97. številka Ljubljana, v soboto 27. aprila. XXII. leto, 1889. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedeljo in praznike, ter velja po pošti prejernan za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol lota 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račnna se po 10 kr. za mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprav ništvo je v Gospodskih ulicah št. 12. Upravništvu naj se nlaf;ovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V LJubljani 27. aprila. Mnogo skrbij in neprijetuostij dela francoskim republičanom general Boulanger. V njem vidijo nasprotnika svojega, kateri bi utegnil preobrniti sedanje, zanje kaj ugodno stanje na Francoskem. Radi bi ga uničili, pa sami ne vedo kako. Vse kar poskusijo, se jim izjalovi in le pouzdiguje popularnost njegovo. Kolikokrat so že mislili, da je že uničen in da ga Pariz kmalu pozabi, pa prišlo je drugače. Nehote zanj delajo reklamo. Da ga republičanski listi 0680 pri vsaki priliki napadali, .bi morda njegova osoba ne bila več tako znana. Tako se je pa prebivalstvo vedno spominjalo nanj. Političnim „štreberjem" najbolj škoduje, ako se nič ne govori o njih. Dokler pa o njih govore in pišejo po listih, bodi si dobro ali slabo, pa neso izgubljeni. Napadi mnogokrat več koristijo, nego pa škodujejo, ker le prelahko čitatelji začno misliti, da napadi izvirajo iz zavisti in začno si predstavljati napadenca kot mučenika. Tudi sodnjo preganjanje politično delujočih osob mnogokrat ne uniči, temveč jim da 1h nov sijaj. To vidimo baš pri generalu Boulnngerji. Odkar se je začelo sodnje postopanje proti njemu, se število njegovih pristašev mej prostim narodom le množi. Nekaj političnih vodij mu je res obrnilo hrbet iz strahu, da bi nazadnje se morali še zagovarjati pred državnim sodiščem. Toda to generalu ne bode dosti škodovalo. Nekaj nezanesljivih pristašev, ki so se le iz sebičnosti bili zbrali pod zastavo njegovo, bode res izgubil, a zato pridobi drugih, ki se nm pridruže iz prepričanja. Odsek, ki ga je v ta namen odbral senat, zaslišava priče. Dosedaj je bilo zaslišanih nekaj generalov, največ nasprotnikov zatoženćevih. Kaj da so vse izpovedali, nam ni znano. Da njihove izpo-vedbe za zatoženca neso ugodne, še praviti ni treba, saj jih jim narekava nekoliko sovraštvo do njega. Največji nasprotuik Boulangerjev v vojski je general Saussier, ki bi rad vso zadevo spravil pred vojno sodišče, kjer bi ga obsodili na smrt. Ta mož je že vladi Bvetoval, da naj Boulangerja izroči vo jaškemu sodišču, a proti temu ne je odločno izrekel vojni minister Frevcinet, o katerem sedaj oportu-nistični listi pišejo, da tajno podpira Boulangerja. Govori se že, da se bode senat izrekel, da ni kom-petenten soditi Boulangerja in da naj se vsa za deva izroči vojnemu sodišču. To bila bi pa le voda na Boulangerjev mlin. Njegovi pristaši bi potem lahko rekli, da je general le zato ušel s Francoskega; ker je vedel, da mu strežejo po življenji. To bi pa generalovo popularnost le še povekšalo, dočim bi jako poi ižalo njegove nasprotnike v očeh naroda. Kaka morala vlada v krogih francoskih republi-čanov, se iz tega jasno vidi, da so že nekateri listi začeli proslavljati politični umor. Pisali so, da bi imel velike zasluge za domovino, kdor bi ubil Boulangerja, kakor je bil nekdaj Brut Cezarja. Kdor ima opraviti s takimi nasprotniki, ni čuda, če pobegne, saj se ne more zanašati, da bi ga sodili po pravici. Zatožba proti generalu Boulangerju pa tudi ni posebno utemeljena, če tudi je novi generalni prokurator proučeval vse življenje njegovo, da bi kaj oteževalnega našel. Vsako besedico, ki jo je Boulanger zinil, še ko niti mislil ni, da bode kedaj igral kako politično ulogo, porabi se proti njemu. Najbolj se pa javni tožitelj opira na nek shod, ki se je vršil noč prsd izvolitvijo novega predsednika republike. Zbralo se je bilo tedaj mnogo radikaleev, nasprotnikov in prijateljev Boulangrrjevib, ki so pa tisto noč bili vsi jedini mej seboj. Ugibali so, kaj je storiti, če bi bil predsednikom voljen Ferry. Priporočalo se je, da bi napravili ustajo. V načelu so bili vsi za to, samo nekateri so imeli pomislike zaradi vojaščine. General Boulanger je pa na to nekda zinil, da bode skrbel, da vojaki ostanejo v vojašnicah. Pa še ni gotovo, da bi bil zinil te besede. Le nekateri trdijo da bo ga slišali, da je to izustil, velika večina zbranih pa pravi, da je general le molčal in poslušal. Vsak nepristranski Človek bi sodil, da bi se morali tudi drugi, ki so bili na tem shodu, poklicati pred državno sodišče, da se zagovarjajo, če se je res kaj sklepalo proti varnosti države, ne le Boulanger. Zakaj ne zapro Cleinenceaua, ki je bil tudi pri tem »hodu? Če republičani tako postopajo, potem Be ni čuditi, če ravno nasprotno dosežejo, kar žele. Narod se mora od njih vedno bolj obračati in misliti na to, da pofitenejSim možem izroči krmilo v roke, to tem bolj, ker je gospodarstvo republičanov za narod zares pogubonosno. Naredili so državi v mirnem času več milijard dolgov. Židovstvu so povsod gladili pota. Še nikdar židovstvo v Franciji ni bilo tako silno, kakor je sednj. Kapitalistične družbe znale so b podiničenjem vse doseči. Povsod podržavljujejo železnice. To je velike narodnogospodarske pa še večje vojaške važnosti. Će ima država sama železnice zavsem v rokab, jej je to v veliko korist v vojni. Posebne važnosti je pa to v Franciji, kjer vedno mislijo na to, da kedaj obračunijo z Nemci in jim zopet odtrgajo ugrabljeni deželi. V takej deželi bi se nič ne smelo storiti, kar utegne škodovati vojnim operacijam, tem-raanj pa še kaj tacega, kar je poleg tega še v miru škodljivo razvoju države. Večina francoske zbornice je pa vender glasovala proti podržavljenju železnic, ker so bogate židovske železniške družbe napolnile z zlatom žepe poslancem. Ker narod francoski vidi rešitelja iz sedanjega stanja v Boulangerji, zato se ga pa vedno bolj oklepa. V njem vidijo moža, ki bode deželo rešil Iz krempljev židovskih pijavk, katerim je poslednja leta prišla v roke, ter se maščeval nad Nemci. Nič zatorej ne more spodbiti popularnosti njegove. General pa tudi sam ne drži vedno križem rok. Prisedši v Bruselj je takoj izdal svoj manifest, nadaljeval je svoje dopisovanje s prijatelji. Vlada se je začela bati, da je utegne biti v Belgiji še nevarnejši, nego je bil na Francoskem. Francoski poslanik v Brusslji je storil korake pri belgijskej vladi, da ga iztirajo iz dežele. Njegovo prizadevauje je bilo uspešno tembolj, ker je tudi nemški zastopnik ga podpiral. Vlada belgijska je na to namignila generalu, da naj ostavi deželo. General šel LISTEK Nedeljsko pismo. Velikonočni prazniki ostali so mi v prepri-jetnem spominu. Vreme bilo je krasno, potvice slastne, svinjetina sočna in ukusna, piruhi s pravo „bražilko" pobarvani, deloma tudi z anilinom, ljudje pa vesele in zidane volje in napetih lic, liki au-geljci, ki trobijo sodnemu dnevu. Na obrazih čitalo se je izredno veselje, na novih oblekah, dragocenih klobukih, raznorstnih pisankah, ki jih je ta ali oni dobil v dar, čitala se je nenavadna zadovoljnost, ki je neizogibna posledica polnega želodca. Starorimsko gasio „panein et circenses" imelo je čez praznike tudi pomen za Ljubljano. Poleg raznovrstne in obile velikonočne naslade irneh smo izborno areno Strohschneiderjevo, videli pravcati balon, menda prvi v Ljubljani, bili prisotui pri „živih podobah" in gledali naše krasotice in „dične devoj-čice" v prelepi stari narodni opravi, v umetniško prikrojenih krilih in v bengaličnem ognji. Mej vsem velikonočnim veseljem bile so žive podobe izvestno uajkrasneje, zato se že „Bele nedelje" veselim, ko se bodo te podobe ponavljale, žal, da zopet le za malo hipcev! Baš pretekli prazniki pa so imeli še drugo zelo veselo stran. „Zaveza slovenskih uči- teljskih društev" imela je svoj prvi zbor v beli Ljubljani. Kar se je že par let snovalo, uresničilo se je te dni in v svojem ozidji pozdravljali smo preljube goste s Primorskega in Štajerskega, učitelje narodove, bivajoče na Slovenstva skrajnih mejah. Videlo se je tem, z meje došlim delegatom, koliko živeja je narodna ideja ob narodni periferiji, nego pa v Ljubljanskem zatišji, ali pa recimo, v Ljubljanskem tolmunu. Prišleci pričakovali so več, nego so našli. Marsikaj jih je zanimalo, a popolnoma ugodnega utiša neso nesli s seboj domov. Še mene, ki neseni nčitej, dimilo je jako neljubo, da središče Slovenije nema nikogar, ki bi hotel, ali pa si upal biti predsednik učiteljski „Zaveži". To je nekako ubožno spričevalo, tako bi vsaj jaz trdil, kakor tudi dobro ne umejem, zakaj imajo delavci v Šrajnerjevi pivarni večjo govorniško svobodo, nego pa učitelji. S tem pa nikakor nesem hotel juplivati, da bi se delavcem kratila govorniška svoboda, marveč sem in bodem vedno za to, da bodi svoboda govorov na raznih shodih kolikor možno neomejena, ker se samo to strinja z duhom prosvetljenega devetnajstega stoletja. Narodni učitelji odšli so skoro vsi že v torek in meni se je skoro tožilo po mnogih preljubih prijateljih in znancih, katere smo imeli le malo časa mej seboj. A vsa otožnost se je hkratu razkadila, ko sem čital veselo vest, da smo dobili čez praznike nepričakovane piruhe: „Berila za meščanske šole" in Levstikovo knjižico o „Kopitnem podkovstvu". Naše slovstvo se širi, da še sami ne vemo, kako. Za meščanske šole imamo že knjige, dasi so baš toliko potrebne, kakor streha nad lečo. Naši pesniki in jezikoslovci pa so toli praktični, da se v svojih prostih urah vadijo tudi v „ kopitnem podkovstvu" in nas po svoji smrti presenečajo s knjigami, ki so bile Že mnogo let poprej na prodaj v nekih zakotuih hribih, kamor je muhasta osoda zanesla nečega kapelana, ki je baš po takem eksotičnem blagu koprnel. Blagor nam Slovencem! BeriJ in znanstvenih knjig imamo, da sami ne vemo, koliko. Kar je Eddyson Američanom, to bode nam Slovencem „ Slovenec". Iznajdel je svoje dni mesto „Brabanconne", sedaj pa je izumil mahoma par novih knjig : „Berila za meščanske šole" in „Levstikovo" knjižico o „Kopitneui podkovstvu". Kdo ve, kaj nas še čaka? Životopisci Levstikovi naj bodo oprezni, naj se ne prenaglijo, možno je, da se naznani še kaka druga knjiga njegova. Ako je že Levstik bil živinozdravnik in je učil konje kovati, smemo pričakovati, da se jutri kdo oglasi i o nam naznani še neznano Levstikovo knjigo: „Kako naj se ljudje brijejo in češejo?" ali obširno razpravo o „narodnem humbugu", ali pa resnično povest: „Kako je nekdo o je sedaj na Angleško, odkoder bode nadaljeval delovanje. V Angliji ge ne bodo ovirali. Denarja mu tudi ne manjka. Več milijonov ima na razpolaganje. Mnogo se je ugibalo, od kod, da dobiva denar. Trdilo se je, da ga daje grof. Pariški ali celo Nemčija. Prvo in drugo ni vero-jetno. Orleanci so preskopi, da bi toliko žrtovali, Nemčija pa itak vidi v njem najhujšega sovražnika. Ta zagonetka torej po vsem ni razrešena. Omeniti moramo pa, kaj se sedaj o tem govori. Grof Dillon je nekda o tem posredoval, da sta ameriška milijonarja Mnckav in Bennet več milijonov dala Boulan-gerju na razpolaganje. Grof Dillon je bil ravnatelj francoske podmorske zveze Havre Novi York. V generalnem zboru je tedaj predlagal, da bi akcije za dober dobiček odstopili gorej omenjenima ameriškima milijonarjema. Dillonov predlog je bil zavržen in on je moral odstopiti od ravnateljstva. Boulanger je baje sklenil z ameriškima milijonarjema pogodbo, da njima bode pomagal, da dobita monopol za omenjeno podmorsko brzojavno zvezo. Če bi se namen posrečil, bi američanska bogatina, od te zveze znala si pridobiti lepe dobičke, in zato ne gledata za par milijonov. Če je to res, Boulan-gerju denarja no bode kmalu zmanjkalo iu denar pa ima veliko moč pri političnih agitacijah. Nekaj pa bode Boulangerju tudi koristilo to, da so ruski vladni listi očitno izjavili svoje simpatije zanj. Iz tega je jasno, da bi Rusija bila pripravljena skleniti zvezo s Francijo, katerej bi bil na čelu general Boulanger. Boulangerjevi pristaši začeli bodo sedaj takoj agitacijo za bodoče volitve. Porabili bodo vse napake republičanov v svojo korist. Mnogo je upanja, da dobe pri volitvah večino, ali pa tako znatno manjšino, da bodo s pomočjo druzih vladnih nasprotnikov lahko vrgli vlado, razveljavili, kar se bode do tedaj ukrenilo proti Boulangerju, ter mu omogočili povrat na Francosko. Na Francoskem se stvari hitro prevračajo in prav lahko se zgodi, da ne bode dolgo, da bode general Boulanger imel v Parizu najvišjo državno oblast v rokah, sedanji ministerski predsednik Tirani pa bival v Londonu. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 27. aprila. Poslednje dni se je pokazalo, kako sovraži priprosto ljudstvo na l>ini;«ji židovske pijavke. Mnogim zidom so okna pobili. Židje so drug za drugim hiteli k policiji prosit pomoči. Da neso hitro poslali vojakov, da varujejo židovske prodajalnice, bilo bi prišlo še do večjih izgredov. Oblastva so vse storila, da varujejo žide, če tudi so poslednji sami krivi, da jih narod tako sovraži. Liberalni listi VBi kriče, da mora vlada vse sile napeti, da zatre protižidovsko gibanje, kakor da vlada nema druzega poklica, nego paziti, da se Židom kak las ne skrivi, da bodo mogli mirno odirati kristijaue. Mi mislimo, da bi se tu največ doseglo, če vlada in postavodajstvo skrbita za boljše varstvo kristi janstva proti vedno bolj se širjajočemu židovstvu. Ko bi bili na Dunaji o pravem času prisilili „Tram- pi urnbugu" pisal, sam pa največji hum-bug uganjal". Z ozirom na omenjene zasluge priporočal bi jaz, da bi klerikalnega dnevnika uredništvo v bodoče prevzelo uivdovanje slovenske bibliografije, ker sicer nihče ni dovolj poučen in bi mi bili leto za letom za nekoliko knjig prikrajšani. Naposled bi si dovolil do omenjenih gospodov, kratko vprašanje. Ako domačim odvetnikom očitate da ljudi deio, zakaj hodite po zglede na Moravsko in Češko? Ali so mari naši odvetniki odgovorni za to, ako se na Moravskem kako posestvo za pet goldinarjev proda? Strašno ste premitivui, ako mislite, da je to kaj v nebo kričečega. Po take zglede ne treba hoditi na Moravsko, nahajajo se veliko hližje. Na pr.: Brandstetterjev rudnik pri Sevnici bil je cenjen nad 900.000 gld. in erar izplačal mu je na podlagi te cenitve 60.000 gold. predujma. Kratko potem pa je dr. Radey isti rudnik kupil za 50 gold. Ta cena vzbuja Vašo zavist, a povem Vam, da Vam dr. Radey najbrže takoj odstopi ves rudnik v last, ako mu le povrnete njegove troške. Torej svetujem, da prej mislite, potem pa pišete, to Vam bode izvestno koristno. Potem mo rebiti o „narodni britvi" niti pisali ne bodete, zlasti ne, odkar je znano, da se „narodna britev" močno na klerikalno stran nagiba. s. vayako družbo", da bi z vozniki bolj človeški ravnala, pa bi izgredov ne bilo. Oblastva se ve da ne morejo vsega storiti, ker je postavodajstvo pomank-ljivo. Državni zbor ima dolžnost, da popolni svojo zakonodajstvo v varstvo delavcev, ker o tem oziru ne ostane na polovici pota. Na iVšknii se že začenja agitacija za deželne zbore. Časopisi obeh čeških stranic se že Davijo s to zadevo. Oboji pa priznavajo, da delovanje deželnega zbora v minolej postavodavnej dobi ni bilo posebno uspešno. „Politik" opravičuje večino, da se zaradi tega ni več stvarij lotila, ker ni Nemcev v zboru. Staročehi žele, da se vse važnejše zadeve rešijo s skupnim delovanjem zastopnikov obeh narodov. Ako pa Nemci sedaj ne ustopijo v deželni zbor, se pa Cehi nanje ne bodo več ozirali in bodo reševali važnejše zadeve drugo za drugo. „Narodni LiBty" pa očitajo večini, da ni bolje izkoristila odsotnosti Nemcev. Sedaj bi bila lahko sklepala po svoji volji, veleposestniki bi jo tudi ne bili mogli ovirati. Organ Mladočehov pravi, da bodo volilci imeli odločiti, ali hočejo deželni zbor veleposestnikov, ki hočejo klerikalne šole, hll pa narodni deželni zbor, ki se bode prizadeval povzdigniti omiko in narodno blagostauje. Vu.aiijc države. Bivši kralj srh* Iti pisal je metropolitu Teo doziju, da naj nikakor ne daje ostavke, da metropolit Mihajl ne pride zopet na mesto njegovo. Milan se boji, da ne bi metropolit razveljavil ločitve zakona s kraljico Natalijo, s čimer bi ga spravil v zadrege. Kraljica bi potem dobila silen upliv v Srbiji in nanj bi se nikdo več ne oziral. Rudikalua stranka dela na to, da se v Belemgradu metropo-lija spremeni v patrijarhat in Mihajl postane patrijarh. To bi jako povzdignilo ugled Srbije General Boulanger vsprejel je jednega angleškega časnikarja. Zatrjeval mu je, da je Brusselj ostavil popolnoma prostovoljno. V oktobru vrne s v Francijo. Pri volitvah v oktobru zmaga stranka njegova gotovo v 68 departementih. Sedaj je pa moral ostaviti domovino, ker v ječi ne bi bil mogel dosti storiti za svojo stvar. Senata on ne zmatra za kompetentno sodišče. Ce ga pa hočejo postaviti pred porotnike ali pa sodnike, se pa takoj povrne v Pariz. Njegova odsotnost do oktobra mu ne bode škodovala, ker bodo pristaši njegovi Bpoznali, da neče motiti uspeha razstave. Ko mine razstava, se pa začne gibati stranka njegova. Vsa glasila katoliškega centra pišejo proti temu, da bi se osnovala nadškofija v prestolnici liem&ke). Taka nadškofija bila bi le poslužno orodje, da bi država lož je še bolj podjarmila cerkev. Nemški vladni listi pa ugovarjajo trditvam katoliških glasil, da je nemška vlada sama sprožila to stvar. Ob petindvajsetletnici bitve pri Dtipplu, so ]>an«l jasno pokazali, da še neso zgubili upanja, da kdaj zopet pridobe Slezvik-Holstein. Na pokopališči v Kodanji je prost Franzen vpričo kralja, ministrov, visocih častnikov in dostojanstvenikov imel kaj ganljiv patrijotičen govor. Rekel je, da praznujejo spomin žalostnega dogodka, ko je bila danska vojska pobita, a tudi za Dance bode za velikim petkom prišla velika noč in Bog bode pripomogel, da se Danskej zopet pridružijo drugi bratje in Hestre, katere so s silo odločili. Pri slovesnosti, ki je bila v gledišči, je pa nek govornik izražal nado, da bode še vihrala zastava danska nad Dtipplom. Ta dan pe je videlo, da narod danski še ni pozabil dogodkov 1864. leta in da se bode gotovo pridružil sovražnikom Nemčije, kadar se poslednja zamota v kako vojno. Prosveta, Prebivalstvo stare Srbije in Makedonije. Znano je, da se za Makedonijo poganjajo Bolgari, Srbi in Grki. Poslednji nemajo toliko upanja pridobiti si omenjeno deželo, ker v njej primeroma le malo Grkov stanuje. Toliko bolj pa se pulijo za njo Srbi in Bolgari. Prvi opirajo svojo pravo do Makedonije na zgodovinska fakta, da so se Srbi po svojem prihodu na balkanski poluotok naselili najpoprej v okolici Solunski ter da so se še ie pozneje bolj proti severu obrnili. Potem pa je Makedonija celo vrsto let pripadala srbskemu carstvu. Bolgari pa opirajo svoje pravo do Makedonije na narodnost prebivalcev. Do sedaj menda noben evropski učenjak ni dvomil, da slovanski pre bivalci Makedonije pripadajo bolgars ke m u plemenu. Sedaj pa je začel znani Špiro Gopčević trditi (Petermanus Mittheilungen 1889, III), da prebivalci Makedonije neso Bolgari, ampak Srbi. To dokazuje Gopčević najpoprej iz jezika Makedoncev, češ, da oni spregajo in pregibajo svoje besede po polnoma po srbski slovnici, da izgovarjajo „ja" mesto „az"; da ne pridevajo spoluika substautivom in da poznajo glase 6 in g} (dj), katere pravi Bolgari 0, št in žd uadomeščujejo. Potem praznujejo kakor Srbi „krstno ime" in „slavo" ; prepevajo srbske narodne pesni (o Kraljevići Marku in poznajo „Koledo Jurjev dan, Vidov dan itd.) Tudi iz zKodovin^ hočo Gopčević dokazati, da Bolgari neso nikoli po Makedoniji naseli (mongolski Bolgari se ve, da ne) ter da so bolgarski carji le mimogrede nad Makedonijo zapovedovali, dočim je bila baš Makedonija z glavnim mestom Skopljem zmerom središče srbske oblasti. Makedonski Srbi da so se le za to rajše Bolgare imenovali, ker so bolj ljubili grško duhovščino in neso hoteli priti pod bolgarskega eksarha, zato, da so se rajše za Grke proglasili. Bolgari da sami imenujejo svoje srbske sodeželane „Šope" (prebivalci mej Timokom in Iskerom). Gopčević se zaganja v bolgarske „ehauviniste" in Bolgarom prijazne ruske profesorje Drinova in Draganova. Nam se pa zdi, da se je tudi Gopčević v tem čltsnku izlevil kot „srbski chauvinist". Pozabil je pred vsem na jezikovno in narodnostno sličnost vseh južnih Slovanov in zatajil zgodovinsko resnico, da so se že v VI. stoletji, torej dolgo pred prihodom mongolskih Bolgarov, naselili Slovani po Trakiji, Makedoniji, Epiru, Tesali ji in še celo po Peloponezu, in da ti Slovani nemajo nič opraviti s poznejšo srbsko selitvijo. Samo jeden del teh Slovanov je bil 1 979 od neslovanskih Bolgarov podjarmljen, prijel njihovo ime in deloma tudi njihova jezikovna svojstva, n. pr. spolnik. Na ostale Slovane po Makedoniji itd. pa bolgarski element ni uplival in tako so oni ostali čistejši Slovani (ali recimo Srbi), kakor današnji Bolgari. Po Gopčevići je sedaj v Stari Srbiji in Makedoniji, (t. j. v vilajetih Kosovo, Monastir in Solun): 2,849.000 prebivalcev, in sicer: 1,830.100 Srbov (mej njimi 418.500 mohamedariBke vere), 269.500 Turkov, 189.250 Albancev, 176.200 Bolgarov (mej njimi 104.000 Pomakov ali mohamedancev), 100.600 Cincarov (makedonskih Vlahov), 72.200 Židov, 34.000 Ciganov in 6000 tujcev. Mnogo teh pa je griicizovanih (26.000 Albancev, 10 000 Bolgarov, 83.000 Cincarov iu 2000 Ciganov) ter pripadajo grški stranki. V političnem oziru imamo torej 327.200 Grkov, 82.200 Bolgarov in 940.750 ljudij pripadajočih k turški stranki. PrihodnjoBt bo pokazala, koliko 8e smemo na te številke zanašati. Gosp. Gopčević ni baš zanesljiv preiskovalec. Domače stvari. — (Narodni deželni poslanci) bodo v ponedeljek dne 29. t. m. imeli shod, da se posvetujejo o bodočih deželnozborskib volitvah. — (Matej Cigale f.) Na Velikonočni ponedeljek bil je 'pogreb za Slovenstvo zasluženega moža gospoda Mat. Ciga le ta, ki ie po dolgem bolehauji v 70. letu svoje starosti izdihnil svojo dušo. O pogrebu znalo je menda le malo Dunajskih Slovencev, zato jih je tudi le malo prišlo, mej temi gosp. prof. Stritar, sekcijski svetnik gospod Le vični k, poverjenik Matice Slovenske g. Navratil, ki je v imenu imenovanega društva velik lovorjev venec s trobojnico Blovensko z napisom v zlatih črkah: „Matica Slovenska v Ljubljani" položil na krsto pokojnika. Mej vsemi bil je najlepši venec. Pevci akad. društev „Slovenije" in „Zvonimira" zapeli so v cerkvi sv. TJrha žalostinko: »Blagor mu !" Vsa ginjena zahvaljevala se je vdova pokojnikova za tako sožaljenje Slovencev. R. I. P. — (Predstava v korist podpornemu društvu velikošolcev na Dunaji.) Pri jut-rašnji predstavi bodeta igrala na klavirji gospica Katarina Sevnikova in nje učitelj gospod Ohm vitez Janušovskv naslednje komade slavnega češkega skladatelja Antona Dvofaka: 1. Slovanski ples, op. 46. V.; 2. Legenda, op. 59. I. ; 3. Slovanski ples, op. 46. IV.; 4. Slovanski ples, op. 46. VIL — (Gosp. Ivan Pogačnik) v Ljubljani Frančiškanske ulice 6, pristopil je podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaji kot podpornik s 5 gld. — (Dramatično društvo.) Gospa Neu-reutterjeva, ki se, odkar je prvikrat stopila pred dvema letoma na slovenska tla, mnogo zanima za naše dramatsko društvo, povabila je čez poletje igralko Zvonarjevo v Prago, kjer jo bodo pod pokroviteljstvom blagorodne gospe poučavale prve moči češkega narodnega gledališča. — (Gosp. Ivan Lavrenčič,) kaplan v Cerkljah, imenovan je župnijskim upraviteljem v Naklem nad Kranjem. — (Zdravstveni okrožji za Ljubljanski okraj) s sedežem zdravnikov v Ljubljani in v Priloga ^Slovenskemu Naroda" St 97 27. aprila 1889. Šmariji konstituirali sta se danes. Zastopa sta volila predsednika in podpredsednika. — (G. Ivan Ne ker man), učitelj v Ma-rezigab pri Kopru, imenovan je učiteljem in vodjo v Podgradu. — (Kipar Rendić) dogotovil je, kakor se iz Trsta javlja, spomenik, ki se ima jeseni postaviti na trgu Makarskem slavnemu O. Andreju Kačiću. Spomenik je krasno delo in bode v ponos Makarski. — („Koroških bukvić") izšel je 12 in 13. SllOpi;). — (Klanje ob nedeljah.) Zadnjič smo poročali, da to Ljubljanski mesarji uložili prošujo, da bi miniBterstvo dovolilo v poletnem času tudi ob nedeljah klati in smo dostavili, ker smo bili napačno poučeni, da je ministerstvo dovolilo po vseh avstrijskih mestih tudi ob nedeljah klati i. t. d. Resnici na ljubo moramo pa t6 oporekati, ker kakor smo se sami prepričali po došlih poročilih, se v mestih, kjer so javne klavnice, kakor v Solnem gradu, Gradci in še celo na Dunaji z okolicami nikjer ne sme klati ob nedeljah. — (Ustanove.) Za leto 1889. razpisane so cesarice Elizabete invalidne ustanove ranjkega barona Karola Wurzbacha, in sicer 3 ustanove po 60 gld. za Ljubljančane, 3 ustanove po 30 gld. za rojake iz Kamnika, iz Jariš ali iz Homca, in 3 ustanove po 30 gld. za rojake iz Ventarjevca v občini Šmartinski pri Litiji. — Te ustanove oddaja gospod baron Alfonz VVurzbach, in sicer one za Ljubljančane po nasvetu kranjskega deželnega odbora, ustanove za Kamničane, JarŠane in Homčane po nasvetu Županstva v Kamniku, in ustanove zaVentar-jevčane po nasvetu županstva Šmartinsko občine. — Pravico do užitka teh ustav imajo v prvi vrsti ubožni vojaški invalidi iz imenovanih občin ali krajev — od stražmeštra ali šikovatelja nazaj, kateri so lepega vedenja in vsled v vojni dobljenih ran nezmožni, da bi se sami mogli živeti. — Ako bi se pa za baron VVurzbachove ustanove ne oglasili vojaški invalidi z omenjenimi lastnostmi, imajo pravico do njinega užitka tudi drugi reveži lepega vedenja iz imenovanih krajev, kateri se zaradi bole-havosti in starosti ne morejo sami živeti. — Prošnje za te uttanove naj ulože proš-njiki iz Ljubljane pri Ljubljanskem magistratu, drugi prošnjiki pa vsak pri županstvu svoje občine do 3 1. maj a 1. 1 889. — (Južna železnica) Uprava južne železnice je z objavo svojega najnovejšega voznega reda storila z znižanimi cenami odločni korak k reformi osobnih tarifov, kateremu moremo želeti le popolen uspeh, in da v tem oziru na vsej progi v lastno korist uvela potrebne premcmbe. Novi osobni tarifi so končali anomalijo, da se je na vseh progah južne železnice moralo dosedaj za vožnjo tja in nazaj več plačati, nego se je pa za okolno vožnjo (R u n d r e i s e b i 11 e t). Omenjeni novi tarifi omo-gočujejo južnej železnici, da tirolski promet zavsem izkoristi za Bvoje proge. Ko mora promet v Go-renjo Avstrijo, na Štajersko, Koroško fn Kranjsko največ odstopiti državnim železnicam, more pa sedaj za Tirolsko izključiti vsako konkurenco z nizkimi cenami, dolgotrajno veljavo voznih listkov in dovolitve svobodne prtljage. Minulo poslovno leto 1888. bilo je za južno železnico dosedaj najugodnejše glede" dohodkov. Dohodkov je imela nad 40 milijonov goldinarjev. Promet s premogom, sladorjem, vinom, žitom in moko se je povekšal. Tako se je promet s premogom zadnjih 20 let več nego po-trojil. Leta 1868. znašal je 30.000 vagonov, lani pa 100.000 vagonov ali 10,000.000 meterskih centov. — (V Račjem) pogorela so velikonočno ne« deljo gospodarska poslopja posestnikom S. Sternu, J. Požegarju in P. Brglezu. Škode okolu 400O gld. — (Odbor okrajnega učiteljskega društva Ormoškega) usoja se s tem vabiti p. n. častite ude, kakor tudi vse druge spoštovane prijatelje šole in učiteljstva k prav obilej udeležbi maj-niškega izleta, kojega priredi imenovano društvo v četrtek dne 2. maja t. 1. na Hum blizu Ormoža. Vspored tega izleta je sledeči: L Ob l/910. uri slovesna služba božja v ondotnej podružnici. II. Petje in običajno mesečno zborovanje v šolskem poslopji po tem Ie dnevnem redu: a) Zapisnik, b) Dopisi. c) Poročilo o glavnem zboru slov. učiteljske zaveze. d) „0 BOgiasnem delovanji šole in domače hiše". (Govori g. Kosi ml.) e) Nasveti in želje udov. III. Majhna južina pri tanikajšnem gospodu nadučitelji. IV. Odhod v gostil nične prostore g. Horvata ondu V. Skupni obed in prosta zabava. — (Razpisana) je služba tretjega učitelja eventuvalno učiteljice na trorazrednici v Mokronogu. Plača 400 gld. Prošnje v Štirih tednih. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Wiesbaden 26. aprila. Cesarica Elizabeta, ki tudi tukaj rano ustaja, peljala se je danes popoludne v odprtem vozu k dr. Metz-gerju. Cesarica sprehaja se vsak dan daleč po gozdu, spremljana samo po jed nem gozdarskem uradniku. V gozdu pije vsakikrat po dve čaši baš namolzenega mleka. Rim 26. aprila. Papež podelil cesari-činji vdovi nadvojvodinji Štefaniji zlato krepostno rožo, katero posebno odposlanstvo ponese na Dunaj. Beligrad 2 6. aprila. Kralj Milan brzo-javil iz Jeruzalema Ristiću, da se prihodnje dni povrne v Beligrad. Regentstvo naj ne bode nc/.aupno vsled prihoda njegovega, njemu je potreba, videti sina svojega in odpotoval bode iz Belegagrada v Pariz. Peterburg 26. aprila. „Ruskij Invalid" javlja: Letos bode šestdnevni manever v vojaškem okraji Varšavskem ob reki Naiev. Manevra se bode udeleževalo 90 batalijonov, 162 eskadronov in 234 kanonov. Dalje bode petdnevni manever v vojaškem okraji Odeškem v okolici Očakova, pri katerem bode zbranih 178/4 batalijona, 5l/a eskadrona, sotnija ka-zakov in 16 kanonov. Pariz 26. aprila. „Agence Havas" zanikava vest, ki jo je priobčila nOpiiuonea, da bi bila Francoska Vatikanu obljubila, da se bode zopet obnovila posvetna oblast papeževa. London 26. aprila. Iz Aucklanda se javlja: Ladij i BT/entou" in. „Vanđalia" ni moči spraviti s skal. Potaplavci resili šo bla-gajnico Trentonovo. Nemška ladija „Eberu popolnoma razbita. Ladijo „Nipsic" spravili so zopet v morje in ,,Alert" popelje jo v Auck-land. Dunaj 27. aprila. Cesar peljal se do-poludne brez spremstva v kapucinski samostan in šel v spremstvu guardijanovem v rakev k pokojnega sina krsti. Poprej vsprejel je bil cesar nadvojvodo Frana Ferdinanda. Dunaj 27. aprila. Vsi tramvajski vozniki, izimši dvanajst zaprtih, povrnili so se na delo. Z ozirom na to, da se je zopet napravil mir, umaknila se je policijska naredba, da morajo hišna vrata biti zaprta ob 8., gostilne ob 9. uri. — Upravni odbor tramvajske družbe dal svojo ostavko. Trst 27. aprila. Preteklo noč ulomili tatje v oddelek vozne pošte in ukradli iz blagajnice 53.000 goldinarjev. Bukurešt 26, aprila. Cankov odpotoval v Turn-Severin, baje da se vrne na Bolgarsko. London 27. aprila. Po uradnem naznanilu bode najbrže dne 16. ali 17. maja pohodu cesarja Viljema na čast v Spitheadu velika „revue" vojnega brodovja, pri katerej bode 109 vojnih ladij. Razne vesti. * (Ei ffl o v stolp v Parizu) je dogotovljen in določene so tudi že cene za pohod ogromne zgradbe. Kdor hoče, da ga potegnejo v prvo nadstropje, plača dva franka, v drugo nadstropje 3, v tretje nadstropje 5 frankov. O nedeljah popoludne je cena za polovico znižana. Na prvega nadstropja ploščadi je prostora za 6000, na drugi za 1500, na tretji za 500 osob. Ako se temu došteje število služnikov in osob nahajajočih se v vlaku, ki je transportuje k viško in nazaj, in katerih bode do 200O, bode vsega vkupe v vseh delih Eifflovega stolpa za 10.000 ljudi j prostora. * (Grof H ar tenau) odpotoval je s soprogo iz Gradca v Milan in se baje do 15. dne maja t. 1. zopet vrne v Gradec. V Gradci je bivši bolgarski vladar — grof Hartenau se namreč imenuje princ Aleksander Battenberški — občeval le z malokomu, največ z vojaškim poveljnikom baronom Schonfel-dom in nekim ruskim grofom. * (501etnica.) Dragotin Gomol ka, uradni sluga pri c. kr. najvišjem sodnem in kasacijskem dvoru na Dunaji in imejitelj zlate hrabrostne svetinje, praznoval je 25. t. m. petdesetletnico svojega službovanja. * (S t raj k železni čnih delavcev.) Iz Krem.sa se poroča : Pri zgradbi tu kajšnje železnice poslujoči zidarji in laški delavci ustavili so zaradi prenizke mezde vsakeršno delo. * (Mrtvo ud na lok omot v i.) Po državni železnici voze'i kurirni vlak štev. 7, kateri dohaja navadno ob 6. uri 3 minute zjutraj v Prago, imel je velikonočno nedeljo, 21 t. m., 23 minut zamude, ker je v Brnu strojevodjo Josipa Johna na stroji zadel mrtvoud. Vsled te nesreče pripregli so nov stroj iu poslali po drugega strojevodjo. * (U bežni postaje načelnik.) Kakor se iz Rima javlja, pobegnil je te dni železnične postaje načelnik v Sondriji s svojo soprogo ter vzel s saboj tudi poneverjeno vsoto 300 000 lir Narodno-gospodarske stvari. „Cesarjevič Rudolfovo sadjerejsko društvo za Spodnji Štajer" je imelo v Št. Juriji na južni železnci v nedeljo po večernicah dne 7. t. m. v šolBkem poslopji svoj navadni spomladanski občni zbor. Iz tega posnamemo važnejše točke. Ker se je moral predsednik g. dr. Ipavic nemudoma odpeljati k nekemu bolniku k sv. Štefanu, je o društvenem delovanji poročal tajnik Jarc. Društvo je v lanski spomladi razposlalo 36.000 divjakov in cepiče/ iu 800 požlahtnjenih drevesc; udeležilo se je razstave v Celji in na Dunaji; pa v Celji je izstopilo iz kroga onih, ki so tekmovali za premije; na Dunaji pa je bilo odlikovano z bronasto državno svetinjo. Društvo je poskrbelo, da se v naših krajih uvedejo bosniške češplje; obrnilo Be je tudi na trgovsko iu obrtnijsko zbornico v Gradci s prošnjo, da naj zbornica poizveda, po katerih plemenih in vrstah sadja se v trgovini največ povprašuje in katero iz vožnje sadje ima najbolje ceno, kar je slavna zbornica obljubila pozvedovati in potem društvu ustrezati. Društveno premoženje znaša 320 gld. Društveni računi so se poslali vis. ministerstvu za poljedelstvo na Dunaj, katere je pregledalo in potrdilo. Od si. deželnega odbora je obljubljeno nekaj podpore; društvo se je za podporo obrnilo tudi na visoko ministerstvo, odkoder pa še odloka nismo dobili. Obrnili smo se s prošujo na slavn. deželni odbor v Gradci, da nam tudi letos za nekaj dnij pošlje potovalnega učitelja za sadjarstvo, gosp. Ma-tijašica iz Maribora, kateri naj bi po raznih krajih in pri raznih posestnikih dejanski kazal in poučeval o raznih panogah sadjarstva. Tej želji se je tudi ustrezalo vlarr, kakor tudi letos. Tajnik na to predstavi obilno zbrani množici iz raznih stanov in od raznih krajev došlim potovalnega učitelja gospoda Matijašiča iz Maribora ter ga prosi, da naj nastopi in naj kaj zanimivega o sadjarstvu pove. Gospod Matijašič je v daljšem in zanimivem covoru obravnaval ter deloma z risanjem, deloma z nožem in s škarjami na živem drevesci pojasnjeval: 1. Občne zadeve pri sajenji drevja. 2. Kako, kje in kedaj je jamo skopati in jo za sajenje prirediti. 3. Kako je drevesce prirediti za sajenje, ob-in prirezovanje vrha in korenin. 4. Kako in kakšen kol je drevescu priskrbeti. 5. Privezovanje kola, nasledki dobrega in slabega privezovanja. 6. Kako zemljo drevesu primerno napraviti. 7. Kako se je varovati poškodovatcev dreves. Ko gospod govornik konča svoj govor, stavijo se na gospoda učitelja razna vprašanja in prošnje za pojasnjevanje v tem ali onem slučaji; teh razgovorov so se udeleževali razven govornika, kateri je vsestransko prijazno odgovarjal in pojasnjeval še posestnik Grejau »z Vrha, posestnik Feudrih iz Be-zovja, g nadučitelj Rupnik in tajnik. Temu so sledile dejanske poskušnje na dr. Ipavičevi pristavi. Ker pa je deževalo, se je le jednemu drevesu pognojilo. Za pedenj širok jarek (graben) v polukrogu tako daleč od debla, kakor veje segajo, se je na 2 dm globoko skopal in potem z gnojnico žalil. Mej tem pa je že predsednik gosp. dr. Ipavic domov prišel ter je kakor lansko leto ob tem času mej navzoče razdelil 3000 divjakov in cepičev. V. Jarc. tajnik. prinaša v 8. številki naslednjo vsebino: Šolska vzgoja v Avstriji. — Politiška uprava na Slovenskem. — Crtice iz cerkvene povestnice srbske. — Dopisi. — Pogled po slovanskem svetu, a) Slovenske dežele, b) Ostali slovanski svet. — Književnost. „SLOVANSKI SVET" izhaja po dvakrat na mesec, vselej IO. in 25. dne meseca, in se pošilja naročnina izdajatelju »SLOVANSKEGA S VETA" v Gorico. — Naročnina znaša: za celo leto 4 gld., za pol leta J gld., za četrt leta 1 gld. Za Ljub-Ijan ke naročnike in dijake velja: celoletno 3 gld, 60 ki., poluletno i gld. 8u kr., četrtletno 90 kr. A prehavljanjeni se razatope red lne snovi. Kar se ne razstopi, ne mure biti v brano. Nerazaiopljene re-dilne snovi so začno razkroj ali in provzro'-ajo vzdihovanje, napenjanje, krč, i. t. d. I>a ohranimo dobo prenavljanje in preprečimo mu cj imenovani bolezni, imamo dobro sedstvo, dr. Romov a«lravilnl balsain iz lekarno It. FltAGNKR-ia v Pragi 206-III. Dobiva se v skoro vseh lekarnah. 6t845-l) ..LJUBLJANSKI ZVON" za vse loto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. T 11J <3 i : 25. Mprila. Pri W»Ilel: Strassberger z Dunaja. — Markus z Dunaja. — Ganaelmaver U Kočevja. — JBazzel iz Reke. — JakliC iz Kočevja. — Gold, Reich, Paulin, Rouaenberg, Hanak, Cary, Pretzner, Run'.oni I Dunaj*. Pri Nlonu : Keizas iz Knittetitelda. — Exner, Beyer, Grnger, Krnft, EpUein, Trostler, Brichtak, Fries, Square« nina, Ooldhauer z Dunaja. — Scepan-k z Gorenje Bele. — Petrić iz Gorice. — dr. Šcgula, advokat iz Celovca. — Steuerer iz Trst*. — Kreo, Oberljinder \i Brna. Pri btavaaraltuem dvoru: Buberl iz L'tfji — Hatizinan iz Budimpešte. — Sedlar iz Reke. — Novak, Burghardt z Dunaja. Pri avstrijskem cesarji: Zupan iz Kamnu go rice. — ŠuSterSic iz Krope. Umrli so t IJublJani: 25. aprila: Rudolf Jankovih, vžitnitmkegra pazn-ka sin, 16 mes., Vožarski pot it, 3, za jetiko. — Franc Mdiolič, crevljarjev sin, 9 let, Vegove ulice ftt. 12, za fikrlatico in davico. 2(5. aprila: Jožef Majer, mestni ubog, 79 let, Kar-lovska cesta fit. 7, za uirtvoudom. '27. aprila: Ivana VerbOvo, bišnega posestnika žena, 54 let, sv. l'etra cesta Sr. 52, za akutno vnetlco jeter. — Marijana Ptčnik, 36 let, Strini pot št. 2, za jetiko. V de 4 eIn ej bolnici: 25. aprila: Marija Pelrić, učiteljeva bdi, (j let, za vročico po opeklini. Meteorologično poročilo. 260 gld. 100 . i"U državne srečke ie ]. 1864 Dr Javne srećke iz 1. IHdi Ogerska ilata renta i*f, . , 9gerska papirna renta .V'n . , . 5»/t štajerske zemljišč, odvez, oblig. . Donavm reg. srečke 5% . . 100 gld Zemlj. obć. avstr. #•/»"/• zIa" zast- listi Kreditne srečke.....100 gld Rudolfu ve srečke..... 10 Akcije anglo-avstr banke 120 „ Trammway-drust velj. 170 gld. a v. 139 gld 181 „ 102 n 96 104 123 120 191 21 130 235 kr. 90 40 75 75 50 50 50 75 l Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v | mm. 26. aprila 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 726 0 mm. "729-1 mm. 731-3 mm. 5-2* C 7-2° C 5 4° C si. zah. si. zah. si. zah. dež. dež. jas. i 11 20au. | dežja. Srednja temperatura 59° za 4v>° pod nonualom. ZD"U.xi30sl5:a. "borza dne 27 aprila t. 1. (Izvirno telegrafjčno poročilo.) včeraj — Papirna renta.....gld. 85"— — gld. Srebrna renta.....„ 85*40 — „ Zlata renta......, 110-95 — , 6°/c marčna renta . . Akcije narodne banke. Kreditne akcije . . . London ...... Srebro..... Napol....... C kr. cekini . Nemfike marke 100 05 896 -298 75 119-80 9-49 Vi 5-B6 58 50 danes 85-10 85-45 110 95 10010 895-— 298-50 119-70 9-48'/, 5-66 58-47'/, Hiša s posestvom vse v dobrem stanu, blizu Ljubljane (Bizovik), ]« prostovoljno nas prodaj. — V hiši je gostilna in je pripravno tudi z* prodajalnico. — Več pove lastnik Iran Fer k olj v Blsovlku at. 1». (289—4) Št. 7285. Razglas. (311) V nedeljo dne 28. aprila t. I. do-poludne ob 11. uri se bode v mestni dvorani vršila volitev onih 43 zastopnikov, katere odpošljejo delodajoči gospodarji v glavni zbor okrajne bolniške blagajne, katero je v /mislit postave o bolniškem zavarovanji delavcev z dne 30. marca 1888. leta drž. zak. št. 33 ustanoviti za mesto Ljubljansko. To se daje na znanje z vabilom, da naj se delodajalci polnoštevilno udeležć volitve. Mestni magistrat Ljubljanski, dne 25. aprila 1889. Ker sem se postaral, prodam svoje posestvo, poleg ceste, jedno četrt ure od postaje Lesce na Gorenj-skeui. Hiša je v dve nadstropji in je sedaj v njej gcstil-nica. Poleg hiSe je lepo prostorno dvorišče, vodnjik in velika štala. Vsa poslopja so trdno narejena. Na vrtu je 19 in na polji 7 Stan tov kozolca. Na polji je 60 mladih jablan in na vrta *4o 200 aznih sadnih dreves, ki rode dosti sadja, v drevesnici pa do 2000 drevesc (preljev), hrušk in jabolk, katerih slednje leto prodam kakih dve sto, in 40 orehov, debelih kakor roka za pestjo. — Posestvo ima 10 oral, za 60 mernikov poBetve dobro zagnojenih njiv, 12 oral travnikov, 7 oral zaraščenega gozda Nadalje so trt lepe kobile in zebe, 6 lepih velicih pisanih krav, 40 janjcev in b prašičev, na štali dosti sena za živino, v shrambah dosti žita za družino in za prodaj. — Vse to prodam za 90' 0 gld., posestvo samo brez drnzega blaga pa za 6'00 gld. — Kdor želi kupiti, naj se pri meni oglasi. kateri jo kot zlr.uilm vrelce /.e ver »to iet na dohruut glasu v vseh boleznih uiual in prelmvil, pri protlnn. želodčnem iu me-burnem kataru, l/.vrstno je za otroke, pre-(11-4) bolele in ii»'j nosečnostjo. Najbolji* dljetelitaa in ntaiiftlm pijarn. Henrik Matroni, Karlsbail in Dunaj. H Teg« Be nikoli ni bil« 11 I zvezek šagren-kozlovine av. v. gl. 6 50 in več vtutkovratiie nanj« iu k leni prlpn Amerike 8 dni., o.I Ljubljane do Amerike U dnij, ctMia celi vožnji v III ra/.reiii grld. 81 —. 91—'± i ■ vit In i; pomoč boleznim v želodci in njih posledicam. Vzdržanja zdravja olistoji ledino V tem, da s« vzdrži in pospešuje dobro prebtivljenje, k>ijtt tO Jtt glavni pogoj zdravju in telesne in duševne kreposti. Najboljše etttmnče Sfnlstvn, da 8« prebavljenje uravna, da »e pravo metanje krti doseže, da a« odstranijo sprideni iti slabi deli krvi, je uže voć let splošno znani in priljubljeni dr. Rosov zdravilni balzam. Izdelan je i/, najboljših, krepilno zdravilnih zeli«? jako skrbno, uplivu uspešno pri vseh težavah pri prebavljettji, osobito pri slabem apetitu, napelji, bljcranji, telesnih in želodčnih boleznih, pri IttH t) želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnetn natoku, hetnerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipol%omlriji in melanholiji (vsled motenja prebave); i nt i oiivlj* rso delavnost prebave, napravlja kri zdravo in čista in telesu dii zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tOtftl tvojega izvrstnega upliva je zdaj gotovo iu prizn;mo ijmiskt* fituturve s»me0 le«*., %i NtoUlonioi 1 jg-lcl. Na tisočo pisem v priznanje jo na razgled pripravljenih. Razpošilja se na franklrane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju svote. Da se izogne prevari, opozarjam, da jo VBaka stekl-nica Bdr. Ros.vega zdravilnega balzama" po raenl prirejena iu v moder karton zavita, im.i na strani napis: rl)r. Rosov zdravilni b;tlzam iz lekarne „pri crnom orlu" li. Fragoorja, Praga 20o—3" v nemščini, čeŠčini, uiudjai šćini in francoščini, na pročelji pa na-tisneno mojo zakonito varovano varstveno znamko. 1*1*11 vi dr. Rosov zdravilni balzam dobi s« samo v glavnoj zalogi B. VKAGR&it-fa, lekarna „pri črnem orlu", ■»raga, hI. 205—3. V Ljubljani: O. Ploooll, l.-kar; VilJ. Mayr, lekar; Eras. Blrsohltz, lokar; Joa. Svoboda lokar ; U. pl. Trnkoozy, lekar. V Postoj i ni: Fr. Bacearcloh, lekar. V Krauji: K. Savnlk, lekar. V Novem Mostu: Dom. Bizzoll, lokar; Ford. Haika, lekar. V Kamniku: Jo«. Močnik, lekar. V Gorici: G. Chrl-stofolettl, lekar; A. de Olronooli, lekar; R. KUrnor, lekar; O. B. Pontoni, lekar. »ar Vse lekarne v Avstro-OgrerakoJ Imajo zalogo tega zdravilnega balzama. ~w Taua se tudi dobi a na tisoče zahvalnih pisem priznano: ZE^stžifeo đ.or^QL3,6e ZM-Suzilo zoper bule, rane i u vnetje vsake vrste. Rabi se, če se zeuain prsa unainejo ali strdijo, pri oteklinah vsake vrste, pri črvu v prstu in pri zanohtntci, če bo roko alt nogo zvije, pri morskoj mrtvi kosti, zoper revmatične otekline, kronično unetje v kolenih, rokah in ledjih, zoper potne noge, pri razpokanih rokah, zoper odprte rano na nogah in na vsakem dolu telesa sploh, vratnej oteklini. Vse bulo, ott-kline in utrdine ozdravi v kratkem, če se gnoji, izvleče ven ves gnoj ter v kratkem ozdravi. W. škatlicah po it S in 33 ktr. (845_7) SVARILO ! Fer Bti Pril8ko univerzalno mazilo od več stranij ponareja, opozar-■ jam, da ga po pravem receptu le jaz izdelujem. Pristno je samo, če imajo rumeno škatljice, v katerih je mazilo, uauk, kako je rabiti, na rudečem papirji tiskan v devetih jezikih in so zavite v avetlomoder karton, ki ima natisnjeno varstveno znamko. ISalzam za uho. Skusono in po uanozih poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno že zgubljen Bluh. 1 sklenica 1 gld. av. velj. i^Hi^Hi^HHBHIBBBHI^Hi^HHHnHMBBKaHSS^^a Smrekovo seme kilo po 85 kr., Jelkovo seme kilo po 25 kr., Bekove rozge za sajenje tisoč po 1 #U1. 50 kr. priporoča, doktor |ih kaj ima za prodaj Leo grofa Auersperga gozdarija v Hamršlu (Himmsrstiel), pošta Studenec pri Ljubljani. (288—5] Za čas stavbe nnporo'-s Mestni trg št. 10 trgovina z železnino Mestni trg *t. 10 v velikem izboru in po zelA nlakl ceni okove za okna iu vratu, sto rje /.a štokodoranje, drat in cveke, samokoluice, vezi za zidovje, traverze in staro železniški' šine za obok«', zim 110 najboljši Kamniški Portlattd in Roman cement, .sklejni papir (l)achpnppe) in asfalt za tl;ik, kakor tudi lepo in močno narejena sledilna ognjišča in njih posa-utezne dele. Pri ntnvbtih, kjer nt votle blizu, neobhodno potrebne vodnjake y.a zabijati v zemljo, s katerimi j« mogoče v malo urah in z majhnimi stroški na pni veni mestu tlo vode priti ; >aviio tuko se tudi d »bivaju vsi deli za skopam' vodfljltice: železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesinga ste t.riMiihc in ventile iu železno okove. (ios—u) Za poljedeljstvo: Vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno narejeni plugi in plnžne, železne in lesene brane in zobovje zanje, motike, lopate, rovnice, krampe i. t. tt. Tudi m dobiva /.mirom sveži Dovski mavec (Lengmfelder Gyps) u\ gnojeni« polja Najcenejši 111 najboijši vir zx nakup jo naloga Magga 157 [)) FILIP TICHO, BRNO j Zelny trh 21 in Radna ulice 17. * Blago za ženske obleke Najnovejše in najelegantnejse za pomladno in letno sezono 100 cm. Široko. 1 ol><«-!<:«. m IO iaiet.rov gl«l. 4.50. Blago za ženske obleke j Najnovejše in najelegant.nejSe za po- G mladno in letno sezono. 1 obleka — 11 in*-trt>r icNI. S.OO. 1 Rum turški oksford (pristno-barvast) v najfinejših izdelavah. 1 liON HO Oiiniar. yal lov tfl«'. 4.SO. nnjl»i»lj&e t>a£c j\ glo. j SIFON 1 jako dobre baze, posebno pripraven za j moSko, žensko in otročje perilo, 90 cm. 1 širok, 1 U«im :tO Hun. Vatlov« vrMt.o: 1 a k1«!' -*,.-i0. 5.»0. 6.SO, 7.50. i/, dobrega Sifona ali močnega platna, s J Širokimi čipkami. Komplotna velikost j 0 kosov......»Idi. 3.75. 1 Jute jBastoi* ■ tnrSki počit, kompletne dolgosti 1 I>rugc bnž« .... ^Id. Garnitura iz ju ■eatojeoa iz 2 postoljtiih oiloj in kompletne dolgosti v najlepših Iz ».Sil, i/. rij»n;i [M, te 1 1 prta, delava h I.50. | 1 Ostanek S posobne preproge I 30 meti*ov dolg, močne baze 1 gld. ».so. Čisto volnen beige 1 v vseh gladkih barvah ali progast, — | 100 cm. širok. i oblek* = 10 m«tr«iv «i«s. 7.50. \ Novote T)la.ga.7 hi se smejo prati 1 za mofike obleke (garantovano, da se smo prati) gladko, progasto in križasto I Cela moška obleka iz grebenastega blaga <5lu metrov kUI* a.—. i Cela moška obleka iz platna b'40 „ -i.—. I Cela moška obleka iz najboljšega platna.....19 ti,—. i Uzorvi zaMloii) in Irauku. — ICozpo^iljn nc i»o poAlueui • Deček, kat ri ju ravno dovršil leta kot trgovski učenec, star 15 .It-t. z itolirim Šolskim in trgovskim spričevalom, — lsče službo v kaki prodaj a lnlol na deželi. 1'isma naj s« pošljejo na A. F. v Zagorja na Notranjakem. (3u3—3) Hiša ha prodaj. Prodam proBte volje svojo v Logatci iinajočo liido •t. 46, katera stoji na cesti proti kolodvoru. V hisi je krčili*. — Natančneje pove gospod Ignacitj Grantsr, C. kr. notar v Logatci. (306—2) Nič več mokre noge ali trdo usnje! To doseže le I. DendiUtiu iz £Št. Vulon< t iiiji c. kr. privilegovana nepremočljiva (56—19) hranilna mast za usnje, potrjena s stotinami spričeval (cene: cela skatlja l gld., '/, skatlje 50 kr., kr., »|„ Skatlje 12'/, kr.); potem za likanje usnja ravnokar patentovana hranilna tinktura za usnje, ne lak za usnje ali tuomentni lik, tudi no apretura za usnje, marveč bolj oljnato likalno črnilo, katero je preskusilo c. kr. državno vojno ministerstvo ter dovolilo, da se sme rabiti za usnje v c. kr. armadi. Cene: 1 kilo 1 gld. 20 kr., 1 stiklenicH št. 1: 1 gld., št. 2: 40 kr., št. 3: 20 kr. — Kazprodajulccm rabat Dobiva se v vseh večjih krajih monarhije; v Ljubljani pri gg. Nchuanig-u A Weber-Ju in A. Krlnper-ju. — S* urimo pred pomire j mijI I — 1 * r - i se za ponudbe v razpro«lajanJe, kjer še ni založbi. V.trstvena znamka. Bolezni želodca in spodnjih telesnih delov, jeter iu vranice, zlata žila, zaprtje, vodenica in kronična driska zdravi se n a j u b p o š n e j u s Piccoli-jevo ,Esenco za želodec', koja je tudi izvrstno Bred-stvo proti glistam. (82-4) Pošilja jo izdelovatelj lekarnar G« 1MCCOL.I v B.Jiibl|uui (na Dunajski cesti) proti pošt. povzetja. I Brnsko sukno za elegantne ID obleke v odrezklli po 8*10 m, to je po 4 Dunajsko vatle vsak odrozek, kateri stane gaF~ J.ho iz fino ~W K1«'- O.— iz ti m-j si> ^W gld. 7.75 iz jako fine lo.."»o iz najfinejšo ■ pristne ovčje volne. Nadalje blago za ogrtače, s svilo pretkano grebenasto sukno, letni loden, blago za livreje, blago iz sukanca, ki sine prati, fino in najfinejše črno sukno za salonsko obleke i. t. d. i. t. d. razpošilja proti povzetju zneska kot rcclna in solidna dobro znana (106—22) zalega s u. Is na. SIEGEL-IMH0F v BRNU. Izjava: Vsak odrezek je 310 »i dolg in 136 cm širok, torej zadostuje za oelo moško obleko. Tudi se polne vsacega blaga toliko metrov, kolikor kdo želi. Jamči se, da se pošlje ravno tako blago, kakor so izbere uzorec. ■^rZZ Uzorci zastonj in franko. ^^^^ Patentovane Strskoack-Boner Jave stroje za pranje in monge priporoča (57 16) ALEXANDER HERZ0G Eunaj, Gr»b«b, BranntntraM 6. Katalogi zastonj in franko. ]HlH Proti ognju varne blagajnice in kasete po ceni in naj soli ine j a narejene. Na vseh razstavah jako visoko odlikovane. Založnik vseh avstro-ogerskih železnic, poštnih hranilnic itd. Odlikovan od Nj. c. kr. velo-častva z veliko zlato svetinjo za umetnost, znanost in industrijo. (3—22) Feliks Blažiček, Dnnaj, V, Straussengasse 17. I>r. Friderik I^engiel-ov Brezov balzam. Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako so navrta njeno deblo, je od pamtiveka nian kot najizvrstnejče lepotilo; ako so pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako so namažo zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, ločijo ho ie drogi dau neznatne Inakine od polti, ki pontaue valed tega elisto bela iu nežna. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-zave pike ter mu daje mladostno barvo; polti pode-luje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečino, zajedce in druge nosnažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred Kld. l.SO. SBalogn v IJultljmai pri U. pl. Trn- koe%y-ji, lekarji. (179—4) Letno grebenasto blago jako elegantno in trajno za moške obleke v dvajset različnih barvah, katerim ne škoduje pranje, 60 cm široko, I cela obleka 67a metra le gld. 3. Jeden poskus zadostuje, da se preverite o izvrstni kakovosti tega blaga, ki se lahko pere. Brnsko sukno se razpošilja po čudovito nizkih cenah, in sicer : ie «lol»re baze: 3" 10 m za obleko 810 ,..... 310 , 3-10 , 3.10 , 310 , 310 , 3 10 , 3 10 , 310 , 8.10 , boljšo obleko . . , it »» • • fino ,, . •t »i • • ii n jako fino obleko . »t o o • • za najfinejšo obleko gld. 3.60 n 6.-„ 7.80 „ 8.60 „ 9.60 „ 10.50 „ 12.60 ,, 14.— gld. 16—20 Najizvrstneje Brnsko blago za suknje: 2 10 m za ogrtač..... gld. 6,30 2 10 „ „ fini ogrtač .... „ 8.40 2-10 ,, ,, najfinejši ogrtač . . 12.60 1 kos francoski pujuc-gilet . . „ 1.60 1 „ „ „ „ (sport) „ 2.60 Črni peruvienes in doskins za salonske obleke 3 26 m za gld. 10 in več. Pri naročhah nzorcev naj se pove, kako vrste se žele. llrno, Zelny trli 13. Pošlje se le proti predpoiiljatvi zneska ali proti povzetja. Uzorci zastonj in franko. (146—9) Krojaške karte nzorcev nefrankovane. Na najnovejši in najboljši način umetne (825—43) X ♦ 1 zobe 1» zt>b»vja t i ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja ploiulio. vanj a in vse zobne operacije, — oddtramtje zobne bolečine z usnirtenjem živca zobozdravnik A. Paichel, I \ poleg Hradeckega (čevljarskega) mostu, I. nadstropje. ♦ Vozne karte in vozni listi Ameriko* Kraljevo belgijski poštni parni ki ..lCe«i Star Une" iz Ani werp<>ia» naravnost v Nevv York in Philadelphio. Koncesijonirano od vis. c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje jako rado: koncesijonirano zastopstvo nn. Dunaji, IV., weyrintrorgusj«e IT's Ludovik VVielich, ali Ivan Kosar, gostilničar pri rBavarskem dvoru" v I.jub-I j um", P. Jaklitseb v KocevJI, Josip Strasser v Iuomoatu. (175—22) Pravi zaklad za nesrečne žrtve skrumbe samega sebe (onanije) in tajnih razuzdanosti je izvrstno delo (134-9) S Dra Rctau-a ebeochrana. Češka izdaja po 80. nemSkej izdaji. S 27 podobami. Cena 2 gld. avstr. velj. Naj vsak Beže po njej, kdor trpi za strašnimi nasledki te pregrehe, kajti z njenim poukom se slednje leto na tisoče bolnih otme gotove smrti. Naroči se lahko pri založni tvrdki „Verlags-Magazin U. F. Bierey v L i p s k e m (Saksonsko), Neumarkt 34** in v vsakej knjigarni. Uzorci na vse kraje franko! Sukno po tovarniških cenah, od najcenejše do najfinejše baze. Meter po I gld. in več do najfinejše baze za pomladno in letno potrebo. Odrezki se dajo ceneje nego kjerkoli drugod, Mtr. in sicer: 3-10, za celo obleko 3-10, . , 3-10, 3 10, 2-10, 2-10, 210, 210, cel ogrtač fino jako fino najfinejše (117—in) gld. 3 30 . 6-60 , 7.50 gld. 9.60—14,— gld. 3.60 » 6.-« 7.40 „ 9.60 fino . jako fino , najfinejše Orno sukno za salonske obleke po gld. 7.50 in več. Letno grebenasto Hiikno, ki se sme prati, po 3 gld. in več. Piqnet-gilels po 60 kr. in več. Sukno vsake vrste ceneje kakor kjer koli pošilja Zaloga c. kr. pr. tovarn za sukno in moderno blago Morica Schvvarca v Svitavi (Zwittau). Gospodom krojačem knjige vzorcev pošilja franko vane. Najboljše in najcenejše Hi v ploščevinastih pušicah se dobivajo pri ADOLFU HAUPTMANN-U (218—15) ■■(ggszgsa-, M® 90 ,72—lo) fANTON OBREZA f**Z 1 priporoča okusno in trdno narejene zimnice, modroce na peresih, divane, v—-- h »tole, otomane, garniture za salone, ^5taw'»^'25nkt ™ jedilne sobe in spalnice; dekoracije za sobe, dvorane in crkve. — Mojo delo in blago, katero rabim, je pri-poznauo dobro iu brezhibno, kar gotovo priča moja razstava v Rudolll-n n m n, in stojim z ozirom na nizke cene izven konkurence. — Priporočani pa vsem resnim kupcem, da zahtevajo moj ilustrovani cenik in nzoree blaga, kar razpošiljam zastonj in franko. "j P. n. Podpisana usoja se priporočati čast:temu p. n obeicet.vu za začenjajočo se stavbeno sezono sta vBa war ključarska dela ~M in se usoja naznanjati, da ima vedno na razpolago vnako vrstni Ki štedilnih ognjišč, vratca »a čiščenje cliiiuiikov, Trateč za ognjišča za silo lt<>._ Jonpon- in trlnitkasto blago v vseh modnih barvah I gld. 3.50, II gld. 2.80, _ Pravo angleško cheviot-Mago, 8-10 m za celo moško obleko I gld. 8.60, II gld. 7.5(1, III gld. 6. I »I a.'.;o za ogrtače, v naj n ovoj sili modnih barvah, najfinejše baze, 2' l O m za, celi ogrtač _gld. 6. 1! Prilični nakup! ! Pristno barveno francosko /ophir-blago, 75 cm Široko, v prekrasnih barvah, 10 m, _ zdaj le gld. 3 60. Brokatno ln Ja.cq.uard- modno blago, 00 cm široko, v vseh mogočih barvah, 10 m ald, 3.GO. Doris. najnovejše krlžasto modno blago, čistn volna, 10 ra, poprej gld. 10, _sedaj samo gld. t» BO. TJervy, 90 ona širok, lepili progah in vseh modnih barvah v zalogi, 1 U m le gld, 4.50. Kašmir, dvojnoširok, 6rn in barvast, 10 m gld. 4. Volneni atlas, dvojnoširok, črn in barvast, 10 m ald. fi 50. Višnjevo ti slatin krutom, za io m gld, 2,5i >. Letni Jersev-Jopičl elegantno se prilegajoči gladki gld. 2 50, tambonrovani gld. 3. Platneno M ago in tkanine, Kos — 29 vatlov. Kos domačega platna, dobre baze _■'/, gld. 4 .20, 1L gl. 6.50._ Kos King-tkanine, najtežje in najbolje vrste, 20 vatlov, trajnejše nego pravo platno, *jt gld. 6.80, _ a/, gld. 7.50,_____ Kos oksforda. in zephira, najnovejši moreč II gld. 4,40, 1 gld. 0.50. " Žensko perilo. 6 ženskih srajc iz močnega platnu z zobci gld. 3.25, z _ veznino gld. 6. ""jTpe^uo"čne"koTžet'e, iz finega sifona s fino vezenino I ald. 4 II gld. 1.80, Moško modno hlngo. moške srajco iz sifona, kretona, oksforda, najboljši izdelek 1 gld. 1.80, II gld. 1.20. Delavske srajoe lz oksforda, močno, dobre baze, 3 komode II gld. 1.40, I gld. 2. Cfače iz močnega platna, krepkega harhenta 1 gld. 2.r»0, II gld. 1.20 za komade. Normalne reformske srajoe in gače za poletje, prijetne za nošo, pijč pot, komad po gld. 2. 12 parov svilnatih kratkih nogo- _vlo ki p i jo pot, t gld 1.20. .1 potniški plaid, •^™™~~~ 8 50 m dolg, t'60 m širok, pravi angleški ald. 4.r.o. 6 suknenih kap moške in dečke, moderne gld. 1.20. facone. iz elntha ald. Dežnik 1.50, iz kv;Ir gld. 3.50. 12 žepnih robcev za moško gld. J.20, obrobljeni z barvastimi krajci, za ženske 1 gld. Zastori, pregrinjala (odetala) in preproge. Jute-zastori najnovejši počrt, kompleten, 2-barven _gld, 2 30, 4-burven gld. 3.50. J nt o-garnituro, 2 posteljni odetab in 1 prt, najnovejši turški počrt, 2-barvone gld. 3.50, 4-bar- vene gld. K. Prešito letno rouge-odetalo. kompletno dolgo in Široko, 1 komad gld. 8. Jaquard Manilla-posobna pre-_proga trajno bazo ald. 4 60. Garnitura iz ripsa, 2 posteljni odetali in 1 pit, najmodnoje sestave barv gld. 3 60, Čipkasto blago za zas ore, najnovejši počrt, 100 cm široko, 1 cm 25 kr. Solnonik iz atlasa, črn in barvast, z najnovejšo modno palico, najmodnejši po gld. 2, gld. 2.60, gld. 8 komad. Razpošilja se po povzetji. Ne uhajajoče blago se nazaj vzame. ~\7~ vseli trsi&lsiatL. NAJBOLJŠI PAPIR 2.A CIGARETE JE PRISTNI H0UBL0N FRANC OSE FABHIKAT ( llVI.HV-a A- III:m;'i -:, v 1'AICIKI !PRED PONAREJANJEM SE SVARI! XXXXXXX*XXXXXXXXXXXXXXXX*«X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X *<> X X X X Zaloga Zelny trh 18 BR razpošilja po DC Blago iz same volne dvojno široko, najtrajnejše, za c do obleko, 10 metrov gld. «.5». "blaga 1 I\TO v lastnej hiši »štneui povzetji: (165—8) Domače platno 1 kos 80 vatlov *f4 . . . gld. 4.->0, 1 1 „ :io „ v, • • ■ „ i Indijski Foule pol volna, dvojno široko, za celo obleko, 10 metrov gld. p».—. King-tkanina | boljše kot. platno, 1 kos */., široke, 1 ilO vatlov, gld. «.—. Novost za ženske obleke moderno progasto blago v vseli barvah, dvojno široko, 10 metrov gld, H.—. 1 kos 30 vatlov, Ia.. . . gld. IS.5«, B Črni Terno saksonski fabrikat, dvojno široko, za celo obleko, 10 metrov gld. 4.5». It A 91 K \ A S § 1 „ BO „ radefl....... n >-o. ■ I?l-4»jll'l< ICIIIIC^VIIM g 1 koH BO vatlov, lihi in rudofi . . . ^1 d. O.—. B Krlžasto blago za obleko 60 cm. široko, — najnovejši počrt, 10 metrov gld. 2.50. ki se sme prati, dobre baze, 1 kos 1 30 vatlov gld. I.50. S Volnen Rips v vboIi barvah, — 60 cm. široko, 10 metrov gld. ».SO. Angleški oksford | najboljši in najbolj priporočljiv, 1 1 koB 30 vatlov gld. O.SO. Trinitnik najboljšo buže, — 60 cm. Širok, 10 metrov gld. 2.**». Garnitura iz ripsa | obstoječa Ia 2 posteljnih odetal in 1 namiznega prta, B h\ilneniiiii i osami, 1 gld; 4.-, Jaquard-blago 1 60 cm. široko, — najnovejši počit, 31 10 metrov gld. a.HO. Garnitura iz jute | 2 posteljni odetali in namizni prt z I resami gld. :t.."><». I Francoski Voal I 10 metrov, elegantna obleka za spre-|j hode, ki se, sme prati, Jute-zastor turški u/.orec, ves zastor stauo gld. 2.»0. I Moške srajce M 1 a>dni izdelek, 8 belo ali barvaste, — 1 komad Ia. ff gld. 1.9», Ha. gld. 1.2». Ostari Icl liolaiidskiii posobnib preprog K)—12 metrov dolgi, 1 ostanek gld. 8.6o. 1 Ženske srajce iz sifona in platna, s fino vezenino, 8 komadi gld. 2.54». Letna ■ ogvlnjala eebi °/4 dolga gld. 1.20. Ženske srajce iz močnega platna, s finimi robci, 6 komadov gld. H.25. na Konjske žobrakc srn ' najboljši izdoluk, l!i(> cm. ilol^a, lao cn>. široka, »lil. 1 •><< Ces. rumena lijakarska žebraka 1 komail glđ. 2.5U. 1 Brnsko sukno 1 1 ostanek 8"10 metra, za celo moško 1 obleko, gld. it-77*. Brnsko modno sukno 1 ostanek 310 metra dolg, za celo moško obleko, g!d, 15. 1 Modno sukno H 8*10 metra, velefino, za celo moško H obleko, gld. H. — . Sukno za ogrtače najfinejše baze, — za celi ogrtač, gld. 8.-. I Letno grebenasto blago H ki so smo prati, 1 ostanek za celo i moško obleko, 1 6-40 metra dolg, gld. ».—. Priložnost nakupili si Brnske ostanke sukna 1 ostanek za cel O moško obleko, 1 metra, gld. 4,50. ! Uzorci zastonj in franko. Za dobro blago in točno pošiljatev se jamči. | m ^SmlSE?*' Elegantno oskrbljene karte uzorcev s 400 počiti % ^WJSf gospodom krojaškim mojstrom nefrankovano. X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X i X ^9- I XXXXX332?XXXXXXXXXXXXXXXXXXX ^ dobri) ohranjen, ki ima dober ffittS, protlu »** xa 130 «l«l. na Mestnem trgu št. s, nadstropje, na drorilinej strani. (285—4) i mena* Velikansko peso, nemško in domačo deteljo, raznovrstne trave in sočivja prodaja po najnižji ceni in zanesljivo kaljive PETER LASSNIK ji« Foitna naročila se proti poštnemu povzetju hitro razpošiljajo. 1^ 11H1—loj g Gg. šolskim predstojnikom iu učiteljem (104—11 priporoča [K iiRui mirni i trgovina z železniuo in orodjem B iiji Mostnem tr" m JI ar- R«. vsa [p vsa vrtnarska orodja, kakor t mil orodja za sadjarejo in obdelovanje sadnih dreves, sicer: drevesna stryulja, škarje za gosenice, ročna lopatica, drevesna žaga, sadni trgač, drevesne škarje, cepilnik. cepiiiik za mladiče, cepilni nož, vrtnarski nož in drevesna ščotka. Orodja so na lepo po p le s k a n i leseni plošči urejena in po prav nizki ceni. Dobra knjiga. „ . . . . Navodi poslana knjige 8o sicer kratki In jedomati, pa kar nalašč za praktično porabo\ ter so moji rodbini pri različnih boleznih izvrstno pomagali". — Tako iti judu:ik>> f^laso so z.-thvale, ki dohajajo skoro slednji dan Hicht r*r-jovl i ■ ulofri, ker seje knjiga s podobami „Der Kraiikontroiui