigarne Tiskovne zadruge, Aleksandrova c. 13 in Knjigarna Učiteljske tiskarne Tvrseva c 44. — Božični izlet Beograjčanov v Slovenijo. Tudi letos priredi Putnik izlet Beograjčanov v Slovenijo, in sicer od 5. do 11. januarja za pravoslavne božične praznike. Izletniki pose ti jo Bled, Pokljuko, Komno, Kranjsko gorof Pohorje in Kamniške Alpe. Izletniški vlak odpelje iz Beograda 5. januarja ob 23.10 in izletniki ostanejo v Sloveniji od 6. do 10. januarja. — Polovična voznina za praznik 8. decembra. Zveza za tujski promet v Sloveniji opozarja, da veljajo na praznik 8. decembra isti vozni predpisi glede olajšav na železnicah v območju ljubljanske direkcije kakor ob nedeljah, vendar s to razliko, da je mogoče s katerekoli postaje v območju ljubljanske železniške direkcije kupiti nedeljsko izletniško karto za brezplačno povratno vožnjo le za potovanje v Ljubljano ali pa v Sevnico. Na praznik bo namreč slovesno izročena prometu nova železniška proga Sevnica-Tr-žišče In bo takoj po otvoritvenem vlaku vozil za občinstvo poseben vlak, na katerem bo vožnja brezplačna. S tem bo dana možnost vsem, ki še ne poznajo romantične doline reke Mirne, da vidijo te skrite lepote naše tako malo znane Dolenjske. — Smrt najstarejšega srbskega častnika. Včeraj je umrl v Beogradu najstarejši srbski častnik Svetozar Glišič, častni artiljerijski major v pokoju. Rojen je bil v Kragujevcu 10. septembra 1843 in v vojsko je stopil med bombardiranjem Beograda 1862, torej pred 76 leti. Artiljerijski poročnik je postal 1. januarja 1871 in je bil torej prvi, ki je dobil oficirski Čin v vojski male vazalne srbske kneževine. Že tretja pošiljka rimskih sukenj, sedaj po znižanih cenah, od cenenih do najfinejših. TI VAR OBLEKE: nasproti glavne pošte — Ljubljana — Odvetniška ve5!. Advokatu v Dolnji Lendavi dr. Hermanu Strasserju je po § 86 a. advokatskega zakona ustavljeno izvrševanje advokature. Prevzemnik njegove pisarne je advokat v Dolnji Lendavi dr. Tone Cvetka — Znamklce protlt uberkulozn e lige. PT Mga je začela prodajati božične znamklce s sliko kraljice Marije, pokroviteljice Lige. Znamklce se prodajajo v dosego li-ginih ciljev za podpiranje jetičnih siromakov. Take znamltice se prodajajo po vsem kulturnem svetu v korist zatiranja tuberkuloze. Pri nas je tuberkuloza zelo razširjena, posebno med siromašnim ljudstvom. Po odobrenju poštnega ministra se Janko te znamklce piilepljajo k državnim Enamkam na vse poštne pošiljke. •IlISftvsssi r.ww«« '^fllllflE. NIMAM MIRU, moram dati v javnost, kupil sem zimsko soknjo In obleko, pomislite oboje me je atalo samo |>}n 780.— vse sem zado\ oljen, kaj mislite kje? (fmnf^i — ajsod oiiacj o rjojdsBu S3M3iaO HVAIl —» Sezonski delavci Se vračajo. Včeraj m Je vrnilo iz Nemčije in Francije zopet Cflcrog 2.000 sezonskih delavcev in delavk. V IO dneh je to že sedmi transport vra-čajočih se sezonskih delavcev. Pretežna večina se jih je že vrnila. — Za mrtve proglašeni. Okrožno sodi-ISče ▼ Novem mestu je uvedlo postopanje, da os proglase za mrtve Katarina špehar 1» Stare Lipe, Miha Špehar iz Stare Lipe, Franc Hren in Jože Hren iz Potiskovca, pristojna v občino Videm-Dcbrepolje in posestnik v Braški vasi Anton Mestnik. — Iz »Službenega lista«. -Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 98 s dne 7. t. m. objavlja ukaz kraljevskih namestnikov o splešni amnestiji in pamllostitvi. ukaz kraljevskih namestnikov o delni amnestiji za monopolna kazniva dejanja, uredbo o občinskih hranilnicah, novo avtentično tolmačenje uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, odločbo o uvedbi nakazniškega prometa z Nemčijo, reeveljavo taksnih olajšav delniškim družbam in razne druge objave iz »Službenih novin«. ■MBMavaaaanMi'r^tnirimii^:rifnfT:iiifRrTrt'nmiti::ininiTii:>< .n:iti:m*ti irrrtm DAMSKI ČESALNI SALON G JUD ALEKSANDER KONGRESNI TRG 6 bo na praznik 8. XII. dopoldne odprt. IW«MHMHSSMHHSaHNr -! 11 Mil UIT — »Umetnost«, mesečnik za umetniško kulturo, Ljubljana, Pod turnem 5. Dvojna gtevilka 3—4 za meseca november in december prinaša na uvodnem mestu kratko biografijo dr. Rajka Ložarja o kiparju Francetu Gor še tu, nakar sledi 20 podob izbranih Goršetovih del. V tisku je tudi posebna monografija, ki bo vsebovala preko 60 reprodukcij in ji je uvod napisal dr. Lo-Sar. S članki so to pot zastopani v »Umetnosti« prof. Sreten Stojanovič s poročilom o umetniški skupini G. A. Kos, Miha Maleš ta France Gorše, ki je imela razstavo svojih del v Beogradu v oktobru L L, dalje Miha Males, ki piše o dveh ljudskih umetnikih Ivanu Klemenu in Francu Ropretu. Objavljena je tudi spomenica za ustanovitev akademije likovnih umetnosti v Ljubljani in poročilo inž. Husa o osnutkih za kraljev spomenik v Ljubljani. Ob zaključku revije so običajna lepa poročila lz vseh krajev umetniškega sveta. Pesniški prispevki so od Alojzija Gradnika, Mirana Jarca. Slavka Savinska in perzijskega pesnika Mevlane Dželaledina Rumija v prevodu Fr. Tominca, d očim je Miha Males prevedel lepo pesem Desanke Maksimovič. Med ilustracijami, ki jih ima revija skupno nad 40, najdemo dvobarvni izvirni lesorez Franja Goloba, zatem 20 podob Franceta Gorše ta, slike iz razstave G. A. Kosa, MaleSa ta Gorše ta lz Beograda, podobe lz delavnice Ivana Klemena ta Franca Ro-preta, zastopani so Se Maksim Sedej, Božidar Jakac, Jožef Petkovšek, Matej Ster-men, Oton Gutfreund, inž. Herman Hus, Sreten Stojanovič, Molse Kisltag, plesna gola Metode Vidmarjeve ta H. V. Daumier, tedaj sami pomembni domači In tuji mojstri. Revija je v vsakem pogledu, kar se tiče vsebine ta tudi opreme izvrstno uspela, za brezhiben tisk revije ta priloge v barvah je poskrbela Narodna tiskarna v Ljubljani. Ferijalni savez podružnica I. drž. realne gimnazije Akademija s plesom 8. decembra ob 17. v Trgovskem domu ADAM *I CEV JAZZ. — Vodnikova družba v v Ljubljani vljudno prosi vse one gg. poverjenike (ce), ki še niso poslali nabiralnih pol, naj to opravijo Se pred božičem, da bodo lahko njihovi člani za božične praznike prebirali letošnje Vodnikove knjige. Za te poverjenike in njihove člane je družba rezervirala knjige v iznosu lanskega števila članstva. — Zagrebško gledališče dobi posojilo. Finančni minister je podpisal uredbo o posojilu zagrebškemu gledališču v znesku 2.500.000 din. Za posojilo se je zagrebško gledališče potegovalo že dolgo, ker ima precej dolgov in ker so nujno potrebna nekatera popravila. — Mednarodna avtomobilska cesta med Subotico—HorgoŠem in državno mejo dograjena. Mednarodna avtomobilska cesta med Subotico—Horgošem in našo državno mejo je bila te dni dograjena in izročena prometu brez posebnih svečanosti. Nova cesta, del velike mednarodne avtomobilske ceste, bo velikega gospodarskega pomena za kraje, mimo katerih je speljana po našem ozemlju. — Ameriški Izseljenci zgrade bolnico na Krku. V Ameriki živeči izseljenci z otoka Krka so sklenili zgraditi na Krku veliko moderno bolnico na svoje stroške. Da bi zainteresirali za to čim več ljudi, so naročili film o otoku Krku. Film so že videli prebivalci otoka Krka in tudi Zagrebčani, danes ga pa prikazujejo na Sušaku šolski mladini. — Novi pravilniki. V trgovinskem ministrstvu so izdelani pravilniki o delu v električnih podjetjih, usnjarnjah in centrifugah. Osnutki pravilnikov so bili poslani na vpogled zainteresiranim gospodarskim organizacijam. — Velesejem v Milana. XX. prireditev milanskega velesejma bo od 12. do 27. aprila 1939. Za posetnike v velesejma, zla- sti pa tudi za razstavljale« bodo dovoljeni veliki popusti na železniških tarifah. Milanski velesejem Je velike važnosti za gospodarske kroge dravske banovine, zato opozarjamo na to prireditev Že sedaj zlasti tvrdke, ki bi hotele na sejmu razstaviti vzorce svojih Izdelkov. — Vodnikova družba, prosi vse ene člane, ki so direktno v družbeni pisarni naročili letošnje knjige, da naj blagovolijo Iste dvigniti Čimprej. — Nov. grob. v Ljubljani Je umrl včeraj bivši trgovec g. Janko Traun, star 69 let. Pogreb bo Jutri ob 14. iz hiše žalosti Bledweisova cesta 20. Bodi mu lahka zemlja; težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo, zmerno hladno vreme. Včeraj Je deževalo in snežilo v LJubljani ta Mariboru. Najvišja temperatura Je znašala v Kumboru in Dubrovniku 15, v Splitu 12, na Rabu 9, v Beogradu ta na Visu 7, v Zagrebu 4, v LJubljani 3-8, v Mariboru ta Sarajevu 2. Davi Je kazal barometer v Ljubljani 767-4, temperatura Je znašala 0.6- — Tramvaj mn je odrezal glavo, v ponedeljek ponoči se le pripetila v Suboti c i težka nesreča. Zadnji nočni tramvaj je odrezal glavo 79 letnemu Antonu Leto viču. Policija Je ugotovila, da je odšel LetoviČ zvečer od doma po petrolej. Mimogrede Je zavil v krčmo, kjer ee je napil žganja. Vse kaže, da je starec na cesti padel ta prišel z glavo pod tramvaj. — Obup brezposelne prodajalce, v Zagrebu si je hotela v ponedeljek zvečer končati življenje brezposelna prodajalka Zdenka Legta, stara 21 let. Napila se je oetove kisline, pa so jo še pravočasno prepeljali na kliniko in izprati želodec. Izjavila je, da Je hotela v smrt zaradi brezposelnosti. — Samomor razočarane vaške lepotice, V ponedeljek je skočila blizu Kikinde pod vlak hčerka bogatega kmeta Jelka S e-panova, stara 24 let. Bila je najlepše dekle v mestu. Nedavno jo je odvedel od doma sosedov sin, ker mu Je starši niso hoteli dati za ženo. Njegovi starši jo pa tudi niso marali. Tako je obupala nad življenjem in skočila poc vlak. — V črev»h zaklanega v«la naše] ce-Kin. Čudna sreča se je nasmehnila te dni mesarskemu pomočniku Mancetu v Zagrebu. V črevah zaklanega vola je namreč našel zlat avstrijski dukat. Bil ga je zelo vesel in takoj ga je vnovčiL Iz Lfnbifane —lj Smučarski klub LJubljana priredi letos zopet svoj tradicionalni Miklavžev večer v stekleni dvorani restavracije Uni-ona, danes dne 7. decembra. Klub praznuje letos lOletnioo svojega obstoja, zato bo piireditev vsetransko pestra, posebno glede na bogat spored, odlične solo nastope in originalno dekoracijo. Vsem članom in prijateljem kluba, ki se hočejo ta večer res od srca nasmejati in dobro zabavati, priporočamo, da si danes rezervirajo za to prireditev. Eventuelni dobiček je namenjen v fond za enotno in kompletno opremo tekmovalne ekipe. —lj Drž. konservatoHj v Ljubljani bo imel sredi meseca decembra dve interni in eno javno produkcijo. Prva interna produkcija bo v soboto 10. t. m. v proslavo obletnice Cankarjeve smrti. Nastopi oddelek prof. Šesta. V petek 16. decembra bo interna produkcija v proslavo 60 letnice skladatelja Antona Lajcvica. Obe interni produkciji bosta v Hubadovi dvorani, začetek ob 17. uri. Javna produkcija pa bo v ponedeljek 19. decembra ob 18.15 v veliki Filharmonični dvorani v proslavo 20 letnice obstoja kraljevine Jugoslavije. Natančni spored javimo. -~!j Za kidat*je snega po mestnih ulicah potrebuje mestno cestno nadzorstvo več;e število delavcev. Na dan, ko zapade sneg, sprejema mestno cestno nadzorstvo delavce ob 4. zjutraj na dvorišču nekdanje šentpetrske vojašnice, kjer dobi delavstvo tudi potrebna pojasnila. —lj Dela na Žalah naglo napredujejo in je vhodno poslopje z monumentalnim stebriščem ta upravnim poslopjem že pod streho, oddana so pa tudi že zidarska in težaška dela za deset kapel z veliko mo-lilnico. Oddana so tudi že dela za ureditev potov in nasadov, kupljene so ciprese in gabri za žive meje, da mestna vrtnarija ves Vrt umrlih še letos zasadi in okrasi, da bodo prihodnje leto ob otvoritvi vse Žale v zelenju in cvetju. Oddana so nadalje dela za novo uradno poslopje mestnega pogrebnega zavoda z garažami in delavnicami, ker se pogrebni zavod preseli na Zale, sredi mesta pa odpre poslovalnico za naročanje pogrebov. Zidarska in težaška dela je prevzela stavbna tvrdka Emila Tomažiča, razpisana so pa tudi umetno kamnoseška, tesarska, mizarska in druga dela, da bomo prihodnje leto svoje drage rajne že hodili kropit na Žale. Javljajo se tudi že interesentje za kapelice, da bi pod njimi zgradili grobnice ter tako zavarovali svojim dragim miren počitek za vse čase in ohranili ime svoje družine v lepem spominu za dolga stoletja. Delavci so pričeli s planiranjem vsega velikega prostora ta s pripravami za zidanje in sajenje. —lj Tango notorno. Najnovejši film slavne pole Negri v kinu »Slogi« bo pravkar kot nekdaj »Mazurka« z isto umetnico deležen vseobčega priznanja in občudovanja ljubiteljev lepih filmov. Ta film, ki predstavlja pravcato simfonilo ljubezni, ta hrepenenja, je film, ki bo šel gledalcem prav do srca. Napeta in pretresljiva vsebina nam predstavlja slavno pevko v svojem sijaju, pa tudi v vsej bedi. Večerni tango-pesem tihega odrekanja ta hrepenenja, spaja dvoje src v žarki ljubezni ta vse je predočeno s tako naravno pretresijivoetjo, kakršno more predstavljati zgolj umetnica velikega kova ta formata kakor Je edinstvena Pola Negri. Film »Tango noturno« Je v Beogradu in Zagrebu Žel ogromen uspeh ta tudi ljubljanska publika bo z zanimanjem ln navdušenjem gledala veliko umetnico v najnovejšem filmu, ki bo od danes naprej na sporedu v kinu »Slogi«. —lj Psfliografolog Karmah sprejem; obiske vsak dan od 9. do 12. ta od 15. d 19. popoldne v Hotelu Soča, Sv. Petra c v Ljubljani Monumentalno zgodovinsko filmsko delo ogromnih dimenzij, pompa ln razkošja! Stroški za ta grandijozni film so prekašali vsoto 92 milijonov dinarjev. PADEC KARTAGINE SCIPIO AFRIŠKI Predstave ob 16^ 19. ta 2L uri Nad 20.000 sodelujočih, konjeniki, vojaki, Predstave Jutri (na praznik) ob 15., 17., sloni, stare rimske bojne ladje i. t. d. 19. in 21. url KINO UNION Tel. 22-21 Očarani boste! Navdušeni boste! Smejali se boste! Pravljica dveh mre lz kraljestva planin! Bavarske planine v svojih naravnih krasotah! po romanu Ganghoferja HANSI KNOTECK PAUL R I C H T E K Danes ob 16., 19. in 21. ari ŠUMSKI AKORDI KINO MATICA 21-24 - lj Gostilna Martine Zg. Šiška. Jutri pečeni purani! Dobra vina! Koncert! Domača zabava! Kegljišče na razpolago! —lj »Bolezni kovin« je naslov predavanja g. univ. doc. dr. ing. Matije Zu-merja, ki bo pod okriljem Prirodoslovne-ga društva v torek, 13. t. m. ob 18.15 v mineraloški predavalnici univerze. To zanimivo predavanje bodo ponazorovale številna skioptične slike. —lj V Šentjakobskem gledališču bo Jutri na praznik 8. t. m. ob 15.15 popoldanska predstava Golarjeve komedije * Vdove Rošlinke«. Vedra vsebina, komične situacije ta lep jezik odlikujejo to domače delo. Igra je dosegla pri vseh dosedanjih uprizoritvah izreden uspeh. To je obenem poslednja uprizoritev te izvrstne komedije. Predprodaja vstopnic bo jutri od 10. do 12. ter eno uro pred začetkom predstave. —lj SRAJCE — KRAVATE — KAR-NIČNIK — NEBOTIČNIK, —lj Vid vaših oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr. P. Zajcu, izprašanem optiku, Stari trg 9, Ljubljana Oglejte si božično razstavo 8. decembra Modna trgovina PEPCA ČERNJA6 Šelenburgova ulica —lj Otvoritev obnovljene in nove proge električne cestne železnice na Rakovnik, Danes ob 14. bo komisijski obhod ta ogled obnovljene dolenjske proge in nove proge električne cestne železnice na Rakovnik. Ob 16. bo pa izpred mestnega magistrata odpeljal poseben voz s povabljenimi gosti k slovesni otvoritvi in blagoslovitvi proge na Rakovnik. Prebivalstvo dolenjske strani našega mesta pripravlja sprejem. —lj Državna šolska poliklinika priredi v primeru daljših božičnih počitnic v svojem počitniškem domu na Rakitni zimsko letovanje v zvezi s amuškim tečajem za mladino v starosti od 7. do 17. leta. Prošnje za znižana in brezplačna mesta srednješolcev je treba vložiti do 15. t. m. na državni šolski polikliniki v Ljubljani, Aškerčeva cesta, kjer se dobe tudi vsa nadaljnja pojasnila. —lj Vodstvo po razstavi trojice Kos-Ma-leš-GOrše bo na praznik 8. t. m. ob 11. uri v Jakopičevem paviljonu. Vodil bo akademski slikar Franjo Golob. Prijatelji lepe umetnosti vabljeni. —lj Mestna kuhinja in prenočišče bosta odprta že v petek na 3-beraški dan«, opoldne v nekdanji cukrarni. Poljanski nasip 40. Vrata so odprta vsem lačnim, nezaposlenim ter vsem, ki so brez strehe in brez denarja. Gostom se ne bo treb a izkazati s posebno nakaznico socialnega urada. —lj Ljudska nniverza v LJubljani. Drevi bo predaval prof. dr. Evgenije Spektorski o postanku tretje francoske republike. Predavanje se bo vršilo v mali dvorani Filharmoničnega društva (Kino Matica) in je brezplačno. Pričetek ob 20. uri. Danes ob 20., jutri ob I430. 1730 in ZO30 uri USPAVANKA Cpofe S. Gfgli) in ffDevetnajstletna" KINO MOSTE Iz Celja Z Jezice — Roksi, ameriško veseloigro trodejan-ko Barry Connersa uprizore na praznik 8. decembra ob 20. v Sokolskem domu. Režiral bo br. Rajko Kunaver. Vse vloge so prvovrstno zasedene. Roksi pomeni veselo presenečenje za obiskovalce Sokol-skega odra. Ne zamudite torej! —c Dva ubijalca pred sodniki. Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju sta se zagovarjala v torek 241etni čevljarski pomočnik Josip Jurač iz Zagreba in 191etni delavec Anton P. lz Malega vrha pri Globokem blizu" Brežic zaradi uboja. Jurač Je 16. oktobra zvečer zadel na cesti v Sp. Sušici pri Bizeljskem s kolesom v 401etnega posestnika Franca Iljaža iz Zgor. Sušice. Jurač je pri karambolu padel kolesa. V jezi se je začel prepirati z Iljažem. Jurač je izvlekel iz žepa nož in ga zasadil IIjazu v levo stran prsi. Ujaž je že četrt ure pozneje izdihnil zaradi izkrvavitve. Jurač je bil obsojen na 4 leta robije in na izgubo častnih pravic za dobo 3 let. Anton P. se je 6. novembra zvečer pri nekem vinotoču v Malem vrhu spri s svojim vinjenim bratom Jože tom in ga v prepiru zabodel naravnost v srce. Jože je na mestu Izdihnil. Anton P. Je bil^obsojen na 4 leta robije, —c Pasji kontumac Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: S resko načelstvo v Celju poroča, da je bila v Levcu v pe-trovški občini uradno ugotovljena pasja steklina. Da se prepreči širjenje te nevarne bolezni, se odreja v smislu čL 57. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni pasji kontumac s sledečimi varnostnimi ukrepi: 1. Vse pse, ki letos še niso bili prijavljeni, Je treba prijaviti najkasneje do 15. t. m. 2. Psi, ki niso varno priklenjeni ali zaprti morajo biti opremljeni s sigurnimi nagobčniki, ki izključujejo vsako poškodovanje tujih ljudi ali živali, ali pa jih je treba voditi na močni vrvic L Izjeme so dopustne le za lovske pse v času trajanja lova v lovskem revirju. 3. Prepovedano je voditi pse v javne lokale (gostilne, kavarne, trgovske in obrtne lokale itd.) 4. Vsak primer sumljivega obolenja psov ta mačk je treba takoj Javiti veterinarskemu referentu na mestnem poglavarstvu. 5. Prekrški te naredbe, ki stopi v četrtek 8. t. m. v veljavo, se bodo kaznovali po ČL 111. do 115. zakona o odvračanju ln zatiranju živalskih kužnih bolezni. —c Dve leti za poskusen vlom. Dne S. peptembra zvečer so zasačili 26letnega Antona Marinčka, slugo v Mohorjevi tiskarni ta člana fantovskega odseka v Celju, ko je hotel vlomiti v knjigoveznico v Mohorjevi tiskarni. Okrožno sodišče v Celju je v torek obsodilo Marinčka, ki je že šestkrat predkaznovan, zaradi poskusa vloma na 2 leti roblje. —c Napad ln nesreča«. V nedeljo se Jo spri 231etni delavec Martin Stropnik na Zg. Hudtaji pri Celju v neki gostilni na Zg. Hudinji z nekim delavcem iz iste vasi. V prepiru je omenjeni delavec pograbil nož in ga zasadil Stropniku v desno roko. pri smučanju v planinah Je padel 241etni trgovski pomočnik Miloš 2ekar s Polul pri Celju v nedeljo tako nesrečno, da si Je zlomil desno nogo. Poškodovanca se zdravita v celjski bolnici. —c Usoden padec Pred dnevi Je padla 421etna posestnikova žena Terezija Zapu-škova iz Lažišč pri Jurkloštru tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo v kolenu. Prepeljali so Jo v celjsko bolnico. y i Globoko žalostni naznanjamo pretužno vest, da Je naš preblagi in nadvse ljubljeni soprog, oče, brat, stric, svak ln tast, gospod JANKO TRAUN bivii trgovec Itd. v torek, dne 6. decembra t. L v 70. letu svoje starosti boguvdano preminul. Pogreb predragega pokojnika bo v četrtek, dne 8. decembra t.l. ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Bleiweisova c. 20, na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja. LJUBLJANA, dne 6. decembra 1938. ANICA, toj. grofica LICHTENBERG, soproga; JANKO in V AND A, otroka, ter ostalo sorodstvo. ZALO C O T* * — — *i t £ IN OKOLICO vljudne obveica, y - ^ da m ođ danes dalie toči JLASKO NOVE GOSTILNICABSKE PIVOVARNE d. d. V LAŠKEM v vseh veslih »iMllnshlh obratih. TELEFONSKE ŠTEVILKE ZALOGE t 36-20, 32-31, 33*08 Rev. 275 »SLOVENSKI NAROD«, T. gtoagftiaa 1*33. Stran 5 | Barbora Huttonova zopet straši Angleške oblasti so zaplenile revi}of ▼ kateri na] M Ušel njen življenjepis Barbora Huttonova, dedinja milijonov po Barbora Mdivand-Hu t tonova ae Jo potem ustanovitelju najbolj razširjenega omrežja drugič omožila in sicer z danskim grofom enotnih trgovskih domov v Zedinjenih dr- Haugwitz - Reventlowim; toda pred dve-žavah Woolwoorthu, Je postala zopet glav- ma letoma se Je tudi od njega ločila, Letos na postava v dveh velikih procesih, ki Ju spomladi je obdolžila grofa, da Je snoval Londončani že nestrpno pričakujejo. Mili- ugrabitev njenega sinčka, da bi mogel jonarjeva vnukinja se je poročila pred leti vplivati na njegovo vzgojo in na upravo njegovega premoženja. V procesu, ki je dvignil mnogo prahu, je bila slednjič sklenjena poravnava pod pogojem, da se grof odpove pravicam do sinčka in njegovega premoženja in da ne bo nikoli več poskusil približati se svoji hi vsi ženi. Kljub temu se pa smatra grof za poglavarja rodbine in kot tak Je zahteval od oblasti, naj zaplenijo londonsko revijo, ki naj bi izšla te dni s prvim poglavjem življenjepisa Barbore Huttonove-Mdivani-RevenUowove. Ves njen življenjepis bi obsegal sest poglavij pod naslovom »Resnica o Barbori Huttonovic Iz revije so ga hoteli ponatisniti v knjigo istočasno v Angliji in v Ameriki. Življenjepis je napisala prijateljica Bar-bore Huttonova iz otroških let Elsa Max-\vellova. Letos je bila s svojo prijateljico v Benetkah. Ze takrat je bilo znano, da zbira vire za opisovanje milijonarkinega romantičnega življenja in da ji pri tem Barbora sama pomaga tako da delo Max-vvellove ni bilo samo avtorizirano, temveč v znatni meri neposredno inspirirano. Takoj za grofom Haugvvltz - Reventlo-wim je vložila protest proti objavi »Resnice o Barbori Huttonovi« in prošnjo, naj bi bila objava prepovedana, se snaha slove-čega pisatelja Conan Doylova. Ona je namreč rojena princesa Mdivani in protestira proti življenjepisu Barbore Huttonove v interesu dobrega imena svojega brata, ki je baje v Življenjepisu oklevetan podobno kakor Haugwitz-Reventlow. Revija je bila res zaplenjena in tako se je moral anglosaški svet obrisati pod nosom za veliko senzacijo. S tem večjim zanimanjem in napetostjo pa pričakuje angleška ameriška javnost obravnavo, ki naj odkrije »resnico« z druge stran L Barbora Huttonova in grof HaugHitze-Reventlow Z enim izmed gruzinskih prinčev Mdivani, ki si je znal po Izselitvi iz Rusije pomagati z dobička nosnimi žen i t vam i. Zakon gru-sdnskega princa 7 ameriško milijonarko ni trajal dolgo. Princ Mdivani se je ločil od dolarske princese, toda šele potem ko je dobil zagotovilo, da mu bo izplačala v našem denarju okrog 150,000.000 Megla varuje London pred letalskimi napadi Londončane je te dni v letošnji jeseni prvič presenetila gosta megla V London se je zopet vrnila zvesta megla. Ni sicer črna ali zelena, tista, ki zapira ljudem sapo in privablja solze v oči, prodira skozi vse razpokice in počrni v pol ure svežo aprano srajco tako, da bi ne motila nobenega dimnikarja. Vendar je pa megla, ki je oni dan prvič v letošnji jeseni presenetila Lcndončane, zadostovala, da je nastpla znatna zakasnitev v prihodu rumunskega kralja Karola. Angleški kralj Jurij je moral precej dolgo čakati na svojega gosta, kajti promet v Londonu je bil močno oviran, v prometu na Temzi je nastala velika zmešnjava, zračni promet so pa morali sploh us aviti. Zeleni megli pravijo Londončani grahova juha. Ta megla je povsod, lega kakor oblaki na vse. ovija hiše. parke in ljudi v rumenkasto sivo odejo. Prome* gre zelo počasi ali pa se mora sploh Ostaviti. Redarji z baklami v rokah vodijo dolge kolone avtomobilov čez križišča, ne morejo pa preprečiti, da bi šofer že nekaj metiov pred njimi ne za vozil v kandelaber. Londonska megla vzame človeku vid tako, da niti nekaj korakov pred seboj ne vidi. Najhujše je. da prodira megla v vsa s a-novanja, trgovine in restavracije, kjer za- čno ljudje kašljati in ae dužiti. Megla v Londonu ne povzroča samo avtomobilskih, železniških in letalskih nesreč, temveč vpliva zelo škodljivo tudi na splošno zdravstveno stanje prebivala'va* V meglenem tednu se dvigne umrljivost v angleških Industrijskih mestih sa 100°/». Tudi gmotna škoda je znatna. Neki angleški novinar je nekoč ugotovil, da Je treba plačati samo za snaženje oken, na katerih se nabere v megli nesnaga, vsako leto 750.000 funtov šterlingov. Londonska megla obstoja v glavnem iz premogovnega prahu, deloma pa tudi iz saj in pepela, ki ga bruhajo v zrak dimniki velemesta, v zadnjih letih je bilo ugotovljeno, da pozimi megla v Londonu pojema, morda zato, ker več svetijo in kurijo z elektriko. Pravim Londončanom pa to ni nič kaj posebno všeč. Megla spada k Londonu prav tako kakor govorniki k Hvdeparku in Nelsonovi stebri k TTafal-gar Squaru. Razen tega je pa londonska megla najboljše zaščitno sredstvo proti letalskim napadom. Seveda se pa megla tudi v Londonu re da naročiti in zato prihaja kot obrambno sredstvo v poštev več ali manj teoretično. Svetovno smučarsko prvenstvo v Zakopanem V poljskih Visokih Tatrah bodo od 11. do 19. febmarja 1939 prvič tekme za svetovno smučarsko prvenstvo pod novo zastavo mednarodne smučarske zveze FIS, kakršno si je zamislil njen predsednik, zaradi planiške skakalnice nam dobro znani norveški polkovnik Oestgaard. Je to modra zastava, ki ima v sredini tri zlate kroge, v njih pa začetnice F(ederation) I(nter..^tional) de S(ki). Mnogi vidijo v tej zastavi simbolično prekinitev odnoša-jev z olimpijsko zastavo oziroma mednarodnim olimpijskim odborom. Trdijo celo, da Je hotela mednarodna smučarska organizacija s to zastavo vidno pokazati, da se ne strinja z amaterskimi načeli, ki jih dosledno zastopa olimpijski odbor. Spored svetovnega prvenstva je izpopolnjen z nastopom vojaških oddelkov in je sestavljen takole: 11. februarja svečani začetek, 12. H. smuk za moške in ženske, 13. II. tekme štafet na 4x10 km, 14. iT. slalom za moške in ženske in razdelitev nagrad zmagovalcem v alpski kombinaciji, 15. II. tek na 18 km samostojno ir. za klasično kombinacijo, 16. II. skoki za kombinacijo, 17. II. tekmovanje vojaških oddelkov, 18. II. vztrajnostni tek na 50 km, 19. II. skoki samostojno, razdelitev nagrad in slavnostni konec tekmovanja. Za tekmovanje se je dozdaj prijavilo 12 držav in sicer Poljska, Nemčija, Anglija, Francija, švedska, Finska, Norveška. Italija, Švica, Madžarska, Estonska in Jugoslavija. J^.goslovenski zimsko športni savez, ki želi za 1.1941 izvedbo svetovnega prvenstva v Jugoslaviji, bo v Zakopane poslal čim boljše in popolnejše moštvo, da bi pred strokovnjaki vsega sveta pokazal pravo moč našega smučarstva in sposobnost, da je mogoče take tekme prirediti tudi pri nas. Seveda bo pa izvedba v Jugoslaviji mogoča le z izdatno državno podporo, kar so naglasili že na nedavnem zborovanju LJubljani. Prireditveni odbor v sdaj dobil prijav« 250 tujih računa pa so USA. delavcev v Ja da- In Ženske v številkah V pariškem listu »Marte Clairac so oh. Javljeni naslednji podatki o ženskah. Na 100 moških priđe v Angliji 109 žensk, v Franciji 107, v Apanljl pred državljansko vojno 106. v Nemčiji 108, v Turčiji 108, na Macttaiakan 106, v Italiji 108» na Ho-landskem 101, na »vedskem 108, v Bolgariji 100, na Japonskem pred vojno 90, v Zedinjenih državah in v Kanadi 98, na Lukseanburskem 97, ▼ Argentini ji gr. povprečna angleška ženska al kupi na leto 2 obleki, l plašč, 2 klobuka, 2 para. čevljev m za 2 funta šterlinga drugih oblačilnih potrehtčin. Povprečna, Francozinja si kupi na leto 3 obleke, 1 plaJč, 8 klobuka, 8 para oevtjev, aa drugo pa potrosi 8 funtov tterilngov. Arneričanka porabi na Isto 8 obtoke. 2 plašča, 4 klobuke in 4 para oevrjev, aa drugo pa potrosi 15 funtov ttarttngOT. Na lato a« afctaoa v Angliji 850.000 na. konskih avea, v Franciji 280.000, v Nemčiji 600 tisoč, na Japonskem 550.000, v Zedinjenih državah pa 1,800.000. Povprečna Angležinja gre enkrat v treh tednih v kino in enkrat v treh mesecih v gledališče, Američanka enkrat na teden v kino In enkrat na 14 dni v gledališče, Fran-oostnja enkrat na mesec v kino in enkrat na dva meseca v gledališče, Nemka enkrat na dva meseca v kino in enkrat na sest tednov v gledališče. Japonka pa enkrat na mesec v kino in gledališče, v Angliji se rodi na leto povprečno 600.000, v Franciji 630.000, v Zedinjenih državah 2 milijona 150 tisoč, v Nemčiji l milijon 280 tisoč, na Japonskem 2.190.000 otrok. Jose Raoul Capablanca Kratek Življenjepis bivšega svetovnega šahovskega mojstra V Amsterdamu se je zaključil oni dan šahovski veleturnir, ki Je na njem pomerilo svoje moči osem šahovskih kraljev. Za kaj so se borili? Zaenkrat za prvo nagra, do, kajti Aljehin ni dovolil, da bi se obenem borili za pravico pomeriti se s svetovnim šahovskim mojstrom. Nihče pa ne dvomi, da bo Aljehin slednjič privolil in da bo moral braniti svoj naslov proti zmagovalcu v turnirju. Ugovorov proti temu ne more biti. Tu Je osem pravih šahovskih kraljev in noben izven turnirja stoječi šahist ne more trditi, da je boljši od kateregakoli izmed njih. Najstarejši med njimi ima tudi najdaljše ime Jose Raoul Capablanca y Grauperas. Med turnirjem 19. novembra Je praznoval 50-letnico. Ker ima tako dolgo ime in ker je bil rojen v glavnem mestu otoka Kube Havanni. se je spletlo okrog njegovega porekla mnogo pravljic, ki jih niti sam ni poskusil razpršiti, pa tudi njegovim biografom se to ni posrečilo. Nekateri pravijo, da je Capablanca potomec stare španske plemiške rodbine, drugi zopet trdijo, da je cerkovnikov sin. Resnica bo nekako v sredini. Njegova rodbina gotovo ni bila siromašna, ko mu je mogla dovoliti drage študMe v Zedinjenih državah. Razmeroma malo je znano *udi o njegovem zasebnem življenju. Ko je postal svetovni šahovski mojster, so krožile po ilustriranih listih njegove fotografije v rodbinskem krogu — dražestna žena in dve lepi črnolasi hčerki. Zdaj pc potuje Capablanca po svetu z dra-žestno rusko princeso, ki se piše baje ča-godajeva. Časi se spreminjajo. Sicer pa, če ima Rus Aljehin za ženo starejšo Američanko, zakaj bi ne mogel Američan Capablanca imeti mlajše Rusinje. Kaj je Capablanca na ameriških univerzah študiral ni povsem jasno, znano je samo to. da je doštudiral do šahovskega mojstra. Njegove kariere to ni oviralo, temveč nasprotno, mu je še pomagalo, saj Je postal pred velikim turnirjem v Petrogradu 1.1914 konzularni uradnik prav v Petrogradu, da bi se malo privadil ondotnemu nodnebju. Po vojni je služil delj časa pri kubanskem poslaništvu v Parizu, morda pa tudi drugod. Ta njegov položaj je bil najbrž vzrok novih govoric in ugibanj, ki so se pletla okrog njegovega imena med kubansko revolucijo. Eni so trdili, da so ga uporniki z njegovo rodbino vred ubili, drugi da je stopil na čelo upora. Resnica je bila zopet nekako v sred ni, kajti Capablanca med revolucijo sploh ni bil na Kubi. PojavU se je kmalu v šahovskem svetu enako miren in enako nasmejan kakor prej, samo nekoliko debelejši je bil. Capablancova življenjska pot nam je torej precej nejasna, zato nam Je pa tem jasnejša njegova šahovska kariera. Čeprav v njegovi trezni igri ni prav nič romantičnega, je vendar zadnji mož romantičnih šahovskih časov, ko je bilo =e mogoče, da si je skoraj neznani šahist na velikem mojstrskem turnirju takoj priboril prvo nagrado. Capablanca se je pojavil v svetovnem šahu liki meteor — prav tako kakor nekoč nepozabni Američan Morphv — In med takozvanim! velemojstri v San Seba-stianu leta 1910 si je igraje priboril prvo nagrado. Odločil je o tem menda največ njegov takrat neobičajni slog. Capablanca ni bil prijatelj velikih in težkih zapletlja-jev, on se ni pehal za lepoto v šahu, temveč ga je bila sama enostavnost, obenem pa neverjetna točnost, združena z iniciativo v pozicijah, ki se takratnim mojstrom niso več zdele vredne prizadevanja. Tudi v drugem njegovem evropskem turnirju v Petrogradu je kazalo, da bo prvi, toda ob zaključku je igral s Tarraschem in Laskerjem, pa Je prišel na drugo mesto s pol točke za Laskerjem. Sedem let pozneje je pa postal svetovni mojster. Do tega Je prišlo po dolgih pogajanjih, na katerih je Capablanca več obetal nego je mogel nuditi in nejevoljni Lasker se je že poprej odrekel svojemu naslovu. To je storil pomotoma pod vtisom pisma iz Buenos AJre-sa. ki je na njegovem poštnem pečatu prezrl, da je prišlo 13 mesecev potem, ko je bilo oddano na pošto. Ko je spoznal pomoto, ni preklical svoje odločitve, temveč se je čez pol leta odpeljal na Havano, kjer mu je bil Capablanca končno zagotovi] honorar 11.000 dolarjev, torej več nego mu Je vrgel spopad s katerimkoli mojstrom prej in pozneje. Toda ta borba mu je prinesla tudi poraz, kakršnega še ni doživel še noben svetovni mojster namreč 4 : 0 pri desetih partijah remis. Capablancova slava je rasla, čeprav je leta 1924 v New Torku bil samo drugi in leta 1925 v Moskvi celo tretji. Višek je dosegla njegova slava leta 1927 z zmago na turnirju šestih mojstrov v New Torku, po katerem so ga Američani proglasili za svetovnega šahovskega mojstra vseh časov. Niso pa slutili kako blizu je njegov padec. Se istega leta je podlegel v boju z Aljehinom in izgubil svoj ponosni naslov. Sicer je pozneje še dosegel uspehe na turnirjih, toda za naslov svetovnega mojstra se je boril samo na papirju. Letos je imel končno priliko sporazumeti se z Aljehinom glede revanžnega spopada, pa je onemogočil pogajanja s pretiranimi zahtevami, s katerimi se niso mogli strinjati niti njegovi argentinski prijatelji. Njegova igra je ostala stroga. Capablanca je nevaren nasprotnik, ki ga drugi mojstri težko in redko premagajo. Vendar je pa že eden izmed osmih in šahovsko kariero ima že za seboj. Nad 100 žrtev zime v Ameriki Val mraza na vzhodu Zedinjenih držav Je segel še v prve dni decembra. Zahteval je nad 100 žrtev. Najnižja temperatura v državici New Tork je bila 28. novembra — 31 stopinj, kar je najhujši mraz, kar so ga imeli doslej Američani v novembru. Ponoči se je gibalu temperatura stalno 29 pod ničlo. Veliko število žrtev se pa ne pripisuje toliko mrazu, kakor poledenelim in s snegom zametenim cestam, na katerih se je pripetilo mnogo nesreč. Mnoge podeželske ceste so morali za promet zapreti. V New Torku so morali poslati na ceste 45.000 snežnih plugov in nad 40.000 delavcev, da so vsaj za silo očistili ulice snega. Snega je bilo zapadlo dobrega pol metra, toda na mnogih krajih so bili visoki snežni zameti, tako da hi se bil ustavil ves promet, fi£ bi ne bili snega odki-daH Zanimivo Je pa, da so imeli v Ameriki tik pred valom hudega mraza izredno toplo jesen. Ribiči pripovedujejo, da Je toplo vreme zmotilo celo ribe, da so jo ubrale proti severu namesto proti jugu. Tako so prišle v Zalivski tok, kamor se zateko navadno na zimo in plavajo z njegovo toplo vodo proti jugu proti ameriški obali. Ribiči so imeli nepričakovano dober k>v, za kar se morajo zahvaliti kot rečeno izredno topli Jeseni. RockeSellerJeva dediščina O dedsčini Johna Rockefellerja smo kratko že poročali. Iz Nevv Torka poročajo, da so oblasti 3le te dni končale delo okrog zapuščine pokojnega ameriškega milijonarja in dobrotnika, ki je veljal za najbogatejšega moža na svetu. Po uradni cenitvi ostane Rockefellerjevim dedičem samo okrog 6,000.000 dolarjev. Vsa njegova zapuščina se je cenila na 26,905.000 dolarjev, toda od tega dobi država New Tork 4 in pol milijona dolarjev dednega davka, državna blagajna Zedinjenih držav pa 16,000.000 dolarjev. Od zapuščine je 17.000.000 dolarjev v blagajniških bonih ameriškega državnega zaklada, ena delnica družbe Standard Oil, ki Jo je Rockefeller st. nekoč ustanovil, ki jor je pa ob svojem umiku iz gospodarskega življenja pred leti izročil sinu ter 27.000 delnic neke premogovne družbe, ki so v milijonarjev! blagajni izgubile vrednost. Družba je ustavila delo v rudnikih in njene delnice nimajo nobene vrednosti. Rockefeller je v svoji oporoki izjavil, da je za svoie otroke dobro poskrbel, ko je bil Se živ, ostanek svojega premoŽenja pa zapušča svoji vnukinji Markiti Sy .ig Decue-vasovi, njenim otrokom in Rockefellerjeve-mu zavodu. Kake velik dobrotnik je bil Rockefeller priča najbolje njegov zavod, za katerega je žrtvoval v svojem življenju nad pol milijarde dolarjev. Koliko dobrega je storil ta zavod po svetu, vedo le oni, ki v njem delujejo in ki so bili deležni njegovih dobrot. Podrobne sporede vseh evropskih radijskih postaj in obilo zanimivega štiva dobite v tedniku za radio, gledališče in film »MAd VAL«, Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Petek, 9. XEL 11. : feolska ura: December doma in v prirodi, dialog (vodi g. Miroslav Zor). — 12.: Po naših tratah in gredicah (plošče). — 12.45: poročita. — 13: Napovedi. — 13.20: Ob lOOletnici Bizeta (koncert Radijskega orkestra). — 14.: Napovedi. — 18.: Ženska ura: Ženina življenjska bližina (Anica Lebarjeva). — 13.20: Razigrani zvoki (plošče). — 18.40: Francoščina (g. dr. Stanko Leben). — 19.: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: O izseljencih (g. Jože Premrov). —20.: Prenos koncertnega večera zagrebške radijske postaje. — 22.: Napovedi, poročila.— 22.30: Angleške plošče. Konec ob 23. uri. Sobota, 10. XII. 12. ; Pesem, glasba, ples v veselo zvočno zmes! — 12.45: poročila. — 13.: Napovedi. — 13.20: Pesem, glasba, plea v veselo zvočno zmes! — 14.: Napovedi. — 17.: Otroška ura: a) Selma Lagerloff: Kako je Niels Kolgersen pepotoval z divjimi gosmi. — Povest v na.laljevanjih, b) Ga-šperček v novih dogodivščinah (lutkovna, igrica). — 17.40: Plošče: Popy: Orientalska suita. — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za delopust! igra Radijski orkester. — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19.: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Beseda k prazniku (g. F. S. Finžgar). — 20.: O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: XII. večer muzikomedijantov. — 22.: Napovedi, poročila, — 22.15: Za konec tedna — dobra volja to uteha je najbolja! (plošče). Konec ob 23. uri. ZA~ POMIRJENJE VESTI Instalater popravlja vodovod in vajenec ga ves obupan gleda. Fant se je učil šele prvi dan. — Ali mi boste ta čas tudi zaračunali? — vpraša svojega gospodarja? — To se razume, tepec neumni, — odgovori mojster. — S .j nič ne delam. Instalater je bil že končal svoje delo in svetil si je š svečo, da bi videl, ali je vse v redu. Potem je pa pomolil svečo vajencu, rekoč: Evo, če si tako bedasto vesten, pa jo u pihni. A. I. Kuprin: Samomor odvisno od tega. kako ga kdo stori... Zgodi se, da postane nepotrebno rešiti svU svoje gnusne eksistence. V takem prLaeru odide človek premišljeno, brez tarnanja, ne da bi koga nadlegoval s sitnos.ni in skrbjo za svoj pogreb. So pa primeri, da človek s smrtjo samo koketira. Nastavi si samokres na sence ali STce, prižmuri oči in se zagleda v ogledalo. In misli si: to bodo obupani, ko bom mrtev. Zgodi se pa seveda tudi, da ljudje sploh ne razmišljajo in da skačejo recimo zaradi nesrečne ljubezni v vodo kakor neumne ovce. Pogosto sem se čudil, kako morejo ljudje segati po tako gnusnih načinih samomora, k " or ie na orimer zastrup-ljenje z žvepleno ali oetovo kislino, s k. bolom ali amor^'-kom. Tudi obesiti se jw grozna smrt Narediti ?anko, na militi jo, potem pa brcniti z nogo pni Čico ter bingliati precej časa .. Če j* to prijetna smrt, res ne vem .. Jaz sen se bil odločil za pištolo Takrat meno nisem vedel, kakšna ie prav za prav razlika med pištolo in samokresom. In | tako sem si izposodil pod zvito pretvezo samokres od farmacevta Šperoviča, ki ga je imel kot član nekega tajnega združenja. Da, da ne pozabim: vzrok mojega samomora je bila Julka. ki mi je na izletu v Sokolnikih obljubila tretjo kadri-ljo, pot~m me je pa izdala in jo plesala s carinskim kontrolorjem Pokrov-skim. Vse je bilo pripravljeno: nabasal sem samokres, potem sem pa vzel naboje zopet iz njega in preizkusil petelina; znova sem nabasal samokres, vse je v redu, smrt se bliža počasnih, lahnih, hladnih korakov ... Ah, kako mi je bilo žal samega sebe. Kar pomislite, mlado življenje, čeden fant, poln ognja, nadarjen, in vse to naj krene na *x>t, s katere ni povratka. Naboji, namazani s salom v bobenčku morilnega orožja, toda zavarovanega 'akc. da bi se ne snro^lo prezgodaj. Odšel sem z doma, sedel na ki opico na ^Verskem bulvarju, vprav nasproti Puškinovega spomenika in razmišljal -*m o svoiem velikem sklepu. —Tudi Puškinovo življenje je upih-il strel — mi je Sinilo v glavo in ta-~i mi j? postajo n°kam lažje pri srcu « mimo mene so hodile nališpane in nalepotičene ženske. Cemu vse to? Tudi one bodo nekoč umrle, samo da bom jaz prej! Solze so mi zalile oči. Okleval sem, prevzela so me razna hrepenenja. Morda pa pristopi naenkrat k meni stara, bogata dama ali pa bankir-člove-koljub in me vpraša sočutno: — Zakaj pa sedite tu tako potrti, mladenič? Toda kakor je že navada v Življenju, kadar takih starih dam in bankirjev ne potrebuješ, kadar niti ne misliš nanje, se ti vsiljujejo liki maškare. Ce bi pa hrepenel po njih, bi jih ne bilo. Nisem vam Še povedal, da mi je bilo takrat osemnajst let Krasna leta, ko znaš recimo sovražiti lastne starše in ceniš bolj tovariša, ki mu poganja pod nosom prvi mah... Takrat sem se vneto posvečal pomorskemu sportu, čeprav morja nisem še nikoli videl. Zanimale so me strani sveta. Razmišljal sem, da je obrnjen glavni oltar Strastnega samostana v Kremlu proti vzhodu, tako torej je obrnjen Tverski bul-var, vodeč v ravni črti k Triumfalnim ' vratom v Kremlu, proti severu. Planil mm pokonci in jo ubral proti severovzhodu. Kaj bi na dolgo in široko < pripovedoval: seveda sem zavil v krč- i mo, zelo umazano, z dolgim hodnikom in sobicami, podobnimi bolj konjušnicam, nego sobam v prenočišču. Prišel je natakar v belem jopiču, v oguljenih hlačah, z rdečkastim pasom, ovitim okrog beder, za pasom zataknjeno mošnjo za denar. — Smem postreči, vaše blagorodje? Menda ni treba se posebej omenjati, da sem moral pred smrtjo napisati poslovilno pismo. Le kako sem mogel pozabiti na tako stvar! Dejal sem torej natakarju malomarno, kar tako mimogrede: — Prinesite mi pero, črnilo in papir. — Takoj, vaše blagorodje... In gotovo želite tudi kaj jesti... je pripomnil takoj prijazno in položil predme jedilni list. — Morda želite tudi kaj piti? — Da, ne... raje mi prinesite pijače. —Morda konjaka? Malo ali veliko steklenico? Ali pa morda prinesem pol steklenice, — je vpraševal natakar s poklicno naglico, kakor se odlikujejo nostrežljive krčmarske duše, doma večinoma iz jaroslavske gubernije. Tudi 'a je bil pristen »Jaroslavec«, kakor se ie pozneje pokazalo. V danem trenutku mi je bilo vse de- veta briga. Mračnega obraza sem odgovoril: — Ah, saj je vseeno! Prinesite pol steklenice ali pa raje kar celo... In pa papir in pero. samo hitro prosim, potem pa odidite. Kar se je ta postrežljivi Jaroslavec zaupno sklonil k meni, svojo gladko obrito brado in kozavo lice je približal mojemu ušesu in me vprašal resno: — Vaše blagorodje, ali imate svojo pištolo, ali pa naj vam posodim gospodarjevo? Ta mrcina grda! Še zdaj ne razumem, kako je mogel uganiti moje mračne naklepe. . . Vem samo, da mi je konjak prinesel, da sva potem tudi trčila in da je bilo natakarju ime Afa-nasij. In da od tistega časa vsako jutro in vsak večer kadar molim, priključim svoji molitvi še »za božjega služabnika Afanasija«. Zdaj tehtam sto pet kil, imam tri dražestne nebogljence — dva sinčka in hčerkico, razen tega je pa moja žena noseča in trdno upava, da pojde zopet vse po sreči. .. Za veliko noč imam pa obljubljen t.i^sto poštaria. Vrag vzemi /se samomore! Naj živi življenje! MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave beseda Din L—. davek posebej Za pismene odgovore glede malih oglasov Je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din Nepremagljive HubertuSe trenčkote in vse vrste dežnih plaščev, oblek, perila Ltd. najboljši nakup pri P R E S K E R Ljubljana. Sv. Petra ceata 14 50 PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. Velika zaloga perja po 6.75 din. »Julijana«. Gosposvetska cesta 12 KLIŠEJE • ENO , ■'. rt . VEČBARVNE JU-OOORAflKA SVPITCA NASJP^i VINA CEZ ULICO: . 1 Din 8.— 8. — 9. — 9.— 9.— 12.— 5.— Namizno belo . Srbsko ružica < « Srbska črnina . • < < Portugalka . . . < « Rizling ....«« Burgundec . . « « Jabolčnik sladki « « 2ganje: Tropinovec ... 1 Din 28.— -Slivovka ....«« 32.— Brinjevec . . . « « 36.— ter razne vrste pristnega žganja, prvovrstnih likerjev in desertnih vin Vam nudi po reklamnih cenah: »Buffet« S. J. Jeraj, Ljubljana, Sv. Petra c. 38 2828 IZREDNI OBČNI ZBOR Dne 18. decembra 1938 bo ob 30. dopoldne skupščina v prostorih zadruge z dnevnim redom: 1. sprejem pravil po novem zadružnem zakonu; 2. volitev načelstva in nadzorstva; S. slučajnosti. če bi občni zbor ne bil sklepčen, bo pol ure kasneje občni zbor z enakim dnevnim redom, ki bo sklepal ne glede na število navzočih članov. Načelstvo Kmečke hranilnice In posojilnice r. z. z n. z. v št. Vidu nad Ljubljano. 2843 MFORMACUE Najmanjši znesek 15 Din Beseda 1.— Din, davek posebej. OPOZORILO! Nisem plačnica za nobene vrste dolgov, ki bi jih napravil kdorkoli na moje ime in tudi ne za hčerko Musinko Stalowsky. — Marija Stalowsky, mati. Tržaška cesta 28, Ljubljana. 2827 DOPISI Beseda 50 par davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din PSmOflRA FOLOG RABMAH sprejema obiske vsak dan od 9. do 12 in od 15 do 19 popoldne v hotelu Soči, Sv. Petra c. v LJubljani. 2783 PRODAM Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din NAMOČENO POLENOVKO dobite vsaki petek pri I. Buz-zolini, Lingarjeva ulica, (Kre-sija 2773 MEDARNA Ljubljana Židovska ui. 6, nudi sortirani prvovrstni cvetlični med po najnižji ceni 2670 ŠTAJERSKA JABOLKA veliko zalogo proda po ugodni ceni trgovina Martine, Tvrševa cesta 17 2436 SASUO KRUPP s 6-cyl. Chevrolet motorjem proda ugodno Oton Paar, Jesenice, Gorenjsko. 2832 10 ZNIDERŠICEVIH PANJEV obljudenih, za prezimovanje dobro založenih, prodam. Vprašati: Šola Velika Nedelja. 2829 POZOR! Kupujem in prodajam rabljene čevlje. Rabim večjo množino moških čevljev. Klavžer. Voš-njakova 4. 2841 PERJE In PUH največja zaloga, nizke cene v specijalni trgovini pri Klavžer, Vošnjakova 4. 2842 SLUŽBE Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din TRGOVCI! Ravnokar sem absolvirai Inozemsko aranžersko šolo. Priporočam se za vsa izložbena aran-žerska dela. Ferd. Juvan, Ljubljana, Pražakova ul. 15/V 2840 O trohici vozički najnovejših modelov Dvoltolecta, šivalni motorji, stroji tri cikli pogrezljivi PO ZELO NIZKI CENI — CENIKI FRANKO »TRIBUNA« F. BATJEL LJUBLJANA, Karlovffca centa 4 — Podružnica MARIBOR* Aleksandrova cesta 26 ČE JE ZUNAJ VIHAR IN SNEG JE NAJLEPŠE DOMA, POSEBNO TEDAJ, CK SKRBI PHILIPS RADIO ZA RAZPOLOŽENJE. KVALITETNO ZNAMKO DOBITE V RAZLIČNIH MODELIH PRI H. Suttner, Ljubljana ALEKSANDROVA C. 6 PHILIPS 215 NAJMODERNEJŠI S+l CEVNI SUPERHE1 Z ORTODO KOI CEV ZA OSCILACIJO — 7 UGLAŠENIH KROGOV. KRATKO, NORMALNI IN DOLGI VALOVI. DOBITE 2E ZA Din 175»— mesečno OGLED IN PREDVAJANJE BREZOB VEZNO BREZPLAČNI ! — PROSPEKTI Naznanjam, da sem se preselil s Celovške c. 67 NA ŠMARTINSKO 10 ter se za cenjena naročila najvljudneje priporočam KARL ZAJŠEK IZDELOVANJE KOVCEGOV IN NAHRBTNIKOV. Kavarna „Stritar" danes, v sredo, in četrtek, kakor tudi vsako soboto in nedeljo vso noč odprta Vsak večer ob 8 igra simpatična tamburaška gospodinjska kapel* r odličnimi pevkami. PRVA DOLENJSKA POSOJILNICA r. z. z n. z. v Metliki Vabilo na 62 redni občni zbor. ki ga bo vršila Prva dolenjska posojilnica, f-egistiovana zadruga z neomejeno zavezo v Metliki, v torek, dne 20. decemora 1938 ob 8. uri v zadružni pisarni v Metliki. Spored: Čitanje ln odobritev zapisnika o zadnjem občnem zboru. Poročilo načelstva. Poročilo nadzorstva. Čitanje revizijskega poročila. 5. Čitanje in odobritev računskega zaključka za poslovno leto 1937 ter sklepanje o uporabi čistega dobička. Volitev načelstva po § 25 zadr pravil za dobo treh let. Volitev nadzorstva po § 30 zadr pravi) za dobo treh let. Ciianjt- proračuna rednih, osebnih in stvarnih izdatkov za naslednje leto. Slučajnosti in predlogi. OPOMBA: Ako občni zbor ob določeni url ne bi bil sklepčen, se bo vršil pol ure pozneje drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število prisotnih članov Člani zadruge lahko pregledajo računsKi zaključek tekom osmih dni pred občnim zborom med uradnimi urami v zadružni pisarni. V Metnki, dne 5. decembra 1938. Načelstvo. Ali hočete tudi VI Q IZGLEDATI MLADI ( Gospodična Fany Marcilla pripoveduje, kakoje svoj videz pomladila za 10 let. mm _— w_ z Biocelom kakor TO LAHKO TUDI VI DOSEŽETE. Štt^rS Čitajte spodaj jamstvo povrnitve denarja, posmeho vale. dokler * niso same poizkusile Ko so videle presenetljive učinke, so 2ene od 60 In 70 let. ki so Izgubile gube v šestih tednih? Taki so bili presenetljivi rezultati bolnišni^kih poizkusov, navedenih v dunajskem medicinskem listu. To je presenetljivi učinek hranjenja kože z Biocelom, dragocenim prirodnim elementom, ki ga mora imeti vsaka mlada koža brez gub. Biocel je zdaj v vsaki tubi rožnate hrane za kožo Tokalon. Čitajte to pismo, v katerem gdična Feny Marcilla (od katere fotografije so zgoraj reproducirane) govori o svojem izkustvu: »Vse to se mi zdi kakor čudež. Se pred dvema mesecema sem imela brazde in gube na čelu okrog oči in ust Danes se vse moje prijateljice divijo moii gladki dekliški koži Vsem povem, naj vporabljajo hrano za kožo Tokalon ravno tako navdušene kakor sem jaz.c Vporabljajte hrano za kožo Tokalon z Biocelom za noč. Ona pomlajuje kožo, dokler spite. Vjako jutro so zbudite na videz mlajši. Cez dan vporabljajte belo kremo Tokalon. ki napravi kožo jasno, gladko in svežo ter jo očisti zajedalcev in razširjenih znojnic Rezultati v tisočih primerih so bili tako presenetljivi, da lahko damo to brezpogojno jamstvo povrnitve denarja. Nabavite «1 še dane« po eno tubo obeh kram Tokalon. Vporabljajte jih 10 dni po navodilu. Ce niste navdušeni nad sijajnimi in uspešnimi rezultati, vrnite nam kremo. Čeprav ste že polovico porabili, ln mi Vam bomo v celoti nadoknadili Vaš izdatek. „Ja9 če bi aparat stal le iooo Din, takrat M ga pa tudi Jaz kupil •. .u Takih želja smo dosedaj slišali mnogo Nam so se zdele nelzpolnjive. — In danes? Tovarna »RADIONE* prinaša na trg nov aparat na električni tok z vdelanim zvočnikom, za normalne in dolge valove. le za Din 750"- Aparat sprejema 20 — 30 postaj, deluje na vsak tok In vsako napetost ter rabi le 15 wattov, tako da stane poraba toka v Ljubljani le 10 par, na deželi pa le 7 par na uro! — Oglejte si ga pri nas! ■ „RADIC" družba z o. z. v Ljubljani MikloSičeva cesta št. 7 P. H. 28 V zelenem peklu Polkovnik Morris je s pogledom vprašal dr Mar-sona in ko je le-ta prikimal, je pomolil neznancu svojo dozo. Roka Johna Bissela se je naglo iztegnila po cigareti. Ko so mu jo prižgali, je željno vdihnil dim —Kdo ste vi? — Polkovnik Morris, tu ie doktor Marson. a ti — pokazal je z roko na druge — so člani ekspedicije v Chaco. — Če se ne motim, sem videl letala. Ali pa je bil to samo privid. — Ne, ni bil privid, prileteli smo sem. John Bissel se je vprašujoče ozrl na obraze čla nov ekspedicije. — Prispeli ste sem? Prostovoljno? — se j? *a-smejal z ostrim, naglim smehom, kakor da ie s'i šal najduhovitejšo šalo Prostovoljna pot v pekel Toda v splošnem imate prav, sai sem tudi jaz ori-Šel sem prostovoljno Ali ste že kaj slišali o zlatu in draguljih, vrednih več tisoč dolariev? Tudi me ne je to privabilo Prodrli smo tja do Manaosa »angori ob Amazonki Neki delavec s :>iant*že kavči, ga je pripovedoval čudno zgodbo Pravil i« da se-tam doli nekie čudovite reke NvV.^o *jno ie zlat-bregovi pa obroblieni z dragulii Človek, zadostu je malo sreče, pa se vrne domov bogat Prvi 1an smo se tej zgodbi smejali. — Boste videli, da bo ta dečko pripoved o vil svo- jo pravljico še marsikomu in zahteval bo mnogo denarja, da pokaže dotični kraj na zemljevidu. — ie dejal tovariš. Smejali smo se vse dopoldne in si zagotavljal da ne pojdemo več v krčmo k]er nam je delave« to pripovedoval Popoldne smo odšli v drugt krčmo, toda žgani* nas je peklo v ustih Molče smo plačali in čez pol ure smo že zopet poslušali pripovedovanje o kraju, kjer more trenutek sreče izpremeniti prosjak r v Rockefellerja. Morda nam ie ta dečko zaupal al pa ga je imel že malo nreveč r>od k**>n Pn+pgni je iz žepa staro oguljeno mošnjo in nam pokazal nekaj draguljev Baje jih ni mogel vzeti več kei so mu bili za petami Curupirasi prag >zdni palčki Dejal je pa. da se pripravlja znova na pot Ce hočemo, se mu lahko pridružimo Plačal bo vse sam Segli smo si v roke zalili pogodbo in se razšli s sklepom, da se naslednjega dne zopet sestanemo Namestu delavca nas je pa pričakovala policija Našega novega prijatelja so našli v temni zakotni ulici Manaos s prerezanim grlom Pn sefr ni imel niti beliča, o njegovih draguljih ni bilo duha ne sluha Dva dni je trajalo oredno smo dokazali svoV nedolžnost in predno -e policija oriiHa moža ki je nas v krčmi opazoval in ki je tudi opazil zaklad v stari mošnji Sklenili smo kreniti na pot sami Denarja sice* smo imeli mnogo toda zato pa tem več pogum? Eden ie iz naš*1 eks^ediciie i7r»a^el Imel ie na4 eč solf v glavi Tako smo nekega jutra krenili n ^ot samo trije V začetku ^e šTo vse dobro ničesar nismo pog-r šali. To sicer ni bil noben majniški izlet, toda pot ie bila taka. da nismo mogli godrnjati. Potem so pa napočili težji dnevi. Čoln se je pomikal naprej le počasi, ker se nismo mogli voziti ob bregu, kjer so prežali na svojo žrtev sucuriu. sururucu kače, ki so nam o njihovi moči in krvoločnosti domačini n po vedo vali pravljice Vsak dan so nam bili dragulji in zlato boli oddaljeni in nedestopnejši Toda to je bil šele začetek naše poti. Zvečer, ko smo lezli v spalne vreče, smo si pripovedovali, kaj bomo počeli, ko bomo bogati. Samo privid zlata nas je držal na nogah in on ie bil kriv. da nismo takoj v začetku pobegnili iz tega pekla. — Kako dolgo je trajala vaša pot? — Ne vem ne spominjam se več Morda tri mesece Včasih je bilo pragozda konec in prišli smo med ljudi Nikoli se pa nismo dolgo mudili med njimi, ker smo se bali. da bi prišli ob svoje bogastvo, če bi okusili sladkosti spanja na varnem v oostelji Krenili smo znova na pot. novim pusto-Jovščinam naproti. Nekega dne so se nam pa predstavili Parintin-nni Tovariš je še' zjutraj k čolnu privezanemu k regu toda do njega ni prišel Ko sem bil še deček ki je imel še svoi dom in njem starše sem rad hodil v cerkev Nekega dne sem dobil v cerkvi podobico katere se še zdaj spominjam Bil ie sveti Sebastjan privezan k drevesu V svetmkovem telesu je bilo zapičenih več >uščic Večkrat sem gledal to podobico potem -ni je pa obledela v spominu Toda v tistem trenutku tam ob reki sem se ie oo d^'g^h letih zo-oet smmnil Moi tovanš je Šel k reki vesel m brezskrben Kar je nekdo zažvižgal Tom se je obrnil. toda v naslednjem trenutku je imel v prsih in vratu zapičeni tresoči se puščici. Mislim, da je umrl prej, predno se je zavedel, kaj se je z njim zgodilo. S tovarišem sva planila k njemu; toda nekdo je bil hitrejši. Zamahnil je s kijem, v glavi mi je za-šumelo in zgrudil sem se. Ko sem se prebudil, sem bil zvezan in hiteli smo po pragozdu. Tovarišev nisem nikoli več videl. Pač pa mi je bilo usojeno videti njuni lobanji mnogo pozneje. Indijanci so me vodili hitro. Na noč so postavili svoje šotore, tapere, saj jih poznate? Bissela je jel naenkrat dušiti kašelj. Dušil se Je in se držal za prsi tam, kjer je imel srce. Dr. Marson je skrbno iztegnil roko in potipal bolnemu žilo. Napad je bil minil. Možu je zopet omahnila glava na vzglavje, ki mu ga je bil nekdo pripravil iz odej. — Takoj mi odleže, — je zamrmral blodeč z očmi po postavah. Dr. Marson je izrabil neprostovoljno pavzo, da je nalil malo črne kave v skodelico in jo ponudil bolniku. John Bissel se mu je zahvalil samo z očmi. Zeljno je popil kavo. — Upam, da mi bo usojeno povedati to zgodbo io konca. Kje smo nehali? Fred VValker tudi tu ni mogel zatajiti poroče-alca Sedel je sklonjen nad blokom in stenografa! vsako besedo Takoj je odgovoril na Bisse-'.r»vo vprašanje. — Na noč so postavil? tapere. ste dejali. —