ios.Hnim. I MUK i MM, I Nil nnrn. iflo. .Slovenski Narod' velja v L|aM|aBft na dom dostavljen: ■ v upravništvu pcejeman: rđo leto naprej • • • • K 24*— 1 ćelo leto naprcj • , • f K 22*— pol leta m .t.^.v. • 12-— 1 pol leta m # •^•j* • ll^TT četrt leta . .*.;ui- . 6-- 1 četrt leta „ «*.?.*. • 5^0 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračtjo. Brednfttteo: Enafleva mlloa «. 5 (v prtttčju levo.) t*l«tea M. 14. lsserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin... za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vio. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjili insercijah po dogovoru. Upravništvu naj ae pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati LttL, to je administrativne stvari. —-—. FoumesM 6teYilka w\\m 10 viaarfcv. ■ Na pkaeaa naroćila brez istodobne vposlatve naročaioe ac ne aitaa, „Harođu tiskara*" teMta *t. M. .Slovenski Narod" veli« pa pottls za Avstro-Ogrsko: * za Nemčljo: ćelo leto skupaj naprcj , K 25*— 1 ćelo leto naprej - . • K 30*—* Swwi : : ;•; :"« aAmerik°ta«• *««•**!« na mesec « « • . • 230 ■ ćelo leto naprej . . . . K 35.-* Vprasaajem glede iaseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka-Upr-rrmtttTO (spodaj, đvoriftee levo}, BnaflOTft ulica ft. 5, teltfea *t to* V starem tipu. Z veliko napetostjo je vsa Javnost pričakovala letošnje zasedanje delegacij, kajti vsa znamenja so kazala, da je vendar že enkrat prema-gano tisto lažipatrijotično stališče, ki je došlej vedno veljalo vdelegaciji, da se namreč s kritiko zunanje politike državi škodo dela. Stvarna kritika zunanje politike ni samo pravica, nego dolžnost delegacije in pri nas je taka kritika toliko potrebnej-ša. ker te danes skoro vsa javnost prepričana o tein, da nai>u zunanja politika ne hodi po pravih potih in ker ču:i vsa država strašne finand-jalne in gospodarske posledice te politike. i Pričakovalo se pa ni samo oštre kritike avstrijske zunanje politike, ampak pričakovalo se je tuđi, da bo-do delegatje povedali se kaj več, ka-kor da so nezadovoljni z grotom | Berchtoldom. Zlasti se je pričakovalo, da se bodo jugoslovanski delegatje oglasili s konkretnim programom, po katerem se naj zagotove dobri odnošaji med Avstrijo in Srbijo in po katerem se naj v okviru monarhije resi jugoslovanski problem. Zadnji čas je namreč, da je že enkrat konec splošnostim, ki so največkrai ! že banalne in da se vsi avstrijski javnosti določno pove: to in to je naš program, tako se naj urede notranje razmere. tako in tako se dajo ustva-ritl pogoji za prijateljsko razmerje med Avstrijo in drugimi državami. Začetek delegacijskih razprav nam je pa prinesel veliko razočaranje. Mogoče je pač, da bodo jugoslovanski delegatje tekom zaseđa-nja še kaj več povedali, ali z govorom, ki ga je imel dr. Korošec, ne more biti nihče zadovoljen. Da njega bolj zanima veljava katoliškega elementa v pretežno mohamedanski Albaniji in protektorat Avstrije nad katolicani v Srbiji — kateri protektorat pač ni v stanu ugodno vplivati na avstri]sko-srbsko razmerje, to je naposled še postranska stvar, četudi kaže, da so klerikalci v prvi vrsti in pred vsem drugim pač klerikalci, to je služabniki ideje, ki stremi ne glede na vse drugo za gospodstvom kato-liške duhovščine ćelo v tujih drža-vah. Nimamo nobenih simpatij za avstrijski protektorat nad katoličani v Srbiji, zakaj Če Avstrija v imenu verskega principa šega v področje tuje države, potem se ne more dobro braniti, če posega Rusija v imenu istega prnicipa v zadeve pravoslav-nega prebivalstva Galicije, Italija pa v imenu narodnostnega principa v primorske zadeve. Pa, Kakor rečeno, je to stvar nostranskega pomena, ter Ie kaže, da se katoliški duhovnik ćelo v najvažnejših mednarodnih vnrašaniih ne zna povzpett na neki višji nivo: tišti dr. Korošec, ki je za-hteval boljše razmerje s Srbijo, se je potegoval za stvar, s katero se dosega boljšega razmerja očitno ote-žuje. Boljše razmerje s Srbijo! To je zahteva, za katero se vsi delegatje unemajo, pa kakor nihče drugi, tako tuđi dr. Korošec ni vedel nič pozitiv-nega povedati, kako naj se uresniči, na kaki približni politični in gospodarski podlagi se da to morda doseči, nego se je le omejil na splošno željo, kar pač nima nič poselmega pomena. Tuđi v tem oziru ni nič pozitiv-nega povedal, kaj naj naša država stori. da bi njene notranje razmere zlasti z ozirom na Jugoslovane konsolidirala in jih uredila razmeroma primerno. Rekel je pač, da je avstrij-ska in ogrska politika proti Jugoslo-vanom tako ne^rečna, da je v stanu usivariti kako iredento, a to je zo-pet le trivijalna splošnost. samo izraz nezadovoljstva z notranjo politiko, ne pa dolocen nasvet, kako se naj Jugoslovane zadovolji. Ne, dr. Korošcev govor napi ne ugaja, izvzemši odstavek o Italiji, ki je v bistvu povsem resničen in nam je le žal, da ga — sodeč po priobče-nih poročilih — ni energičnejše pod-črtal in da ni z največio odločnostjo i nastopii proti predrznim in provo-! kantnim demonstracijam, ki se zdaj vprizarjajo v Italiji. Dr. Korošec ve tako dobro kakor mi, da bi vlada pri nas ne dopustila protidemonstracij zoper provokacije v Italiji, dasi so žaijive za ves slovenski narod, ža-ljive toliko bolj, ker so bili Slovenci v Trstu napadeni, a ravno zato bi se bil moral dr. Korošec tuđi v tej stvari oglasiti, zlasti ker mm je le vse bližja, kakor vsi katoliš-: in mohamedanski rokomavhi v Albaniji. V delegaciji ni tako lahko priti do besede; kdor jo ima, ' ara to priliko dobro izkoristiti. Borno videli. če bodo drugi jugoslovanski delegatje svoje naloge bolje izpolnili, kakor jo je dr. Korošec, ki je vozil v starem tiru in se ni znal povzpeti na višje stališče. Ratclišlio narodno obrrrn- bro delo. (Dopis obmejnega Slovenca.) > Zveneče fraze je spuščal v svet (dr. Ravnihar) o skandalozni1, r...-merah pri sodnijali, a zopet je poza-bil povedati, da so njegovi liberalni tovariši odvetniki največ krivi, ker si ne upajo zastaviti besede v obram-bo jezikovnih pravic slovenskega ljudstva, ker se bojijo, da se ne bi za-merili nemškim in nemškutarskim sednikom.« To perfidnost si je dovo-lil »Slovenčev« dopisnik med drugim gabnim zmerjanjem v poročilu o ma-riborskem shodu narodne stranKe. — Težko je reci, je li hinavščina slov. klerikaicev gnusnejša tedaj, kadar pretakajo svoje krokodilove solze nad usodo koroških Slovenčev ali tedaj, ko zatrobentajo na versko stran. Eno je gotovo: iarizejstvo je v obojem brezmeino . . . Vsakemu po-štenemu obmejnemu Slovencu (tuđi klerikalcu), ki pozna narodno delo tukajšnjih najodlocnejših klerikaicev (Roškarjev, Piškov in drugih, je morala zastati kri v žilah, ko je bral to š:evilko »Slovenca«. Trditev, da štajerski Slovenci napredujemo, odkar je prišel »veliki, srečni dan«, ko je nastala »Kmecka zveza«, more izreci le naihujši klerikalen cinik. Navaiamo tri tipične slučaje, ki bodo najlepše pokazali katolišKo-narodno obrambo v vsej nagoti. I. V dobi, ko se je prvič vršila na Pesnici pri Mariboru (volilni okraj posl. Roškarja) agitacija za nemško solo, se je posl. Roškar potepal po Beli Krajini, tam ščuval rojake proti rojakom, proti poneumnjevalnici otrok svojih volilcev pa še do danes niti z mazincem ni ganil. (Poslanec bi moral biti vendar gibna sila vsega javnega, kulturnega in gosiodarske-p;a življenja v svojem volilnem okra-ju, po kler. logiki pa je nar. voditeljstvo Ie vir udobnega življenja in ča-stihlepnosti.) II. a) Mariborska sodnija se je obrnila po informacije na župnijski in občinski urad v mariborski okolici. Občinski urad (župan priprost kmet) je odgovori! slovensko, župnijski pa — nemško (župnik odličen »katoliško-narodni« mož). b) Na davkarijo je prišel plačevat kmet da-vek, znal je nemško, govoril pa je slovensko, takoj za njim je prišel re-jen katoliško narodni župnik — in govoril samo nemško. (Pri davkariji je par uradnikov, ki faktično ne ra-zumejo niti besedice slovensko, vsaj sami tako zatrjujejo, čeprav imajo dnevno po sto slovenskih strank. Mariborski klerikalni mogotci o tej sramotni krivici še niti besedice nišo zinili, kamoli, da bi kaj ukrenili, t. j. vršili svojo prokleto narodno dolžnost. Saj imajo vso politično moč spodnještajerskih Slovenčev v ro-kah — in torej logično tuđi vse dolž-nosti. Na glavarstvu ni nič boljše.) III. a) Pred leti mariborski Klerikalci še nišo imeli advokata, ki bi odiral kmete na katoliški podlagi. Zato so si poklicali dr. Leskovarja iz pisarne dr. Šusteršiča. Mož je takoj krepko zasadil motiko v zapuščeno njivo v mariborski okolici. Nobena pot mu ni bila pretežavna, noben čas predrag, ne dežja, ne blata, ne bur-je, ničesar se ni bal, če ga je klical narod. V najzakotnejših krauh, kot na Plcderšnici, kjer ni ne cerkve, ne sole, ne bele ceste, je oznanjeval ne-zavednemu ljudstvu zgodovino naših pradedov. Ljudstvo je kmalu izpre-giedalo: advokat dr. Leskovar je naš pravi prijatelj. In naše »dobro, nepokvarjeno ljudstvo • ni nehvalež-no: po par letih (5) se j.e dr. Leskovar prepričal, da je pot k njegovi vili bližja in pritetnejša, tuđi k Magdaleni ni ravno predaleč — in — no-pravi prijatelj čuva svoja sveta ču-stva v prsih, ne na jeziku. Advokat dr. Leskovar torej sedaj molče tro-benta... b) Pa poglejmo, kako pisama katoliško narednega advokata »za-stavlja besede vr prid slov. ljudstva« pri sodniii. (Obenem krasna slika kat. narodnega delovanja klerikalnih starešin.) Videli smo sledeči prizor: C. kr. sodnija v Mariboru. Sod-nik (Nemec, slovensčine popolnoma zmožen), zapisnikar — nemški av-skultant, tuđi zmožen slovensčine), stranki obe slovenski, nezmožni nemščine. Zagovornik ene stranke golobradi mladenič iz pisarne dr. Leskovarja, starešina kat. akad. društva »Zarje«, Juvan. (»Zarja« rešuje, oz. skuša reševati z vsakoletnimi veselicami St Iljske Slovence, — cenjeni čitatelj si bo lahko takoj na-pravil sliko, kako približno izgleda to reševanje.) Obravnava se je vršila trikrat, vsakokrat po 2 uri. Junak Juvan, eden najnadebudnejših gro-movnikov kat. nar. »Zarje« ni izpre-govoril pri ceii obravnavi s sodnikom in z zapisnikarjern niti besede slovenski. Stranka, ki ni razumela nemško, je zvedela sele od nemškega sodnika, kaj trdi katoliško - narodni zagovornik. Ne borno pisali komentarja tej gnusni »kat. narodnosti«, (slične pri-težbe slisimo o tem junaku dan za dnem. ćelo predstavljal se je na sodniji slovenskim kolegom v blaženi nemščini), stavljamo si le eno vprasanje: če »zastavlja pri sodniji v prid slov. ljudstva besede« na ta način mladenič, ki je sele ravnokar prišel z univerze, iz okrilja akad. društva (kat. nar.), ki bi imel biti še na potu idealov in nadebudnih na-črtov za delo v blagor svojega naroda, — kako »zastavlja besede« Sele njegov gospodar dr. Leskovar, pred-sednik nar. »Slov. Straže^«, ki je bil v soli dr. Šusteršiča, in druge zvez-de — vodnice: Korošca, Roškarja, Pišeka...? Da, da, »veliki, srečni dan« nam je napočil s porodom »Kmečke zve-ze!« — Iz austrijske in ogrshe delegacije. Vojni odsek ogrske delegacije je razpravljal včeraj o vojnem proračunu. Vojni minister Krobatin je od-govarjai na razna vprasanja ter za-govarjal višje izdatke napram prejš-njim letom zlasti višje izdatke za fortifikacije na južnovzhodnih mejah monarhije in izdatke za vpokojene častnike. V debato je posegel tuđi ministrski predsednik Tisza, ki se je bavil z zunanjim položajem ter na-glašal, da naš zunanjepolitični položaj ni tak, da bi zahteval višje izdatke. Proračun vojnega ministrstva je bil nato sprejet kot podlaga specijalne debate. Tuđi v avstrijski delegaciji se je bavil vojni odsek s proračunom voj- LISTEK. | Dejansko stasanje. Luigi C a 1 c o. Veljavni avstrijski kazensk! zakon vsebuje mimo zastarelih, oko-stenelih, preživelih, krutih in narav-nost nečloveskih določil tuđi marsi-katera taka določila, katera nas prav prijetno iznenadijo vsled svoje ume-stne miline. Tako izjemo najdemo v § 187. kazenskega zakona, ki govori o nekaznivosti tatvine in poneverbe zavoljo dejanskega skesanja. To zakonito določilo je že marsikaterega grešnika, ki je krenil s prave poti, a se pravočasno skesal in še pravo-časno poravnal provzročeno škodo, resilo sramotne ječe in mu omogoci-lo, da je s poznejšim poštenim življenjem izbrisal svoj pregrešek proti tuji lastnini. To zakonito določilo pa ne pri-haia v dobro le neposrednemu storil-cu, temveč tuđi njegovim pomagačem (deležnikom), vendar je pa na obe strani predpogoj za nekaznivost, da se mora vsa nastala škoda povr-niti poprej, predno je izvedelo to so-dišče ali kaka druga oblast in da mora vsak prizadeti krivec storiti svoje korake za poravnavo škode. V nastopnem hočemo orisati kazenski slučaj,čegar poslednje deja-nje se je odigralo pred ljubljanskim deželnim sodiščem in v katerem je bila odmenjena prej navedenemu za-konitemu določilu naravnost usode-polna vloga, ker se je na podlagi te izjeme glavni krivec, zapeljivec In započetnik kaznivega dejanja odtep:-ril svoji pošteno zasluženi kazni, ubogi zapeljanec pa prišel pod nož kazenskega zakona. Delavec Jakob Hlebajna ie bil zaposlen y neki tovarni in je shajai s svojo pičlo mezdo dobro in slabo, kakor more ob današnji hudi draginji pač izhajati delavec, ki si je v prav mladih letih zgradil lastno ognjišče in ki je bii potem še deležen obilne-ga otroškega blagoslova. Ni se čuditi, da se je pojavilo večkrat pri njegovi hiši pomanjkanje, a vzlic temu ni krenil s prave poti, temveč ostal pošten. Toda prišla je skušnjava in Jakob Hlebajna ji je podlegel. Začel je izmikati v tovarni razne stvari in Jih neopaženo odnašati. Svoja izmikanja je vedno drznejše nadaljeval in tako se mu je posrećilo, v kratki dobi pol leta v tovarni pokrasti blaga v vred-nosti morda 1000 K, čegar večji đel je tuđi srečno naprej spečal. Le neki veliki kos je ušel dosTeJ še srečno njegovim tatinskim prstom* ker ga Hlebana zbov niearove velikosti ni mogel neopaženo spraviti iz tovarne. Ako se je hotel po*a-stiti tuđi tega komada, moral si je iskati pomagača, s čegar pomočjo bi ta komad speljal na varno. Premišljeval je na vse strani, kje bi dobi! takega moža. Končno so mu obiičcle njegove misli pri tovarišu Sin-onu Prazniku, ki je bil nameščen v tovarni kot voznik pri električni napravi, ki je služila za prevažanje surovega blaga in izdelkov po tcvar-ni in tuđi izven nje. lilebajna si je bil na jasnem, da Prazniku svoje nakane ne srne odkrito razodeti, temveč da mora pri tem prav previdno po-stopati. Hlebajna je poznai dobro Praznika, ki je bil že dolgo vrsto let v službi tovarne, oženjen in oče šti-rih nepreskrbljenih otrok; vedel je torej, da se ne bode dal kar meni nič tebi nič pridobiti za io, da bi vzel na svoj voz dotični komad in ga prilično speljal iz tovarne, potem pa na ka-kem pripravnem kraju vrgel z voza. Začel je okrog Praznika hoditi, kakor mačka okrog vrele kaše. Sem in tja mu je plačal kak vrček piva in mu pri tem govoril o slabih zasluž-kih in o slabih časih, ki najbolj tarejo uboge oženjene delavce. Pri tem je pa v svoje pogovore vpletal prevfd-no, kako se marsikateremu delavcu smehlja sreča in inu naklanja lahke zaslužke, da more potem sebi in svoji rodbini orivoščiti kaj bolišega. ^r^ ko je večkrat Hlebajna obdelaval Praznika. Ko je mislil, da ga je dc-volj obdelal in premotil, mu je pri pijaci nekoč povedal da je v tovarni za slepo ceno kiipil večji komad in da bi dal dotičniku, ki bi mu speljal ta komad iz tovarne, rad 10 ali ćelo 15 kron za to. Prazniku, čeprav Je bil od pijace že nekoliko omoten, se je zdela ta visoka nagrada za malen-kosten trud nekoliko sumljiva. Ko je pa Hlebajna le v njega govoril in govoril ter mu končno še kar v roko vsilil teh 15 K, se je vdal in obljubil Hlebajni, naložiti dotični komad na svoj voz, ga speliati iz tovarne in ga na domenjenem kraju vreči z voza. Praznik je takoj drugi dan na-ložil dotično blago neopaženo na svoj voz in srečno speljal iz tovarne. V smislu dogovora s Hlebajno je vrgel blago na domenjenem kraju raz voz. Stvar se je stekla popolnoma po volji in bi najbrže ostala za vedno, ali pa vsaj za dolgo prikrita, če ne bi v tovarni po naključju po-grešili ravno ta veliki kos. Tovarniški blagajnik je ukrenil takoj obsežne poizvedbe, vsled ka-terih je začel Ieteti sum na Jakoba Hlebajno, čegar razmere so se v zadnjem Času vidno obrnile na bolj-Se. Ne da bi veliko premiSljeval, ali je sum upravičen ali ne, se je podal tovarniški blagajnik k Hlebajni in mu takoj zalučil y obraz očitanie, da je on ukradel v tovarni oni veliki komad. Hlebajna, ki je mislil, da ga je izdal Praznik in da so prišle njegove tatvine že na dan, je takoj pri-znal odkrito svoje dejanje in vrnil blagajniku dotični veliki kos in še ostalo blago, v kolikor ga ni Še raz-pečal, kar je pa previdno zamolčal. Nekako ob isti uri, ko se je tovarniški blagajnik podal k Hlebajni, morebiti malo prej ali pa malo poz* neje, so pa izvedeli tuđi orožniki za te tatvine v tovarni. Ukrenili so ta-koj obsežne poizvedbe hip na to, ko je Hlebajna oškodovani tovarni že vrnil izmaknjene stvari. Hlebajna je poizvedujočim orož-nikom, enako kot tovarniškemu blagajniku, odkrito priznal svofe tatvine in se skliceval na tovarniškega blagajnika v dokaz, da je vse ukradene stvari že vrnil tovarni. Zaend je pa povedal, da mu je tsl odšTcod-nino 15 kron speljal veliki Jcomađ \t tovarne Simon Praznik. Orožniki so takoj nato zasliŠali še Praznika, ki se je pa takoj pri pr-vem zaslišanju obnašal zelo sumlji-vo in se zapletel y raznai protislovja, ki so dala orožnikom povod, da so poleg zapeljivca Jakoba Hlebajne ovadili državnemu pravdništvu še zapeljanca Simona Praznika. Na predlog državnega pravđni-štva se je vpeljala proti obema ob-sežna prerskava, ki pa ni spravflal Strin 1. .SLOVENSKI NAROD«, ft» 9. uja 1914. nega miiiisrtrstva. Madaljevala se }c debata o vojnem ordinariju. Delegat Leuthner je izreke! sum, da na-merava vofeao ministrstvo onetnogo-čiti dvoJetno vo$do službo. O zviša-nju plač častnikom pravi, da bi moralo vojno ministrstvo to zvišanje zagovarjati pred delegacijama do-kler še nišo druge postavke rešene in dokler je še kaj denarja, ne pa tako, da bi tako zvišanje provzročilo nove izdatke. Govorilo je še več de-legatov, med njimi delegati Exner, IVasiljko in Loser, ki pa so se bavili skoro izključno le s splošnimi vpra-šanji. Odsek za zunanje zadeve v av-strijski delegaciji je nadaljeval tuđi včeraj svojo debato ter prinesel ne-katere interesantne točke. Skoz; vse govore se je vleklo, kakor rdeča nit vprašanje, kako vzdržati monarhijo in jo obvarovati pred razpadom. Fraze, kakor notranja konsolidacija, brez navedbe sredstev, s katerimi bi se dalo to doseći, pač nimajo dosti vrednosti. O bistvu govora delegata Langenhana smo že poročali snoči. Govoril Je precej izzivajoče proti Rusiji in slavil ter koval v zvez-de trozvezo. Delegat Grabmavr je govoril o tripelententi ter izrekel jnnenje, da ne more priti do splošne evropske vojne, če se Anglija ne postavi brezpogojno na stran Rusije in Francoske, od koder grozi Evropi nevarnost. Tuđi on vidi v trozvezi mogočno garancijo za evropski mir. Bavi se nato z notranjepolitičnimi Tazmerami ter naglaša, da je bilo do sedaj izdanih s § 14. tekom par me-secev že 11 zasilnih naredb, upa pa, da grof Stiirgkh ne bo želei doseći rekordnih iievilk vlati Timna in Koerberja. Paragraf 14., popolnoma spačen in demoraliziran, je danes po-polncina drugačen, kakor so ga zamislili ustvaritelji. To absolustično epizodo je na vsak način najostrejše grajati, dasiravno ljudstvo za parlamentarno delovanje danes nirna več potrebnega smisla. Konterenca na-čelnikov strank naj bi bila petarda proti vladi, pa je skušala vladne korake opravičiti. Govornik ironično zagovarja nato grofa Sttirgkha, češ, da ni sovražnik parlamenta in ne so-vražnik Nemcev. Kdorkoli bo v Av-striji ministrskl predsednik, mora računati z dejstvom, da ie nadvlada Nemcev v Avstriji nemosočau Kaki vladi pa očitati sovrastvo do Nemcev, če šeći v tej vladi človek, kakr-§en ie justični rainister Hochenbiir-ger, je popoinoma neniogoče. Ho-chenburger bi ne ostal niti trenutek v vladi, ki bi delala protinemško po-Otiko. Delegat grof Clam - Marti-ji i t z je zagovarjai trozvezo. Svoje posebno veselje je izražal nad izva-janji ^>črno - žoltega Jugoslovana dr. Korošca,<'. Priznava važnost jugoslo-vanskega vprašania obsoja pa stremljenje po zbližanju jugoslovanskih plemen med seboj. V popcldanski seji je govoril za idelegatom Jedrzejowiczem delegat dr. Susteršič. Tuđi on je bil vedno za to, da se chrani zveza z Italijo, vpraša pa zunanjega ministra, ali ie res, da sta razpravljala z itali-janskim zunanjim ministrom na opatijski entreviji tuđi o avstrijskih no-tranjepoHtičnih zadevah. Bilo bi sramotno za samostojnost, dostojanstvo in suvereniteto monarhije, če bi imela kaka tuja država pravico vmeša-vati se v naše zadeve. Splošno se Je opažalo, da se opatijskega sestanka ni udeležil tržaški namestnik, morda namenoma. Treba ie napram soae« dom popolnoma jasno zacrtati meje. Italija se preveč briga za Italijane, ki žive v naši monarhiji, cck> itattjusko vladno časopisje govori o zatiranju italijanskega elementa dočim le res-nica ta, da vživajo Ualijani v Avstriji vse one pravica, ki jih vživajo vsi drugi narodu da, v marsikaterem ozi-ru zavzemajo ćelo privilegirano sta-lišče. Govornik se bavi nato z raz-merami v Trstu, Gorici in na Primor-skem sploh. Glede zunanje politike se pridružuje govornik dr. Korošcu glede protektorata nad katoličani v Albaniji. O Albaniji govoreč zastopa stališče, da Avstrija ne srne mirno gledati, kako izginja tam na tisoče Albancev. Če smo proglasili Albani-jo za svoj življenski interes, potem moramo gledati, da bo mogla Albanija živeti. Pri likvidaciji balkanske krize nismo ne samo ničesar pridobili, marveč ćelo izgubili dobre pozicije. Obžalovati je, da se je pri tej pri-liki pokazalo, da nimamo dobre pozicije v trozvezi in da smo odvisni od Berolina. Izgubili smo tuđi svojega prejšnjega zaveznika Romunsko. Brzojavka nemškega cesarja romun-skemu kralju Karlu je obžalovanja vreden znak in karakteristična za to, kako se dela z Avstrijo v trozvezi. Treba je, da si varuje Avstrija svojo samostojnost. Konca z besedami: Slovenci nočejo biti v kaki južni marki in ne v Veliki Benečanski, tuđi se nočejo potopiti v pravoslavju. Delegat L e w i c k i j se je bavil pred vsem z razmerjem Avstrije napram Rusiji, pri Čemer je oštro napa-dal rusko politiko. Govoril je Še delegat vit. M n i s z . k - 'i\ r -z n i c k i in nato zunanji mimster grof Berchtold. Najprej se je bavil z ustanovitvijo samostojne Albanije. Ustanovitev je bila končana z imenovanjem kneza, notranja organizacija pa še danes ni končana. Reorganizacija posameznih panog deželne uprave in deželne kulture albanske je predpisana po sklepih londonske reunije. Seveda sta se tuđi glede tega sporazumeli Avstrija in Italija. Kontrolna komisija je izdelala že nacrt organičnega statuta za Albanijo, ki obsega določbe v državi, finan-cah, justici, sodnijstvu, orožništvu, milici i. dr. Epirski nemiri tvorijo sedaj resno skrb za albansKo državo, vrše se pa pogajanja med kontrkolno komisijo in Epirci. V zvezi s temi po gajanji so se sovražnesti ustavile. Za Avstrijo je Albanija potrebna za vzdržanje ravnotežja v Jadranskem morju in za prostost avstrijskega plovstva. Glede orljentskih železnic pravi, da je sprejela Avstrija princip internacijonaliziranja teh železnic v Srbiji in Grški. Pojavile so se z ozi-rem na praktično izvedbo tega principa težkoče. Gotovo pa je, da av-strijska vlada tozadevnih pogajanj ne bo dala iz rok in jih ne bo prepustila drugim. Kar se tiče vprašanja solunskega pristanišča, se Avstrija noče eksponirati niti za izvzetje Soluna od suverenitete kake balkanske države, niti za internacijonaliziranje ali municipaliziranje. Tako izjemno stališče Soluna za Avstrijo nima po-sebnega interesa. Avstrija se pa za-vzema za pravico največjih udobnosti in za lastno prosto trgovsk ozemlje v Solunu. Glede Romunske pravi, da to vlada tuđi v bodoč iskala prijateljskih in zaupnih stiko ■ z Romunsko. Z ozirom na Italijo pn vi, da sfa interesi Avstriie in Italije ^lede /»Ibaniie identični. Avstrija tuđi ni prevzela napram Italiji nobet;>h norili ofcv«tno*l glede vthednltgi Srcdoaemskega morja* BofSi riku «■#• V6tra|fa» vetonri Mtotta o c*. sarfevea zOravstvMMi sU**u %% glasi: Pri caakem obfekttvnem zdrav-stvenem staniti ]e kaidi trn dm nekoliko pmehai. Cesar se ie miufil čez dan eno aro v mal) galeriji pri odpr-tem oitM. Sprelel je priaca Leopol-da v daHšl avdifenci. Privatno se poroča, da kažejo vsi simptomi, da se cesarju zdravje boljša. — Ozdravljenje napreduje počasi, za kar je iskati vzrok v visoki starosti cesarja in v njegovi dispoziciji za katar. Med tem pa, ko je imel cesar pri zadnjem bronhijalnem katarju pred 7 leti tuđi katar sapni-ka, se ta sedaj ni pojavil. Tuđi srce deiuje dobro in apetit je zadovoljiv. Boji v Epiru. — Premirje. Kakor poročajo uradno iz Kasto-rije, so prijeli epirski prostovoljci Albance pri gorski skupini Loškan ter so jih z velikimi izgubami pognali nazaj. Albanci so se umaknili proti Koloniji. Iz Belgrada poročajo, da so Epirci v zadnjih bojih izstrelili vso svojo municijo, ter so zato tuđi tem rajši sprejcli od kontrolne komisije ponuđeno premirje. Čas, ko se bodo vršila pogajanja, bo porabil Zogra-fos, da bo izpolnil municijo in da bo posla! nove čete proti Albancem. Kakor poročajo iz Epira v Atene, so holandski častniki postavili pri svojih pozicijah bele zastave. Tuđi poveljniki epirskih čet so odredili premirje. Pogajanja glede določitve nevtralnega pasu med nasprotniki so se že pričela. Pogajanja se bodo vršilav Santi Kvaranti.Kontroina komisija pa bo baje prevzela tuđi nad-zorstvo nad izvedbo reform, ki jih namerava albanska vlada v teh po-krajinah. Velesile so svojim zastop-nikom pri komisiji že dali tozadevna pooblastila. _________ Pismo Iz Eolpriie. V Sofiji, 6. maja. Narodno sobranje je v zadnji svoji seji započelo raznravo o pred-logu, na] se izvoli parlamentarna preiskovalna komisija, ki naj preišče in pregleda vse, kar se nanaša na upravo ministrstev Gesov in dr. Da-nev. Predvsem se naj natančno preišče državna uprava za časa vojne. Ta predlog je stavila tako vlad-na večina, kakor tuđi opozicija. Zato ni dvomiti, da bo ta predlog v sobra-nju sprejet skoro gotovo soglasno. V imenu većine je predlog zagovarjai najprvo poslanec dr. N a -č o v. Njegov govor je bil miren, dokaj stvaren in brez vsake osti. Zato so tuđi izostali vsi viharji v zbornici, s katerimi ^e je v javnosti z vso go-tovostio računalo, čim priđe v raz-pravo predlog o preiskovalni komisiji. Govor Načeva je zanimiv v dveh ozirih: Načov je nnmreč izpo-vedal, d;i ie veliki vezir Kijamil paša že po bitkah pri Lozengradu in Ljule Burgasu dne 11. novembra 1912 po-nudil mir, a da ga je Bolgarija od-klonila ter ukazala, na] bolgarska ar- mađa prodira proti ćataldži. Sele, ko so Đolgari pri Ćataldži bili ob-čutno poražesi — Načov pravi sra- mežljivo: »Tu ie imela naša armada mai MttspA, prvi v tej vojni« —, se je vlada odločila, da pričoe mirovna pogalanja^ ki so imela za prvo posle« dico, da se je zaključilo premirje. Tako je došlo do mirovne konleren-ce v Londonu, kjer je, kakor znano, zastopal Bolgarijo dr. Danev. Toda za hrbtom takratne vlade in mirovnega pooblaščenca dr. Da-neva se je istočasno pogajal s Turki glede miru gosp. Kalčev. Poslanec Načov je v tem pogledu izjavil to - le: »Dne 21. decembra 1912, ko so se še nadaljevala mirovna pogajanja v Londonu, je gosp. Kalčev odpotoval v Carigrad, odko-der se je vrnil dne 30. decembra, noseč sabo v žepu mir s Turčijo. Toda ministrski predsednik Gesov ie ta mir odklonil in je podal ćelo svojo demisijo.« Na to razkritje poshinca NaČova je zaklical opozicijonalec S i d e -rov: »Kdo je poslal Kalčeva v Carigrad? Povejte to istorijo!« poslanec O m a r č e v s k i pa je s sonornim glasom zahteval: »Povejte ven-dar tistega, ki je Kalčeva poslal v Žtambul in ki mu je dal pooblastilo, da se za hrbtom vlade pogaja s Turki!« Nacov je na te medklice odgo-voril: »To ni moja stvar, na ta vprašanja bo odgovorila preiskovalna komisija.« Svoja izvajanja je končal z vzklikom: »Bolgarski narod hoče iz-vedeti, kdo je zakrivil pogrom, ki je zadel Bolgarijo. To je njegova eno-duuiu želja. Zato je potrebna parlamentarna preiskovalna komisija, ki bo izsledila krivce!« Ta izvajanja poslanca Načova so interesantna, kakor smo že zgo-raj naglašali, v dveh ozirih: Prvič, ker se na usta tega poslanca prvič v bolgarski javnosti priznava, da je bila bolgarska armada pri Čataldži poražena, kar se je do-siej skrbno prikrivalo; drugič pa, ker je Načov razkril, da je car Ferdinand že takrat, ko so še trajala mirovna pogajanfa v Londonu, na svojo pest spletkaril ter se brez vednosti mlnistrskega predsed-nika Gešova in njegovega kabineta, brez vednosti mirovnih delegatov v londonu in za hrbtom zaveznikov — Srbije, Crne gore in Grške, pogajal po svojem odposlancu Kaičevu za mir s Turčijo. Iz tega razkritja je razvidno, da je car Ferdinand že decembra me-seca leta 1912. imel namen za hrbtom svojih zaveznikov skleniti sepa-raten mir s Turčijo in pustiti na ce-dilu svoje zaveznice Srbijo, Crno goro in Grško. To sramotno izdajstvo je takrat preprečil ministrski predsednik Ge-šov, ki ni hotel sprejeti miru, ki ga je na svojo pest sklenil carjev odposla-nec Kalčev s tursko vlado. Kot drugi govornik je v narod-nem sobranju nastopil vladinovec Ivan A n g e 1 o v. Njegova izvajanja so bila v toliko zanimiva, ker se je sam aktivno udeležil vseh vojnih operacij in ker ie navedel marsika-tere veleinteresantne podrobnosti, zlasti izza bolgarsko - srbske vojne. Debata o predlogu glede pre-iskovalne komisije se nadaljuje v petek, dne 7. maja. V tej seji pridejo na vrsto tuđi apozicijonalni govorniki, katerih izvajanja bodo. kakor se zatrjuje v opozicijonalnih krogih, naravnost senzacijonalna. Seveda bom o vseh zaniraivo- stih takoj in izerpno poročaL __j Štajersko. Neverjetni pojavi v »Celjskem pevskem društvu«. Veliko senzacijo in splošno ogorčenje obudilo je v Celju in v sosednih krajih vest, da je iz >-Celjskega pevskega društva« moralno izbacnjen njega najbolj zaslužen član; nihče drugi nego dr. Anton Schwab sam. Dr. A. Schwab od pev-cev obče priljubljen in kot glasbe-nik spoštovan ter dobrotnik društva, katero je s svojimi popularnimi pes-mimi vzbudil iz dolgoletnega spanja, nastopil je o priliki koncerta »Glas-bene Matice« v Celju, dne 5. aprila z najlepšim pevskim uspehom, kar ga je imelo »C. p. d.« v zadnjih sedmih letih. Zlasti je izvabil njegov nov koncertni valček, »Solnček moj«, pravi brat splošno priljubljenega in deloma že ponarodelega koncertne-ga valčka % Dobro jutro«, viharne aplavze. Dr. Schwab je nameraval ta koncert na prošnjo 2alske gospode ponoviti 10. t. m. v 2alcu, za 17. t. m. pa na prošnjo dramatičnega društva naučiti skladbo »VolkurMc za slavnost oOOletnega ustoličenja. Te prireditve obetale so posebno lepega uspeha. A baš to je obudilo zavist, katera se je razvila v vrstah neka-terih »štreberjev« in separatistov. Upcr izbruhnil je nenadoma pri pev-ski vaji dne 22. aprila, ko je g. doktor nič hudega sluteč pričel s podukom »Valkuna«. Izvršil se je upor za g. doktorja na skrajno žaljiv način s tem. da je namah nastopil neki mladi trgovski uslužbenec ter izjavil gosp. doktorju, da je ta kot pevovodja od-stavljen in da je izvoljen nov pevovodja. To se je zgodilo v pričo cele-ga zbora in v pričo dam! Pripomni-mo, da je ta trgovski pomočnik še le par tednov v Celju in da torej ne pozna tukajšnjih razmer in ne pozna Sch\vabovega delovanja in ne pozna njegovega pomena za slovensko glasbo. in da je bil torej očividno na-hujskan; tuđi upor ostalih pevcev se ne da drugače tolmačiti, nego da so biii nahujskani, ker z nobenim ni imel Schwab niti najmanjšega pre-pira in je mnogim izkazoval vsikdar rad prijateljske usluge, kjer je le mo-gel. Posledica temu uporu, kateremu so sledile zelo glasne demonstracije, je. da je premnogo častitih oseb, zlasti dam, zapustilo društvo, ter da so tuđi odborniki večinoma izstopill; prireditev »Volkuna« pa odpade. To je žalosten pojav iz društvenega in literarne ga stališča, najžalostnejši pa, ker se je pojavil tik pred slav-nostjo 5001etnega ustoličenja, pri ka-terem bi morali Celjski Slovenci še čisto posebno pokazati svojo popolno solidarnost. Storjeni čin zahteva za-doščenja. Ako ga ni najti v društvu samem. prevzeti morajo to nalogo druga društva. Kako bi zavreli Nem-ci, ako bi se kaj sličnega pripetilo med njimi. Kako bi zlasti akademič-na mladina nastopila energično! Tuđi mi Slovenci moramo pokazati v imenu kulture, da spoštujemo literarno delujoče osebe. — Več Celjskih Slovence v. Iz Žalca. Pretečeno nedeljo smo posetili Savinjčani koncert šentpa-velskega pevskega zbora pod vodstvom zasluženega učitelja gospoda Albina Šmida in Šentrupertskega pevskega zbora, pod vodstvom g. učitelja Gomzija. Najbolje prednaša- Tnnogo novega na dan; vzlic vse-stranskim poizvedbam se posebno ni moglo dognati, ali so orožniki za tatvino izvedeli poprej, predno ie Hlebajna vrnil tovami blago, ali ne. Pač pa ie ubogi Praznik pri svojem odgovornem zaslišanju pri sodišču še priznal, da je pred tremi leti nekoč vzel neko malenkostno stvarico iz tov^arne in da je bil kot petnajstieten otrok obsojen, ker je nekoč izmaknil fovarišu domaćega zajčka. Uvodna preiskava se je potem isklenila in državno pravdništvo !e edino proti že predkaznovanemu Prazniku vložilo obtožnico radi hu-dodelstva tatvine, ker je radi svojega dobička iz posesti in brez dovo-ljenja svoje tovarne kot delodajalke vzel dotični, na 112 K cenjeni veliki komad in pa ono malenkost neznane vrednosti. V razlogih obtožnice se ie izrecno poudarjalo, da je Praznika zapeljal k tatvini Jakob Hiebajna, da se pa poslednjega ne obtožuje, ker je menda Še pravocasno popra-vil škodo, vsaj dokazati se ne da. če so izvedeli orožniki za tatvino pred ali po povrnjeni škodi. Pač pa se ob-tožuje Praznika, čeprav je vsa škoda poravnana, ker se ni prav nič brigaf za to poravnavo in se je ista zgodila brez njegovega prizadevanja. Vršila se je potem proti PraznT-ku glavna razprava pred deželnlm sodiščem ljubljanskim, kjer je moral šesti qai zatožno ktop nesrečni za- peljanec, glavni krivec in zapeljivec Hlebajna pa ostal lepo doma: prost in neobtožen. Pri glavni razpravi je ubogi Prznik odkrito in skesano priznal svoje dejanje. Glede one malenko-stne stvarice, ki jo je pred tremi leti izmaknil, je pa navedel, da jo je se tedaj vrnil, kar se je po zaslišanju neke priče izkazalo kot resnično. Javni obtožitelj je po sklenie-nem dokazovanju vzdržal svojo ob-tožbo glede prvega čina v celem ob-segu, vendar pa pri tem udaril na človeško struno, češ, da raj se obto-ženega Praznika, ker je bil zapeljan, milo kaznuje. Praznikov zagovornik je, ne da bi prerekal, da bode po trdem in ozkosrčnem besedilu zakona morda moralo priti do obsodbe zapeljanega Praznika, dočim bode ostal zapeljivec Hlebajna brez kazni, opozarjal sodnike z vnetimi besedami na to, s kako čudnimi čustvi bo sprejela ljudska duša ono sodbo, po kateri bi oštrina zakona zadela zapeljanca, ni-kakor pa ne tuđi zapeljivca. Edino umestna sodba bi bila pač oprostilna sodba, ako se noče ljudske duše vznemiriti in v nji omajati vere v popolno nepristranost naših zakonov. Ljudsko naziranje se pač ne bode moglo nikdar spriiazniti s tako sod-no odločbo, ki pušča glavnega krivca in zapeljivca brez zaslužene ka-znj, z, vso sjrogostjo pa kaznuje ne- srečnega zapeljanca. 2e z ozirom na ljudsko dušo in na pravni čut pripro-stega ljudstva se v tem nenavadnem kazenskem slučaju ne srne uporab-ljati zakona z vsemi drakoničnimi posledicami, temveč se mora izreci ali oprostilno razsodbo, ali pa za slučaj obsodbe najmitejšo kazen, da se ne ogrozi pri priprostem ljudstvu vere v pravičnost naših sodišč. Milo sodbo se pa brez vsakega zadržka laliko izreče, ker je škoda popolnoma povrnjena, ker je bil storilec le za-peljan, ker je svoje dejanje skesano priznal in ker se mora ozirati tuđi na njegovo nedolžno rodbino, ki bi bila po kruti obsodbi najbolj, toda krivično prizadeta. Malenkostna predka-zen iz obdolženčeve mladosti pa na noben način ne srne priti v poštev, ker je svoj mladostni greh že zdavno popravil s pozrrejšim neomadeževa-nim življenjem. Zagovornik je končal z apelom na sodni dvor, da naj ta slučaj konca z oprostilno razsodbo, ali pa izreče, če mu je to nemogoče, vsaj najmilejšo kazen. Sreča za ubogega Simona Praznika je bila, da so ga sodili sodniki, katerih srca še niša bila zamorjena po suhoparnih paragrafih in ki so si v svoji težki sodni službi ohranili čtoveško čustvovanje. SodiSče Je spoznalo Simona Praznika sicer krivim v smislu obtožbe, venlar mu uvažuje posebnost tega kazenskega slučaja naložilo le miiostno kazen enomesečne ječe, katero ie nesrečni Praznik tuđi takoj sprejel. To je priprost kazenski slučaj iz vsakdanjega človeškega življenja, slučaj, ki gotovo govori za to, da naj bi se določilo o posledicah dejanske-ga kesanja, ki se ie pojavilo pri glav-nem krivcu, raztegnilo vedno kar samo po sebi tuđi na postranske ude-ležence in pomagače, ker se naravni pravni čut naravnost upira, da bi se glavne krivce in zapeljivce puščalo nekaznovane, postranske udeležence in zapeljance pa obsojalo. „Kontrolor Skrobar". (Konec.) Po mojem mnenju Je zgradba romana pomankljiva, prvi del preob-širen, opisi ljubavnih scen se preveč ponavljajo in postanejo enolični. Dobro so pa portretirane osebe, njihove karakteristike so umetniški fine in plastične. Zlasti ženski značaji so dobro podani z vsemi svojimi poseb-nostmi in razlikami: Cilika s svojimi zdravimi, praktičnimi nazori brez globljih čuvstev, Milika s svojo strastno naravo in pohotnostjo, Tili-ka z romantično, cigansko ljubeznijo in fatalistično udanostjo, Filika s svojim resnim nagnenjem, nekako materinsko ljubezni)o. Sicer ne morem reču da je tuđi v teh zuačajih yse lo- gično in verjetno. Zlasti Filika s svojim tretjim vprašanjem je zelo dvom-ljiva. Nočni ljubavni prizori s Tiliko so podani zelo poetično in romantično ter se komaj podajo v celotni okvir tako naturalistično pisanega romana. V celoti žehti iz erotičnih scen vroča, kipeča strast, in nekate-ra mesta so v tem pogledu mojstr-ska, kakor jih ima komaj Arcibašev. — Opisi narave so polni občutja, podani z impresijonistično tehniko ter gorko ljubeznijo do slovenske grude: »To je Bartscheva spodnješta-jerska neskončnost. Sredi te ogromne krajine stojimo. Vsa je bila že nekdaj slovenska, danes še držimo južni del, večji del; od severa in vzhoda pa nas stiska vrag in med nas se je zalezel vrag, da nas izpodjeda in izpodkopava. Prsi se nam širijo sredi tega velikanskega obzorja, ki bi ga morali nadvladati s svojo srč-nostjo in narodno žilavostjo ... V resnici pa se z nami vred drže po-tuhnjeno ti griči, ne hrepene navzgor, ne hrepene k obzorju. Redka palma — vzdih v nebo — ali je to vse naše hrepenenje? — Ti zvoniki, vitki in visoki, — ali nišo kakor pretnje nove sužnjosti? Palače ljudskih Sol, ki jih je tuintam postavila dežela, iz njih bi moral vzhajati narodni zanos, ponos. A kedaj je Se sejal samozavest ukle-njen suženih Tam od Sv. Jedrti bje- 105 itar. »SLOVENSKI NAROD-, dne 9. oa}* 1914. Strm 3« ne so bile od šentpavelskega zbora >Slanica« od šentrupertskega pa koroška narodna »Jaz pojdem y Ru-tec. Obema zboroma naše najiskre-nejše čestitke; pelo se je res prav le* po. Dame so nastopile v zgodovin-skih slovenskih narodnih nošah, za kar imamo zahvaliti gdč. Olgo Zani-jerjevo. Obisk je bil za Št. Pavel na-ravnost ogromen in prisotno je bilo najfinejše občinstvo, kakor glavar baron Miiller, obitelj Zanier, Roble-kova, c. kr. major W. z rodbinamu duhovščina z g. dekanom, mnogošte-vilno učiteljstvo itd. G. šmid je uspeha lahko vesel in mu je zadošče-nje za marsikatero preganjanje, ka-tero ga je doletelo po nedolžnem. Tako torej odmeva povsodi vse od petja. Kaj pa pri nas v 2acu? Imamo tuđi mi pevsko drušrvo »Edi-nost«, a vedno slišimo le eno pesem zbadljivko »Drern..., drern..« dre-mala ... — 2 a I č a n. Iz Slovenske Bistrice. Bližajoče se občinske volitve delajo našim nemčurjem silne preglavice. Svesti so si usode, ki jih caka in zato si ho-čejo pomagati z vsakim sredstvom, z lažmi in s slabimi -— računi. Raz-bobnali so v javnost, da ima mestna občina pri svojem gospodarstvu za lansko leto 63. K 18 v prebitka. To je res številka, ki človeku »imponira« — samo žal, da se ta ne bo resnična. Zato nemškutarji s to lažjo ne bodo dosegli zaželjenega uspeha. Kajti kdo ne ve pri nas, da je v slovenjbistriški mestni blagajni vkljub visokim do-Kladam in neverjetni zanikernosti in nemarnosti po mestu, večna suša. Seveda, za eno stvar ga je dovo!j: za nemško nacijonalne namens se razsipava denar, ki ga davkopbče-valci prisiužiio s krvavimi zaLi. Slovenci so tega gospodarjenja in su-ženjstva nemškutarjev do grla siti in z glasovnico v roki boJi or: pri-hodnjih volitvah delili nemšku:ar-jem zaslužene udarce. Iz Slovenske Bistrice. (»Alko-ho lični individuum.«) V dr. Sigfriedu Janeschitzu je izšla našim nemškutarjem nova zvezda vodnica, ki jih pa vodi mesto do zmag do novih blamaž. Dočim se ta klaverni Sigiried v potu svojega obraza trudi, da bi sramotno izbrcnjeni nemskutar Oratsch zopet zlezel v občinski odbor slovenjbistriški, nastopa na drugi strani zopet jako nerodno proti nemškutarjem samim. Pri neki raz-pravi pred okrožnim sodiščem v Mariboru je zabrusil mestnemu obćin-^kemu odborniku Supantschitschu v obraz,da je »alkoholični individuum*. S tem pa Sigiried Janeschitz ni opso-val samo Supantschitscha, temveč crli občinski nastop mesta Slo*v eus^e Bistrice. Svet si mora vzpričo takih komplimentov pač misliti, da jc sastavljen ta občinski odbor iz samih sumljivih elementov, če najdc n ed njimi prostora »alKoholični individuum«. Ne vemo, če bo Supantschltsch toliko korajžen,da se bode za topsov-ko postavil dr. Janeschitzu po robu. Ako jo bode mirno požrl, bodemo že vedeli, kaj si imamo misliti o njem. Iz Polzele nam pišejo: Tukajšnje občinske volitve so glasen opomin Alerikalnim hujskačem po Savinski dolini, da so se kmetje njihove brez-plodne hujskarije naveličali in hočejo imeti mir. Vsi napori, da bi zlezli v občinski odbor znani Loparnik, župnik Jodl in glavni klerikalni agitator Korbar, so bili zastonj. V 3. razredu je imela napredna kandidatna lista nad 30 glasov večine, v 1. je bilo 9 šči rdeča streha nemške sole — se-jač sovražnosti in nevoščljivosti in narodne nestrpnosti, simbol pod-jarmljenja . . . Kedaj ti leže mora s prsi, lepi kraj? Kedaj ti zasije dan vstajenja, dan svobode in miru?« Opisi narodnih razmer v ponem-čenem trgu in pri Mariji Pomoćnici so crni in obupni, žal, da se dejansko strinjajo z našim položajem ob štajerski jezikovni meji v Slov. goricah v Št. Lenartu in pri Sv. Trojici. In resite v naša? »Če si utrdimo trgovstvo in obrtništvo, nam bodo otoki po deže-li kakor zrela jabolka popadala v na-ročje. In če osvobodimo kmeta iz objema nemških in nemškutarskih prekupčevalcev — sadjarske, vinar-ske in druge zadruge! Kupčijske zveze z jugom, domači mešetarji na Dunaju in v Pesti, pa bi vzbudili tuđi kmečko ljudstvo iz zamaknjenja y veličavo nemško. Gospodarska poli-*ika je pogoj — in te nam manjka.« Modre besede, ki jih govori učitelj Sever. S tem romanom je pokazal Kraigher, da zna lepo pisati. Sicer res ni vse čisto zlato, kar nam je po-dal, a v vsem je toliko dobrega, da moramo s priznanjem gledati na njegovo veliko, stvarno in resno de-Io, ki mu ga je narekovala Ijubezen do nesrečne naše zemlje in gorko usmiljenje do slovenskega ljudstva ob iezikovni mejL naprednih in 7 klerikalnih glasov. V drugem so bili izvoljeni klerikalni kandidatje z 1 glasom većine — torej prav Klavern uspeh. Deželni po* slanec Terglav je tuđi prišel na klerikalno pogorišče* in delal kisel obraz, ko je vklel. da so njegovi so-sedje tako lepo pokazali Koroščevira priganjačem vrata. Učitelj Loparnik je misiil, da bo v svojim uskoštvom v klerikalni tabor bogvekaj dosegei, pa je dobil že pri prvem javnem na-stopu zasluženo brco. Mi mu jo prav gorko privoščimo. Gostilničarji, pozor! Opozarjamo gostilničarje, naj pazijo pri naku-pu ogrskih vin. Na Štajerskem in bližnjem Dolenjskem zraste toliko vina najrazličnejših vrst in tako izborne kakovosti, da pač ni treba segati po madžarskih merkantilnih vinih dvomljive kakovosti. Zadnji čas se klatijo po deželi zopet takozvani »kronski Madžari«, večinoma dunaj-ski židje, ki prodajajo vina grofov Andrašev, Saparov, Hunjadov, Ez-terhazijev in dr. Ker bi s svojimi duhtcčimi imeni Veigelstock, Man-delbliiht, Roscnzweig itd. nič ne imponirali, sleparijo sedaj svet z imeni madžarskih grofov. Ne samo, da je blago slabo, se zgodi prav pogosto tuđi, da dobe stranke namesto enega kar tri in se več hektolitrov, ker ne gledajo zidu na prste, ko izpolnuje naročilnico. Pravdati se je na Ogr-skem težavno in brezplodno — ergo je treba plaćati. Mi imamo pač do-mačih reelnih vinskih predmetov in trgovcev dovolj. Iz Maribora. »Narodni list« po-roča, da stopi predsednik tukajšnje-ga okrožnega sodisča g. dvorni svet-nik Pcrk "• v :'?i>rnj.-Audax«. Na odprtem morju se je namreč pokvaril pri nekem rr.otor-nem čolnu stroj, tako da se čoln že več ur ni mogel ganiti z mesta. Parnik »Audax« je rešil pasažirje mo-tornega čolna jako mučnega položaja. Privlekel je čoln ponoči v prista-nišče. Tržaško vodovodno vprašanje. Mestni svet tržaški je sklenil gradnjo provizoričnega vodovoda iz reke Timave pri Devinu, in sicer naj se polože vodovodne cevi za dobavo 82.000 m3 vode na dan, stroje za iz-sesavanje, čišćenje in dviganje vode pa za samo 10.250 m3 vode, yse to z najvišjim izdatkom 15 miliionov kron. V pokritje tega izdatka naj mesto najame 4 in pol odstotno posoji-Io, ki naj bi se amortiziralo v 46 le-tih. Sporedno s to provizorično odredbo naj se nadaljuje marljivo studije za definitivni vodovod, in sicer naj se v tem oziru jemljejo v poštev v prvi vrsti podzemeljske vode v Furlaniji. Beneški Slovenec osumljen vo-hunstva. Te dni je bil na Livku pri Kobaridu aretiran beneški Slovenec Ivan Polavsček, doma iz Polav pri Tarčmunu. Povpraševal ie baje po imenih častnikov, ki so do jeseni na-meščeni na Livku. Aretiranca so pre-peljali v Gorico. Drobne novice. VIom. Pred* včerajšnjim so vlomili v Trstu neznani tatovi popoldne v stanovanje trgovca z jestvinami I. Wiegele ter ukradli zlato verižico in gledališko kukalo, kar je oboje vredno 250 K. Hoteli so odnesti tuđi fotograhčni aparat* vreden 280 K, a so ga ven-dar pustili. — Z nožem je ranil pred kratkim neki 221etni Karei Zor-zut v Višnjeviku svojega soseda Al-berU Kviarja. Za to ie dobil pred go- iiškm sodiščem šeda] 7 tednov za-pora z enim postom. — Poskušen vi om. V Kanfanaru v Istri so po-skušali neki zlikovci vlomiti v ob-* činsko blagajno, v kateri se je v istem časa nahajala večia vsota de-narja. Orožniška patrulja pa Jih je pregnala* tako, da tatovi nišo nič odnesli. Drugi dan je pobral policijski pes sled in prišel do hiše nekega Vallicha, ki so ga kot osumljenegai tuđi aretirali. — Težka nezgoda. V ulici Lorenzo Bernini v Trstu je padel pri zidanju neke hise z odra v visini četrtega nadstropja včeraj popoldne 231etni Avrelij Guarnioii na dvorišče ter si pri padcu zdrobil spodnjo čeljust, obe ključnici, tuđi si je polomil več reber in zadobil hude notranje poškodbe. Zdravnik rešilne postaje, ga je za silo obvezal, nato pa so ga prepeljali v deželno bolnišnico. Stanje nesrečneža je zelo resno, vendar upajo zdravmki, da mu rešija življenje. Dnevne vesti. 4- Občinski svet ljubljanski ima v torek, dne 12. maja ob šestih popoldne v mestni dvorani redno sejo. Na dnevnem redu javne seje so: Nazna-nila predsedstva in poročila o nado-mestni izvolitvi dveh članov v upravni odbor mestne hranilnice; o dopisu trgovske in obrtne zbornice za Kranjsko glede prispevka mestne občine h gradbenim troškom za telefon po Gorenjskem; o dopisu mestnega magistrata glede dovolitve kredita za nekatere adaptacije v bivši cuKrarni ter v skladišču ob Ahaclje-vi cesti za provizorno nastanitev vo-jaštva; o dopisu mestnega fizikata glede brezplačnega zdravljcnja mest-nih ubožeev ter brezplačne dobave zdravil v letu 1913; o dopisu avstn družbe za boj proti brezposelnosti glede pristopa mestne občine; o dopisu kuratorija mestnega dekliškega, liceja glede ustanovitve učnega mesta za gospodinjstvo na dekiiškem \u ceju; o prošnji vodstva mestne nemške dekliške sole za nabavo kijev in obešal; o prizivu Josipa Sedmaka proti odloku mestnega magistrata glede prezidave njegove hiše št. 11 ob Vrhovčevi ulici; o dopisu mestnega stavbnega urada glede nekaterih nujnih poprav v mestnem kopališču v Koleziji; o poročilu stavbnega urada glede končne kolavdacije zidarskih del pri razširjevalnih stavbah v mestni pehotni vojašnici; o dopisu magistrata glede zgradbe prizidka k Lichtenthurničini zasebni dekliški osemrazrednici; o dopisu vodstva mestne dekliške osemrazrednice o prošnjah za obisk počitniškega tečaja o švedski gimnastiki v Linču; o razpisu c. kr. deželnega šolskega sveta glede preuredbe pouka nem-ščine na mestnih slovenskih ljudskih šolah; o prizivih tvrdke Schneider će Verovšek in tvrdke Franc Stupica proii odlokorn mestnega magistrata glede razpostavljanja kmetijskih strojev ob Dalmatinovi ulici, odnosno Marije Terezije cesti; o dopisu avstr. osrednjega odbora za reformo stanovskega vprašanja glede ure-ditve nadzorstva stanovanj ter pri-^ stopa mestne občine temu odboru; o dopisu magistrata glede zgradbe dveh skupin oddelkov za prašiče y mestni klavnici; o prošnji filharmo-nične družbe v Ljubljani za odpis večje porabe vode; o prošnji Karolw ne Treo za odpis večje porabe vode; o prošnji Petra Schleimerja za odpis večje porabe vode; o poročilu ravnatelja mestnega vodovoda glede raz-širjenja vodovoda na Bar je; o novem nacrtu statuta mestnega vodovGda in mestne elektrarne; o računskem sklepu mestne zastavljalnice za letq 1913 in bilanci za leto 1914; o nenad-ni škontraciji blagajne in skladišča mestne zastavljalnice; o dopisu magistrata glede nekega dodatka k pravilom mestne zastavljalnice. Samostalni predlogi obč. svetovalca Antona Likozarja: a) glede naprave hidranta na Dolenjski cesti, b) glede parcelacije mestnih senožeti pod Rar kovnikom ter oddaje teh parcei y najem, c) glede poštnega nabiralnika na dolenjskem kolodvoru, č) glede navažanja smetij na mestno senožet ob Galjevcu; obč. svetovalca Toma-za Novaka glede zgradbe mostu čes Ljubljanico iz Crne vaši na Rakovq jelšo; obč. svetovalca Ivana Štefeta glede voznoga reda dolenjskih želez-nic. Na dnevnem redu tajne seje so: Naznanila predsedstva in poročila: o prošnjah ža. jubilejni ustanovi za obiskovalce obrtnih šol; za jubilejno ustanovo za neveste; za kranjsko in-validno ustanovo; q dopisu ravnateljstva mestne hranilnice glede po-polnifve služb asistenta in praktfKan-ta mestne hranilnice; o prošnji aeke pomožne uradnice za stalno imenovanje; volitev zaupnih mož za prirez ditev osebne dohodnine; o discipliv narni zadevi nekega šolskega *lute{ o discipliiianu zadevi nekega tmšm Straa C ^LOMMNO NAROD", ta t. auja ISU. 105. Stcv. ga magistratnega uradntka; o dolo- čitvi sistemiziranih siužb uradnikov mestnega magistrata; o razaih personalnih zađe vab; o prošnji vdove nekega raagistratnega sluge za od-pravnino; o neki prošnji za izplačilo posmrtne četrti; o prošnji nekega magistratnega uslužbenca za bolni-ški dopust ter bolniško podporo; o prošnji nekega uslužbenca gasilnega *ln reševalnega društva za denarno podporo; o prošnji nekega uradnika mestnega stavbnega urada za stavb-no dok lađo in o prošnjah za razne obrtne koncesije. -f Čemu še dr. Šusteršič? V včerajšnji seji delegacije je dobii be-sedo tuđi dr. ŠusterŠič. Čemu je go-voril, tega po izvlečkih iz njegovega govora, ki so na razpolaganje, res ni uganiti, zakaj vse to je že povedal dr. Korosec in te splošnosti tuđi nimajo nobenega pomena. Edino to, kar sta dr. Korosec in dr. Šusteršič poveda-la glede Italije, je prav, da se je po-vedalo, dasi nam ta ton dvornih do-mestikov ni prav nič simpatičen. Zdaj, po govoru dr. Korošca in dr. Šusteršiča* pač vidimo, da se naši klerikaki ničesar ne upajo. Kakor mačka okrog vrele kaše s:a hodila Korosec in Šusteršič okrog vseh važnih zunanje in notranjepolitičnih problemov in se ništa upala z barvo na dan, se ništa upala izreci kritično besedo ali ćelo zastopati kak določen program. Čemu se je torej oglasil še dr. Šusteršič, ko že dr. Korošec ni imel ničesar povedati? Ali mar samo zato. da podpre politiko grofa Berchtolda, kaiti faktično je dr. Šu-steršičev govor le podpora tište politike, ki io klerikalna stranka donm zsl slovensko občinstvo prav za prav obsoja. Šusteršič se je vnemal za zvezo z Italijo, dasi njen pogubni vpliv na naše notranje razmere Slovenci najbolj ćutimo, zagovarjal je Berchtoldovo politiko napram Ro-munski, podpiral njegovo prizade-vanje glede protektorata nad katoli-čani v Albaniji in se povzel tako da-leč, da je hvalil ćelo svoječasno Berchtoldovo akcijo za revizijo v Bukarešti sklenjenega miru. katera akcija je spravila našo monarhijo v največjo nevarnost in iz kaiere bi bila lahko nastala evropska vojna, da ni Nemčija te akcije brezobzirno pre-prečila. Ne en človek se doslej ni upal zagovarjati te akcije — menda se je prav zato dr. ŠusterstČ zanjo zavzel, upajoč. da se s tem prikupi ministru zunanjih del. Da je Berchtoldova re-vizijska akcija imela namen, pripraviti Srbijo ob njene uspehe in jo oslabiti, to dr. Šusteršiča ni prav nič že-niralo. Čemu je torej govoril? Da bi sebe priporočil najvišjim krogom? Drugega namena ta lakajski govor ni mogel imeti. -f- Zatajeni trijalizem. Mogočno so časih klerikalci pihali na trombo trijalizma kakor bi hoteli ž njimi po-dreti vse državnopravne zidove, ki locijo avstrijske .Tugoslovane. Mogočno in zmagonosno so oznanjali, da bodo vse moči posvetili delu za *rijalizem in pred vsem za združenie Slovencev in Hrvatov. Sedaj, ko je prilika proglasiti ta program, ga spraviti na razgovor v delegaciji in dokazati njegov veliki pomen za monarhijo, r>a so klerikalci zlezli pod klop. Niti Korošec, niti Šusteršič se ništa upala ziniti besede v delegaciji. Na kar sta tolikrat prisegla, to sta zdaj v delegaciji popolnoma pozabila, na to se zdaj še namigniti ništa upala. Ta dva pač zaslužita lakajsko uniformo. — Sežgana zastava. V Benetkah je bila v četrtek protiavstrijska demonstracija zaradi dogodkov v Trstu dne 1. maja. Bilo je več srditih govorov proti Avstriji na kar so de-monstrantje psujoč Slovence začeli razsajati po ulicah. Policija je več demonstrantov aretirala. Med de-monstracijami so na Markovem trgu sežgali crno-rumeno zastavo. To je naravnost nesramno, pa na Dunaju se zdi, da hocejo prenašati tuđi taka žaljenja. Namen teh provokacij je, pritiskati na avstrijsko vlado, da bi svojo notranjo politiko urejevala po diktatu Italije in z državno silo umet-no utrdila italijanstvo v Trstu tako, da bi v drugačnih razmerah bilo v stanu izpolniti naloge, ki jih mu je namenil — italijanski generalni štab. + Notranjska državnozborska voJitev. Neodvisni kandidat gospod Josip L av r e n č i č je obiskal vse večje kraje na Vipavskem in je na zaupnih sestankih stopil v dogovor z volilci. Napravil je povsod najboljsi vtis in volilci, ki ga itak poznajo kot izvedenega gospodarja, so se povsod z vnemo izrekli za njegovo kandidaturo. Na Vipavskem je zdaj močno gibanje med vsemi neodvisnimi volilci za kandidata gospoda Josipa Lav-renčiča. Na to je tuđi nekoliko vpli-valo zvišanje deželnih doklad, zaka) dobro to nevoljo vi-pavskega ljudstva, in da hi odvmili pozornost prebivalstva od gospodarskih stvari, so začeti raznasati veliko laž, da je bil v Postojni onečaščen križ. Taka laž! V Postojni je na dan zmage pri deželnozborski volitvi zavladalo seveda veliko veselje in mladina je priredila slovesen »pogreb S. L. S.«. Pri tem zabavnem sprevo-du so nesii zastavo-trobojnico, svirala je harmonika, spredaj pa so ne-sli palico, ki je bila ovita s crnim trakom. Vrh te palice je pa bila pri-bita deščica, na kateri je sedel na-£opan čuk. Le bi imeli klerikalci kaj humorja in zmisla za šalo, bi se sami smejali taki priredbi. Toda klerikalec je zmerom hud in zmerom divji. Vje-zil je klerikalce ta »pogreb S. L. S.«, in ker nišo mogli drugega storiti, so se zlagali, da so pri tem pogrebu nosili križ, med tem ko so v resnici nosili na veliki palici našopanega čuka. Zdaj straše in begajo volilce s tem, da je bil v Postojni onečaščen križ. Kaj so res že tako pri tleh, da si ne morejo drugače pomagati? No, pametnih in razsodnih volilcev s takimi izmišljotinami ne bodo zbegali, tem manj, ker Vipavci kot praktični in razumni ljudje dobro vedo, da gre pri voiitvah za gospodarska in narodna vprašanja in da se klerikalci pri teh nišo prav nič obnesli. — Notranjska državnozborska volitev. Piše se nam iz Cerknice: V našem okraiu pozdravlja vse z zado-v ' - -■ . .' . - •-.-..' l . Jidata gospoda postojnskega župana Josipa Lavrenciča. Vse pravi: Vendar en-krat imamo zopet kandidata, ki je Notranjec in pozna razmere in potrebe prebivalsiva. Odkar je bil Obreza naš poslanec, ga nismo imeli zastop-nika, ki bi bil iz okraja, ki bi imel smisel za naše potrebe in gospodarske zmožnosti, da bi nas zastopal na Dunam. Z ljudmi, kakor je dr. Po-gačnik nam ni nič pomagano. Će dr. Pogačnik kaj zna, naj to pokaže tam, kjer je za to dobro plačan, namrec pri dež. odboru. Saj je vendar za to deželni uradnik, da bo služil deželi, ne pa da bo vlekel lepo plačo od de-žele. pa lepo na Dunaju kimal. Siužbe pri deželnem odboru so za to. da jih uradniki opravljajo, ne pa da bi sedeli na Punaju, od dežele pa lepe denar-ce dobivali. Sploh pa dr. Pogačnik nima pojma o potrebah našega okraja, mi pa želimo poslanca, ki pozna okraj ne le tako po kaih izletih, am-pak resnično, ki je vzrasei na Notranjskem, ki misli in čuti z nami. In ker je neodvisni kandidat g. Lavren-čič tak, zato ga borno Molili vsi, ki mislimo s svojo glavo. -f Silnejši smo, kakor kdaj pre-je! »Agramer Tagblbatt« je te dni priobčil uvodnik, naslovljen > Jugo-slovanska agitacija«. V tem uvodniku naglaša med drugim: »Mi, Hrvati, Srbi in Slovenci, nismo več danes to, kar smo bili pred 20 leti: slab, neslo-žen, vsled ljutih imenskih in stran-karskih borb razbit narod . . . Ćutimo se silnejše, kakor kdaj preje. Mi, Hrvati in Srbi in Slovenci se z ve-damo, da je dobi uspešnega zz\ ra-nja Jugoslovanov za vedno od1r en-kalo. Nihče naj se ne vara: hrvat ko-srbsko-slovenska ideja narod- :ga edinstva je danes tako na Hrvats m, kakor v Dalmaciji, na Kranjskem, v Istri in Bosni dovolj močna, da lahko uspešno vzdrži vsak naval. Zakaj vsi mi srno prišli, izkušeni v dolgo-letnem trpljenju, do prepričanja, da je edino porostvo za naš narodni, politični, gospodarski in kulturni na-predek najtesnejša naslonitev drug na drugega . . . Ideja hrvatsko-srb-sko-slovenskega narodnega edinstva v obliki, v kateri danes zmago-vito napreduje, je naravna posledica onega procesa, v katerem izginjajo umetne razlike, ki so se od zunaj za-nesle med Hrvate, Srbe in Slovence. In umetnih razlik ni mogoče dolgo vzdržati v dobi nacijonalizma, ki je za nas Jugoslovane sele napo-čila . . .« — Zadnji dve pismi iz Boigarije je ponatisnil malodane v celoti za-grebški »Hrvatski Pokret«, glasilo hrvatsko-srbske koalicije, včerajšnji xObzor« pa priobčuje v celoti našo notico »Švihovstvo med Slovani«. To je dokaz, da posveča slovansko časopisje našemu listu največjo pozornost, kar nam je samo v čast. — Odborova ie|a »Matice Slovenske* bo v ponedeljek, dne 11. maja 1914 ob 6. zvečer. — Cveten dan na korist družbe 8v. ClrUa In Metoda in »Đranibora« bo v Ljubljani dne 6. in 7. kurila. — Izlet v Krftko. Za jutri, dne 10. maja določeni izlet uradnikov denar-nih zavodov v Krško je vzbudil v Krškem veliko zanimanje. DruStvo za promet in olepšavo v Krškem, kojega načelnik je župan g. dr. Janko Hofcevar. izdalo je nulednii okttc ta spoted: Jugoslovanald bančni uradniki, namreč Hrvati, Srbi in Slovenci in deloma tuđi njih družine in prijatelji prirede dne 10. maja do-poldne izlet v Krško in sicer pri vsa-kem vremenu. Ker je ta obisk naših bližnjih sosedov za Krško v prometnem in sploh v vsakem oziru laskav, je gotovo naša rodoljubna dolžnost, da jih pozdravimo in z veselim srcem sprejmemo. — Krčanje! Zdramite se in naj bi storila vsa domača društva svojo dolžnost, da ostane ta dan nam in izletnikom v najiepšem spominu! — Spored: 1. Ob 9. uri 30 minut in 10. uri 35. dopoldne sprejem na kolodvoru po deputaciji. 2. Sprevod v Krško z godbo. 3. Pozdrav izletnikov v Krškem po gosp. županu (načelniku). 4. Izlet na bližnji, primerno olep-šani Stari grad. 5. on encetrt na 1. uro skupni obed izletnikov na vrtu hotela Zener. 6. ob pol 4. izlet z godbo preko Puruske graščine na ljudsko veselico v Leskovec, deloma pa v Raj-henburg na grad trapistov, kakor se bodo izletniki odločili. 7. Po obedu bodo stanovski pogovori in prosta zabava s plesom. Vlaki odhajajo ob 9. uri 53 minut proti Zagrebu, ob 11. uri 53 minut proti Zidanem mostu. — Dr. J. Hočevar s. r. — Tovarisi! Na nas je, da se tej prijaznosti kr-škega ineščanstva odzovemo v čim največjem številu. To zahteva naša čast, naš ugled! Kotnur je le količkai mogoče, naj se izleta zanesljivo ude-leži ali sam ali s člani rodbine in s prijatelji. Vračajmo prijaznost s pri-jaznostjo! — Umrla Je včeraj ob 9. uri gospodična Marija Gilih v starosti 28 let. N. v m. p.! — Češka industrijalna banka, podružnica v Ljubljani, naznanja, da prične poslovati dne 11. t. ni. v mez-zaninu Frančevega nabrežja štev. 1 (Filipov dvorce). — Od avgusta t. 1. se bodo nahajali blagajnični in me-njalnični prostori v pritličju iste palače v Siritarjevi ulici. Umrla je včeraj v Kamniku v starosti 86 let vdova c. kr. sodnega pristava gospa Marija V o 1 č i č, mati pred nekaj leti umrlega deželno-sodnega svetnika in zaslužnoga juri-dičnega pisatelja dr. Volčiča. Iz Tuhinja. Prejeli smo to - le pismo: Ođkrito vam hočem, gosp. urednik, poročati o zadevi »volilnih grehov« zgornjetuhinjskega župana Martina Polja.nška, o katerem je r.Slovenec« tako nedolžno drobil v svojem listu od 29. aprila t. 1. v članku >4zpred sodišča« ter pri tej priliki Poljanška hotel za nedolžnega izklo-basariti, a moio malenkost pa predstaviti kot roparja. Jaz sploh nisem mislii na kako pojasnilo, ali ćelo, da bi se pral radi dopisa v ^Slovencu«. Tuđi ne morem nič zameriti temu listu, ker kot tak mora svojega treije-rednika in marinarja s svetinjo zagovarjati. Župan, tretjerednik in mari-nar, sam dobro ve, kako daleč je pa-del v blato, ter kako podlo je posto-pal s svojimi uradnimi naznanili, zato je tuđi danes prepričan, da za laž-njive ovadbe ne pomatra nobena žavba, še rnanj pa Marijina družba ali tretji red. — Da se javnost prepriča in sama sodi storilca, navajam tu natančni prepis županovega dopisa, ki je bil povod, da je zadeva postala javna. — Ker je ovadba župana Poljanška presuhoparna ter predol-ga, seni jo okrajšal in samo v krat-kem povem, da dolži v njej gosp. En-gelmana, češ, da je glasovnice s kle-rikalnimi kandidati črtal ter nadome-stil z glasovnicami neodvisnega kandidata. Palje, da je volilce z vinom napaja!. Tuđi navaja pristranost tamošnjega stražmojstra gosp. Golobi-ce, češ, da hoče vse zločine gosp. Engelmaiia prikriti; koneno pravi, da je nagovarjal ljudi, naj ne govore resnice. Končno navaja, da je kot župan orožnika trdo prijel, a da je le - ta vse utaji!. Svojo ovadbo kon-čuje tako - le: »Zaraditega je župan-stvo primorano, vso to zadevo pojasniti, da se vsa ta stvar spravi v red, ker ako eden vso to stvar pre-misli, se lahko vidi, kako da je ta orožnik strankarski. da tuđi sedaj ne bode vse po pravici naznanil na pristojno rnesto in zaraditega je župan-stvo prisiljeno — in pod prisego, da priđe vendar resnica na dan, da ne bo Viktor Engelman nedolžne izda-jal, on pa naj prost bo, akoravno več nezakonitega stori. -— Zupanstvo Zgornji Tuhinj, dne 13. decembra 1913. — Martin Poljanšek m. p-, župan. — To izmišljeno in laž-njivo županovo uradno naznanilo je prišlo na c. kr. okrajno glavarstvo, ki ga je pa kratkim potom odstopilo c. kr. okrajnemu sodišču v Kamniku. Na podlagi te ovadbe sem priSel v kazensko preiskavo. Po zaslišanju prič je bila preiskava ustavljena. Da pa take umazane uradne ovadbe moj želodec zlepa ne prenese, le samo ob sebi umevno, zato sem tožil župana Pollanška iz Lazov po gosp. dr. Novaku. Okrajno sodišče v Kamniku je župana z ozirom na to, da ga Je itak že radi te ovadbe poprej kaznovalo M 70 K in » povmitey §tioikov •< (ker i« ravno v isti ovadbi žaltt gosp. stražmojstra Qotobico)v obsodilo v globo 30 K, kakor tuđi na povrnitev tozadevnih stroškov. Da so bile obe te kazni tako mile, je vzrok ta, da je bil župan do sedaj še nekaznovan. Med vsem tem je prišla za nameček še zadeva, radi katere smo stali pred deželnim sodiščem v Ljubljani dne 25. aprila t. 1. No, pri tej Je bil župan tako srečen, (ker ni bilo nobene priče baš pri nagovarjanju h krivemu pričanju), da je bil oproščen in ob-sojen samo na globo 10 K radi pre-stopka § 23. tiskovnega zakona. — »Slovenec« vpije, da hočem župana popolnoma uničiti in da sem se tako ćelo sam izrazil. Lažeš! Gornja ovadba županova jasno govori, kdo je hotel koga uničiti. Ćela njegova ovadba je bila izmišljena. Jaz nisem imel s tem Človekom še nikoli nič opraviti, ker sva vsak v drugi obči-ni, pravim pa, da mu bom odslej na-prej posvečal večjo pozornost ter mu pri sleherni volitvi stal za petami. Za danes koncujem in pravim: Kdor drugemu jamo koplje — sam vanjo pade. — Smartno y Tuhinju, dne 6. maja 1914. — Viktor Engei-m a n. Kapiani na delu. Iz Trnovega na Notranjskem se nam piše: Sedaj, ko se bliža na Notranjskem državnozborska dopolnilna volitev, letajo kapiani ćele dneve in noči okoli vo-lilcev ter besno agitirajo. Pa menda ni nikjer tako fanatičnih kaplanov, kakor jih imamo v Trnovem. Imenu-jeta se Dolenc in Žganjar. Ta dva hudobna ptička najbrž ništa s svojim samskim stanom nič kaj zadovoljna, ker si iščeta ti:di taKih zabav, ki so duhovnikom pod smrtnim grehom najstrožje prepovedane. — Tako n. pr. se je kaplari Zganjar na svoji podli agitacijski turneji po Jablaniški občini ustavil tuđi v neki hiši, kjer imajo brhko 181etno hčerko. Ker je dekle kaplančetu zelo ugajalo, je po-rabil momentano odsotnost njenih staršev v to, da je začel deklico kakor besen poljubljati, stiskati k sebi, prijemati za prsa itd. A nenadoma ]e vstopil v sobo dekletov oče in ka-plan je stal pred njim, kakor polit cucek. Nesramnež jih je take slišal od očeta, da jih bo pomnil vse svoje življenje! Pa tuđi kaplan Dolenc ni v teh stvareh nič boliši! Kot katehet na ljudski soli v Šembijah je pred par dnevi neko lOletno učenko radi ne-mirnesti kaznoval s tem, da jo je pe-Ijal v posebno sobo, privzdignil krilo ter začel ubogo delico tepsti s svojo golo orjaško roko po tistem delu te-lesa, kjer izgubi hrbet svoje pošteno ime. Kaj je hotel kaplan s tem dose-či, si lahko vsak misli! In taki ljudje hočejo biti naši voditelji!?! Sramuj-te se! — V nedelio 3. t. m. pa so kar pri obeh pridigah napadali naprednjake ter jih titulirali z najlepšimi priimki: brezverci, sleparji, nečistni-ki, cskrunjevalci nedolžnosti itd. O, vi podli, podli hinavci! Sainomor urnobolnega. Snoči ob s/4 na 8. obesil se je umobolni Iv. Bcnčar, kateri je bil dne 26. aprila pr. 1. prenieščen v deželno urnobolni-co iz hiralnice sv. Jožefa. Nikdar ni kazal kakih znakov, da bi imel samo-morilne namene. Obesil se je v svoji čelici z rjuho na omrežje okna v II. nadstropiu. Ponoći bil je zaradi kale-nia nočnega miru in ker je bil sobol-nikem nadležen, večinoma izoliran v posebni čelici. Četrt ure kasneje po izvršenem samomoru ga je našel belniški strežnik obešenega ter ga je takoj odrezal. Vsi poskusi ga obuditi v življenje, so bili brezuspešni. Smrtnonevarno se Je opekel. Pretekli četrtek se je igral v Lazah pri M. D. v Polju štiriletni Alojzij Tr-bežnik doma pri kotlu, kjer se je kuhala piča za prašiče. Vžgala se mu je obleka. Otrok se je smrtnonervar-no opekel in so ga prepcljali v deželno bolnico. S strehe padel. Iz Litije poročajo, da je pred par dnevi padel 671etni pokrivač in posestnik Matija Groš iz Kamnega brda pri Leskovcu s strehe hleva, ki je last sosednega posest-nika Franca Orosa. Padel je osem metrov globoko na cesto, kjer je ob-ležal nezavesten. Kmalu nato je umri vsled notranjih poškodb. Smrtna nesreća. 6. t. m. je padel 60Ietni berač Anton Gregorič na Ve-likem vrhu pri Ložu s podstrešja svojega stanovanja ter se ubtl. Požar. 5. t. m. popoldne je iz-bruhnil na skednju posestnice Urše Tomažinove v Gmajni, občina Raka, ogenj, ki se je hitro razširil. Zgoreli so vsi gospodarski objekti Tomažinove in sicer hiša, hlevt svinjak, pod, skedenj in baraka za vozove, nadalje so zgoreli posestniku Janezu Me-telku^hiša, hlev, svinjak, baraka za vozove, skedeni in kozolec. Zgoreli so pa tuđi ena krava, eno tele in en prašič, 120 kron UrSuli Tomažinovi in 390 kron njenemu sinu. K sreči so prepreci«, da se ogenj ni še bolj razširil. Skoda znaša 8000 kron, zavaro-valnina pa le 1400 krom Zažgali so otto4 Z Jeseoic. Opozarjamo vse narodne in zavedne Slovence Savske podružnice sv. Cirila in Metoda, da se udeležijo majniškega izleta v Zi-rovnico dne 10. maja, katerega se ob enem udeleži Jeseniški Sokol in na-raščaj v kroju, kateri bode izvajal krasne vaje po gramofonu. Odhod od gostilne »Jelen« točno ob 12. Kopališka vojaška godba v zdra-vilišču Krapinske Toplice (18 glas-benikov pod osebnim ravnanjem svojega kapelnika)prične že o Binko-štih, dne 31. mainika s svojimi dnev-nimi koncerti. Slovenski grobovi v Ameriki. \r Jolietu je umri 18. aprila Matija Nc-maniČ, star 79 let. Pokojnik je bil rc-jen v Lokvici na Belokranjskem. — V Browndale, Pa., je bil v prepira ustreljen Alojzij Kosmač, doma iz Radovljice na Gorenjskem. Star je bil 27 let. — V Wick Havenu, Pa., je 17. marca umri 351etni Ljudevit Drnov-šek. V istem mestu se je 14. aprila pr-nesrečil Anton Majde. Ko se je Majde vračal domov, je opazil, da se je z mimo vozečega vlaka vsulo malo premoga. Vzel je škaf, da pobere premog. V tem hipu je privozil vlak, naložen z živino. Majde se je umaknil na drugi tir. Med tem pa je prisopi-hala lokomotiva ter povozila Maj-deta. Amerika-Evropa v zrakoplovu, Senzacijonelna zrakoplovska drama v štirih dejanjih, katera se predvaja od danes naprej v Bachmaierjevem Grand Elektro Bioskopu v Latter-mannovem drevoredu, bo imela gotovo najlepši uspeh. Dejanje se vrši v Zeppelinovrem zrakoplovu in na naj-večji ladji sveta, na »Imperatorju<'. — Tuđi druge slike sporeda so prvo-vrstne. Hči visokega severa. drama y 4 dejanjih, iz vednega ledu Laponiie, katera se predvaja od danes naprei v kinematografu »Ideal«, je slika ve-likega pomena. Ta film kaže skrajno napeto dejanie, krasne naravne po-snetke iz Laponskih Alp, oživljenie in delovanie tamošnjega prebival-stv, velike čete severnih jelenov, dr-venje volkov in njih zasledovanja; vse originalni posnetki iz Laponije. Zadnji prizor pa, ko Turi, nepobolj-šljiv Laponec, zapusti svojo hčerko, nje otroke in soproga, da ostane svojemu značaju vednega potnika zvest in v svitu zahajajočega solnea koraka za svojo nešteto Četo po opustošeni snežni planjavi tja v samoto svoje starosti, so slike, ki nimajo do-sedaj sličnih v filmu. Kipi dr. Prešerna in grofa Tolste-ga, moderno, okusno modelirani, se dobivajo pri tvrdki Emil Dobrič v Prešernovi ulici št. 9. Cene so tako nizke, da si lahko kipe vsakdo omisli. Opozarjamo občinstvo na današnji inserat tvrdke Dobrič. Opozarjamo na današnji poziv gospodom gostilničarjem na Kranjskem. Izgubila se Je v Spodnii Šiški dc-narnica z manjšim zneskom. Odđa naj se v Kolodvorski ulici št. 166, II. nadstropje. Pav se je zateke! na Zaloško cesto št. 10, kier ga dobil lastnik. Narodna obpamftg. Družbi sv. Cirila In Metoda je poslal g. Štipko Stekar 3 K, dar g. Miroslava Mrevlje, ker se ni mogel udeležiti slavnostnega večera na čast g. Marije Mahorčičeve, bivše večletne tajnice C. M. podružnice v Ajdovščini. — Q. Fran Sakser je poslal dar Amerikancev Fran Juvanči-ča in Ernest Humerja v znesku 23 K 20 v. Zvestima rodoljuboma iskrena hvala. — Prva češka spi. deln. za-varovalnica na življenje v Trstu je poslala 487 K 44 v, kot zavarovalni-no po pokojnem zavarovancu gosp. Aloziju Žihru. učitelju pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini. Pokojnik je đo-kumentiral s tem svojo veliko narodno zavest in požrtvovalnost v korist obmejnim Slovencem. Ob skromnili dohodkih, — tako velik dar! Prvi češki zavarovalnici na življenje pa ponovno priznanje za njeno točno in pošteno izplačilo zavarovalnine, s či-mur se sama javnosti priporoča. — Združeni moška in ženska šentjakob-sko-trnovska C. M. podružnici sta izročili glavni družbi lep znesek 445 K 62 v od Jurjevanja na Gradu: k temu znesku je dodal še gostilničar g. I. Breskvar 10 K, torej je prejela družba 455 K 62 v. Iskrena zahvala! Društvena naznaniln. Gospodarski sestanek priredi Jutri v nedeljo gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj pri Koruzniku v Rudniku. Začetek ob 3. popoldne. Govorilo se bo o gospodarskih stvareh. Vabimo somišljeni-ke, da se tega sestanka udeleže v čim največjem Stevilu. Slov. trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani priredi ob vsakem vremenu skupno z društvenim pev- 105. Stev. »■jOVEKMO NABOP«, dm • ntjft Itl4. Stran 5. skim zborom na praznik 21. t nu poučen zabavni izlet v Zagorje ob Savi. Pri tej priliki si nameravamo ogledati steklarno in vrhnje naprave tamkajšnjega premogokopa. Odhod iz Ljubljane ob 7. uri 40 min. zjutraj. Ob 10. ogled podjetij in ob 1. kosilo. Popoldne ob 4. priredi društveni pev-ski zbor s prijaznim sodelovanjem :amošnjega seksteta v SoKolskem domu koncert, katerega vstopnina pripade ubožnemu zakladu občine Zagorje. Vstopnina 50 v za osebo. Povratek v Ljubljano ob 7. uri 50 min. Dotičnike, ki se nameravajo izleta udeležiti, vabimo, da priglasijo svojo udeležbo najkasneje do sobote 16. t. m. Društvo slov. trgovskih sotrud-nikov vljudno vabi gg. člane ter prijatelje društva in njih obitelji na izlet, ki ga priredi v nedeljo, dne 10. t. m. čez Orle na Laverco. Zbirališče pri Dolenjskem mostu. Odhod točno ob 2. uri popoidne. Povratek z ve-černim vlaKom. V slučaju slabega vremena se vrši isti drugo nedeljo, dne 17. t. m. Društvo sodnopisarniških in zeniljiskokniižninuradnikov za Kranjsko je imelo v nedeljo, o. t. in. popoldne v hotelu Štrukelj svoj letni obcni zbor. Prihiteli so tovariši iz Novega mesta. Ribnice, Kočevja, Cirknice, Postojne, Kamnika, Vrhni-ke, Litije, Škofje Loke, Radovliice, Logatca, da izrazijo svojo solidarnost z društvom, katero ie v dobi svojega obstanka toliko doseglo, v prvi vrsti vsa adpersonam mesta itd., tako, da se lahko reče, da so vsi tovariši ude-leženi več ali mani dobrot tega društva. Naj vzame vsak kolega status v roke, naj izbriše vsa adpersonnm mesta, ter naj preračuni, za koliko 100 K Ietno bi dobival manj plače, aKo bi ne bilo teh edino le od našega ^-uštva doseženih mest! In to je le Lim točka! Da se pri službeni prag-tr.atiki ni moglo to doseći, kar je bi-; ^ pričakovati in kar so tuđi mero- lajni krogi kot opravičeno in pravično smatrali, — vse to gre zđaj od gotovih malkonteinov, ki hujskajo :r begajo se društvu zveste ostale \olege, — na rovaš drušivu. S tem le dokumentiralo ti malkontentje površno in plitvo razmotrivanje vseh dogodljajev, ki so se vršili v boju za iragmatiko. Saj pri tej needinosti tuđi ni bilo drugega pričakovati, kakor zapostavljene našega pisarniškega nradništva. So gotovi ljudie, ki priča-'. ijejo od društva, kateremu milost- » prispevajo 3 krone letno, čudeže : i zabavljajo! Vesel pojav je, da je ečina tovarišev (blizo SOfc) ostala ; vesta društvu. Žalosten pojav je pa : asprotno dejstvo, da en nasprotnik ec škoduje, kakor 10 prijateljev ko- ■bti. Naj premislijo malkontentje, da -e ni zadnja beseđa rečena, in da se :nora vsaka stvar izvojevan. Zmaga 0 pa gotova Ie v edinosti. In ker so ase zahteve pravične, ker imamo se )i:ko doseći, kar vse se bode zgodi- ->, ako bodemo solidarni, in to tem olj, ker smarrajo višje oblasti naše eije za upravičene, zato svarimo l jlege, naj se ne puste zapeljati od .otovih nezadovoljnežev, ki bi bili .eio takrat nezadovoljni, če bi tuđi \>i hofrati postali, ter na? vstrajajo ■'. društvu! — Zborovanje je vodil društveni predsednik in častni član -:. nadoficijal Pogačnik. Razvile so - živahne debate; odmev istih je \'r vedan med vrstami zgoraj rečene-~j. Deželnemu društvenemu vod->*vu se je izreklo neomejeno zaupa-e in priznanje delovanja; predsed-vu centralne zveze se je deloma 1 ^-ravičeno očitalo premalo agilnosti, ajti v različnih časnikarskih toza-.cvnih poročilih so bile naše deputate najmanjkrat omenjene. Sokol Moste pri Ljubljani vabi svoje članstvo, da se po možnosti korporativno udeleži v kroju izleta hr. društva Sokol II. jutri v nedeljo, une 10. t. m. Ker se vrše na vežbali-;-ču redovne vaje, priporočamo ta ziet zlasti onim bratom netelovad-em, ki nastopajo v krojih. Zbiramo 1 pred garnizijsko bolnico ob pol 2. »poldne. Na zdar! »Sokol« v Št. Vidu nad Ljublja-iM) je otvoril v nedeljo, dne 3. maja ■ovo keglišce. Keglalo se bo na do-'itke. DobičeK je namenjen za .radbo »Sokolskega doma«. Zato Imdno vabimo vse prijatelje Sokolova, kakor tuđi prijatelje športa, da nohite ob nedeljah v prijazni St. Vid *cr se v obilnem številu udeležujejo* te prekoristne zabave. Telovadno društvo »Sokol« v Domžalah je imelo, dne 8. svečana t. I. svoj redni občni zbor, kateri se Je ilne 7. majnika t. 1. sledeče konstituirah Starosta br. Andrej Slokar, rodstarosta br. Tomo Pet r ove c, načelnik br. Josip Oašperin, tajnik br. Rado Hocevar, blagajnik, hr. Franc Kuhar, odbornikom pa bratje losip A d a m i č , AlojziJ Ce-rar, Ignacij Javoršek in Milan I e n č i č. Jesenicah se je konstruira! odbor i* ustanovitev kolesarskega društva* Društvo se bode imenovalo slovensko kolesarsko društvo »Zlatoroge na Jesenicah. Ustanovni občni zbor se skliče takoj, ko bodo pravila potr« jena, kar se bode gotovo zgodilo do srede maja. Zanimanje za to društvo je jako veliko, ki bode pozimi gojilo tuđi dramatiko in druge športne pri-reditve. Sokol v Sežanl priredi v nedeljo, dne 24. maja t. 1. popoldne svoj II. javni nastop s prostimi vajami članic in članov, orodno telovadbo in skupi-nami, v zvezi z veliko vrtno veselico, ki se bo vršila po končani telo-vadbi na krasnem, senčnatem prostoru. Sežanci hočejo s to prireditvijo prekositi vse svoje dosedanje podobne zabave in svoje goste kar najpri-jetnejše iznenaditi, kar se zamore že sedaj sklepati iz neumornega delovanja telovadk in telovadcev, kakor tuđi iz obširnih predpriprav veselič-nega odseka. V raznih paviljonih se bo nudilo gostom vsakovrstna okrep-čila, plesalcem pa bo na razpolago obširno plesišče na prostem. Zato pa naj priđe ta dan v Sežano vsak, ki hoče preživeti par veselih uric med veselimi Kraševci! Književnost. — Doižan, Knjiga u radnih vlog. Obrazci političnih, vojaških, davčnih, finančnih, sodnih in vseh drugih vlog za vsakdanje potrebe. Cena 3 K, eleg. vez. 4 K. Založila Katoliška bukvama v Ljubljani. Ta knjiga podaja vzorce najrazličnejših vlog na vse javne oVast?. Trtuščen ie ves pravni materijal, ki je za posamezmka le težko razumljiv, in knjiga torej ni znan-stvenega, temveč izključno praktič-nega pomena. svetovalec v zadevah, kjer bi si moral sicer iskati pravne pomoči. Vzorci so prirejeni v sploš-nem tako, da odgovarjajo potrebam, ki fih rodi vsakdanje življenje. — Z neznatnimi, prav lahkimi izpremem-bami, ki jih izvrši brez težave lahko vsak sam, so pa porabni tuđi za druge bolj redke konkretne slučaje, ki v knjigi nišo navedeni pod posebnim naslovom. Izprel sodifio. Izpred okrajnega socUsča v Radečah. Zanimlva pravda radi par gro- šev. Dne 30. novembra 1913 je bil volilni shod v Boštanju na Dolenjskem. Na ta shod sta prišla iz Ljubljane gosp. župnik Berce in gosp. Est. Kljub temu, da je župnik v Boštanju raz prižnice razglasil, da ima vsakdo, kdor se shoda udeleži, smrtni greh, se je nabralo nad 300 ljudi na shodu. In glej ga spaka: Sam ka-plan Jakob Omahna se ni ustrašil smrtnega greha in je prišel na shod. Seboj je pa pripeljal še kakih pet »dresiranih smrtnih grehow. Na ta način je kaplan agitira! za shod, se-veda pa je imel one ljudi, ki jih je pripeljal seboj, lepo zdresirane, kar se najbolje vidi iz tega, da je bil župnik Berce preje 8 let v Boštanju župnik in da so bili sedanji kiplanovi zdresirani privrženci za časn Berce-tovega župnikovanja njegr i naj-boljši prijatelji. Kaplan Om hna pa ni bil na shodu miren, mar\ č je po vseh svojih močeh ovirrr mirno zborovanje in kljub najpn »znejše-mu prigovarjanju župnika ierceta, ni hotel mirovati, tako, da ga je moral župnik Berce resno posvariti in ga označiti kot pijanega in zblazne-lega. Tuđi kaplan Omahna ni bil iz-birčen v psovkah in napadih na pri-letnega župnika Berceta, ne glede na javno pohujšanje vzpričo 300 ljudi, ki je iz tega prerekanja izviralo. Po shodu je župnik Berce opozoril še navzoče, da srne vsakdo po lastni volji voliti in da se lahko ime na glasovnici precrta, če komu ni vŠeč kandidat. Nato je kaplan Omahna naznanil došli orozniŠki patrulji župnika Berceta. — Predno pa sta se Berce in kaplan razšla, je prosil Omahna Berceta za odpušcanje ter dostavil, da ima iz Ljubljane poro-čilo, da vrne škof župniku Bercetu vse njegove pravice, če se zaveže, da ne bo hodil več na liberalne sho-de. — S tem pogovorom je smatral župnik Berce stvar za končno reše-not a 40 dni pozneje je dobil od okrajne sodnije v Radečah povabilo, da naj se zagovarja radi razžaljenja časti. Dr. Pegan se je sam pozneje iz-javil proti župniku Bercetu, da je imel nalogo, vložiti tožbo Iclc štiri-deseti dan. 2upnik Berce pa Je imel ravno še dovolj časa, da vloži ekspresno tuđi tožbo proti kaplanu, kar je tuđi storil. Sedaj, ko župnik Berce ni zamudil roka za protitožbo, pa je padlo kaplanu srce v hlače. Po dr. Peganu je predlagat poravnavo, župnik Berce je bil v to tuđi pripravljen, ker ima pač kaj nujnejšeg* in pamet-nejšega dela9 nego se kregati s kap-Uqoql SUvil Jk bokoL 4a plača vie stroAce in v ta namen Je segel koncipijttitu dr. Pegana dr. Ha-cinu v roko. Kmalu na to pa je pri-ila od okrajne sodnije na župnika Berceta terjatev, da naj plača do-stavnino za svojo vlogo in sicer v znesku 39 grošev. Župnik je seveda to zahtevo zavrnil in zahteval, da naj plača to svoto kaplan, ne zaradi grošev, ampak v obrambo svoje pravice. Najprvo se je hotelo resiti zade-vo mirnim potom, nato pa s plačilnim poveljem- Proti plačilnemu povelju vložil se je protest. 24. marca t. 1. vršila se je prva obravnava v Radečah. Zastopnik pisame dr. Pegana je iz-javil, da je dr. Pegan njega informi-ral v tem zmislu, da sta se dr. Pe-gan in dr. Tavčar, ki je pri prvi pravdi zastopal župnika Berceta, dogovorila, da nosi vsaka stranka svoje troske. Zasliševanje prič se je vršilo v Ljubljani pri okrajni sodniji dne 6. aprila in je tamkaj dr. Tavčar kon-statiral, da ni z dr. Peganom sklenil nobene poravnave, marveč da je iz-javil, da on za svojo pisarno ne za-hteva nikakega plačila. Dr. Pegan se ni utegnil udeležiti obravnave, dasi-rav no se je v Radečah trdilo, da se je dr. Pegan poravnah Dr. Hacin se se je smatral za odposlanca dr. Pegana, ki naj informira župnika Berceta o poravnavi med dr. Tavčarjem in dr. Peganom. Župnik Berce pa je s svojimi pričami dokazal, da je dr. Hacin ž njim sklenil poravnavo v sobi družbe sv. Cirila in Metoda, kjer sta sklenila poravnavo v zmislu, da plača kaplan Omahna vse stroške. Temu mnenju se je pridružilo tuđi sodišče ter izdalo sledečo pismeno razsdbo: Toženec Jakob Omahna je doižan plaćati tožitelju Antonu Bercetu znesek 4 K 53 v s 5% za-mudnimi obrestmi od 20. januarja 1014, stroske plačilnega povelja po 13 K 03 v in s tem odmerjene daljne pravdne stroške po 61 K 34 v, vse tekom 14 dni, da ne bo izvršbe.« Vseh troškov ima kaplan okrog 150 kron. — Sedaj pa nekoliko premis-ljujmo! Svnodus ljubljanske škofije iz leta 1903. naznanja: § 4. De ne-gotiis saecularibus elero prohibitis. 208. Tribunalia profana elerici litis causa temere ne adeant. Si inter cle-ricos controversiae ortae sunt, a confratribus tamquam arbitris, prae-primis a decano vel ab Ordinaris di-rimantur; si vero elericus alium cle-ricum vel regularem ad tribunal lai-cale voćare ausus fuerit, poenas lu-et. a ss. Canonibus constitutas.« (Klerik klerika tožiti ne srne. O tem odloca dekan ali škof. Ce bi pa klerik klerika ali meniha se drznil pozvati k sodniji, zadene ga kazen, ki jo do-ločajo sveta cerkvena določila.) Ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič je sam ob raznih prilikah konstatiral, da duhovnik duhovnika tožiti ne srne, ker je v istem trenot-ku ipso facto suspensus. Z^odil pa se je že v dobi tega škofa slučaj.ko je nekega tovarila naznanil kaplan anonimno na okraino glavarstvo radi — lovske tatvine. Dotičncga kap-lana so hoteli takrat krntkomalo radi tega izobčiti iz katoliške cerkve. Rdina rešitev za teea kaplana je nila ta, da je bila ovadba na okrajno gla-vnrstvo anonimna. — V tem slučaiu pa ie kaplan Omahna prvič naznanil svojega duhovnega sobrata župnika Berceta orožnikom, s čemur je po-slaJ ipso facto suspensus. Nato ko ie bil že ipso facto suspensus, pa je sci masevat, kar je še bolj nepravilno, in postal na ta način iregularen. Sedaj je pa po ovadbi na kažensko sodišče postal istotako ipso facto suspensus in iregularen. Vprašamo sedaj škofa: Ali sme škof cerkveno postavo spremeniti in ali nišo cer-kvene postave za vse enake? če pa škof kaplana ni kaznoval, je zane-marjal s tem svojo dolžnost ter bi pa po cerkvenih postavah mogla dole-teti suspenzacija in bi s tem postal ćelo škof sam iregularen!! Sodnijo in odvetniško zbornico pa vprašamo, kakega mnenja je o postopanju dr. Pegana ter če je postopanje dr. Pegana pravilno ali ne? — Ta afera, zrasla iz tako malenkostnega vzroka ?9 grošev, ki na kaže v sebi toliko gnilobe S. L. S., paČ najbolje kaže, da se niti najvišji duhovniški krogi ne drže cerkvenih postav, na drugi strani pa se jasno vidi, s kakimi gr-dimi nasilnimi sredstvi je hotela de-lati in je tuđi delala klerikalna stranka pri zadnjih voiitvah. Izpred okrožmsa sodišča v Novem nestiL Perilo Iz plvovarnc Puntteatn pred sodliĆMa. Nadzornik ptvovar-ne Puntiganu Maks Torisser, je rekel ob priliki svojega obiska v Novem mestu proti bivšemu hotelirju J., ki je bil tuđi založnik tega piva in tuđi sicer moćno priklenjen na pivo-varno, da ie njegove nesreće kriv bivii vodla glavne zaloge v Ljubljani. In sicer za to, ker se ni brigaL da bi bil od J. redno izteriaval dolg. ne* go le prepošćai da je J. za pivovar- I dq fumyqjrni denar porabil y raxne I | druge špekulacije. Enako, da Je bivši vodja glavne zaloge v Ljubljani zakrivil nesrećo hotelirja v St Petru ob Južni železnici; hoteli-r, da je moral oditi brez hlač, pivovarna pa je izgubila več tisočakov. Sploh pa, da je bivSi vodja svojo službo nemarno opravljal, radi česar so ga končno tuđi spodili iz službe. Zaradi tega je bivši vodja napravil ovadbo protiTorisserju radi razžaljenja časti. Pri zadnji glavni razpravi, katere sta se osebno udeležila oba nasprotnika, je toženi Torisser se zagovarjal s tem, da ni rekel, da bi bil bivši vodja izključno kriv, da je J. bilo vse prodano, nego on je Ie rekel, da ie bivši vodja k temu le v toliko pripomogel, ker se ni brigal, da bi bil J. redneje odplačeval svoj dolg pivovarni. Tuđi ni bivšemu vodji očital, da je bil spo-den iz službe, nego le rekel, da ga je pivovarna odslovila, oziroma mu od-povedala službo. Zasebno obtožiteli je ponudil v dokaz njegove marljivosti v službi sp#čevalo od pivovarne, kjer mu ona izraza svojo zadovolj-nost, ter da je bil na lastno prošnjo iz zdravstvenih ozirov vpokojen. Toženi nadzornik pa ugovarja, čes, da to spričevalo so mu le tako dali zaradi lepšega, dejnnsko pa so mu službo odpovedali, ker jo je zanemarjal in povzročal preveliko stroškoAr. Ta-kole je Šla ta stvar pri obravnavi sem in tja, ne da bi se dognalo, ali je kriva Puntigamska pivovarna, da je prišel bivši J. v nesrećo, ali je tega kriv bivši vodja glavne zaloge. Pokazalo se bo pa to pri nadaljni obravnavi, kajti sedanja obravnava je bila preložena v svrho zaslišanja no-vhi prič in predložitve knjig. Razne stvari. * Poroka hčere predsednika Ze-dinjenih držav. Iz Washingtona po-ločaio: Predvčerajšnjim se je vršila poroka miss Eleanore \Vilson, naj-mlajše predsednikove hčere, z državnim tajnikom Mac Cadoo. * Roosevelt priđe v London. Bivši predsednik Zedinjenih držav Roosevelt priđe čez par tednov v London, da bo predaval v kraljevi geograiični družbi o svojem brazilj-skem potovanju. * Proti odlikovanjem. Iz Draž-dan poročajo: Profesorji tukajšnje akademije \-podabljajocih umetnosti so vložili na notranje ministrstvo in na svetovalstvo akademije^ prošnje, naj se v bodoče ne podeljujeio več redovi in odlikovanja urnetnikom. * Baron Ernst \VaIlburg v bedi. Iz Budimpešte poročajo: Baron Ernst \VaIlburg je bil s svojimi šte-stimi otroci deložiran. Drugega jutra je dobil vsled intervencije podžupana 30 kron, da si je mogel najeti majhno stanovanje. * Rabin zgorel. Čudotvorni rabbi v Kutni v Galiciji je na tragičen način umri. Čital je knjigo in pri tem mu je padel ogorek cigarete na oble-ko. Obleka se je vnela in rabin se je bil tako opekel, da je v največiih bo-lečinah umr!. * Žrtve aviatike. Iz Roviga poročajo: Aviatik Manisero ie 7. t. m. napravil več poletov. Iz Ferrare sta priletela brata Karei in Adelino Mac-cagniano in sta hotela po istem potu nazaj. Ker je bil pa velik prah, ništa videla in sta zadela ob most. Padla sta v kanal ter utonila. * Škof ukradel kelih. »Pravo li-du« poroča, da je v vaši Obratany pri Pehfimovu vzel budjejoviški škof Hulka pri cerkveni vizitaciji zlat kelih iz husitskih časov. Občinski svet je zahteval, naj škof vrne kelih. Škof pa tega noće storiti, vsled česar ga bo občinski svet tožil. * Pariški krojači za svoje modele. Iz Pariza poročajo: Velike pariške krojaške tvrdke, med temi Poi-ret, so napravile skupne korake v obrambo svojih mođelov. 7. t. m. so dali izvršiti pri mnogih tvrdkah hišne preiskave, pri katerih so konfiscirali deset modelov in mnogo kopij. Te tvrdke nameravajo nastopiti tuđi v inozemstvu proti kopiranju svojih modelov. * Velik požar v Floridsdorfu. Z Dunaia poročajo: Snoči ob 8. je začela goreti tovarna za mineralno olje v Florisdorfu. Do desetih zvečer se požarni brambi ni posrečilo lokalizirati ogenj. Če se ne bo posrečilo ogenj lokalizirati, je največja nevar-nost, da bo kakih sto rezervoarjev s petrolejem in bencinom eksplodiralo, vsled česar je v nevarnosti ne samo tovarna, marveč cei Florisdorf. Ene-ga ogrskega delavca pogrešajo. * Iz nesrečne l]ubezni. Iz Mera-na poročajo: V Gradcu rojeni pekov-ski pomoćnik Franc Auer je 5. t. m. napadel v Obermaisu 171etno proda-ialko Marto Stifterjevo. Oddal je štiri strele proti njej. En strel io je zadel na roki, drugi pa v hrbet Nato je hotel Auer ustreliti samega sebe, pa ni zadel. Napadalca so aretirali. Auer je delal Stifterjevi ljubavne po-nudbe, toda deUi^a ie zavroila te I Bpnudb«. -- ^ v - - | -♦ Demonstracije v Mostaru. Sarajevsko časopisje poroča, da je vlada prekiicala izključitev onih dija-kov, ki so se udeležili demonstracij proti nemškemu gledališču v Mostaru. Deset hrvatskih in srbskih vse-učiliščnikov na Dunaju je pozvalo na1 dvoboj zaradi razžaljenja srbsko-hr-vatskega naroda one častnike, ki so bili navzoči pri demonstracijah v gledališču. Isto bodo storili tuđi srb-ski in hrvatski dijaki v Zagrebu, Gradcu, Pragi in Inomostu. * Obupan vojak. Pri vojaški vaji na vežbališču v Senne pri Detmoldu je izgubil mušketir VVallmejer svoj bajonet. častnik ga je oštro oštel in mu ukazal, naj se ne vrne preje v vo-jašnico, dokler ne najde bajoneta. Vojak je iskal in iskal, toda vrnil se ni. Drugi dan ga je šla iskat patrulja ter ga našla za vežbalisčem mrtvega v mlaki krvi. Ubogi vojak se je bal kazni ter izvršil samomor. Bajonet so našli drugi vojaki. Država ima bajonet — izgubila pa je vojaka. : * Rop v železniškem vozu. Iz Krakova poročajo: Ko se je predvčerajšnjim peljala veleposestnica Josipina Lackner iz Novega Sande-ca v Krakov, je vstopil med potoma v vlak eleganten mlad par, navidez-no zakonski. Začela sta govoriti z Lacknerjevo in med pogovorom ji je mlada gospa ponudila bombone. Lackner je po zaužitju teh bonbonov trdno zaspala. Ko je sprevodnik med potoma zapazil spečo damo, jo je skušal zbuditi, kar se mu pa ni posrečilo. Dognali so, da je mladi par gospo Lacknerjevo z bonboni uspa-val ter ji potem ukradel 1500 kron in druge dragocenosti. O storilcih ni-majo sledu. * Rodbinska tragedija. Iz Bero^ Hna poročajo: V \Villmersdorfu se je 6. t. m. ponoći odigrala grozna rodbinska tragedija. Iz strahu, da ne bo zblaznel, je zastrupil s cinkalijem 45-letni inženir Grosskortenhaus svojo 201etno hčer Viljemino in svojega 131etnega sina Vilija. Nato je še samega sebe zastrupil. Policijsko sodišče je drugo jutro dobilo pismo, v ka-terem je inženir sporočil, da bo usmrtil svojo rodbino in sebe. Inženir je bilo finančno zelo dobro situiran. Pred pol letom mu je umrla njegova soproga in od tedaj je duševno bolehal. Dognali so, da je trupli svojih otrok, ko jih je zastrupil, po-iožil na posteli ter iu okrasil s cvet-licami, ki iih je kupil v bližnji pro-dajalnici. Še le potem se je zastrupil. * Ali ie mogoče delati dež? Do-zdaj so se učenjaki smejali vsakomur, ki je trdil, da je mogoče vplivati na vreme. Zdaj pa je stopil y javnost ugledni angleški fizik sir Oliver Lod-ge s trditvijo. da je mogoče delati dež. Svojo trditev je motiviral v predavanju, ki ga je imel v »British In-stitution of Electrical Engineers«. Sir Ladge ne trdi, da zna on sam delati dež, pravi pa, da bi mogli to Ijudje delati pod gotovim! pogoji. Na temelju poskusov v laboratoriju je prišel do naziranja, da bi se mogel delati dež iz oblakov s pomočjo elektrike. Treba bi bilo pošiljati v oblake elek-tričen tok. Negativni tok, če bi hoteli imeti dež, pozitivni, če bi hoteli imeti jasno. Najtežavnejše bi bilo, uvesti zadostno množino elektrike v pravo visino * Skoro neverjeten slučaj. Da je nova razredna loterija največje koristi za ljudstvo, je razvidno že iz tega, da se more v vseh petih razredih dobiti ne samo en milijon, marveč ćelo 1,340.000 kron. O tem priča slučaj, ki se je zgodil pred nedavnim nekemu pomožnemu pisarju, ki je takoj pri prvem žrebanju 15. maja dobil glavni dobitek 70.000 kron. To ga je tako ojunačilo, da je kupil za na-slednja žrebanja nove srećke, na katere je zadel pri drugem žrebanju 80.000, pri tretjem 90.000 in pri če* trtem 100.000 kron. Pri zadnjem žre* banju je imel to srečo, da je zadel kot poslednji glavni dobitek 300.000 K* tako da je dobil obenem tuđi premijo! 700.000 kron. Srečni pisar je torej dobii 1,340.000 kron, ki so mu bile iz-plačane v gotovem denarju brez odbitka. 2al, da je iz neprevidnosti ali pa morda od prevelikega veselja to vse povedal takoj na vse zgodaj svojemu strežaju. In posledica tega je bila, da mu je ravnatelj norišnice predpisal strožjo dieto in pa večkrat-ne mrzle obkladke na glavo. * Protiavstrijske demonstracije v Italiji. Iz Benetk poročajo: Predvčerajšnjim je prišlo tu do zopetnih demonstracij zaradi tržaških dogod-kov. Demonstracije so organizirali dijaki vseucilišča v Padovi, ki so v to svrho prišli v Benetke. Najprvo se je vršilo veliko zborovanje v trgov-ski akademiji, na katerem so imeli oštre protiavstrijske govore. Govo-ril je tuđi poslanec Orsi. Nato so šli demonstrirati na Markov trg, kjer so pozdravljali italijanski Trst ter za-sramovali Slovence. Neki dijak je oštro govoril. Ko so dobili policisti in karabinierji pomoć, so porinili de-mončtrante proti Piazctti* Bri do Stran 6. .SLOVENSKI NAROD« dne §. maja 1914. 105 Stev. monstracijah so sežgali črno-mnjeno Rastavo. Demonstranti so pozvali trgovce na Markovem trgu, naj izobe-sijo žalne zastave, kar so tuđi storili. Policija je aretirala več oseb, med temi tuđi nekega dijaka, ki je nosil pred demonstranti trikoloro. Zaprli so ga v gasilsko shrambo v doževi palačL Dijaki so vzeli kol ter hoteli vlomiti vrata, toda policija in kara-binerji so razpodili demonstrante. Pozneje so izpustili aretirance. — V Vidmu se je tuđi vršilo zborovanje in pa demonstracije. Na zborovanju so napadli tržaske Slovane in avstrij-sko politiko. — V Florenci so se rav-nptako vršile demonstracije zaradi tržaških dogodkov. Socialni demokrati pa so priredili protidemonstra-cijo in prišlo je do pretepa z dijaki. Več socialnih demokratov so areti-rali. * Na itali?ansko-švicarski raeii, xLa Tribune« poroča o dogodku, ki se }c dogcxiil na italijansko-švicarski meji. Pred par dnevi je napravil po-veljnik 18. Švicarskega pehotnega polka, podpolkovriik Krium v sprem-stvu svojega sluge izlet na Simplon. En kilometer od mele, na švicarskem czemlju, je srečal italijanskega po-ročnika z enim vojakom. Oba sta bila oborožena. Na vprasanie podpolkov-nika, kaj išče italijanski častnik na švicarskih tleh, je Italijan prijel za revolver ter odgovorili »Ta vas nič ne briga. Eden od naju je prevec tu.« Podnolkovnik Krium pa je imel že Tevolver namerjen ter prisilil poroč-rika in vojaka, da ta š!a čez mejo. Kmalu nato je podpoikoviiik opazil dva oborožena finančna stražnika, ki sta bila skrita v nekem kamnolo-mu. Pobegnila sta čez r1?^ ter od t^::i zr-Ic-Vi stresati proti . . kcv-niku, ki pa ni bil zadet. Ko pa je šel z gore, so ga naoadli trije italijanski vokiki, ga zvezali ter vlekli čez ita-lijansko mejo, kjer so ga imeli ćelo popo'dne zaprtega. Še le zvečer so ga izpustili, ne da bi se opravieili. * Lociiev čuđnega zakona. V londonskom Divorce-Courr je bil te dni iočen čuden zakon. Toži;eljica. lepa 241etna gospa je pripovedovala pred sedišcem sledečo čudno dogodio: Dne 20. decembra se je tajno ro-ročila z Oeraldom Hensencm iz Ro-chestra ter se takoj nato vrnila k svojim roditeljem. Še pred božičem je mlada gospa povećala svoji rodbini vse, kar se je zgodilo in oče je pezval neznanega zeta prijateljsko, raj bi pri njem preživel praznike. Povabljeni se je zahvali! za pcvabilo in pismeno izjavii, da noče niti začeti skupno živeti s svojo mlado ženo. Ko se je mrs. \Vinifrid Henscnova nekoliko oddahnila od svojega muč-nega iznenađenja ter upala dan za đnevom. da muhasti mož vendarle priđe, mu je sama pisala ter ga prosila, naj ji razjasni svoje čudno po-stopanje. Par dni nato je dobila mlada gospa sledeče pismo: »Moja draga Vvinnie. ne morem priti k Tebi. Nas zakon je velika zmota in nezrni-selna stvar, ki ]o zelo obžalujem. Me-ril sem, da morem zapustiti Nellv, ko sem se odločil, da r oročim Tebe. Toda uvidel sem, da ne morem zapustiti Nellv, dokler me ljubi. Potrebuje me in jaz moram ostati pri Jijej. Sto-ri torei, kar smatraš za dohro.^ Priče so potrdile. da je Nellv dolgoletna prijateljica čudnega gentlemana, ki je poskusil s tajnim zakonom znebiti se starih grehov. Ogoljufana mlada gespa ni imela drugega pota, nego predlagati, da se razveljavi zakon, ki je obstoial samo formalno. To se je tuđi zgodilo. * Izrežite in pošliite! Ako nam posljete to nožico, dobite tri tigraste spalne odeje 124X190 cm velike, za reklamno ceno 5 K 70 v za vse tri po povzetju. Tovarniška firma S. Schein, c. in kr. dvorni in komorni dobavite!] na Dunaju L, Bauern-markt 10—14. * Prebavno motenje pri dolen-cih, griza, driska. črevesni katarji itd. so vedno posledice nepravilne Jirane in so napravile že mnogim staršem skrbi in ćelo žalost. Ako hoćete ohraniti svoje dete in je videti ob okusni, lahko prebavni hrani res-nično vspevati, potem dajajte nežne-mu Ijubljencu Nestlejevo moko za otroke. — Poskušnje popolnoma za-stonj pri: Henri Nestle, Dunaj I. Bi-berstrasse. 6k * Slab želodec nas dela slabo-voljne, rnaloclušne in naposled za vsa-ko delo nasposobne. Imamo pa pot, da se uhranimo tega zla in se ga resimo. Uživajmo že ćelo Človeško dobo znano prirodno »Franc Jožefovo* grenčico. Profesor Robert. predsed-nik kraljevske medicinske akademije v Barceloni, je dognal, da je Franc Jožefova voda posebno koristno do-mače zdravilo, ako gre za to, da se v jutro prebavni kanal izplakne z než-no delujočim salinskim odvajilom. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami. Telefonski in brzojavna porocila. Bolezen našega cesara. Duaaj, 9. maja. Oflciiozni bulle-tin o cesanevom zđravstvenem stanju se ginsi: Noč ?e bila dobra. Katar ie laijL Splošno stanje pravdobro. Delegacije. Budimpešta, 9. maja. Odsek za zunanje zadeve je nadaljeval debato o Berchtoldovem efcsooseju tuđi da-nes. Prvi je govoril delegat Udržal, nato je brani! miuistrski predsednik Stiirgkh svojo politiko ter zatrjeval svoje prijateljstvo napram državne-mu zboru. Debata bo danes zaključena. Začetkom prihednjega tedna bo odsek odobri! poročilo referenta. Ogrska neodvisna stranka. Budimpešta, 9. maja. V slučaju da umre vodia osrrske neodvisne stranke Fran Kossuth, grozi konflikt med grotoma Karolvjem in Ap-ponviem. Tega konflikta se misli stranka izogniti na ta način, da bo vodstvo ponudilo bratu Frana Kos-sutha Ludoviku Kossutnu. k: ^e hoče v tem slučaju preseliti iz Milana v Budiinpešto. Badrmpešta, 9. maja. Ogrska neodvisna stranka ne bo potovala v Petrograd, marveč v Pariz. V stran-karskih krog:h se zatrjuje, da to po-tovanje ni demonstracija proti tro-zvezi, raarveč naj le skuša doseči prijateljsko razmerje med Ogrsko in tripelentento. Slavnost Pietroviča Njegusa. Praga, 9. maja. Povodom proslave Pjetrovića Njeguša je praški slav-nostni komite brzojavno pazdravil črnogerskega in srbskeg? kralja, ki sta se sedaj v laskavih brzojavkah zahvalila. Ropsrski napad v Nov em mestu. Novo niesto, 9. maja. Ko se je pripeljai sem metliški postiljon, ga je v hlevu neki pasažir napadel z bese-dami: »Denar ali življenje!« ter ustrelil postiliona v glavo. Storilca zasledujejo. Postiljon je ostal še živ. Požar v Florisdorfu. Duncj, 9. maja. Požar v petrolejski rafineriji v Florisdorfu je trajal ćelo noc do 5. zjutraj. Izgini! je de-lavec Valentin Bang\rar. o katerem sumijo, da se je ponesrečil in zgorcl. Bosanska ustava. Sarajevo, 9. maja. Bosanski de-žeini svet ima danes sejo, v kateri bo raznrovljal o predlogu, da naj se posije odposlarstvo obema vladama, ki naj urgira odgovor na zahtevo po reviziji bosanske ustave. Katastrotalen potres v Italiji. P?m, 9. maja. V Cataniji na otoku Siciliji, južno od Ktne, je v loči divjal silen potres. Žalostna kata ro-fa je popolnoma uničila mnogo asi. Vas Lipari je skoraj porolnoma zgi-nila. Koliko žrtev je zahteva! v( 'res, še ni znano. V Italiji vlada silno raz-burjenje. 2e!ezniški promet v tem ozemlju je ponolnoma ustavljen. Catama, 9. maja. Do sedaj so na potresnem ozemlju potegnili izpod razvalin 30 mrtvih in 120 ranjenih. Stevilo mrtvih dosega najmanj pot ti-soča. Mcstece Burgade je popolnoma podrto. V ohčini Cafferano je 10 mrtvih in 20 težko ranjenih. Tuđi dru-god se je več oseb ponesrečilo. Rusija. Petrograd, 9. maja. Duma je sprejela predlogo o nakazanju kredita za nakup sveta za ruski konzulat v Pragi. Dalje se je sklenilo, da se za tekoče leto nakaze svota deset miiijonov rubljev iz svote 68 milijo-nov, ki je določena za vstvaritev ra-diotelegrafičnih postaj in vojnih pri-stanišč. Dalje se ie nakazalo tuđi 77,750.000 rubljev iz svote 481 mil. rubljev za rekonstrukcijo ruske vojne mornarice. Petrograd, 9. maja. Duma je brez ugovora sklenila zvišanje kredita za vojaške sole in za spopolnitev rezervnega materijala za topničar-sivo. Tuđi zakonska predloga za zvi-šanje rekrutnega kontingenta za leto 1914. se je po daljši debati sprejela. Irsko vpraiaflie. London, 9. maja. V irskem mestu Moville so irski nacijotialisti vlomili v vežbalnico Ulstercev ter odnesli 20.000 vtihotaplienih pušk. Španska. Madrid, 9. maja. Mornariški mi-nister je predložit parlamentu predlogo, s katero naj se dovoli skozi devet let letni kredit v znesku 36 miiijonov peset za izgraJbo vojne mornarice. Razne kreditne predloge, ki obsegajo kredite za gradbo prista-niŠč, obsegajo velike svote, tako samo izdatki za pristanisče El Ferrol 25 nnlijonov peset. Madrid, 9. maja. V Španski zbornici je prišlo do velikih tumultov. Republikanci so klicali ministru za javna dela Ugarti: »Morilec Fer-rerja!« Zedlniene države in Mehika. Washington, 9. maja. Iz mesta Mehike so se odpeljali trije vlaki s 600 begunci pod brazilsko zastavo. Med begunci se nahaja tuđi Amerika-nec dr. Rvan. VVashington, 9. maja. Konstitu-cijonalisti so na poti proti Durangu in Torreonu ter hočejo zavzeti Sal-tillo in Zacatecas. VVashington, 9. maja. Pod pred-sedstvom vojnega ministra Garriso-na se je vršilo posvetovanje gene-ralnega štaba. Admiral Funston je namreč poročal, da je pričakovati vsak hip poloma Huertove vlade in izbruha anarhije. Baje namerava ameriška vladr pripraviti kakih 60.000 mož, da ^ v slučaju potrebe izkrcajo v Veracnizu in korakajo proti glavnemu mestu. London, 9. maja. General Car-ranza je vjel od 3600 mož Huertovih čet polovico s poveljnikom in vzel tri tovorne vlake z orožjem in municijo. London, V. maja. Evropski fi-nančni krogi, ki imajo mnogo kapitala v Mehiki, skušajo Huerto prego-voriti, da prostovoljno odstopi. Pariz, 9. maja. Najvišji vojni svet Zedinjenih držav je sklenil od-noslati v Veracruz nova ojačenja. Položaj v Veracruzu je zelo opasen. liuerta ima namen pregnati Amerikance. Po porocilih iz Mehike je general Carranza izjavii, da bo v par dneh napadel Tampico in mesto vzel. i*? Bogodki na Balkanu. Orjentsk^ železrtice. Beigrad, 9. maja. Glede vpraša-nja orijentskih železnic poroča „Samouprava, da stoji Srbija prej ko slej na stališču nacrta mednarodnosti želez-niških uprav. Sporno vprašanje, zaradi katerega mora priti do sporazuma, mora na podlagi londonske mirovne pogodbe predložiti medr.arodni finan-čni komisiji v Parizu. Če se tamkaj ne doseže zadovoljiva rešitev tega vprašanja, ostane za rešitev spora samo še haaško mirovno razsodišče ali pa odkrit konflikt. V tem slučaju bi Srbija zgradila solidno konkuren-čno progo. Boji v Epiru. R?nr,, 9. maja. Iz Pirane poročajo, da so Epirci pri Erseki, južno od Korice, zasedli močne pozicije ter se zbi-rajo za prodiranje proti Korici. Brez dvoma je, da bodo vstaši mesto v kratkem zasedli. London, 9. maja. Iz diplomatič-nih krogov se poroča: Med velesilami se vrše pogajanja, da naj bi Av-strija in Italija z oboroženo intervencijo napravili mir v Albaniji. London, 9. maja. Epirci so napadli Albance v Himari. Bitka traja še naprej. Epirci so mesto Korico popolnoma obkolili. V najbližjem času se prične odločilni naskok. V Premetiju so Epirci zajeli mno^o Albancev, med njimi so našli tuđi bolgarske častntke. V Koloniji so našli tuđi več italijan-skih fastnikov. Atene, 9. maja. Mednarodna kontrolna komisija je, kakor poročajo, že privolila v 5 izmed 8 epirskih zahtev. Gtadc ostalih treh zahtev je upati, da bo tuđi prišlo do sporazuma. Grški in rumunski dvor. Bukarešt, 9. maja. Tu kroži vest, da se zaroka med grškim prestolona-slednikom in rumtmsko princeso Eli-zabeto ne bo izvršila. V dvorskih kro-gih pa zatrjujejo, da se bo vršila za- roka vpričo nemškega cesarja poleti v Tegernseeju. Orki v Trakiji. Carigrad, 9. maja. Ekumenski patriarh je znova protestira! pri porti proti nasilstvom, ki se vrše nad Grki v Trakiji. Nerodna napaka se nam je pri-rnerila v notici »Vohunil je«. Posneta je bila po italijanskih listih in tako se je zgodilo, da je prišlo v notico ime Kaporetto namesto Kobarid, kar naj čitatelji blagohotno oproste. Gospodom gostilničarjem na tajskem. Da se napravijo od kartela pivo-varen koiikor mogoče neodvisni in se oproste pritiska na cene, se je združilo pred nekaj leti veliko števi-lo gosiiiničarjev na Kranjskem in Koroškem in ustanovilo po več že obstoječih zgledih zadrugo v svrho pndobitve in obrata pivovarne. Bila je to »Pivovarniška zadruga gostilničarjev alpsKih dežel«, ki je kupila pivovarno g. Zimmermanna v Lescah. Zadružna pivovarna gostiiničar-jev alpskih dežel pa je šla leta 1912 brez vsake potrebe v konkurz. Raz-logi, da se je izrekla za insolventno, so bili v raznih okolnostih, katerih naštevanje je toliko bolj odveč, ker je danes splošno znano, da bi bila pivovarniška zadruga alpskih gostilničarjev kljub neugodnim okolnostim, ki so se takrat pojavile, lahko dobro uspevala in da je bila likvidacija zadruge prenagljen korak. Tu dcjbtvo pa naj ne ovira, da ne bi se takrat porojena misel, da se gostilničarji z lastno močjo store neodvisni od kartela pivovarnarjev, dalje gojila in pospeševala. Za to je sedaj dana prilika, ka-kršne si ugodnejše ni mogoče misliti. Dne 3. junija bode namreč pivovarna v Lescah zopet prodana. Nakupni pogoji pa so izdatno boliši, nego oni pod katerimi je svoječasno pivovarniška zadruga alpskih gostilničarjev kupila pivovarno. Čim je stala pivovarna z investl-cijami vred gostilničarsko zadrugo najmanj 500.C00 K se bode sedaj ka-Kor je pričakovati dobila za 200.000 kron in bode dana možnost, pri tej nizki nabavni ceni proizvajati in pro-dajati pivo še ceneje in gostilničarjem s lem veliko koristiti. Gostilničarji se morajo toraj baviti z vprašanjem, ali jim ne kaže porabiti ugodne prilike in združeno kupiti pivovarno v Lescah. Najugodnejša oblika za to bi bila ustanovitev družbe z omejeno za-vezo, in sicer se predlaga ta oblika radi tega, ker se vplača pri družbah z omejeno zavezo le enkratna vloga, ne da bi se moglo prisiliti družabnika k doplačilom. Radi tega se je združilo število gostilničarjev iz nekdanje gostilni-carske zadruge in sprožilo misel ustanovitve take družbe v svrho na-kupa in obrata pivovarne v Lescah v posest pivovarniškega kartela. Gostilničarji na Koroškem bodo zbrali kapital približno 40.000 K, dq-čim naj bi zbrali kranjski gostilničarji kakih 60.000 K. Te vsote bi za-doščale za nakup pivovarne vsled tega, ker je sklenjen ugoden dogovor s hranilnico in posojilnico v Radov-ljici. Radi tega se kranjski gostilničarji naprošajo, naj uvažujejo to ugodno priliko za nakup pivovarne v Lescah in naj nikar ne pozabijo, da se bode v slučaju, ako preide pivovarna v posest kartela, cd strani pi-vovaren dobava piva uredila brez so-glašanja gostiiničarjev, temveč da se bodo tuđi cene piva pognale samovoljno kvišku. Vsaj je znano dejstvo, da dan-današnji gostilničar ne srne več je-mati piva od one pivovarne, kjer bi on rad, temveč da mora jemati pivo od tište pivovarne, kateri je odka-zan od kartela. V svrho osvoboditve te suženj-ske odvisnosti od pivovaren se po-nuja pot, po kateri se zaželjeni cilj z lahkoto doseže. 1841 Radi tega se obračamo na gospode gostilničarje z dobrohotečo prošnjo, da v lastnem interesu pri-stopijo k družbi z omejeno zavezo, ki se ima ustanoviti v svrho nakupa pivovarne v Lescah, ne samo, ker bo udeležba dosegla ugoden financijalen uspeh, temveč tuđi, ker bode s tem gostilničarjem dana možnost, dobivati dobro in ceno pivo, in bode za-eno onemogočeno zvišanje ceu pi-vovarniškemu kartelu. Za pripravi jalni odbor: Pavel Dostai, tajnik Posojilnice v Radovljicf. Gospolorstuo. — Anonce. V primerih, ko zu-nanja neznana podjetja vabijo na anonsiranje, je v interes-u tvrdk, da naprosijo trgovsko in obrtniško zbornico, da jim preskrbi informacijo o njih. — Občni zbor južnoavstrijskih kmetijskih in vinarskih veščakov, ki bi se imel vršiti za Binkošti v Pulju, se je na željo mnogih članov preložil na sv. Petra in Pavla dan, t. j. na 28. in 29. junija in sicer se je določil za to Z a d e r , ker večini dalmatinskih kolegov je Pulj preoddaljen. Vsi čla-ni dobe pravočasno tozadevua vabila, ter se že sedaj vabijo, da se tega zborovanja polnoštevilno udeleže. — Iz ruskega narodnega gospodarstva. Ruska vlada izdaja vsako leto ogromne vsote denarja za zbolj-šanje poljedelstva, pri čemur jo pod-pirajo vsi merodajni činitelji. Rezultati so zadovoljivi. Obdelana zemlja se od leta do leta veča. Obsejana zemlja v evropski in azijski Rusiji je leta 1913. zavzemala 93,000.000 des-jatin napram 88*8 milj. desjatinam leta 1912. in 85*6 milj. desjatinam v letih 1906 do 1910. S tem se množi seveda tuđi pridelek. Leta 1913. so v 12 gubernijah in pokrajinah pridelali 5.376,000.000 pudov zrna napram 5.072,000.000 pudov leta 1912. Leta 1901. do 1905. je vsa žetev dala raz-meroma samo 3.868,000.000 pudov zrna. Toda ta prirastek pridelkov ni samo posledica tega, da se je obdelana zemlja razširila, marveč tuđi tega, da se zemlja racionelnejše ob-deluje in da je zrno težje. Tuđi kultura krompirja se hitro razvija. V letih 1906. do 1910. se je prideloval krompir na 3,912.000 desjatin, leta 1913. pa že na 4,418.000 desjatin. Tuđi gojenje bombaževcev zelo napreduje. Leta 1908. je bilo z bombažev-cem obdelanih 281.000 desjatin zemlje, zdaj pa 500.000 desjatin. Ta na-predek veseli vsakega Rusa in učin-kuje na zemstva in vlado, da se ne kesajo zaradi denarja, ki so ga žrtvo-vaJi za to. Pomoč zemstev za zbolj-Šanje poliedelstva je znašala leta 1909. 6,949.000 rubljev, leta 1913. pa že 16,000.000 rubljev, v petih letih so izdala zemstva 56,357.000 rubljev. Država pa ie v istem času žrtvovala za to delo 84*5 milj. rubljev. Samo agronomični personal je nara-stel od leta 1909. do 1913. od 2810 oseb na 10.000 oseb. Toda ne razvija se samo poljedelstvo, marveč tuđi industrija in trgovina. Tovarne in drugi obrati se množe, pridobivanje in vporaba železa in premoga je ogromno narastla, navzlic temu pa domača ruska industrija ne more še zadostiti vsemu povpraševanju. Veča se izvoz, naraščajo vloge v banke in hranilnice, ki so leta 1912. znašale 4 in pol milijarde rubljev, leta 1907. pa samo dve miHardi. Ogromni državni proračun že več let ne končuje samo brez deficita, marveč izkazuje prebitket ki so sicer vsako leto dru-gačni, vendar pa so tupatam narav-nost veliki. Tako je znašal prebitek leta 1908. celih 450 miiijonov rubljev. V istem razmerju, kakor so se razvijale potrebe narodnega gospodarstva, je državna banka zvečala svoj zaklad zlata ter razširjevala promet kreditnih papirjev. Dne 1. januarja 1914. je bilo stanje sledeče: zlata 1.687,600.000 rubljev, kreditnih papirjev 1.664,600.000 rubljev. Leta 1909. je bilo: zlata 1.220,100.000 rubljev, kreditnih papirjev 1.087,100.000 rubljev, leta 1904.: zlata 909,100.000 rubljev, kredit, papirjev 578,400.000 rubljev. Bilance akcijskih bank za kratek kredit izkazujejo: leta 1904. kapitala 276,700.000 rubljev, vlog 747,600.000 rubljev, tekoči račun 643,700.000 rublj, posojil 367,500.000 rubljev. L. 1909.: kapital 312,000.000 rubljev, vlog 976,800.000 rubljev, tekoči račun 715,800.000 rubljev, poso-jila 841,100.000 rubljev. Leta 1914.: kapital 828,200.000 rubljev, vloge 2.536.100.000 rubljev, tekoči račun: 1.550,900.000 rubljev, posojila pa 1.611,000.000 rubljev. — Razpis državnih ustanov za poslovodsko solo za izdelovanje us- ! nja. Na poslovodski soli za izdelova-[ nje usnja c. kr. državne obrtne sole Veliki mali. Naše telo ima ćelo množino so-vražnikov, velikih in maihnih, proti katerim se mora stalno boriti, da si ugotovi svojo pravico do obstanka. Sovražniki človeškega telesa so mra^-vetet* ojcDibu snes, dež itd., ki skoro vsak dan v velikih množicah navaljujejo na človeka. Seveda je modra previdnost napravila naše telo odporno, pa vendar se tem velikim sovražnikom časih posreći, da nas zadenejo na nezavarovanih mestrh, da nam zapuste spomin. Tak spomin nosimo n. pr. katerikrat v obliki kaS-lja, hripavosti, bolečin v vratu, rev-matičnih bolečin itd. prav dolgo se-boj, ako ga ne odstranimo zopet s FeUerjevim bolečine tolaiečim rast- linskim esenčnim fluidom z znatnko »Elsa-fluid«. Pri bolečinah v vratu, težkem poziranju, influenci, hripavosti, za-slezenju in praskanju v vratu se je izkazal za slez razkrajoče, kašelj bla-žeče in antikataralično sredstvo. Tuđi za druge bolečine zanesljivo po-maga. Gospod Anton Kftrorsi, gozdar v Farracsisfalva, jmšta Kurtya, nam pile; »2e osem let rabim Vaš >Elsa-fluid« proti različnim bolečinam in težkočam, ki se pojavljajo pri meni kot gozdarju, in se imam za obnovi-tev svojih moči in za svoje zdravje zahvaliti samo temu izbornemu do-domačmu zdravilu.« Zanimivo je tuđi to-le pisanje: »Ko sem izgubil že vsako upa- nic mi Je bilo z Vašim »Elsafluidom« mogoče odstraniti -bolečine v prsih, slabo prebavo, malokrvnost in sploš- no onemoglost, na kateri sem trpel več let, in me veseli, da Vam morem to sproročiti. Mihael Szehi s. r., Csatad.« Ker 12 steklenic tega preizku-šenega domačega zdravila stane samo 5 K franko, naj bi ga vsak naših bralcev naročii pri lekarnarju E. V, Feller, Stubica, Elsa trg št 238 (Hrvatsko). • • • oeczi* 105. Stev. SLOVENSKI NAROD-, dne & maja 1914. Stran 7. lemičnotehnične smeri na Dunaju fe a šolsko leto 1914/15 razpisanih več iStanov letnih 300 do 500 kron. Pravno opremljene prošnje je vložiti ,ajkasneje do 15. junija 1914 pri šol-5ltem ravnateljstvu na Dunaju, ^VII., Rosensteingasse 79. Vse na-ančnejše podrobnosti so razvidne iz lazpisa, statuta, učnega nacrta in Irugih pripomočkov, ki so v pisarni tgovske in obrtniške zborriice v Ljubljani interesentom na vpogled. | — Razstava vzorcev blaga in Lednarodno trgovsko zborovanje na punaju. Državna organizacija trgov-lev v Avstriji (Reichsorganisation ler Kaufleute Oesterreichs) na Du-Liu priredi ob praznovanju 251etne-ta obstoja v času od 27. junija do 5. iilija t. 1. razstavo vzorcev blaga v Ivezi z mednarodnim zborovanjem hgovcev. Rok za priglasitev konca i. junija t. 1. Podrobnosti so razvid-te iz spisov, ki so v pisarni trgovske fo obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. (St. 1264). [ — Zrebanje srečk italijanskega hiečega križa. Pri amortizacijskem frebanju so bile izžrebane sledeče brije: 2059. 2345, 2939, 3278, 4295, kS3, 536S, 5643, 5781, 6109, 6383, kMl, 6657f 7322. 74%, 7S71, 7981, fc^3, 8923, 9007, 9053, 9567, 10.298, iu.440, 10.537, 11.105. 11.135, 11.179, 11.523. Vseh teh 1450 srečk, ki so K-sežene v teh 29 serijah, dobi po 37 kal. lir. Pri premijskem žrebanju je tobila glavni dobitek 30.000 lir ser. P145. št. 48, po 1000 lir ser. 4329, kt. 44 in ser. 5361, št. 19, 500 lir ser. 10.463. št 37. po 50 lir ser. 1024, k 41, ser. 5214, št. 10. ser. 6209, št. 21, ser. 9224, št. 38 in ser. 9520, *t.8. Poslano.-) Kolegi v Zagrebu so stopili v štrafo. Pozivamo zato vse farma-cevte, ki službujejo v avstrijskih po- Ikrajinah. da v tem času iz solidarno-ti nikdo ne sprejme službe na Hrva rsk em. Ljubljanski farmacevti. • Za Tsebino tega spisa je uredništvo cd-ovorno le toliko, kolikor določa zakon- Darila. Upravništvu naših listov so poslali: Za CIril-Metodovo družbo: Ivan Bezeljak. nadučitelj na Vačah, 10 K, z :^lom: I u gospe ne bota pili, gospoda ne kadila do Velike noči,« se stava naša je glasila. ^Q2j pa plaćam — ni prav časten ta izid, pa tuđi. saj globa gre Ciril-Metodu v prid! "■Vrnn Senčar, Senožeče, 3 K 40 v, :%rano v veseli družbi pri gospe] V :šič v Senožečah, Franc Nosan v '"Tenji vaši št. 77 pri Ribnici 15 kron :^ v, nabral od radovednežev, ki so - š!i gledat našega vietega m^dega : cđveda, in Fran Hočevar v Birčni a^i pri Kandiji 4 K 03 v, nabrano ~ed otvorit\ijo belokranjske želez-:ce v Mižini Rossegerjeve sole. — Skupai 33 kron 01 vinar. Živeli nabiralci in darovalci! * Slovenskernu pevskemu društvu »Uubfjanski Zvon« je poslal vneti .ruštveni podpornik gosp. kavamar m r i t a r 10 kron namesto venca na :r^to svojega prijatelja gospoda '•mka Pustovrha. — Iskrena :vala! 0 * * Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca aprila 1914 i.edeče prispevkc i. s-: (Konec.) 111. Zbirke časopisov. »Slovenski Narod«, tu, 269 K r2 vin. V. Prispevki od družbenega blaga. Češko - budejovickv papirovv TUTiysl v Ceskih Budejovicah, privi "ek od družbenega papina 70 K. V. Prispevki za Ciril - Metodov obrambni sklad. Narodna čitalnica v Črnomlju :"' K; M. U. Novak, Gradec, 8 K; trajna hranilnica in posojilnica v ^-žarii 50 K; dr. J. Šavnik, Trst, 20 *ron; J. Voglar. Maribor, 20 K; E. .11. Sv. Križ pri Trstu, 10 K; hra- > in posojilno društvo v Ptuiu - ■" K; igralno ornizj'e pri Mraku, tu, " K; M. Starkež, tu, 20 K; podružni- - Polzela 200 K; dr. Ignacij Fluder-:, Sarajevo, 180 K; omizje samcev r: Zlati kaplji 3 K 50 vin.; Fr. Pov- :, Gorica, 50 K; strelski in keglja- 'i klub »Hrastnik - Dol« 50 K; ka- en jugoslovanskega dijaštva 70 K; kupaj 946 K 50 vin. V. Razni prispevki. V. Z., bivši član slovenskega mizja v Beljaku, 1 K; Iv. Krcft, Bra-Movće, namesto venca pokojnemu fr. Sedmineku v St. Retru, 5 K; po- i sofilnica v Ajdovščin! 100 K; dr. Iv. Dimnik, Krlko, kazenska poravnava, 5 K + 10 K = 15 K; uradniki pod-jetja delniške pivovarne, Laški trg, 8 K 40 vin.; A. Kovačič, Sv. Andraž, namesta venca prijatelju L. 2iher, 10 K: M. Marinček, Tržič, za piruhe 5 K 53 vin.; Hirschman, tu, daroval 1 K; J. Stantič, Trst, 6 K; A. Hudo-vernik, tu, nabral narodnega davka 15 K; Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, tu, 1000 K; M. švarc, Stajer, nabral med koroškimi Slovenci 8K;F. Skrlec, Sv. Benedikt, nabrano, i. s. pri odhodu Janžekovi-ča 4 K 20 vin., v veseli družbi 3 K 70 vin., skupai 7 K 99 vin.; 1. Pinter, Trst, 6 K; Fr. Škot, Divača, dobiček od plesa divaških fantov 5 K; Pruk-ner, daroval 60 vin., skupaj 5 K 60 vin.;B. F. Gsclman, Sv. Martin, ker se ni udeležil 1.. ?!iherievega pogreba 5 K; F. Z. - M. T., tu, kazenska poravnava, 15 K; volilo umrle gospe Amalije Voncina, tu, 50 K; slovensko bralno društvo v Škofji Loki, 154 K 57 vin. Iijuit)lja.ni V nedeljo izlet v Škofjoloko. Zbi-raliŠče ob 7. uri zjutraj na dirkaliŠču, Odjezd točno ob pol 8 uri. Bratje, udeležite se ga vsV. Na z dar! NaČeUtvO- Umrli so v Ljubljani: Dne 7. maja: Karolina Schlehau, vdova rudniškega ravnatelja, 87 let, Židovska ulica 1. — Fran Knez, po-strcšček, 66 let, Sv. Petra cesta 15. — Luka Bašelj, hlapec, 65 let. Sv. Martina cesta 30. — \falerija Marija Selan, rejenka, 1 mesec, Dolenjska cesta 35. Dne 8. maja: Peter Rigler, po-sestnikov sin, 4 mesece, Streliška ulica 15. — Marija Gillich, sivilja, 28 let, Gradaška ulica 16. V deželni bolnici. Dne 6. maja: Marija Lebar, po-sestnikova žena. 29 let. Dne 6. maja: Marija Lebar, po-sestnikova žena, 29 let. Dne 8. maja: Anton Pižem. de-lavčev sin. 8 let. današnji list obsega 20 stranu Izdajatelf in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar. drž. poslanec. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. R9Đ1UM sfrapazln tltanine tovarne B. SPIEGLER in SINOVI Hronov so izdelane iz najfinejše Amerika-preje, ter v lepoti in trpežnosti ne-prekosliiv^. Imajo prednost, da osta-nejo v perilu snežnobele ter so znatno ceneje kot konkurenčni izdelki. Dobivajo se v poljubni sir javi in de-belosti za vsakovrstno životn ali posteljno perilo v manufakturni rgo-vini J. Ciuha, Ljubljana, Pod Tr jnčo. — Zahtevajte vzorce za pralnc pre-izkušnje. Bolečine, ki so trajale ćela leta, odstranjene v eni sami noču Uspehi čudovitega zdravila. Gospod Glaser piše: Ako bi mi bil kdo rekel. da se kronične bolečine tako hitro lahko odstranijo, bi tega ne bil nikdar verjel! 2e mnogo let sem tako trpel težki ishias in revmatiz-mn, đa sem veđno občutil boiečine. Bile so skoro neprenesljive. To trp-Jjenje mi je pa popolnoma odstranilo sredstvo, ki bi ga z veseljem vsake-mu rad sporočil. Zove se Kephaldol in se dobiva po vseh lekarnah. Ako vzamemo najprvo dve tableti in vsa-ko naslednjo uro eno, izgineio bolečine takoj! Moj domaći zdravnik mi pravi, da Kephaldolove tablete po-magajo ravno tako hitro pri boleči-nah v ledjih (Hexenschuss) ter v mi-šicah in členkih, kakor pri glavobolu in živčnih bolečinah. Videl sem tuđi težak slučaj influence ozdravit se v manj nego štiriindvajsetih urah. Ko-Hkor vem, rabijo to posebno sredstvo po vseh večjih bolnicah Evrope, ker mu je glavna lastnost v tem, da hitro in zanesljivo učinkuje in je popolnoma neškodljivo. P-,.-..- pristae so^epske miocralnc I i uVEVB P*stilJe so skoraj 3 deseN J letja preizkušene pri | kašlju, hripavosti, kataru sopil itđ. 95 Einfitiit Pr'$t«c sodenske minerainc I OVBVE P"4ilie — »n samo te! — | J se dobivajo iz znanih, Že od nekdaj za zdravljenje | odrejanih občinskih zdra- I vilnih vrekev §t. 3 in 18 I kopališčaSodena.Taunus. Cl im ti II Pristne sodenske mineralne luVEVE PMt*'Jc morate zahtevati, m&^p. ako hočete dobiti učinkovite soli imenovanih zdravilnih vrelcev. Dobivajo se povsod Škatlj. po K 1*25. Borzna porocila. Ljablianska .Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kurzi dun. borze 9. maja 1914 ■alotbenl papSrli. t i ^ 40 o majeva renta..... 82—j 82*20 4-20,0 srebrna renta . . • , 85551 8555 4° o avstr. kronska renta , , 82 20 82 40 4° o ogr. kronska renta . . 80 63 80*85 4° o kranjsko def,, posojilo . — •— fi9*— 40.0 k. o. češke dež. banke . 8775 i 88*75 i Srećke. Srečke iz 1. 1860 *,'s .... 432'— 442 — n „„1864......1 67O-- 680-n tiske........i! 29250 30250 „ zemeljske I. izdaje . 281-— 291 — H. „ . 243'- 253-ojrrske hipotečne . • 227*75 23775 „ dun. komunalne • . (i 466— 476 — „ avstr. kreditne , t t 476* — • 486 — „ ljubljanske..... 5850 62*50 avstr. rdeč. križa . . 51*50 55*50 „ °&- ,, M , . 29-50; 3350 n bazilika .•,.„. 25*25' 2925 „ turske . . * i • . . 21675 22175 Delnice. Ljubljanske kreditne banke . 403-— ! 405-— Avstr. kreditnega zavoda . 60775 j 60875 Dunaiske bančne družbe . 542 50 ! 513-50 Južne železnice...... 98'— 99-— Državne železnice ....*' 696-25! 69725 Alpine-Montan.......811-90' 812*90 Češke sladkorne družbe • , 299— '■ 300 — Živnostenske banke . # , . 268 — ! 269*— Valute. Franki ...*,..* 4 . jj 95'801 96'— Lire ..•.«...»♦•!! <»5-15 i 9535 Rublji .,...♦.,..! 252*— ; 253 — Žitne cene v Budimpeif i-Dne 9. maja 1914. Termin. Pšenica za maj 1914 ... 2a 50 kg 1362 Pšenica za oktober 1914 . za 50 kg 1230 P2 za okt. 1914 . ... za 50 kg 9*92 Oves za oktober 1914 t • za 50 kg 8*35 Koruza za mai 1914 . . . za FiO kg 742 Koruza za julij 1914 . « • za 50 kg 7 57 Heteorolosično porodio. Vlilna nad morjem 300*2 Srcdoji tračni tlak 739 rata ! tM9 Stioje i»» VMJa s mm £B i 8. 2.popJ 732-4 I 20 8 p. m. jzah1 sk. jasno „ 9. zv. 733 3 13*3 sr. jug pol.oblač. 9. 7. zj. 7336! 11-2 sr. vzh. oblaCno Srednja včerajSnja temperatura 14* 1°, norm. 13*1°. Padavina v 24 urah m*n 0 0. Vsem prijateljem in znancem naznanjam žalostno vest, da je *noja ljuba tašča, gospa Marija Volčič w#owa c« lus Mdnt|a pristav« danes ob 6. uri popoldne, previđena s tolažili sv. vere, v 86. letu svoje dobe mirno umrla. Pogreb drage pokojnice se bo vrši] v nedeljo ob 5. uri popol-dne iz niše žalosti na Grabnu St 4, na pokopaiišče na Žale. Sv. masa zadušnica se bo darovala v ftanttškanski cerkvi v Kamniku. KAMN1K, dne 8. maja 1914. Kristina 4r. Volftitomk Mi p«4tTO plMUBlakt, kspl w WMU ■«•«■! 1832 F« til, JBBia ftw. ?Utrtii:kii. W|if konjski hlapu ali kočija* želi coake m stalne službe. Poizve se ▼ trafiki g. ŠeŠarek v Ljubljani, Šelen-burgova ulica št 1. 1823 ! 500 kron ! Vam plačam, ako moj uničevalec korenin balzam Wtm Vaših kurjih očes, bradavic, P| otiščancev ne odstrani v 3 dneh I brez bolečin, Cena lončka z ga-| rancijskim pismom 1 K. 3 lončki •meny, Kaschan (Kasaa) I-, Postff. 12/736 Ogrmko. 023 Kontoristinjai z 2 letno prakso želi premeniti službo. Cenjene ponudbe se prosi pod ,X B.*' Sušak« poitno ležeče. eden ali dva, dobre, poštene obitelji, z dobnmi ljudskošolskimi izpričevalf, zdrava, za destilacijsko str oko, se takoj sprejmeta. 1829 Ponudbe na I«SM železniški stav-beni kasino p. Plaški-Karlovac. Pridna, poštena, večletna 1791 *M Ti TB a) veŠča nemŠkega in sloveaskega jezika, želi vstopiti v boljšo gostilao ali re-stavracijo. Poaudbe pod »natakarica« na anončno eksp. Hočevar v Ljubljani. zelo lepo in rodovitno, s krasnim po-slopjem blizu Ljutomera na Slovenskem Štajerju se proda- Cena 75.000 kron. Ponudbe na naslov H. Đrcfenik v Lintomem na Staierskem. Posebno sposobno za prijatelje konje-rejstva. 13O7 3šce se odjemalec nstreljenih za jesensko sezijo, t j. od 1. junija. Ponudbe je vposlati do 15. maja na naslov „Lovsko društvo". Stari tr§ pri Ložu. iso3 ia udzorovaii'e trsh otrok iSče 1828 Ratlnka dr. Fnrlanova, i Sodna ulica Stev. 2. c Zenitna oonudba! Uradnik s penzijo, 35 let star, samec, z letno plačo K 2400 ter prostim stanovanjem, kurjavo, razsvetijavo, lepim vrtom, v romantičnem kraju v Istriji, blizu morja, želi poročiti gospodično 25—30 let staro, slovenskega in nemškega jezika popolnoma zmožno iz dobre hiše, dobro gospodinjo. 1836 Ponudbe s sliko pod vvDobre srce 1SM" na uprav. „Slov. Naroda". Mlada učiteljica želi priti Čez počitnice h kaki boljSi družini kot učiteljica, oziroma spremljcvalka k kaki damL — Ponudbe pod naslov: „Planinka" BregiaU Primorsko. 1834 —-^_______ - - -— , * Zlato na obroke! *m* «x ud 4 K vsakemu in povsod. M£$fo\ l Specialna mehanična pletilna Industrija in trgovina za površne in spodnje jopicc, moderčke, telovnike, nogavice, ro-kavice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za stroje itd. na drobno in na debelo. Pletilni stroj patent »Wiedermann« je edina in najugtednejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo sigurno Kcr delam brts agentov, to omnm velik* nlžj«. ^—.—_------, _------------------------------------------ Prlporoča,mo žpeeiialno domsKo in otrošKo UonfcKcijo zelo solidne tvrdke US* !Cfe»istofič-Btičar Ljubljana, Stari trg štev. 9. — Lastna hi&a. Kajnovejše 9V SOSTUMS "VI Najnoveiša BW WV flf Hi : Domačc obleke. s 11 Bk II M i B j F^ W^ Moško, damsko, perilo. |M ^K I I ^J Atf^^jBHŠ Športne čepiće, moderce. MMlimMJMJnL Otroške olileklce m oike za mladenke. Higienično perilo in druge potrebščine za novoro]ea^ke. *gr Pošilja na izbino iudi na deželo. ~M hunti glugov io trmiiki Inu' I priporočarr.o za snomTad I kakor: navadne in I zboljšane stajer- , 1 ske pluge in dvoj. : 1 hribcvske pluge, ; I jekiene pluge za 7 1 do 50 cm ^loboko oranje, I osipalnike, okopalnike, nove travniške brane s | zvezdnimi členki, ki se med delom sami snažijo, kosilne strofe „Me Cormlck'S „Deeriiif" in „Zmatft< in sploh vse stroje in orodje zm poljedeljsttro :: po KBlianl ceni. y Karol Kav&eka nasled. Scbueiđer & Verovšek I trgovio« i ieleulno In p*l|edelskimi »tr»|i LjubBjana, Dunajska cesta stev. 16. Stalni 1773 bnileoiii osenti zmožni nemščine ■• syr«|Hie|« alt pa na- j stavijo s stalno plačo za prodajanje dovo- j voljnih srečk v Avstro-Ogrski Ponudbe rod „MERKUR", Brao, N«ugas*o Rr. 20. i Vzorce franko modnega blaga kakor ^^^^^^^^^ ^^ ^^ ^ batlsta, platna ^^^^^^^^^^ plitieorga Jn torabežastr^a ^^^^^ biiga razpošilja V. J. Kavlfžek A I brat Lažne P»«tfel»r«đy, Ceiko. Flilte talu»i. Kn belo psrile. Kakor na solnru belieno — izgleda perilo po po urnem kuhanju s prirnes'o Persil ne vsebuje — kljub svoierru hitremu učinku — nikakih perilu škodljivih snovi. Zajamčeno neškodljivo pralno srtdstvo. Gottlieb Voith DUNAJ III./1. HapnHla] po vaeh trgavinab. C 0 R C E Ufl KOLESA PPIZHAMO HflJ: BOLJSA SEDflNJOSTlX fl.GOREC LIUBLJAHA MftRIJE TERE ZI)E «:ESTA stJ^i HOtfl 5VfeT NASPROTf KQUZ€)A ZAHi TEVAJTE PRVI 5L0V CENIR ; BREZPLAČNO IPATENTE I vseh dežela izposluje inženir 33 I IVM«- ^mW£M^šWXKMJ9kMJW^. oblastveno avtor. in zapriseženi patentni odvetnik | na Dunaju Wl.f Mariahilferstrasse žt. 37. i Za bine priporeča svojo veliko zalogo oblck li konfekcijska trgovina i Hocck & Ko. ' Franca Jožefa cesta 3. Solidna postrežba. — Najnižje cene. PriporoSa ^e specialna si=; modna i I trgovina za gospode in dečke I J. KETTE Ljubljana i Franca Jozefa L cesta št 3. \ Zanesljl¥O blago! Nizke cene! Bazae zanestjtro idoće are, krasa# rarlilc*, obeske. Bhaatp •vntaa itlUit tai via 1710 ] = dn^l pnflMft^BJI ttJtflUI S«t SSSBSSSS9B BIRMO kapli najcen«!« bi a»JlMq« PR&non uUco 1 F CUDEN 105 ftCV. •SLOVCN5&J NAKUtf*, dne 9. ma]« 1914. Stran 9. 0 driavljaitsMIt proricah sloiBDshBga Ijodstra. Piše L. L i p n i č a n. Ker se vsled pritožb radi prikraj-Sanja državljanskih pravic sloven-skega ljudstva cxl strani državne oblasti glasi čudno, da državni uradi z državljani slovenske narodnosti ne postopajo tako, kakor velevajo državni zakoni, zato je umestno, da se pojasnijo glavne državljanske pravice slovenskega naroda ter nekateri vzroki, zakaj javne oblasti ravnajo s slovenskimi državljani drugače, kakor jasno zahtevajo predpisi zako-nov. Za Beustove vlade je bil izdan državni osnovni zakon z dne 21. grudna 1867 št. 142 državnega zakonika o splošnih pravičan državlja-nov za kraljestva in dežele v držav-fiem zboru zastopane, katerega čla-nek 19. se glasi: Vsi narodi v državi so ena!to-pravni, in vsak narod ima nedotak-Ijivo pravico na varstvo in goSitev svoje narodnosti in svojega jezika. Enakopravnost vseh v deželi navadnih lezikov v šol?« v nradu in v javnem življenju se od države pri-poznava. V deželah, v katerih prebiva ne-fcoliko narodov, imaio biti javna uči-lišea tako urejena, da dobi vsak narod potrebna sredstva za izobrazbo v svojem jeziku, ne da bi se ga sililo učiti se drugega deželnega iezika. Prvi odstavek določuje splosne narodnostne pravice ter iz metra sledi, da se nobenemu državljana kjer-koli v kraljestvih in deželah v držav-nem zboru zastopanih ne srne zgoditi nikakršna krivica radi tega. da je pripadnik te ali one narodnosti, ko gre za njegove zasebne ali javne zadeve ter za varstvo in gojitev njegove narodnosti. Drugi odstavek se tiče jezikov-ne enakopravnosti za dežele, v katerih prebiva več nego eden narod in katere vsled tega veljajo za mnogo-jezične. V deželi navaden jezik je jezik naroda v deželi davno in stalno naseljenega. Enakopravnost v deželi navadnega jezika se ne nanaša le na ta del dežele, v katerern prebiva narod, za katerega jezikovno pravo gre, ampak sploh na ćelo deželo, tore] tuđi na ozemlje drugega deželne-ga iezika. Jezikovna enakopravnost velja za ćelo deželo in ne za posa-mezne okraje, niti za del dežele. Enakopravnost vseh v deželi navadnih jezikov se tiče strka državljanov z javnimi oblastmi, torej pred vsem z uradi in z javnimi korporacijami 'ter učnega jezika v šolah vseh vrst. Jezikovna enakopravnost ne velja le za tako imenovano zunanje uradova-nje, t. j. za stik urada s strankami, ampak tuđi za notranje uradovanje, t. j. za stik urada z uradom; zakaj moderna pravna in demokratična država vobče ne srne poznati razločka med zunanjim in notranjim uradnim jezikom. Tretji odstavek govori o držav-nern jamstvu, da si more vsak narod svoja učilišča s svojim učnim jezikom tako urediti, da nudijo njegovim pripadnikom vsa za ekonomski in kulturnkrazvoi potrebna izobraže-valna sredstva. Mogoče bi kdo dvomil o veljav-nosti norme, katero obsega članek 19., sklicajoč se na to, da je še treba posebnega zakona, bodisi državnega, bodisi deželnega, kateri bi jasne-ije uredil določbe tega tako imenova-nega narodnostnega članKa. Če bi bilo temu tako, morala bi biti v tem članku samem obljuba, da se izdajo potom zakona natančnejše določbe, kakor je to v članku 12. ravnotega * državnega osnovnega zakona, kateri govori o shodih in društvih ter ob-Ijublja, da se še izdajo o tem predmetu posebni zakoni. Toda v članku 19. se nič kaj takega, sploh se r.ič ne obljublja. Ćlanek 19. ima potem-takem popolno in izključno moć zakona. Iz tega nujno sledi, da vsi zakoni in vse naredbe, sploh vse, kar se ne strinja s člankom 19. ali temu članku nasprotuje, nima nobene obvezne moči in sploh nobene velja-ve ter v obče tega članka niti v naj-manjši meri ne more razveljaviti; kajti članek 19. državnega osnovnega zakona more biti v zmislu veliav-ne državne ustave le od podobnega, t. j. zopet od državnega osnovnega zakona razveljavljen. Zato je tuđi popolnoma nepotrebno naglašati, da pravniki - strokovnjaki in najvišje sodnijske instance kakor n. pr. državno sodišče priznavajo, da članek 19. ima obvezno moč zakona in je torej v resnfci v pravni veijavi. Pri-pomniti je še treba, da js naravnost abotna trditev, da bi mogli kakšni sodnr običaji katerikoli zakon, kaj se le državni osnovni zakon spremeniti ali ćelo razveljaviti. pr. da sta na Koroškem in Stajcr-skem slovenski in neniški jezik v deželi navadna Jezika in ud ima vsled tega slovenski jezik ravno take pravice kakor nemški ter da sta slovenski in nemški narod popolnoma ćna-kopravna, kar se tiče šol, uradov in javnih korporacij. Slovenci imajo pravico do vseh šol s slovenskim učnim jezikom za svoje pripadnike po vsem Koroškem in Štajerskom, torej ne le v slovenskem, ampak tu-di v nemškem, bolje ponemčenem delu dežele kakor jih že imajo Nem-ci. Uradi vseh vrst imajo po zakonu dolžnost s slovenskimi strankanii na celern Koroškem in Štajerskem, ne ie v slovenskem, ampak tuđi v nem-skem, bolje ponemčenem delu dežele slovenski uradovati kakor že uradu-jelo z nemškimi strankami v nem-škem jeziku. Ćela Koroška in Štajerska ima po zakonu značaj dvojezičnih dežel z vsemi svojimi posledi-cami. Popolnoma je neumesttio, ako se od slovenske strani zahteva le delna jezikovna enakopravnost v soli in v uradu le za slovenske dele dežel, v katerih tvori slovenski živelj po uradni statistiki manjšino. S tako za-h:evo se le dokumentira inferiornost državljana slovenske narodnosti ter se indirektno priznava superiornost njegovega nemškega sodeželana Nasprotno se mora vedno in povsod neustrašeno naglašati, da je slovenski državljan ravno toliko vreden kakor nemšKi ter se vsled tega mora neizprosno zahtevati, da se v zmislu zakona nikakor ne srne deiati med Slovencem in Nemcem prav nobena i\ .'": a - : ' .:' \,\. .•■...;a postulata ne gre smatrati za radikalizem, ampak za sveto dolžnost pravega avstrij-sKega patrijota, katerega skrb bodi, da se izpo!n]ujejo zakoni, da se na tak način udejstvi načelo pravne države: pred zakonom so vsi državljani enaki, katero vsebuje članek 2. ravno taisiega državnega osnovnega zakona, h kateremu pripada tuđi članek 19. Članek 19. izključuje vsakršno predpravico kateregakoli iezika v kraljestvih in deželah v državnem zboru zastopanih in razveljavlja torej vse zaKone in naredbe, Katere bi bile v prilog enemu jeziku n. pr. nemškemu in v škodo drugim jezikom n. pr. slovenskemu. Vsled tega so neveljavne vse naredbe in vsi predpisi, kin.pr.uvajajo nemški uradni jezik, bodisi že zunanji ali notra-nji, v javne urade. Kar se tiče zava-janja raznih novoiarij »via facti« proti zakonitemu pravnemu stanju pri raznih javnih oblastih, se mora takšno postopanje odločno vedno ob-sojati, ker to ni nič drugega nego pri-krita pravna anarhija, ki je nedostojna pravne države. Vprašanje je, kako je mogoče v pravni državi, za kakršno hoče Pred!iravsko veljati, da se vlade ne ravnajo pri izvrševanju svojih urad-nih deižnosti tuđi po članku 19. državnega osnovnega zakona, ko gre za nenemške državljane, pač pa, ko gre za državljane nemske narodnosti, in kaj vpliva na vlade, da zadržu-jejo dvotretjinski nenem^ki većini v članku 19. zajamčene pr viče v prilog enotretjinsKi nemšK manjšini? V Precilitavskem tvorijo sicer Nemci absolutno manjšino napram vsem ostalim nenemškim nare 'om skupaj, vendar pa relativno većino napram posameznim nenemškim narodom. In se torej posamezni nenemški narodi vsak za sebe nahajajo v relativni manjšini napram relativni večini nemškega naroda. Zbog tega imajo Nemci numerično premoč nad vsa-kim posameznim nenemškim narodom. Tuđi se ne srne prezreti tradicija sedanje nemške avstrijske birokracije, katera šega mnoga stoletja v preteklost bivše nemske srednje-veške države. Ta tradicija ima med drugim za posledico, da se le Nemci smatrajo za sposobne za višje posle v državni upravi ter mislijo, da je državni ustroj določen tuđi za pospe-ševanje nemških stremljenj med ne-nemškimi narodi. Dalje je dandanes velike važnosti alianca Avstro-Ogr-ske z Nemčijo za razvoj notranjepo-litičnih razmer posebno v polovici monarhije tostran Litve. Splošno se čuti, da je ta alianca mogočna opora za politično ekspanzivno delo Nem-cev ter obenem velika ovira za svo-bodni vsestranski razmah Nenem-cev, osobito Slovanov. Nikakor se ne smejo zamolčati gospodarske pozicije predlitavskih Nemcev, za katere se sicer imajo med drugim tuđi zahvaliti Judom in 'Katere pa so v političnem življenju sfflerodatne in dalekosežnega pomena pri določeva-nju usođe avstrijskih narodov. Nenemški, posebno slovanski narodi predlitavskega so polit razcepljeni. Politični programi teli narodov si do-stikmi med sabo BasprotvMo, ker ti narod v nmotfh shičaflh ne por—-^ riti s volBi pnnrfc potreb. tal iele da bi vxa|e«wo proučarall svofe politične« kulturne in ekonomske numere, da bi se našla kakina oblika za skupen polltičen nastop v svrho obrambe In dosege svojih političnih pravic, kl so predpogoj za uživanje popolnega državljanstva. Zato se nikdo ne srne čuditi, ako imajo Nemci vsled svoje relativne većine, svoje birokratične tradicije, aliance monarhije z Nemčijo ter svoje gotove gospodarske pozicije na eni strani ter vsled brezprogramovosti in neorganiziranosti nenemških narodov na drugi strani lahko stališče svojo voljo v državni upravi udejstvovati, pri čemur se ravnajo po pestnem pravu železnega kancelarja Bis-marcka: »Macht geht vor Recht« (moč je več nego pravica), tako izko-riščajoč svojo politično premoč nad svojimi nenemškimi sodržavljani. Razven tega je še treba opozoriti na to zelo važno okolnost, da še ima stolno mesto monarhije Dunaj, kjer je sedež centralne državne vlade, nemšKo upravo, kar znatno podpira rtemško nadvlado v državi. Skratka, dasi so se Nemci skoro izključno v dežele današnje habsbur-ško-lotrinške države med Slovane, Romane in Madžare priselili in se še selijo ter jih je torej smatrati za ne-kake koloniste in čeravno tvorijo v Predlitavski eno tretjino, v ćeli monarhiji pa dobro petino od vsega prebivalstva, vendar imalo odločilno besedo pri državni upravi in politiki, kakor da bi bila habsburšKo-lotrin-ška monarhija nekaka nemška kolonija. Ako hočeio državljani nenem-£kih narodnosti kdai uživati svoje neskrajšane državljanske pravice, moralo izpodbiti nemškim sodržav-lianom vse opore, na katerih sloni nemška politična premoč, katera niiTTi ne pripust! zavzeti v habsburški državi tisto mesto, katero njim po zakon ih gre. Prehlajenja in kašlje Vsakdo vc. kako je večkrat te-ravno, se iznebiti kašlja ali prehlajenja Ob takih časih je priporočati rabo Scottove emulzije \z ribjega olja in sicer tako dolgo, dokler se zopet po-čutimo popolncrra sveže in brhke. Dobrodejni vpliv Scottove emulziie iz ribjega olja, zlasti pa nje olajšujoči uČinek proti draženiu h kašlju se kmalu pokaže io se od tu naprej lahko opazuje naprede^;. Maogi ki so se ćela leta mučili s poel^dicami prehla'enja in kašlja, so si s Scottovo emulzijo pridobili nove moči n veselja do dela. Sccttova emulzija iz ribjega olja je tako blagoslastna in larko prebavna, da jo radi uživajo odrasli in otroci. Cena originalni stekienici 1 K "0 v. Dobiva se po vseh lekaraah Proti vpo5iliat*i FO v v pismenih znamkah dobite od t\'rcike SCOT & BOWNE. d x. o. z na Dunaju VII. sklicevaje se na naS list enkratno vpoliljatev pois — —^ __— kušnje od kake lekarne — ----.-----= K»«Wft.;- sosplošno priljubljeni ker so nedosežni v teku in trpešnosti. pjlagovolite si Uh ogledati ali sahte* A vajte ceni%. Jm Karei Čamernik & Ko. Spectfalna trgovina 5 k°k& *"-iomobili, motorji in pojam, dmli Jifthanična dmlavniea in garava JLjubljana Ihmmisk* cmsim St. 9—tSL Fran Sax, elektrotehnik Ljubljana, Rimska cesta št 19 oblastv. konc. Instalater za električna naprave, luči, prenot allef dalje hl&nlh svonll, telefonov Itd. Strelowodne naprave! Poprava v atroko apadajočlh del. V zalogl blago prve vrste, proračuni na razpolago. Opremljen tem z najboljslml in najno« vejftlml proskusevalnlml aparati. — Cene In delo solidno! Moderna ročna dela in materijal M DRENIK L{abl]anay Kongresni trg 7. VezĐlne — primerna đarila za neveste. — Predfiskarlja. Vezenje na roko in stro]. Plisiranje- : Zaloga telovadnih oblek. : Krasne spomladanske novosti dobro blago in po že priznaao nafnižlih ceaah dobite Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jufnanjih Oblek, Ia kakovosti moško, žensko in otroŠko penilo, najmodernejŠj mo&ki klobuk!, Čepiće in SlBanlkl« Čepiće za dame, deklice in otfoke, razni nakiti, vse potre&ščine za šiviije itd. Modni salon ^J ŽIDOVSKA. TJLIC^ #^> I a ^ Priporoža cenj. damam tu in na deželi VS6h VTSt ^_J^ I nailineiše in najicođerneiSe 1 damske in ofroške slamrake kakor tudi športne cepice I po znano nixkih cenahi ■ Zalni klobuki vedno v zalogi. I Popravifla se točno isvršuieio. S7O3 Cene brez konkurence ! ■ Visoko, moflsma postio, lepofo linii ^oiioosl m samo Warner|a Rnsf Proo! (originalno amerik. izdelek). Se pere kakor vsako drugo perilo, ne da bi se odstranile vloge. B^F" ^a vsa^ ^oS se jamči. **&& Edina zaloga v Ljubljani! Josipina Podkrajšek, Ljabliana, Čevl$arska ulica 2. Pripcroča moderite bluze, spodnja krila, damsko in moško perilo. Gtroško higi-enično perilo TETRA, šivalne potrebščine, kakor rudi vse druge modne predmete najb. kakovosti. Požtna naročila se izvršujejo točno I Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da bodem letos o priliki 251etnl€O Obstofa SVOje tvrdke prodaja! birmanska darila kakor ore, verlžice, obeske, prstane, ===== nfaane Ltd. ===== po znatno znlianlk cenak. £diu zaloga najboph or z lastu znanko ,JUp". Lastna đelavnica z električnim obratom za popravila in nova dela. LUD. ČERNE juvelir'in trgovac LJUBU AH A, Wolfova ulica štov. 8. Stran 10. .SLOVENSKI NAROD«, dae 9. maja 1914. 105 štev. Piignsti U. 37 let stara z 2000 K prisluienega in 1400 K v manufakturni kupćiji zalo-ienega ćeoarja išče znanstva sebi pri-stojnega rokodelca. — Ponudbe pod „Pri dna gospođinja« glavno poStno ležečc Ljubljana, 1820 Sprtjmeat ^ kovaskgga pouka, prednost imajo oni, ki so napravili podkovstvo. — Plača po dogovoru. ===== Vstop takoj.-----— Ba]ko Tomiič, podkoT. Mjater, itvinski in mesovni ogledni*. Ilirska Bistrica. DtoRoiajaž srednje starosti, uunec ali ošeajen, tro-zen in zanesljiv, M Sft^M t*fce| V tavani la Ham, Hrttjaaa Ta to- varna kupi tuđi močnega iai2 žrebca za težko vožnjo. sredi trga Kozje, zidana, z opeko krita, enonadstropoa, z lepim sadooosnikom iq vrtom za zelenjavo, sposobna za ma-lega trgovca, pa tuđi za rokodelca ali penzijonista. Ugodni plačilni pogoji. Pojasnila daje Karei Presife+k, pe-aaataik ▼ Kozjem. i»i9 167*2 Zđravnik želodu je posebnost ielo4&ne§a likerfa iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti alaboatim v ielodcu tor radi tega v nobeni druiini jae bi amel manjkati. bHHMVHMNMM«^ W^^ «MMMI^MHM^M« tMMBMHHMBlMrf VnMMBaMH^ ^H^ MMMHMHMMi Ustan. g* ' * ' Irt Đ M Vstlia* 1891. ■■■ * f« 1W1 1891. Ljabljana Mestnl trg 9 L*nbl]ana Pri nakupovanju avtcmMIOT, voznih koles itd. prosim vijudno, zahtevaite tuđi od mene mojo ceno ponudbo. Ppiložnostni nakup dobro obranjenih avtoraobilov vsake jakosti in gradnje. 1837 :: Pnevntatike za avtomobile slovite ruske triogelne znamke :: TREUGOLNIK. Masivni gumasti ObroČ „Polack". Stiskalnica mi je na razpolago. Gumasto blapjo, tehnično in kirurgično drobno blago iz gumija. =^= Zavod za popravila in ponikljanje. = Potrebščin^ za airtomobile in vozna koiesa. Inspektorji pri iiyljoaitri avarovauuei prve vrste* Ponudbe v tloTeaskem ia aem-Ikem jezika pod .jMpiklir* na upratn. »S1oy. NaroHa«, " 1695 i Kupim , suhe gobe Ponudbe z vzorci pod P,lEka pote/17Stc< na upravoiŠtvo »Slov. Naroda«. 1782 fotografske aparate kakor tuđi vse v to str oko spadajoče potrebščine ima v zalog i 2387 fotomannfaktura in drogerija „Adrija" oblastveno koncesijonirana prodaja strnpov ▼ Ljubljani, Selenbargova ulica 5. Temnica na razpolago. Zunanja naročila t obratno pošto. — Zahtevajte cenike. W T# • J # v elegantni obliki priporoča ViZltniCv Narodna tiskarna. E 794/14-4 1939 Dražbenl okllc. Dne 11. maja 1914 dopoldne ob 9. uri prodado se i Ljubljani, Sv. Petra cesta 7, na javni dražbi 17 pannr niziih pii razni ii io ženski ceilii gate in copate. C kr. okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek V., dne 9. maja 1914. theVera American Shoe za gospođe in dame so dospeli \ iz Amerike. Sdina prodaja čevljatnica Ljubljana £ Seienburgova ulica i*. 4. ( r l| 2- JUdeby ^ Rice i Hntcblns ^ Boston. Mass. U.S. A. Delalška glavnica K 40,000.000. Podru±nice: Inaj, Brao, Brakov, Mlada Boleslava, Domaillc^, Horlc«, Ho- dODin, Ogr. Gradišće, SSIadno, Kutna Gora, Lounj, ? aehod, Opava, Pferov, Pribrani, Rakovnik, Bovdalco a. L., Vjikov Ekspoziture s Praga V1L (Holeiovice), Praga vm. (Liban), KraL Vlaogradl tlikov la DaoaJ I?, m in XX okraj. naznanja cenj. obcinstvu, da je njena novoustanovljena Podružnica v Ljubljani Fran6e¥O nabreile ftt f (Filipov dvorec) jgp pričela z današnjim dnem poslovati. "VI lpra|—a v najkahmlM|ftt lwrtowan|o vsakovrstne bančne, borzne In menialnične posle •hrMta^e vtof • mi vloinlh knjitlcab po 4Vw ¥ tekočem račnnn Naknp, prodaja, taraaltev tat sprava mlaiilall papir|ov, oakomt Moste !■ dovb, lsdala čokov tat akredltivov na vsa voola ta-ni Ina—Mba aaaata, pi oalrbavanjo Inkas, dnvtel ni roabnrml krodltL 41i2°\0 bončne zndolžnlcc lostM fldsQc m"" ~LL-JL«. ^,-0^^1*7 T£^ZMJ1 105 štev. »SLOVENSKI NAROD*, a* S. maja 1914. »ran vi; Hesnica o Hatoczyji Fran Rakoczy, narodni junak madžarskih ljudskošdskih čitank, patrioti čno-romantični upornik, ženi-alni politik in pustolovski idealist, in kakor se že glase razni priimki, s kate rimi so ga madžarski zgodovinarji okrasili in ovenčali, Rakoczy, čigar t desne ostanke so pred desetimi leti z narvečjim triumfom prepeljali iz Turčije v domovino — ta Rakoczv ]e kar hipoma izgubil ves nimbus. Od legende, ki je obdajala vso njegovo osebnost, je ostala le suhoparna res-nica. Ogrska akademija znanosti je izdala »brezdomovinsko« delo zgo-dovinarja Julita Szekfiija »Rakoczy v prognanstvu«, knjigo, ki je v vsej madžarski javnosti vzbudila največje razočaranje in tuđi vznemirjenje. Na zadnjem občnem zboru akademije je prišlo ćelo do burnih prizorov, ker je še mnogo ljudi, ki se kar ne morejo sprijazniti z rezultatom revizije, s katero je imenovani zgodovinar raz-iskal legendo o Rakoczyjii in vsled katere je junakova osebnost kar na-nagloma izgubila ves politični čar in romantični lesk. Profesor Szekfii je pokazal v svoji knjigi na podlagi novih virov in podatkov pravega Ra-koczyja. In postava, ki vstaja iz njegove knjige, se diamenlralno razlikuje od legendarne osebnosti, ki so jo dosedanji madžarski zgodovinarji, predvsem stari Koloman Thal, izda-jali za Rakoczyja, ki so jo opevali madžarski pesniki in ki je obenern tuđi v madžarski politiki igrala veliko jn znamenito vlogo. Drzna slika, ki nam jo podaja profesor Szekfii v svoji knjigi, se na-rasa na drugo polovijr> Pakojzvie-vega življenja, ki se začenja z njegovim izgnanstvom. In to obdobje je za presojevanje istinitega značaja zgo-dovinsko odločujoee. Kakor so ga zgodovinarji dosedaj slikali, je Rakoczv, ko je bil premagan njegov upor proti cesarju, zapusčal zničen in s solzajni v očeh svojo domovino. V tujini pa je živel samo svoji domovini in misli narodne svobode. Szekfii spremlja Rakoczvja v Pariz in dokazuje, da je bila na dvoru solnčne-ga kralja Ludovika XIV. prva in edi-na skrb Rakoczyjeva zagotoviti si dostojanstvo in dobiti plačilo za usluge, ki jih je izkazal Franciji s svojo zvezo. Ludovik XIV. — tuđi v tem nasprotuje avtor legendi —ni sprejel Rakoczyja kot enakovrednega. Rakoczv, ki je to vnaprej videl, se je iz-ognil tej nevarni skali, ki mu je pri prihodu v Pariz grozila s tem. da je prišel v Pariz ineognito pod imenom corate de Charoche. Takoj se je vsi-lil v vrste dvorjanov in pustolovcev, ki so se preživljali n^ zabavan, lovih, v gledališčih in na p!esih kraijevske-ga dvora, in je bil predvsem stalen gost v hazardnih igralnicah vojvodi-nje Berdy, o kateri te tedanji Pariz sodil, da sta njeno življenje in njen salon — skandal. Iz pismov matere poznejšega princa-vladarja, vojvodi-nje Liselotte, pri kateri je bil Rakoczv tuđi večkrat gost, in iz spominov Rakoczyja samega je razvidno, da se je Rakoczy precej malo ali niČ brigal za usodo svoje domovine. Njegov veseli temperament je datiral seveda še iz prejšnjega časa. Oženil se je zelo mlad in kmalu je bil sit zakon-skega življenja. Cestokrat se je sred! aajrazburjenejših politič. dogodkov odpeljal z Ogrske na Poljsko ter pu-Sčal svojo moštvo v glađu in brez strehe, kakor hitro se ga je polastilo hrepenenfe po poljski pricezinji, s katero je imel ljubavno razmerje. Na teh izletih ga je običajno spremlja! grof Beresenvi. V Parizu mu je nakazal franco-ski kral} zelo lepe dohodke, 24 tisoč tolarjev. ki so mu jih pozneje zvišali še za 10 tisoč. Razentega pa je imel še razne druge dohodke, ki so dosezali, skoraj stotisoč tolarjev, da si je mogel vzdrževati služabništvo, ki ga je pripeljal s seboj iz Ogrske in ki na} bi reprezentiralo njegovi vladarsko dostojanstvo. Vsi ti dohodki pa mu nišo zadoščali in zato je ustanovi! hazardno igralnico, ki mu je na leto donasala dobrih 40 tisoč. Ta igralni-ca, katere lastnik je bil Rakoczy, se je imenovala »hotel de Transsviva-nia«, in najrazličnejši pust olovci so se tam shajali. Policija je morala y tej igralnici čestokrat posredovati, ker so v njej igrali najhuŠi hazard. Toda Rakoczy se je vedno skliceval na protekcijo najvišjih krogov ter se izmuznil iz vsake sitnosti. Ko pa Je Ludovik XIV. umri, se je Rakoczyju godilo zelo slabo. Princ-vladar je sklenil s oesarjem Karlom mir in franeoski dvor je dal Rakoczyju raz-umeti, da ga smatra za nadležnega tujca. Apanaže mu nišo več izplače-vali, policija je vedno borj pogosto obiskovala njegovo ifralnico in av-strijski poslanik je vedno bolj odloč-no zahteval, naj se Rakoczy izžene iz Francije. Tedaj je izbruhnila av-strijsko-turška vojna. In Rakoczy je fo svoji stari navadi pomidil sultanu svojo služba Eri tem sa na k tei ivc- %\ ni vodilo hrepenenfe »svoboditi narod«, kakor so madžarski zgodovi-vinarji dosedaj trdili, marveć popol-notna drugi interesu Geslo »pro li« bertate« na Rakoczvjevih praporih se ne more tolmačiti kot pojav ljube zn i do svobode, kajti Rakoczy Je bil pripravljen priseči zvestobo žc Jožefu I., če bi se priznala sedmogra-ška kneževina. Osvobojevalni boji so značili zanj vedno le gibanje ple-nričev. dočim je bil vedno pripravljen, zatreti vsako nezadovoljnost kmetov na krvav način. Z zmago ce-sarske armade je bilo onemogočeno nadaljno prodiranje Turkov na Ogr-skem in s tem je bil uničen zadnji sen Rakoczvjev. Po sklenjenem miru je Avstrija napravila v Carigradu primerne korake in Rakoczvia so z njegovim takozvanim dvorom internirali v Rodostu ob Marmarskem morju. Sultan Ahmed mu je obljubil mesečno apanažo 2000 piastrov. Za mišljenje Rakoczyjevo je značilno, da je bila njegova prva skrb, ko je prišel v Rodosto, napraviti cererno-niel in regulativ za dvor, ki ga je imel okoli sebe in ki je sestojal iz 40 obo-rožencev, katerim so se pozneje pridružili franco-ski, švedski in angleški pu stol ovci. Ob pol šestih zjutraj so bobni naznanjali dan in dvor je moral vstati.Pol ure nato so bobni zopet ropotali, tedaj je vstal knez. Opoldne so naznanjevali bobni, da je sedel knez k obedu, ob osmih zvečer pa so bobnali v znamenje, da je šel knez v svoje privatne sobane. Tekom dne so delali najneumnejše nacrte. Pripravljali so zveze s Španijo in Anglijo, potem zopet z Rusijo in Prusijo, pri čemer Rakoczy ni več zahteval ob-novitve sedmograške kneževine za se^e. marveč h\ se zadovoljit tuđi z viauarstvom tam kje na Livonskem ali Moldavskem. Niti poslednii preostanek legende, ki pravi, da je ostal Rakoczv do poslednjega diha sovražen cesarju, ni ostal nedotaknjen pred revizijo mad-žarskega raziskovalca. Szekfii je do-kazal. da je Rakoczv dvakrat prosil cesarja za pardon. Hotel je priti do denarja ter se namenil oženiti s kne-ginjo Jablonovsko. Njegov sin pa bi se moral pomčiti s hčerjo nekda-nje njegove ljubimke grofice Sieni-ewske. Da pa izvede ta nacrt, je moral dobiti cesarjevo pomiloščenie, da bi se mogel vrniti iz turškega izgnanstva ter se naseliti na Poljskem. Njegov odposlancc Nigouroux je prosil pruskega kralja, naj posreduje za Rakoczvja kri cesarju. Rakoczvjevi po-goji niti tedaj nišo bili skromni: zahteval ie, naj se prizna sedmograška kneževina, njegovemu sinu naj se po-deli burgavsko grofovstvo, njemu pa last not least apanaža dvesto tisoč tolarjev. Cesar naj bi ne smel od njega zahtevati prisege zvestobe. Rakoczv pa je bil pripravljen, pismeno priznati cesarja ter se mu pokloniti. Predloži Rakoczvjevi so bili na na-svet Evgena Savojskega zavrnjeni. Tn Rakoczy je umri 7. aprila 1735. Pred desetimi leti se je vršil v Budimpešti triumfalni pogreb zemelj-skih ostankov Rakoczyjevih in njegove rodbine, ki so iih pripeljali iz Turčije. Zdaj je imel Rakoczy še en-krat pogreb. Priredil mu ga je madžarski zgodovinar, ki je brez usmi-lienja strgal z njegovega ir.ena ro-mantično-idealne vence ter ^a pred-stavil v zgodovinski resni ni luči: kot samopašnega risto-kratičnega pust lovca, kakoršnih so imeli Madžari vedno premnogo. Cano domaće zdrarllc Za uravnavo in i ohranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnoejo desetlctii dobro znanega, pristnega „MollOTe«a SeidUlts^rttlka«, ki se dobi ra nizko ceno, in knteri vpliva najbolj tr?.jno na vse težkoče prebavljenja. Originalna škatljtca t S. Po poštnem povzetji razpoSilja ta praŠck vsak dan lek^rnar A. flt^U, c. in kr. dvorni zalagatelj na Bua|a« TmcMamfc— S. V le-karnah na deželi je izrecno zahtevati Mollov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 1 25 Hladeči, bolečine tolažeči, vsako ] vnetje preprečujoči učinek, ki ugod- j no vpliva na zacelenje z njo zavaro- ; vanih ranitev, je praškemu domače- I mu mazilu iz lekarne B. Fragner, c. • kr. dvorni dobavitelj v Pragi prido- ; bil sloves izbornega domačega zdra-vila in se zatorej Čim dalje bolj širi njega poraba. Dobiva se tuđi po tu-kajšnjih lekarnah. L A. i Ze itoletla iaaal ket pMlfira^ utistf pri i^iTljetj« ▼ Kirtivih nril, ! Marijtrih tott, Ff«>aitfMi trn* r ^M ^^^^^^^^^^^^K^^^^^^B ^^^^^^^^^^^^^^^^^B '^^^^^^ ^^^^ ^^^^^^^^^^S^ ^^^^^^^^^^^^P 4^M^^*^^^^r pp^MMV^B^S- — *• 5*531 piIHIfefN Sm ta nođno bl^fo xa go- ■mi spode in gospe dob« xm-||Vllj| sebniki najbolje ii prvo-IIIIHII vrstne izvorne hiše HlUi« prtUf Skorfctfikj * Sli Hampolec, Češko. Velika iibira. Vzorci na zahtevo franko. Na S«ljo đa»o ■aprmviti tnolk« oblek« tmkmj. \ M*\9Mšm*\U hmmfmkmn mmmmMm ^^^^b VIla^MU ^^^^m X4rmTWiŠkA pripormtmn za krepčilo na Že-odcu in črevesu bolne, pri omedlevicah, že-odčnih krčih, nagnenju k bljuvanju, vročid in uberkulozi. Izborno sredstvo za porodnice in rekonvalescente. 1011 ( ^ Nobena kapljica ne koristi tako želodcu, kot pristni želodčni likćr fjpP1^ BU» In dale* Vse ga Mzn*, Kđor ga imi, Ima zdravi e domk I Z»htevfute ^rstni „FiORIAII11. Zavračajte ponaredbe! Naslov u iirtčtlc »Floriin", Ljibljasa. Postavno varovano. Nofarke ta druge pletenine, dalje perik), ovratnike in v to striko spadajtfe blago dobite oajceneje v specijalni trgovini A. & E. Skaberne Mcstni trg IO. m Dobro blago so samo hvali I 122 O-- l-T1. Jurdselc vglaševalec glasovirjev in trgovec glasbil Ljubljana, Poljanska cesta 13. Zaloga prvowra4aili glasovirjeT, pfanis, harmoniJeT, gosli, ^itar, tambntic, dter, harmonik itd. Nijboljše strune .Weicbold* in drage ter vse potrebSčine glasbil. — Jaačin pismeno 10 let * ZaTod za nglalcvanje ter popravila glasovirje? ia Tsega glasbenega orodja. Najcenejša posojevalnica. VglaSujem »Glasbeni Matici«, »Mladiki« in drugim slovenskm zavodom. Svarim pred samouki in neiz-kazanimi baje-strokovnjaki, ki instrumente samo po- * kvarijo. Ediai samostojni strokovnjak za vglaševanje ter popravila vseh glasbenlh inštin- mentoT je na Kranjskem koncesiozilrana tyrdka f. 6. 3 u r a s e k. Ivan Bizovičar ametni tn trgovski vrtnar Ljubljana, Kolezijska ulica št. 16 priporoča slavnemu občinstvu svoje bogato opremljeno vrtnarstvo, kakor tuđi okusno :: izdelane vence, šopke in trakove« :: Dalje ima na razpolago :: za izposojevanje :: ob mrHaških odrlh drevesne cvetlice, kakor tuđi najfi-ne{ie dekoraciishe cvolllco za irorane k Ia balkone, s Imam tuđi vsakovrstne sadike do najžlahtnej* ših cvetlic in zelenjadi. Sprejemam tuđi naro-čila za na deželo. Vsa narobila se izvršujejo :: točno in solidno. :: Bnoiavke: I. Blsovi6arf c vrlnar, Llabttana. u priporoča 5« turdl^a H. SUTTNER Mestni trg 25 Ljubljana 4. lflzke cene, solidna In dobra postretba-Lutnt protokollrana tovarna nr v SvlcL Tofamlika znamka „TKO". Glavno ustopstvo tovarne nr nZENITHa. ]fikeln. moSke ure od X 410 naprej Srebrne „ n » » ■"•• >» Hkar.zL w „ » »40'— w Piaske ture * „ 7*90 „ Hkar.zL damske ure „ „ 20a— „ Srebrn terižice „ „ 1*80 „ 14kar. zlate teriiice „ „ 20*— „ CeniU zastosj ta poStatae prosto« Strmn 12. jauovtmia narod*, &m 9. «a)t 1*14. 105 štcv. ši vllja Ctjan cesta H. 9, U. nMr, mb M. Žemtna pomritba. Oro2ni5ki straimojster, na Kranjskem, 30 let star, se želi v svrho ženitve seznaniti p dobrosrčno gospodično s primernim pre-rooženjem. — Pisma pod „Bototaosf na Opravu. »Slov. Naroda". 1806 Tajnost zajamčena. Vermuth- Ttmo aa|boli*e kakovosti pro4a(a po nafnitii cenl trrdka 235 Br. ZfovakOTić, vinska trgovina i .i w Ljubljani. ■■ licenca ZA pis&raOj nemščine v govoru in pisavi zmožnega, sprejmeta tako] Brata &eitner9 tvorciška zaloga ur, voznih koles, šivalnih strojev V St Vlfa M glini (St Veit a. d. Glan), KorO&kO. 1788 I PEGE ! tjave lisc, krhka koža, brazgotine, ogrce se radikalno in trajno odstranilo s kremo Svren. V 5 dneh zajamčeno roh. nečistosti kože več. Lonček samo 3 krene, 3 lončki 7 kron. Kilo Syren zraven 1 krono, puder Syren 1- : krene. Razpošiljanje diskretno. Iraesj. Ecšit! (Kasto) L Postfnfc 12 367. Bgrskt. Ali ste oženjeni? Potem zahtevajte nove tzorce 5 za 1 K, 6 za. h K80h, 12zaK, 3*4x uiustrovan cenovnik i, [zdravniškimi nasveto [gratis in franko (zarrto^ [30 h\ — I. Singer I Uigienična manu-' faktura, Dunaf F I Wiesingerstr. 8 F. Or ožj e jkrbno zastreljeno in opremljeno z avstr. rastrelnim pečatom, najboljše kakovosti, razpošilja c. in kr. dvorni dobavitelj JAN KOIIRAD, razpo&iljalnica, Most štov. 443 (Če*ko). Samokres K 6*80, 880, 9*80, Tercerola K 3-20, Flobert Teschingov K 11 20, lovske puške K 4S-— in več v bogati izbiri. fltevmi katalog z nad 4000 slikani na safetevo vsakomur gratis in franko. Erez rizika! Zamena dovolj. ali denaj nazaj! Enonađstropna, trdno zidana li. 5. Š 3* s poslopjem v droriŠču in vrtom za zelenjavo se proda pod zelo ugod- nimi pogoji z ali brez zemljišna in gozda. Hiša stoji na ugodnem prostoru glavnega trga v mestu ŠoŠtanj ter je pripravna za vsako obrt ali veČjo trgovino. Več pove Posojilnlca y So-štania. 1754 Drsgeriia « Trstu v eni najživahnejših ulic mesta, podalj-šku Corsa, se radi rodbinskih razmer takoj proda, i Neraški in drugi odlični odjemalci. — Samo resni ponudniki, ki razpolagajo s 25.000 kronami, naj naslove pooudbe in vprašanja na S. Podersai. Trst« Via Madonna del Mare 2,1. nadstr. Za takojšnji nastop se išče samostojna korcspondentinjat starejša moč, popolnoma zraožna slovenščine, nem. in italijanščine, kakor tuđi slovenske in nemške stenografije. Istotako M apr«l» tuđi mašinist *ti inujo izučeni monterji ali ključavničarjl, zmožnl tovarniških popravil, prednost. Plaće po dogovora. Ponuđbe: f*ttai prtili H Lj«»Uta*. 1780 ___j teti mAft dobro izočea, priden, pošten, Mi* Naslov. a\aaaaa^0 Bmh^l aaaav* aiaa ŠU 134. 1797 Stanovanje obstoječe iz 3 sob, kuhinje, vrta ra zelenjavo in drugih pri ti klin {• #4 aaM ▼ hiii ?osp. Papatlia aa •#-Uajaki MaH zraven Plankarja. Natančneje se izve istotam pri hiŠniku, oziroma v pisarni na Slal- wimmwl o#stl it 32. isi5 Ra proda] sla dvell z gospodarskim poslopjem, velikimi kletmi, mnogimi sobami za stanovanje in nekaj zemljiščem v prijaznem mestu na Spodnjem Stajerskem. Na hišah se izvršuje gostilniška obrt in trgovina z mešanim blagom. Radi rodbinskih razmer je cena nizka, plačilni pogoji ugodni. Daljna pojasnila daje Obrtna kreditna zadruga v Slovenjgradcu. liit se ianesliiY« blagajnička obenem spretna prodaj alka spece-rijske stroke, popolnoma izvežbana, z večletno prakso. Osebe, ki so ve.*če italijanščine, imajo prednost. 1755 Ponudbe je rt3sloviti na TOlCtr-gOTlno Fraac Doleoz, Kranj. "™^^p ^' mrt ^™»i« ^— h^i*----«c* ~" »đ*^ */* — iT"" *s* ^*^"- »K" *- ms^ • ■• »i* ~ Franc Furlan tasidaik Fasduflgon idni klfačavničarstvo in zaloga štedilnlkov senahajaj 172 ^mbrožev trg štcv. 9. _ ^^___m^ _ _ ^k _ _ ^ki___a^___«^ _ _ ^*m _ _ ^ta _ _ ^^ . ^b __ _ a^ta _ _ ^^___^^ _ i !! Na prodaj !! je, 5 minut od mestne meje, pod jako ugodnimi pogoji HIŠA vili podobna, s 3 sobami in 3 kutiinjami in stranskim po-slopjem s sobo in kuhinjo ter perilnico, obdana z Železnim plotom. Studence na dvonšću. Fiksna cena 14.000 K, poso- 1717 jilniškega bremena 6000 K. Jako primerno za uradnike z družino. Osebni ogled prepriča o vrednosti. Ponudbe pod: Pobrclje. Dammgasse 3, p. Harfbor, Jtajnko. l\mtt iB mostne ttHnite (■i4ck0n«ai«B) isdelai« nsfcenel« 1b as|soilAB6|e * dommća trrdka n IVAN REBER CoiIIe breipltčao in franko sa nzpoligo. | G. Flux wm- Oosposka altca 4, *«■ I. nadstropje, levo. 1799 Oradaa a»T*l|«aa, te 10 Ut aaato-Ječa aalatarelia llaaflaaaka posrednabuta staaovav ii slitt v udobnost cenj. občinstva zopet r iliiTiiiiii nitainte kakor prf^atas lijoaas *mm—mmš*km aamal« Uatm tadllalli alataaianaal naaiafca nn faujja fptnaapi w pjm avapa *a naviv« A. KUMST1 VcHka zaloga obu val Viakriu Mr^au te imšijej« fl— in f liiM etii. Vtc «ere s# sarMjijej* ii lauuuMjcj«. — Pri zmuMjii Mr«tiUa mJ te tlas^vtli fztrce a«tlall. 40 Iki umetniške/ J in I pokrajinske se dobe veđno I v veliki izbiri v I .Jlarodni kejiganr frešernova ulica 7. I Josip Stupica jermenar in sedlar v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6. Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejšib konjskih oprav - krasno onretuM cn« == kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo katero imam vedno v zalogi. kakor rudi vse druge v scđlarsko dfcrt spadajoče potreb-ii ičine, že obrabljene vozove in :i —— konjske oprave. ——— JOJ. RoFi medni otelile : za gospode: Ljubljana, Franca Jožefa cesta 3. DalDOveiii londonski kroj. pristno angleško blago. Elegantna izdelava. Točno in solidno. ■TOtil: JAQ6R LJUBLJANA, runa m n. 5. Predtlskartla i«Jnov«J*lfc «s»rc«v I ii Teitic illete IlnMiin.l| gostllna z Tso gostilotiko opravo T M«¥«JM VMaiaiB Mi SS prt L|«M|aiiL Več se icve UfBOtam. 1757 ▼•laMfta« prMt trtousKl sotrudoh meSane in manufakturne stroke, zmožen pi-strniških dcl in lesne trgovine želi premeniti službo v kako večjo trgovino ali pisarno na deželo ali v me sto. Vstop po dogovoru. — Prijazne ponudbe pod n8otm4aikM na upravn. »Slov. Naroda«. 1705 Hiša na prodaj. ▼ Seiluum uri Gorici na glavnem trgu in najlepši le^i je na prodaj hiša z velikim Številom sob in gospodarskih prostorov pokoj-nega Antona Mozetiča z renomirano gostilno s prostornim vrtom in vinogradom zraven. Kdor želi to priložnost porabiti v svojo srečo na i se blagovoli oglasiti pri posestniku Uaiim Oblokarin ▼ Solkmau. 1413 Najcenelil nakup otroških vozičkov pri tvrdki J. Pogačnik rjubljana, JKarijs Terezije cesta 13—18. Zaloga pohištva in tapetniškega bla^a. Jabolenil^ čisto in snažno pretočen, prav sladek, zajamčeno naraven, najboljše vrste, prešan iz dobrih sladkih jaboik (mošanci) razpošHja po povzetju liter po 20 vinarjev od 100 litrov naprej 1718 Juri ]os. Stelzer, trgovina z mostom Wetxelsdort pri Gradca. Proda se lepo vpeljana siliniiti oM z vso opravo. Sedaj priđe najboljša sezija in se proda zaradi preoblože-nja prav ugodno. Ako se vse plača, je nekoliko ceneje sicer je pa plaćati polovico za drugo se počaka. — Več pove uprav. „Slov. Naroda*. mi Pristen dober brinjevec se dobi pri 43 L SEBBHKĐ V Sp«L SHKI. Posojila. Bres porokov! Brez porokovl Brcz poprejšnjlh stro&kov častnikom, uradnikom, učiteljem, poduradnikom in penzionistom na mesečne obroke z obrestmi K 6-16 za vsakih 1000 K. Posojila. vsakemu proti porokom. Priskrbijevanje polic tuđi brez zdravniške preiskave do 70. leta. Brezplačna pojasnila daje bančna in zavaroval-niška pisama krakovskoga vx»|emnega savaroTalnoga drvitrm ▼ Oradcu, Bana Sacfc»gai«» 12, 3. nadstr. — Vprašanja v nemškem jeziku. 1796 I I Moakl in ftenske, ki so pri boleznih sečne cevi I (iztok svež in zastaran) brezuspešno po- I skušali vse mogoče, naj takoj zahtevajo I brezplačnega pojasnila o popolnoma ne- I Skodljivem, povsod lahko izvršljivem I zdravljenju v zaprti kuverti, brez vsakega I natiska. Ozdravljenje v okoli 10 dnen. I Cena jako zmerna. Ob neuspešnosti I znesek nazaj. 4564 I Dr. med. H. Seenann, Sommerfcld 83. (Bas. rramkfMTt-Oder.) I Potrebna zdravila posije ob naročitvi du- I najska ali budimpeštanska razpošiljalnica, I v izogib vsem carinskim neprilikam. Sprejme se takoj vsestransko izmjena prodajalka za takojšen Tstop ali po dogovora. Prednost imajo, katere so 2e sodelo- ▼ale t glavnih saloga tobaka. a^^^^^p^l^JHBI^^P aV^P •^^^a^ap učenec i poštenih fttarikT ia a primeroo Šoliko ' ličina MHfci I — PoB.qi?«i dobite ob rabi med hr 4t BiY3 \remt 22 tirei oblastv*no prelskano, gar. neškodljivo ta UF« JI« AlAd AlCUl* £4 pial vsako starost, IMHI|It ■■»«■_ Rabi se zunanje. Poizkusna pusica K 3, velika puSica, zadostna za uspeh K 8*— Razpošiljanje strogo diskretno. 1684 ■os. dr. A. 1Ux, laboratorij D«aa| IZ., lirumi 17 B. 9mt^^* m l*fcma)Uatnl I LsksniA w( Slalaaaai iaaananat*1 iW»^^^0MI ——. #— - * — - -— AW|V w «aj«»ia»m0a»a»ai • aa^BaBBaBaa aaiam i^** aa««ie»aBwBl fWBal » W|W^ BMM SBb gaJBaivlHI * JaSatofi gumijevi podpetniki. fledosežni po elastičnosti, laMiitmtl Musti. Glavna zalogai I Anton Krisper, Ljubljana. ■LTeTootIon.0 visoko se dvisra silna cenenost in bogatost našega, ravnokar izislega cenovnika z veČ nego 1500 slikami. Na vsaki strani zapazite nedosežno zniožnost našega svetovno-raestnega podjetja* — Pišite se danes z dopisnieo poni, nakar dobite knjigo brezplačno. i 1.385 i Kf. niko idrainlišče lopuski. ] Sezija od 1. maja do 30. septembra. i Ođ 10. aprila do L maja in od 1. do 30. oktobra 50% I popusta na kopelib, stanovanjih in zdravniikl pri stoj bini. 1 Iadtkacije revmatične in drugih boJećin v člcn :ih in mišičju. protina. ne* r\ vra!<:;e. zlist-: ishias, ženske bolezni. — Temperatura vode 59° C. i Crcselne kopell in kopeli z ogljenčevo kislino, masažo ter elektroterapija. J __ Ugodno l»lsi§yo> i»«»«ln«?*la>f «b* i i ZelezniŠka postaja proge Karlovec-Capra^; pošta, brzojav, javna lekar :. J Krasna izprekajaljšča, koncerti, tombole, vojaška godba. — Zaradi navaia I gostov je potrebno sobe že Julija in avgusta naprej naročiti. — Prospekte in 1 potrebna navodila daje brezplačno jj Ravnateljstvo kr. zem. zdravilisča. -t_______^^^_______________^^^^^^^___^^__ .^^^ _^__^ ^________________________________^^__^^_ HAMBURG - AMERIKA lTNIE. ! i Glavno zastopstvo: FR. SEUNIG, LJUBLJAMA Kolodvorska ulica 4t. 28. 442 pandkOT. „VaterlandM 58.000 ton, „Imperator" S2.000 ton. Najnovejla in najTečJa parnlka ma sveta. Predno kupite vozne listke, pišite po brezplačna pojasnila ter podobe teh parnikov, kajti nudijo vam z našo vožnjo danes najprijetnejše in najsigurnejSe potovanje v medkrovju osobito p« v Bovem metCaaaktai rasrstfa •**l»|«*l« b It 4 ta • rosteljaml a popolno opremo. V obednicah pri pogrnjeni.h mizah se donaSa brana ro strežajih. Ccna meščanskemu razredu 20—30 K viSja. Za voiajo 6'A, aalveo 7 aai aaai aa «aa«W 1—fPa. Perje sa postolje in puh priparata po najiiijlh umak EMIL KRAJEC preje F. Hiti Pred. Skof ijo itev. 20« Zuninja naročili se točno izvrtujejo. Bajnfji ulm uvadoit li uiliitjiiii otroških vozičkov I« nmwmŠM9 ao nafttnolse time. ML Pakič v L|nbl|anL liuuin urafnikoic u (•ikii i nnttjea. [parno barvarstvo ter kemično Čišćenje in snaženje oblek. Apretura sukna. '.JOS.REICH I Pollanski nasip ~ Ozka ulica i\. 4. Sprejemališče Selenbnrgova ulica št. 3. J Postrežba točna. Solidne cene. 1. AGHOLA v LiiaDi, Dunaiska cesta 21 Velika zaloga steklenlne, porcela- naf svetllk, zrcal, šlp, kozarcevj vr čkov Ltd. Qostilniška in kavarnar-ska namizna posoda po najnižfih cenah. Zdrave, rdečelitne otroke 72 hoćete imeti? Potem jim dajte uživati izboljšano, aromatično rlbje Olfe iz lekarne pri zlatem orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje olje \z katerega je ropolnoma odstranjen zoperni duh in vonj. 1 stcklenica K 1*80. Zoper kaiel], zaslize-nost In prehla^enje je v tem času za otroke najboljše pre-izkušen in mnogostransko priporocen trpotć«v sok. — I steklenica 1 krono. Zaloga ?seh tu- in inozemskih specialitet ter preizkušenih do- maČih zdravil. Izborna toaletna sredstva „Ada". leiu iRte mijen špetialitele 044a|m|# se imM ziravftl« sa elaae Tseh j^hrfthih »Ufala. Rtxp«$i!j« st 2 krit m 4n u vt€ strni. Hlillt»tittiillIliinyY^H| Pharnii Mag. Olnko Protifi^Ka lekaraa pri zlatem orlu MaMlaaa, Jviltav trt *L t. SANATORIJ ELISABETIHUN zdravilišče za notranje, kirurgične in ženske bolezni. Bolniška oskrba sester križark. — Prosta izbiva zdravnikov. — Cene zrnerne. — Moderno opravljena Rftntgemova soba. — Udobno urejeno kopaliUez vsemi zdravilnimi pripotnočki. V sanatorij se sprejemajo tuđi porodnifiki slučaji. Poliamalui c#iU 16. 1059 Telefon *L 141. Ce kr# priVe tovarna za cement I TrboTelJske premogokopne dražbe v Trbovljah I priporoča svoj priznano izvrsten Portland-cemeni v vedno enakomerni, vse od I avstrijske^a društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in I podorne trdote đaleć nadkrilin|oćt dobroti kakor tuđi svoje priznano izvrstno apno« I Priporočila in izpričevala 4355 I raznih uradov in na ] si o vi tej ših tvrdk so na ra^polago. I Centralni urad: Dunaj, !., Maximilianstrasse 9. I Xrrrjproj?or^r/r \t4oj£€*-% i iJLdFSfl f^^ltt I zjxcutiJzcl f StertilnUzjcro in peci *zozWe£s Žagni polno jarmenik in stroji za obdelovanje lesa vseh vrst zlasti patentni brzotielni jarmenik. jarmeniki cepilniki, (samice), benečaa--'. .'. ski jarraeafk /. /. enolistni in dvolistni. Vsi stroji za mizarje, koiarje, strugari e, so-[ darfe, tesarje itd. itš. Vsi strci* za izdelovanje pohistva iz vpognjenega lesa. Strofi za lupljenje les^ Stroji ia Issno volno. TURBINE za Tse vodne razmere z največjo izrabljivosijo. . Precizijski regulatorji. ------Patent prijavljen.------ MODERNE 320 TRANSMISIJE. Previem kompl. tvor- niškib oprav za vso :: lesno industrijo, u Najfinejše reference mnogo-vrstnih obratov tu in v inozemstvu. Sedaj se izdeluje turblnsba naprava za l. kranfsko elektr. cen-i tralo: 2 turbini po 16OO ^----- koefskih siL ----- Tvornica strofe? G. TUNNIES, Ljubliana P. družba za živlicnsko in rentno zavarovanjc na Dnnajn I gea^ini pM n v Gradcu, Mnnm $!. 18. io glavni zastop za I Kranjsko Leopold Granfeld in Fran Anmanii v Linbljani prevzemajo I : Tseh vrst iivljenska in rentna ivarovanja. i I Svetovne police družbe so v smislu liberalnih zavarovalnih pogo- fl jev že po kratkem obstanku neizpodbitne in nepropadne z avto-matičnim podajšanjem in ob skromni dodatni premiji obrnejo tuđi to]ni rizika in invalidnostno sozavarovanjc, katero zadnje zavarovenje za slučaj invalidnosti poleg ustavitve piačevanja premije tuđi še garantira za ves čas trajanja zavaro-vanja prejemanje rente v visokosti 10 odstotkov zavarovane glavnice. — Od 1. januarja I. 1911. na novo uvedeni dividendni nacrt C. zagotavlja zavarovancu družbe izdatno ud©ležbo dot>i^ls:Ci. ki se v polici sami v največjem delu garantira. — Pojasnila dajo neobvezno in brezplačno generalni zastop v Gradou ter glavna zastopstva v Ljubljani, Leopold GrAnfeld In Fran Aumann, v Celovcu In Mariboru ter vsi go- > •podje Inepektorjl In agenti« A SUnjc iaTiro?»nj Konce 1913 tti 600 raiIQoaov kron M Aktiv .... Konce 1913 čci 200 milijo»OT kroo fl Izpličil . . . Konec 1913 čez 400 mitijonof kron ■ Osetej kl ima|e svece v bellslh krogihv te vabtje 1 ola preTseno naše lastopstro. ^aaaatfsaVnaamaMa^ Stran 14. .SLOVENSKI NAROD-, dne 9. maja 1914. 105 štev. Prosim, oglejte si predležeče oblike nog in ne bode te priftli težko do prepričunja, da oblika čevlja ne sine biti poliubna, temveč obliki noge popolnoma prilagođena. Ćloveške noge nišo vse enako oblikovane, vsaka noga ima svoje posebnosti in te posebnosti upoštevati je dolž-nost vsakega izkušen. veščaka. 61 Poskusitepri Pr5in ^7^tiitiArifi specialistu za ortopedična in anatomićna 1 i alfi O&ailUICljil obuvala, Ljubljana, Šelenburgova ulica St. 4. Edino od visokega c. kr. trgovinskega in finančnega ministrstva na s-----r=^-_— Kranjskem koncesiofiirano — .—^=« • II 1 O VV • m 1 *W lH¥nO A HlmfP !R HFimO miM MP IIIsIIU JIlllllliJLC II! piUjiJ UlUlllJlu Krisper £ comažič, družba z cm. zav., fjubljana. V najem se ođdajo tranzitna skladišča in velike kleti. Bančni predujmi na pridelke in žito. — Pravica do reekspedicije. — Javno — ■ - tehtali^če. — Tirna zveza z južno železnica. = Pristojbinska tarifa in pravilnik na zabtevo zastonj. 824 | Ivan Jax & sin I v Ljubljani, Dunajska cesta 15 I priporeča svojo bogato zalogo v usznih !ig!«s. ShM StTOJl ■ *& ^ ^^ za rodbino in >*irt. EiEzp atni RarzI za % ¥929012 V l!i!L Pisalni stroji „ADLER", f .etilni stroji vseh van?T3s*i. Jt ¥ 1"? f\ TVT Hl f"J ITl Y* TF \1 ¥ \I u^te1J G'asbene Matice in edini 2*1 aT t i \ # t* «K 2 / l\ I 1% zanriseženi strokovnjak c. kn Lf ubrana, Kongresni trg 15. (Rasproti nunske cerkve.) Največja in najsposobnejša tvrdka in izposojevalnica kl^irjev in harmonijev i na juc:: Avstriie. — Velikanska zaloga vsega j glasbenega orodja, strun In muzikal]. I Eđiizi Z^loinik Hrorn?h in komornih trornic Bosen-j dorfer, Holzi & Heitzmann, FGrster, Ehrbar, Gebrfider StinsU Rad. Stelziiammer, Czapka, Laubereer & filo s, Hofmann 'n Kofberg (amerk. harmoniji). Obroki od S 15*— naprej. Najbosratejša izbira v vseh modernih slomih in lesnih barvah Oglejte si klavirje z angleško ponavijaječo nehaniko. lOletna postavno obvezna ga-anci;a. Nfi^einniaa nainižja. Zamena naj- ugodnejša. Ugiaievaafeterpopravila strokovnoin ceno. Ker imam zgoraj navedene prve fabrikati ixkljućno !e faz za Kranjsko v zalogi, svarim pred nakupom lalzl- fikatov in navideznesra „polelna" pri kričačih, ki se (ir^nejo govoriti o „dobrem blagn", dasi nimajo ni jednega pomembnega fabr:kata v zalomi. covl, felovadna orsdis is avlomolille kupujte sama pri IJB mv mMk w «£? ASM ^tp IS * ^S*. ^ S JIp ISma ^P 99 w ^ I kat era tvrdka se zdaj glasi: 2093 I Središčna prodaja ognjegasnih brizgalnic ta p«trelii61n I telovadn. orodja in avtomobilov d. s. o. ]. Pra§a-Smiehov I R. A. SmekaL V. L Strattlek. V. K. taakaL Opozarjamo I da v zadnjem Času razposiljajo različne nemŠkc tvrdke po svojem za-I stopniku v Zagrebu na gasilna društva SieniŠke C6£lik6 in ponujajo I svoje blago, — Ne podpirajte jib, ker imate svojo siovansko tvrdko. Anton Presker krojač Ljubljana, Sv. Petra c 16 priporoća svoj* veliko zaBogo gotovih oblek za gospode in dečke, *opio in plaščev za gospe, nepre-močljivih haveiokov itd. itd« Obleke po meri se po najnovefših V2or" cih in nafnižjih cenah izvrSuiejo. Vsak dan svež ledena kava se dobi V SI23&C1C8PIII J. ZALAZHIK Stari trg št. 21. g. Čadež v Ljubljani Mestni trg št. 14 pol cg Ur banče ve maaof. trgofiie prtporoća klobuke slamnike ispite, razno mostio periio, kravate, ovratnike ifd. itd. Blago imam solidno, cene zraerne. Postrežem točno. LHIKDSCn Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo veliko izber detnikov in solnCnik#v. i Popravila se izvrš jotoČno in solidno. Trftriit z orožfea li ckr. zaloga smođnHu Lechoer & Jaogl, Gradec Sporgasse 1* priporoča po tvornišklh cenah kot najboljše branllno orodje avtom. žepne pištole, točno zastrcljene sistemov liBrowning-, Steyr*. .Mauser* in .Bayard* samokresi najbogatejše iz-bire Žc od K 5*50 naprej, flobert! in karabinaiice, dvocevne lovske puške od 36 K naprej. Patrone, patronske stročnice itd. itd Cenovnik gratis in franko- 55 Cenovnik gratis in franko. kE Varaždinske toplice (»rvasko) Železniška, poštna, telefonska in brzoiavna postaja. — Nov zdravilićki hotel X ttlek-tritoo rassretllavo. Staroznana radioaktivna iveplena kopel 58° C priporočljiva za trnilliti rnumn iphlln «td. WtM «ir«¥UU«« za bolezni v vratu, krhlju, prđh, iniulllC iBlIlltl liliIili jetrih' želodcu in v črevesih. — Električna masaža, blatne, " * ' f oglj. kisline in solnčne kopeli, zdravijenje z vroč. zrakom. Odpi-to ćelo leto. Moderni komfori- Novi hoteli. Krasna okolica. Vojaška godba. Prospekti zastonj od zdravi!lskeg& rav-natelfstva, — Zdraviliški zdravnik dr. I. Lochert. 1413 - Tovama olalbarv, ia IU ? i trKosriKaria. lakirana, staviina Prođajalnica: Miklošičeva ulica št. 6. nasproti hotela „Union11. Ljiiaoa EBERL ifl no&lštvsna pleskana.'. 41 Delavnicas Igriška ulica štev. 6. Električna sila. Pisarna za urejevanje splošnih gospodarskih zadev. J. ROZMAN, KRANJ. I I I. denarai promet s IV. Promet z nepremlčnlnaml In Izposiovanje posojil v vseh oblikah. — podf etil i Prevzem kapitali] in njih pupilarnovarno Posredovanje pri nakupu, prodaji In za- I nalaganje. — Ranžiranje insolvenc. — menjavi nepremičnin, industrijskih, tr- I Eskont menic. — Nakup in prodaja :: govskih in obrtnih podjetij. :: :; državnih vrednostnih papirjev. :t v, Tehnlčno-komercijelne za deve 3 II. Informactiske sadeve: Nakup in prodaja industrijskih, obrtnih t j • i -u • ^ + -i • f^^-,-,«-; ♦„ in poljedelskih strojev vseh sistemov. — Izdaja trgovskih m oj» «* informaoj te Q^ C£jih ^^ __ Instaladj^ _ naslovov dobavtteljcv in odjemalcev za ^ N f prOračuni. --------- vse blagovne stroke. —----- __ - , „ ^ 6 VL Strokovni nasvetl v vseh na- I IU. Izterlevanfe terjatev: vedealh zadevah. I Izterjevanje trgovskih in obrtnih terjatev. Strogo stvarno poslovanje. — Prospekti Inkaso menic. na razpolago. , HalHa in niesp pol 0 UtREIikO z modernimi velikimi brzopamiki iz Uobijsne iei Antwenien v tlew-York j Red Star Line j deča zvezda | Na naših parnikih rinland, Kroonland Vaderland. Zeeland, Lapland tn Samlanđ, ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antuerpnom in Novim Yorkom je snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice po novem urejene kajite za 2, 4in 6 oseb, za vsakega potnikr1 eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni.j Odhod iz Ijubljanc vsak torck ?opol9ne.| Naši parniki vozijo tuđi na mesec po večkratj tm% Eanado v Sevemo Amerlko in je taj vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York. Pojasnila dije vladoo potrjen zastopnik | Franc Dolenc v Ljubljani, i Kolodvorska ulica c^ stev. 35, od južoega kolodvora na desno poleg prođilnlC6a Najnlije cene. Tiiaroi iiim I. J. Haglas Ljubljana, Kongresni trg št. 12. ^2 najvetia lalua gohlstva sa spala« trn |«4Ua« sob«, saloae ia goip—ke [ Mfe«. PMprof e, lastorp, atodrool m nni UmaaA mUrool, otroikl voilčkl IM. Hai»^ite«ii« kiait. -mm 105 Star. JLOVENSIO NARDO«, dm ». maja 1914, Stran 15; ...k. ■■■■■^■^■■^^■^l fl^B^^ !• vse napate ptltl tfice, iitč# f^i MiiaJ^ST^aJiBi hraPavo ^°*°» nosao rdttko, ctto I gube odstrani 9štm im a«M ' dr. A. Rixa pasta Pompadour v malo dneh. Obltstveno prclskano in spoznano ta zajamčeno neftkod-ljivo. Najtopleje priporoteno od mnogih pfofeaotfev lm Mluiihan. Ako -e ućinkuje, denar nazai. Poizkusna Skatlja K 1.—, velika Mcafljai K 1*—. 8**, 4fe aV His, laborat DuaJ DL B*r*gass« 171. Za toge v Ljubljani: 1i>«m -Boli Mm". tfrog. A. Eaa* «roa> JMrlia". lSoi /fQT Mnogo denarja prihranijo kolosarjill "^iT K 8S>— namftftte E 115«—• Za reklamo razpošljem 500 novih koles .Torpedo^ s prostim tekom elegantne oblike s svezo pneuma-tiko in 3 letnim jamstvom. Ista kolesa z gorsko pttevmatiko E •#•—. Svezi plašči a K 4'—, 5*—, 6-, zračne cevi K 2*80, 3—, 35a Popravila, emajliranje, ponikljanje in vse sestavine po tvorniških = cenah. Ob sklicevanju na .Slovenski Narod" 3°/o popusta na moje £ - nizke katalogne cene. - f. Veissberg, tvorn&ka zaloga, Dnnaj n, ttittre ltaaistr. 23 S. Cznovniki gratis. W Kupčija na obroke iz kl j učena. ^M Slovenska korespondenca. avjp OVf||| ■ W najboljšl plesk za m«hk« tla. 9g 4^fllQV »flCSH Keil-ova bela glazura za nmivalne miže . 90 t Bm 011 Hl I SM Keil-ova voščena pasta za parkete . • #0 . lllf II III U Keil-ov lak za pozlatetje okvirov . . » 40 » MmvajlB MMb&tB Keil-ov lak za slamnike v vseb banrah Keil-ova pasta za čeflje ...... 30 „ 3059 Dobiva se vedno pri Leskovicu A Meden« v Ljaibljanl. Eranf: Franc Dolenz. n n Idrifa: Valentin Lapajne. Moto mašto: Kaa Picek* Radovljlca: Oton Honun. lagorfe: R. E. Michelćić. Koćerfe: Franc Loy. :: :'• Samntfc: I. Petek Đreilce: Uršič fttipej. ĆrnomelJ: Anton Zore- Izboljsajte promet v svoji gostilnl z najboljšim in najcenejšim plzenskega tipa češkim budejeviškim dclntšktm pivom. i Zahtevajte £*a v gostilnah ljubljanskih, v graod hotelu Baikan, Trst, hotelu I Lacroma, Gradež, palači prve hrvatske štedione Zagreb, Napredak, Sara I jevo, Beranek, Banjaluka i. t. d. i l..;jraaci)e podaja ćaska delni&ka pivovama v Čeških Budejevicait, Borna | Betearnaa, Liubiftna, Bogumil Pouka, Trst. 2505 Prosiuuoljno dražba zemljišć, se vrši dne 12. ma|a t L ob 9. uri dopoldne na licu mesta na Bregu št 4. pri Žirovnid. ■ i prodaj bodo njive, travniki, gozdi in poslopja v posameznih skupinah skupno. K posestvu spada tuđi še dobro ohranjena okretna pet (Ringofen) stojeća na parcelah z izborno ilovico. , 1816 C. kr. avstrlfske ^ državne železnlco. izvleček iz voznega reda. — - Veljaven od 1» maja 1914. ■ ■— — Postafa s Ifnbllana glavni kolodvor. Odhod. v00 zjutraj« Osebni v'ak na Kranj, Trži!, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, r-anzensfcste, Celovec, St Vid ob Glini, naj. j'5 1 aejutraj. Osebni vlak na Kranj, Jese-r..ce, Trbiž, Trst, Gorico itd. (Od 31. maja ob nedeljah in praznikih od 1, julija Lub^jana gl. kolodvor. — Jesenice vsa'c dan: od 15. julija do inkl. 15. septembra P-*.d**e-Be!a peč Trbiž vsak dan. 3»95 dopoldne Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje Št Janž. Rudolfovo, Stražc-Toplice, Črnomelj, Metlika, Bubri iarce (od Novega mesta naprej od dne ot-1 oritve ) 3#09 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, '""most, Solnojrrađ, Monakovo, Koln, Ce- ec. Linč, Dunaj, Prago, praždane, Ber- ",) [direktni vot Reka-Opatija-Solnograd.] lt»SO dopoldne. Osebni vlak na Kranj, JrJič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, r":*"!zenfešte, Solnograd, Celovec, Dunaj. '2-52 popoMne. Osebni vlak na Grosti- e, Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudolfovo, r-i2o-Toplice, Črnomelj, Metiiko, Bub- ' irce. (Od Novega mesta naprej od dne oritve.) 1'-5 popoldne. Osebni vlak na Skofjo l^oko, Kranj, Radovljico, Jesenice. (Zabtvni lak, vozi samo ob nedeljah in praznikih). 3-4O popoldne« Osebni vlak na Kranj, . rfič, Jesenice Gorico, Trst, Trbi2, Beljak, F-anzensfeste, Celovec, IS-3O ztečer. Osebni vlak na Kranj, Tr2i?, ženice, Trbiž. Na Jesenicah zve?a na rrzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, tfGnakovo, Vlissingen, (London), Celovec, ' ne Dunaf. "-•JS awećer. Osebni vlak, na Grosuplje, ^bnje, St. Janž, Rudolfovo, Črnomelj, •ve:iiko, Bubnjarce, (Od Novega mesta na-rrej od dne otvoritve.) | ''S zvečer. Osebni vlak na Grosuplje, ' -evje Novo mesto Črnomelj, Metliko, ^-^njarce, (Od Novega mesta naprej od ć"e otvoritve.) i 10-jJL po noći. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Linč, Prago, Draždane, Berlin. Prihod*. 7-35 zjwtw»aj. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, Jesenic, 2 zvezo na brzovlak iz Berlina, DraZdan, Praee. Linča, (Londona) Vlissingena, Monakovega, Solnograda, Ino-mosta, Beljaka). TrŽiča, Kranja. 8*56 zjutraj« Osebni vlak iz Ruđolfr>"e?a, St. Janža, Trebnjega, KoČevja, Grosu^ iega, 9-52 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz D maja, Linča, Celovca, Monakovega, Solm rada. Ino-nosta. Beliaka. 10-55 dopoldne. Osebni vlak iz ' traže-To lic, Novega mesta, Grosucljega n (od otvoritve) Bubnjarcev, Metlike, Čr omlja 11*16 dopoldne. Osebni vlak iz Gorice Jesenic, Dunaja, Linča, Celovca, Beljaka Tržiča, Kran'a. 2-35 popoldne. Osebni fz Straže-Toplic, Rudolfovega, St Jan2a, Trebnjega. Ko-čevja, GrosTjpljej^a, in (od dne otvoritve nanrei."1 Bubniarcev, Metlike, Črnomlja. 4*33 popoldne. Osebni vlak oa Trsta, Gorice, Trbi2a, Jesenic, Linča. Celovca, Solnograda, Franzenfeste Beljaka, Tržiča, Kranja 7»g3 zvečer. Osebni vlak Iz Jesenic, Radovljice, Kranja, Skofje Loke. (Zabavni vlak. vozi samo ob nedeljah in praznikih). •"2? *^«ćer. Osebni vlak iz Trsta,Gorice Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linča, Celovca Htljaka, Tržiča, Kranja. 9'2? P« noći. Osebni vlak iz Straže-To-plic, Kudolfovega, St JanŽa, Trebnjei^a Kočevja, Grosupljega. irt (od otvoritve naprej) Bubnjarcev, Metlike, Črnomlja. 11'2i po «očl. Osebni vlak iz Trsta, Go* nce,Trbi2a,Jesenic, Celorca, Beljaka, Kranja Postafa; L|atfc>lfaaai 4trtm kolotfvav* Otfhorf na Kamnik: 7-4«, 11-SO, 3-1«, 7-J5, (11"2£ ob nedeljah in praznikih). Prihod iz Kamnika: 8^41, 11-M, t«419 6*!*f (tO-Jg ob nedeljah in praznikih). LjndeTlt Borovnlk puškar v Borovljah (Fer-laok) na Koro4kem. •c priporodi v izdelovanje vamkovntett f.****1 z* lovce in strelce po oajnovejiili atstemih pod popolnim Jamstvom. Tud! pre« Mte|e atare aaraokreanice, sprejema vsako-ratna »MravUa, ter jih točno in dobro izy*uje- vsc puške so na c kr. preskuie-valnici in od mene preizkuicne. — Iluetre« 41 vani oenlkl zaeteni. V Ameriko in Kanado CUNARD LINE. Reden ladijski promet iz Trsta v New York po niskih cenali. Potniki 111. razreda dobe med votnjo prosto vino iq tuđi r Trsta do odhoda ladje tarano in stioo- vanje prosto. 26 - Pojasnila, vouie karte: == Andrej Odlasek, Ljubljana, SlomSkova ul. 25 Cmamrd Une, Trst, VU Miraamar 7. Župnik Anton Nicolich pri Sv. Luciji poleg Labina , i je bil po uporabi J Itinkture I I za želodecl r 1 r lekarnarjaPIccolija 1 v Ljubljani, Duoajska cesta rešen želodčne bolezni, na kateri je trpel skozi 9 let Steklenica 20 vin. Priio Iiiko blage. Sporaladanska in poletna serija 1914. K«poĐ m 3 10 cei« i lkopoil 7kroa (suknja, hlače. teloToik) i kupon 17 kr«n c alane aaaie n ) l kipon 20 kron Kupon za crno salonsko obleko 20 K dalje blago za površnike, turistovski loden, svilnate kamgarne, blago za damske obleke itd. razpoSilja po tvorrtiških cenah kot solidna in poštena vrlo znana: Zaloga tvornica sa takno Siegti-ImatfvBra« {Brtaa). ▼ aaFai ajvatai as Ipaaka« I Od tega, da direktno naročajo blago pri firmi SiegeMmhof na tvorniSkem kraju, imajo privatni odjemalci veliko prednost. Največja izbira. Stalne naj-nižje cene. — Tuđi najmanjSa naročila se izvrše naj pozorne je in natančno po vzorco, 615 I Baaaaaaaa^BaaaaaH^J Krsniintlfo tnnliro ^^-' ^m pratio, nv III B|inJalB iUpillu»^Hl^ mitizem, isehias; pijn JfcJosdcn po Irpclnostu imiL JfeJosežen po elastičnosti. Živci, kl nas spravljajo do obu pa! Mnoge bolezni, katerih vzrok se nam zdi nerazrešljiv, so samo posledica slabih živcev. Premnogib majhnih in velikih težav človcških si pogosto ne moremo razložiti. Same od sebe pridejo, nič ne pomaga proti temu. Naposled pa zginejo, kakor so prišle. Zato se pa pokažejo druge motit\Te. Eno zlo se umika drugemu, da ima tako trpinčeni človek na leto lahko 365 različr.ih bolezni. Te težave pa nikakor nišo dcmišljija, nego obstoje zares in so med seboj v tesni zvezi. Živčni sistem je onemogeL Večkrat se zdi, da ta 7.1a in motitve nimajo ničesar opraviti z Živci, ako jih pa premotiimo natančneie, pa bomo kmalu lahko dognali, katero teh-le znamenj nervoznosti, včasi pa tuđi več njih, n. pr. tresenje udov, zlasti rok, neob-čutljivost posameznih delov kože, trganje mišić, trganje oči ali vek, duševna potrtost, srčna tesnoba, nemir brez vzroka, težkoča prebavanja po naporu, gomazenje po koži, vznemirjajoče sanje, pritisk na želodec, utnijenost, zlasti zjutraj itd. Najresnejši znaki težke živčne slabosti so večkrat ponavljajoči se glavobol, pomanjkanje spanja, utrujenost, hitra dušna onemoglost, raztresenost, hitra vzdražljivost in slaba volja. Ne omalovažujte tega malega svarila narave, zakaj živčne bolezni izotle mozg življenja! Tuđi dusne bolezni, epilepsija, kap in ohromelosti so že pogosto prišle Iz neznatne živčne slabosti. Ćelo motenje vida, pa ,tudi oslepelost, posebno pri kadilcih in pivcih nastopijo take posledice živčnih bolezni. Že lahka živcu a slabost vodi seboj mnogo neprijetnosti. Rodbinsko življenje trpi pri tem, zlasti pa popusti kupčijska spretnost, ker energija in vztrajnost ohromita. V kupčiji ima zdravi nasproti nervoznemu vedno prednost. Zdravi s premišljeno mirnostjo hitro odlocen ukrepa smotrovite odredbe, ki mu donašajo dobiček, med tem ko nervozni ravna raztreseno, hlastaje, pa vendar boječe in se zbog svoje slabo vol jnosti in razdraženosti da zapeljati do nepremišljenih dejanj, kar mu prinaša neprilike, ki ga še | bol] jeze in omalodušijo. Ncrvoznost je neizpoznani vzrok marsikaterega zgrejenega žiyj].enjat I Kaj pomaga proti temu? ! Najboljša in naj priprost ej ša pot je jačenje energije z mirnostjo, odpočitkom fn j primernimi krepilnimi pomočki. Ali miru nervozni nima, Če ima tuđi čas in priliko za to, torej tuđi ne odpočitka. Pričakovati je resnične pomoči samo od dobrega živce krepilnega pomočka. Hrane zadosti dobe živci v vsakdanjih jedilih, pa je ne sprejmo, ker so preveč utrujenir treba jim je k temu bodrila. Kakor sol in dišave vplivata vzpodbujno na slast i do jedi, tako „Kola-DulU" bodrilno in poživljajoče vpliva na živce. Za to je Kola-Dultz ! resnično najpripravnejši, ker ne obsega po analizi znanih kemikov ničesar, kar bi moglo škoditi. Skrbni preizkusi zdravnikov in raziskovalcev so dokazali, da je Kola-Dultz izborno sredstvo za jačenje živcev in zlasti možganov, obenem zboljšuje in pomlaja krl in tako moč in življenje podelfujoč učinkuje na vse telo. Kola-Dultz daje veselje do življenja in delazrnožnost ter občutek mladosti s svojo tvorilnostjo, kar nam jamči uspeh in srečo. I V mnogo tisoc slučajih, kakor dokazujejo predležeča pisma, je Kola-Dultz I dosegel odlične uspehe. Kar je pomagalo tisocim, pomore lahko tuđi Vam. I Uživajte Kola-Dultz nekaj časa in živci se Vam bodo okrepili, vsaka slabost I bo izginila, po žilah se Vam bo pretakala nova moč. Tako popolnoma sem prepričan o I tem, da Vam rad pošljem "* j popolnoma zaslonj poizkuinjo9 I ako mi sporocite svoj naslov. I Preizkusite učinek brezplacne poizkušnje, velika je zadosti, da Vam stori dobro. I Storila Vam bo prav izvrstno in hvaležni mi bodetc, da sem Vam s poštnine prosto, brez- I plačno dopošiljatvijo Kola-Dultza dal priliko, spoznati tako dobro in pošteno,sredstyp» ki I se mu ni treba bati nobene preizkušnje. * % *^S * "-^i^^l§1r7 I Jamčim Vam, I da Kola-Dtiltz ne obsega Škodljivih sestavin, da je sestavljen z največjo snažnostjo, da I ga vsak dobro prenaša. Poraba je čisto preprosta, okus jako prijeten. I Obenem pa tuđi popolnoma zastonj poizkusni pošiljatvi pridene poučno, prav I zanimivo knjigo, ki Vam v jasnem, preprostem jeziku pripoveduje vse, kar je potreba I vedeti o Živcu, živčnem trpljenju in o pomočkih za to. I Čim dalje trpite, tem bolj si prikrajšate življenje, naročite torej takoj brezplačno I poizkušnjo, pa Vam bo kmalu lahko pomagati. Znpišite prav razločno svoje ime in sta- I novanje na đopisnico in jo naslovite na: Heil. Geist-Apotheke, Budapešta VI. Abt 418. I k J SUaje denimih vlog na knj. in tek. racu 31. dec 1913: ^^ &B0b Stanje denam. vlog na hran. knjižice 30. aprila 1914: I :: K 236,633.922-—. u V«kr. ^QT PMVt a K 89,882.810--. :: I Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer eatrala u IHuujs. — Ustuotljau 1864. — » f*n&*. fajg ttf| trf-Sf. PMl M (f li JttHM toHl JthBK kapital in reserre 65,000.000 krot I Preskrbovanje vseh baakovnfti tmnsairdj, ■. pr.: Prevx€«aiij|e *—****** na hranilo* HaJNIgnlnujii Ix^rrt«vmn)e Imft MNiU M vsoh tmemskib fai ioozemskln oesUb. — lzpU« I knjižice brez rentnega davkt, kontovne knjige tei «a kooto-kofwrt « vsanodnerniin ^vfno ugodnim obre- Iciraaje koMwr in izirebanje vrednottnfh papirjev. — Kupovanje In prodajanje deviz, valut In tojih I štovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedL — Kupovanje m prodajanje mHŠmmšaBi oovcev. — Mitmodaj« varnih predalov samoshrambe (aafes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih pa- I paplrfer strogo v okviru uradnih kurznih porotiL — Sbranjevanje in upravljanje (depoti) vredaostnlh pirjev, ^rtin, dragoUa itd. pod lastni zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih ■ rapirjev in posojila ha nje pafnrjtv. — Prema« «n Y9t trtfcauija. ijn^njMft ta aa\Bfli v iMriko ta is Amadk*. 1600 I Usta««« Im piMitna vJmmmUm In »•»«*« • ««^i w >■■!■• **•■*• mmm*mi*4m> trmmmmkoHm* wm*k*m h~mm*km*mm* wm*BmmlM*mi Pp—atm" luka l|«UiMB, - TaUfoai ito¥. €1 I Stran 16. .SLOVENSKI NAROD«, dne 9. maji 1§I4, 105 §tev. I 11 ^f^1*f tf^^T f^B^lfl !# 7^1 ■m^flC ■ P^ P° * ***' n*JbolJfli *• n^^uesljivejii pomoCek proti kurjim očefom in žuljem. Dobiva se po vseb lekarnah l^ULO wfl IV W \M mMmMMš MšWm WmM MOIW Gtaana Mloga tekanu A. Schwtak, Dunaj-MeidliDf, Prcmnoge ponaredbc, Jd nikdar ne dosežejo LmMTjev, F originalne mamice, dokamjcjo izborno kakovost 1— |>iig* obliža za turiste. Pozor pred ponaredbami! %__________ _ __________ _ _ .________________________________ _ _ ^___________________________,_____________^^^___ _____________ '_______________________^ - » —-----------------------------------■-------^-—■J^-*-^*^-~—------------------— - - - ■ — —--------■—*■----------------------------------------■----------------------------- - ■ ■ ---------^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^w^^^^^^^_ iC E R E 51 t | lAvstcceresitiia dniiba *eiJ«Bjxix,B»«^^ Pri nakupu različnega oblačilnega blaga se blagovolitc obrniti na tvrdko 523 A. & E. Skabernć Mcstni trg 10. Na debelo In drobno. . Obstojl od leta 1883. Izredao iilzke cene! Svetovnoznana najboljša Pnch| ▼ona koleM m i doba tamo pri IGN. VOKj tovaraiška ialofa ftl*. strofo* la kolos Ljubljana, Sodna ulica štev. 7 (zravon sodnijo). SADIO 5 dni! z brzopamiki francoske družbe. i Najhitrejža in najkrajfta vožnja iz B&¥T8 V NGW YOrl£ odUod iz Ljubljane vsaki torek. Vožnja iz HilVFC V &&Đ3uO odhod vsak mesec enkrat in Iz Bordeaox v iaž. Amsriko. Veljavne vozne liste (Sifkarte) in brezplačna ^oiasnila izdaja edino EdL Šmarđa konces. potovalna pisama [ vl!Gl3i!3i!lO!!cais!i3 testa 18 a Veljavne vozne liste za pot-1 nie sz Amerike naza; v c domovino po najaižji ceai. VeHs zaloga oH za gospode In dečke A. KUNO Ljubljana. Bogata zaloga blaga za naroćlla po morL Priznano najfinejša izvršitev. Najniije cene! Ceniki na razpolago. N-------------------------------------------------------^ Zenitna ponudba! Vdova srednje starosti s nekoliko premoženjem se želi poroditi s starejšim gospodom uradnikom ali gostilnićarjem. 1622 Tonudbe na uprav „Slov. Naroda" pod „Srećna pomlud 1622*. L________________J KA SLJAJOCIM otrokom in odraslim zapisujejo zdravniki z najboljšim uspehonr TRVNOHEL JCILLSE pomoček, ki razkraja in odločuje slez, lajša in pomirjuje dušljivi kašelj, od-pravlia težkoče dušljivosti in zmanjšujc njih število. — Na stotine zdravnikov i-Že oddalo mnenja o presenetljivo točnem učinek Thyraoiael Sdllae pri oslovskem kaSlju in drugih vrstah dušljive^a kašlja wmr Prosim vprašajte svojega zdravnika. 1 stekienica 2*20 fi. Po pošti franko ako se pobije napret 2-9O E. 3 steklenice ako đenar naprei 7. — K. 10 steklenic ako denar naprej za 20*— K. Izdelovanje in glavna zaloga B. Fragnerja lekarna c. kr. dvorni dobavitelji ^— Praga III-, št. 203. —— Pazite na ime tzdeika, , izdelovilca i«t na var* 1 stveno znainko. V Ljubljani v lekarnah. dr. G. Piccoli, R. Sušnik. o N O & o N O 9 Viktor Bajt ŠEienburgGva gL 6. mm glavne poJls. Sopki, venci s trakovi in napisi se izdelujejo po n»fr^žjlh cenah. Dclo okusno vezano. Velika maloga krasnih suhin vencev. Priporoča se z odličnim spoštovanjem Viktor Bajt Naslov za brzojavi: Viktor Bajt, cvetlićni salon, Ljubljana. f pri5tne --- = \ plzcn$l^o piue lx i^*^wrfM pivovame v Plzaa priporoSa lAHT. STACUL, Ljubljana. ^ Modni salon 911. Sefief~Strnafi priporoča cenjenim damam U7S : slamnike le najfinejše izvršbe. : Žalni kl obu ki redno na razpolago. Ljubljana, Prešernova ulica. Palača Mestne hranilnice. Naznanilo. I Prijazno naznanjam slav. občinstTU, da setn prOTZOl 8 li majem ■ ! SA Ispale in restavranio Koleziia 1 ter bodem tuđi tam izvrševal svojo gostilniško obrt Cenjenim gostom 1 I in obiskovalcem kopališča se bode postreglo z dobrim pristnim vinom, | ■ vsak dan s^ežim pivom kakor tuđi kavo, čajem, mlekpm in drugimi I I mrzlimi jedili. Kopališče je vsak dan odprto od pol 9. ure zjutraj do 1 I 9 ure zvečer in sicer ob delavnikih dopoldne samo za dame. 1 I Cene kopeli so: Kopel 12 v, kabina za 1 osebo 30 v, rjuha 12 v, i I brisača 8 v, plavalke 12 v, peŠčena kopel 12 v. Za dame je na raz- | | polago tuđi kopalna obleka. | I .. Po-eg kopališča je lep senčnat park Hribarjev gaj. »m m i 9 I Za mnogobrojen obisk se najvljudneje priporoča I I 1726 Tomo KorbirB gostilni^ar. 1 Opreme moškega perila. Specialna trgovina za najbotjše penU za gospođe pa meri S^nton Sare latinica Jadviga Sare Ljubljana Se/enburgova ulica 5 Ljubljana Vedno novosti v barvastem zefiru, balistu in pa na ma blagu, žepnih rut, no(favic\ kravat, ovratnikov in manšet. jKmetska posojllnicn ljubljanske okolice vLjubljani. obrestaje hranilne vloge po čistih Rezervni zakla) u) X 800.000. ^^m 440 ^M^/ Q/ brez odbitka rentnega tovka. ■A /4 /0 Ustanovljena leta 1881. 105 štcv. .SLOVENSKI NAROD-, dne 9. maja 1914. Stran 17. lasni se. Kratkovidni Ijudje so nedavno Še ločili Jugoslovanstvo in SIo-venstvo. V enih je tako mišljenje izviralo iz konzervativnosti, ki ji je edino pravo in naravno in dobro tot kar in kakor pač je; drugi pa so se bali za svojo >podrobno deku, ki bi utegnilo od Jugoslovanstva trpeti škodo. Dandanes to mišljenje vidno gine. 2iva beseda, na mnogih krajih govorjena, je dosegla, da v Jugoslo vanstvu in v Slovenstvu ne vidimo več nasprotja, temveč naravno pre-polnjevanje. V tem oziru je značilno, da je »Slovenski Branik« (št. 5) pri-občil članek nekega »A. J.« (s sever-ne meje): »Ilirizem« v narodni obrambi. Pisec pravi: »Našemu seljaku (v mislih imam pred vsem se-verne ogrožene kraje, o jugu ne morem soditi) imponira, kar navadno imenujemo »parado«, bodisi iz poslovične, kmetske ošabnosti, bodisi iz živejšega instinktivnega čuvstvovanja poezije pestrosti. bleska... Na-rodnoobrambnemu delavcu, ki želi pridobiti seljaka, je radi tega vpošte-vati navedeno Iastnost. In eto pri »ilirizmu« (jugoslovanstvu) smo! Naši narodni nasprotniki nas zaniču-jejo radi našega malega števila — mi bi mogli paralizirati udarec z ome-njanjem bratov Srbo - Hrvatov. Narodni nasprotniki pravijo: S sloven-ščino priđeš do Spielfelda — mi pa: S slovenščino priđeš do Soluna. Narodni nasprotniki se ponašajo s svojo zgodovino — mi naglašujmo poleg slovenskih vojvod hrvatske kralje in državo Dušanov, vzporedimo Go-sposvetsko Polje s Kusovirr: rcj:-nio, da so pri Kumanovem, pred Odrinom in Skadrom osvečali tuđi nas naši junaki. Narodni nasprotniki nam očitalo pomanjkljivo kulturo; mi jim pokažimo v prvi vrsti domaćine, potem pa tuđi može, kakor Me-š:rovića. In tako naprej! Sprva bo naš seljak osupel. pozneje izpregie-da, začne misliti in ne bo več videl v Nemcih vtelešenega veličanstva; začutil bo ponos in — ko bo dalje poučevan — bo izvajal posledice. In samo teh nam je treba.^- Ta istina je bila že delj Časa ias-na onim, nišo hoteli samo zabavljati radi nedostatka narodne zavesti v mnogih naših slojih in tuđi nišo vsega pričakovali od golih »ukazov«: Bo-dite narodno zavedni!, nego so se realistično vprašali, kje je pravi in ;ađnii vzrok narodne nezavednosti. In eden izmed teh zadnjih vzrokov je gori naveden, pa tuđi sredstvo je imenovano, ki bi ga odstranila: Širi-tev poima »naš narod« v naših du-sah. Naš narod-, to smo vsi Slovenci in Hrvatosrbi. V tem smislu so razpravljali naši pravi realisti o tem problemu zadnji čas v Gorici, Celju, Mariboru in Ljubljani. Profesorji so pred leti v teoretskih razpravah zatrjevali, da bi bilo Jandanes Slovencev na severnih me-iah manj. ako bi se bili Slovenci po-prijeli v časih Prešernovih Gajeve-ga ilirizma. Spričo gornjih izvajanj ^mo dandanes začeli dvomiti, da bi bilo upravičene, to misliti; zakaj ko-iikor bi delala škode večia težava knjižnega jezika (srbohrvatskega) v nbmejnih naših straneh, toliko bi pa ci^rega rodila močnejša narodna zavest, ki je naravna posledica zavesti o teritorijalni in zgodovinski većini. Sicer so pa taka razmišljanja o pre-"eklosti fantazije. Nas briga sedanjost ;n bodočnost in to pravimo: Brez Jugoslovanstva ni v nas krepke narodne zavesti. To nam je dandanes jasno. Razgled po slovanskem svetu. — Nemški učenjak o Rusiji. Znani nemški socijolog Werner Som-bart, vseučiliški profesor v Berolinu, je lani v naučne svrhe prepotoval Rusijo in priredil v poedinih ruskih mestih tuđi predavanja. Ko se je zo-vet vrnil v Berolin, so ga naprosili, naj v »Berliner Tageblattu« napiše serijo člankov o svojih vtiskih in do-življajih v Rusiji. Učenjak se je od-zval temu vabilu ter napisal v ime-novanem listu daljši članek o Rusiji. Splošno se je pričakovalo, da bo Sombart izrekel uničujoeo sodbo o razmerah v Rusiji. Toda zgodilo se je ravno nasprotno. Sombartov članek je bil naravnost hvalo- in slavo-spev Rusiji. Sombartu Je na Ruskem ugajalo vse: udobni železniški vozovi, uslužna postrezba, postrežljivo osobje po trgovinah, udobni hoteli, prekrasne moskovske restavracije, izborna ruska kuhinja, skratka: prav vse- Sombart je ob čudo val tako iz-redno individualnost ruske inteli-gence, kakor globočino ruske duše in prostranost ruskih step, Vse, kar fc rusko, uro Jfc milo in dra*a. Zaeno s to pohvalo Rusije |e napisal tuđi nekaj trpkih besed o predrznosti in nadutosti Nemcev, o surovosti njihove duše itd. Nemška Javnost je bila razočarana in ogorčena obenem. »Tageblattu« so došli z vseh strani protesti proti Sombartovemu poviše* vanju Rusije. Uredništvo je bilo kon-čno prisiljeno ustaviti nadaljne Som-bartove članke o Rusiji. Ker pa učenjak hoče podati nemški javnosti pravo sliko razmer na Ruskem, napiše in izda posebno knjigo o Ruiji. — Nemsko-židovska nesramnoat v Zagrebu. Dne 30. aprila so povodom obletnice mučenške smrti Zrin-skega in Frankopana hrvatske dame pobirale po Zagrebu prispevke za hrvatsko solo v Trstu. Ena izmed go-spic nabiralk je prišla v spremstvu nekega akademika v trgovino z že-lczom Josipa Deutscha ter prosila za skromen prispevek. Dočim so pomočniki dali svoj obol, je lastnik trgovine Deutsch, ki je v hrvatskem Zagrebu obogatel s hrvatskim de-narjem, zakričal nad nabiralko: - Fiir die kroatisehe Schule in Triest habe ich nichts!Es ist eine Frechheit, mich zu einer Spende zu diesem Zvvecke z\vingen zu \vol!en!« (Za hrvatsko solo v Trstu nimam niče-sar! Nesramno je, ako me hoćete prisiliti, da darujem v to svrho!) ter jo vrgel na cesto. To židovsko-nemško nesramnost v Zagrebu beleži »Hrvat . — Bofgari in Njegoševa proslava v Pragi. Na proslavo črnogorskega pesnika Petra Njegoša, ki so jo priredila jugoslovanska akademična društva te dni v Pragi, je bila povab-ljeno tuđi društvo bolgarskih akade-^ mikov v Pragi »Seljanka«. Odbor tega društva je vsako udeležbo pri ?:fc)V!"i>s;i "Jklcm:1. V.' .:!■ *emu pa je prišlo, kakor poroca »Samostat-nost«, več bolgarskih dijakov na Njegoševo svečanost v »Obecnem domu«, kjer jih je predsednik srb-skega društva »Šumadije« Ostojić med demonstrativnim ploskanjem in živio-klici najprisrČnejše pozdravil. Ta dogodek je vreden, da se ga za-beleži, ker upravičuje nado, da se bo-do ob koncu koncev vendarle sporazume!! razdvojeni brati Srbi in Bol-gari. — Drugq Ricmanie? V Selcih v Dalmaciji je pasel duše župnik Ante Politeo, idealen naroden mož, ki je vse svoje moči posveti 1 izobrazbi in napredku svoiih župljanov. Osnoval je privatno Solo za mladino, solo za odrasle in brez vsake nagrade z naj-večjo požrtvovalnostio pouče val staro in mlado. A tuđi v gospodar-skem oziru je bil mož na svojem me-stu. Zato so ga župljani ljubili kot svojega očeta. To pa ni bilo po volji onim zgoraj, zlasti ker je Politeo vse-skozi naroden mož. zato so ga kratkim potom suspendirali, češ, da po-hujšljivo živi. Ta odredba duhovne oblasti je povzročila vihar nevolje v Selcih. Čim se je izvedelo za stvar, so župljani zatvorili cerkev, ne dado več zvoniti in ne hodiio več v božji hram. Škofu v kvar pa so dali spo-ročiti, da ra?e prestopiio v pravo-slavje. kakor da bi si dali odvrzeti pri-ljubljene^a župnika dona Politea. — Nov carski dvorec v Sofi|!. Bolgarska je v velikih denarnih stiskah, ker ne more nikjer d »biti po-sojila. Vkljub temu pa zali eva car Ferdinand, da se mu zgradi nv dvorec, ki bo stal več milijonoT Bolgarska javnost ni nič navd >ena za to zgradbo, dokaz tega je i terpela-cija, ki jo je vložil v narod em so-hranju poslanec agrarne stranke Nedev. V tej interpelaciji se zahte-va, da naj vlada pojasni, kdaj je parlament odobril zgradbo nove carske palače, ako pa tega odobrenja ni, naj vlada zgradbo novega dvorca odgodi vzpričo sedanjega skrajno nepovoljnega finančnega položaja. — »Mlada DalmacHa.« V Zadru je jel izhajati list »Mlada Dalmacija". Kot urednik je podpisan Zvonimir Rakovina. Splitska »Sloboda« in reski »Novi List*' zatrjujeta. da se skriva za tem listom — vlada, »Sloboda« pa poziva vse narodne sloje, naj »Mlado Dalrnacijo-, ako jo dobe, vr-neio na naslov »C. kr. namestništvo v Zadru <*. — Naraščanje prebivalstva v Rusiji. Leta 1722., za časa Petra Ve-likega, je Rusija imela 14 milijonov prebivalcev, leta 1812. pa 41 milijonov. Sedemdeset let kasneje je šte-vilo prebivalstva poskočilo že na 100 milijonov. od tega časa pa rapidno narašča. Leta 1896. so že našteli 128 milijonov. tri leta kasneje, to je leta 1900. pa že 135 milijonov. Pri sploš-nem ljudskem štetju leta 1911. so na-to našteli že 171 milHooov. Od leta 1896. do leta 1911. je torej prebival-stvo Rusije naraslo za okroglo 43 milijonov ali povprečno za tri milijone na teto. Ako računamo vsakoletni prirastek tren milijonov, šteje sedaj Rusija že okroglo 180 milijonov prebivalcev. Ni se torej čuditi, ako je Rusija »strah vragam«! — Mesti Ohrid h Straga v Ma-kedoniR sta imenovali dve najlepši ulici na čast ENibrovnika — »EHib- I rovniška ulica« ter o tem brzojavno J cbvestili dubrovniškega župana dr. Melka Ćinffrijo. Dr. čingrija se Je za to odlikovanje brzojavno zahvaliL — Slovalk« stolica na peitaa-stan vseačliič«. Osrski naučni mi-nister Jankovich je izjavil, da bo ustanovil na vseučilišču v Pešti stolico za slovaški jezik in slovaško književnost. Za profesorja slovaške-ga jezika bo imenovan dr. Fran Jed-lička, bivši poslanec. Po sodbi neka! stotln zdravnftov je Thymomel Scillae iz lekarne B. Frag:ner v Pragi izborno in prese-netljivo učinkujoče sredstvo za laj-šanje in ustavljanie dušljivega kašlja. Steklenice po 2 K 20 v se dobivajo po skoro vseh lekarnah, pazite pa strogo na ime izdelka in izdelovalcu, 1. a Baška£ Slovattsko k#paUM«. Prospekte nošilia A«lt Tuš**, lastnik hotela »Velebit«. Sobe naj se izvolijo naročiti pravočasno. 1826 Proti 9 : zMeln in iilolii ion : isfcorao 4elnla dobro xaama antiseptiena Melusine ustna in zobna voda kl utrdi dlesao in odstraninfe : nepriietao sapo li ost 1 steklenica % navodilom 1 krono, Deželna lekarna Milana Leusteka v L]nbliaal, Beslfera cesta šiev. 1 poleg Fraoc Jožefovega jnbilejae^a mosta. V tej lekarni dobivajo zdravila tuđi člani bolfiiškihbla^ajn juž.železnice, c.kr.tobačne ; tovarite in okr. bof. blagajne v Ljubljani. Melas!ne-nstna in xobna voda. Sunja, Hrvaško, 22. februarja 1908. Blag. gospod lekarnar* Prosim vljudno, pošljite mi zopet : tri steklenice Vaše Izborno đelujoče antisepiićne melusine-nstea xobne vode, katera je neprekosljivo sredstvo : zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust Za obranjen je zob in osveženje ust jo bora : vsakomur kar najbolje priporočaL Spo štovanjem Mato Kaurinović, kr. pošte meštar posebna te^ja. 9 v. Zdaj svetnik hi umetaik, I plesa\cc in iilctnik \ začetnik in priletmk. I prizna, (U ^•ismm-kavCuk' V naiboljSi je podpeimk. i CHAMPAGNE D MOET& CtUNDON I Cirs KR DVORNA IN C JKOMORM^ DOBflt>ITELJ/Q E 3 USTANOVLJENO F ■ZBdatlk I m ^1 v3 ^ ■■ ^ * Vozni red c. kr. priv. Jnžne železnlce. ■ Veljaven od 1. maja 1914. ===; Dunaj-Trst. 845; 720 82S 930! 900 120 j 1030 625 H25 o. Dunaj...........p. 825 815 630 910 535 155 705 1025 540 1128 954i 1103I12TT 117 455: 235 IO« 159 Murzzuschlag........ 5« 552 3*6 638 208 1007 330 6& 317 1^091 1033 i 114311252 i 30.3 &#> 409 124 2*<> Bruck na Muri.....« . 456 501 301 536 1244 850 130 545 232 116 1 ii27! 1237 išo 508 907 547 &* 3^ Gradec.......... 358 359 203 434 1040 719 1154 406 135 405 ."" 43T! 10^ 2« 1036 803 i 5^9 Laški trg......• . . . I01 • ljo 517 2j£ 6^0 931 829 dU 435 105« 243 j 1046 8*4 i 7^: Rimske toplice ....... 1252 . 131 507 230 640 921 819 432 212 453 1122! aiS 1112 835 724! Zidani most........ 12« 1104 122 456 219 629 910 80» 4" ." 11^3 327 1123 846 733 j Hrastnik.......4 . . . . . • 432 135 558 gse 7^ . 12oT 354 1152 915 8oTi 1 Sava...........1 . ♦ * 402 109 5^ 8» 713 # 1234 4" 1224 950 8351 Uze............. . 4 . 331 1238 454 800 642 . 12^4 437 1234 1000 845 Zalog........... . . * 3^2 1229 446 751 633 546 1 ?14 «j.w 1255| 448 1245 10H 8^3 p. . . .. .m O. 1126 955 j^U ZntfTS 434 740 6?2-" " . 134; 524 116 1031 8« Brezovica......... . . . 240 1131 4n 853 600 * ; . 142( 532 125:1040 85T Preserje o. p......... . . . 229 1121 40T »44 551 ! ; . 156 547 139 1052 gg M Borovnica.........A . . . 2* 11^ 3^ 835 542 t ; 2"! 603 154 1107 9^ TVerd o. p..........T . . . 2" llJJ 3^ 826 532 6=vo 409! 655 23^ 6» 219 1127 9^ t Logatec..........i 1043 . . 159 104? 329 815 520 f» ise 753 40« 8t9 33» 1232 1056 f Št Peter..........■ 959 8» 1046 101 9« 226 718 423 SI. Peter - Reka. 823 1025 137 9<55 H19 Kilovče........ A 654 923 241 7g5 gS9 834 1037 149 9TI H33 f Trnovo-Bistrica * • . • * f 643 913 2» Cg 94| 912 1118 230 9E 12^ ▼ Jurdani ...••••••" 607 8^8 152 6|| 9i| S 1!S ? * i9 sjopat.i.-M.tu.i......ft §s i?? 1?! S i Z zvezdico zaznamovani vlaki sa brzovUki. Zidani most - Zagreb. 500 gM 123 500 8« a Zidani most *.....p. 8oo 1037 404 712 Ipo 5T0 933 133 510 826 Radcče pri Zid. mostu « • 749 1027 354 7]E 1^ 5^ 941 1» 515 8^ Loka.......... 740 10» 348 6|I 1!® 535 1008 155 533 9o5 Sevnict......... 7W 1004 332 ^ 1235 5S 1023 205 543 91* 1 Blanca 0. p........f 703 947 319 m 1212 557 1038 217 555 98 1 Rajhenburg....... 64* 937 309 5« 1202 ! 605 1048 227 eoe 95? 1 Videm-KrSko......1 6»* 927 300 534 llg : 6» 1U3 2<4 6^6 10S ▼ Brezice........." 6« 913 246 507 n» 639 u" 254 6& 10S Dobova 0. p....... 5g »57 230 444 \\2Š 6so H40 3» eS io5o Savski Marof 0. p..... 5g 847 2» 432 uU 658 H54 311 6S6 Hg P'\7Mr9W f°- ^ S38 21° 417 U2 1 708 12» 3»l 7« llT H Podsused 0. p.......a S£ 8» 2« 4f* 1(5 » 71« 1221 3» 715 lilT t Stcnjevec 0. a.....I 5g & I5* 3« lpg 7M 12» m 7« US p. Zagreb J. k.......a <£ t» I48 1» «8 Stran 18. .SLOVENSKI NAROD-, dne 9. maja 1914. *V«-r dlCV. stanovanje f eno sobo •• llil M L MfjMl. |< Trn« m »Mule dve lepi sobi ▼ visokom pritll*!« m pisane. Slovenski trg 8. — SANATORIJ ****** »padnjega Štajerskoga." MM __ ■B^JL flVB_ ■ ^. 9 Speolalltete : Lahmannova zdravljenja. ogljikovokisli vrelec (30°), KIluBlIftCA IlinAlBICfl obftlrn« zračna kopali, odebelenje in shujšanje. "m ^"I****™^***" ■ wp***BW«WW Šafzdravnik dr. VIctor Hecht. 1*38 ------------------------------------------ Spre^ma zavaravan)* Cloveikega flv- Ijenja po aajraznovntiicjilli kombtoa« Icijah pod tako agodfthni pogoji, ko Dobcom druga lavarovatnica. iziasti je ugodno savarovanje na Idoiivetje ta smrt t manjSajoCtmi ac 12 vplačili. ••• - .•. vialaMiO iifirotilia banka v Pragi. .•. • •-• BaaarvMl tMaU K •*,TS+*7t«-U — !■»!■•— oittaialaa te kapitali!« K ll§,965.304-25 Po vdikosti draga vzajemaa zavarovalaica nale države z makozi slovansko-aarodno opravo. ———————- V«« »•|««MiUi tej« ■ ■t Satrta istrom i Limiiaii agM1"ž i Smuti nlid itei. 12. -m ————-n Zavaruje poslopja in premičnina proti pofarnim Skodam po najnižjth cenah. Škode cenjuje takoj ia najkulantneje. Uživa najboljSi sloves, koder posluje. Pozor! Sprejema tuđi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugod- I nimi pogoji. — Zahtevajte prospekte! I Posebno plošAata remontoarna = double-zlata kavalirska ura = 7 kron. Vo pristni 2lati uri presenetljivo ponarejena. Prekrasen, na roke graviran Mikočal po-krovec z lepimi risbami. Vtisnjen kovinast kazalnik z arabsktmi številkami in seknndnlai fcaialcem. Natančno regulirano in zajamčeno točno idoče pristno švicarsko kolesje. Ori-^taalnl garandtski list za 3 leta. Cena T kros (porto 70). Carine prosto po povzetju od tvornice ur Jakob Konlg, Dana) III 382 Ldwenga*4e 37 A. 1715 NepremoČijiVOSt betonake Ia b©ltga apna malta. 3 0sn£en|e vlainih sldov in proatorov. I Proti Vremena Odpome »tene, kamor llfe đei in fasade z beUm fttiaom ^cvzreei samo ^^|^^^^^^^^^^ai^WBB09HBHHpi^^|^BBai^aai^PHiB^B Ncntrpljiv za Hv^^l ^H i*Vw ^B Jt a^al HSHbV vsako novo stavbo. K^*^La^^^^a^XK^^a^M^^^^^^HR«^EL«^^^Z«^zC^^B^B^B^B^ -r u ■ , ,- . kemićne tvornice Traiskirchen pri Dunaju, Lieblein A Co. Prodajna yiiama in zalog« P P. Vlđlc te Co. t LfBbl|anl. j Pazite etiketo! Resljeva cesta. Resljeva cesta. Sejem za posodo. Svojim ceujenim ođjemalcem nazoaujam, da bom prođajal na trgu ga posodo od 6.—16. maja porcelansko kuhinjsko posodo iz Karlovih var in drugo luksuri^ozno blago. Za obilen obisk se priporoča 1704 K U S. JI Dne 20. maja 1914 dcpoldne ob 10. uri se vrši pri c kr. okrajnem sodiščn Pliberk, (Koroško) dražba posestva Preglhcf. Zcmljišče obsega pašnikov 2 ha, 48 a, 25 m2, vrtov 2 ha, 63 a, 20 m2, av-Tiikov 31 ha, 45 a, 14 m2, gozdov 124 ha, 96 a, 47 m2, njiv 24 ha, 1 * a, 52 m". — Posestvo je sodno cenjeno na 155-848 K 84 v, najmanjši pon dek inaŠa 103*899 K 22 v. — NatančnejŠa pojasnila daje Vinko Jamnik, vei ao-i*23 sestnik, pošta Meža ob Dravi. Spretnega ikidip uradsika s prve vrste referencami isče za trajno ob stalni plači in proviziji prve vrste : življenjska zavarovalnica. : Poilovanl« v Lfabljani, poznefe pa Sraa[skea. Natančoe ponudbe pod iyAkqnisitions1ieaiiitcr 243H aa aaoatao ekspsdicifo Sienreloh v Gradcu. is«k 110 poJnonic — 200 zalog. 1792 Podružnica: LJUBLJANA, Selcnburgova ulica 7. Pošiljanje po pošti na vse kraje cesarstva od 5 kg naprej ^._____^ __________ - franko. ====== I^J'^P'^j^jj lsi^i'^r^^^ Vzorce od žgane in surove f :: kave zastonj in franko, s 904 šivalni stroji ^P3E*/^ šivalne stroje so neprekos- S^SlZ dobite samo ljivi v traj- ^S5?*iWlg v naših pro- nosti in vse- ^ tf^^TPj dajalnah z stransko upo- wfpffmFfKy *8" izve- S1NGER Ko. ielo. drutba divalnih strolev. Ljubljana, Sv. Petra cesta 6t. 4. Kranj, Glavni trg itev. 119. Novo ntesto, Glavni trg štev. 45. Kočevje, Glavni trg 4tev. 79. +r'" Krvna bolezen ■ - : ni sramota.: ■ 1 Vrsi smo ljudje in vsem prete vene- I rične bolezni (sifilis), škrofeljni, kožne I bolezni in dru^e od slabe krvi izvi- ■ rajoče bolezni. Vseh teh neprilik — B naj bodo stare kolikor hočcio se I fflsis. s pun im I Prospekti zastonj. ŠUatijica z natan-B čnim navodilom za zdravlje 6 kron. E izđslovalec: luim Fow!2r. Mi R NaroČa se iz ciavne zalome: I S. Lederer, lekarnar, Budape-I šta IV, Mu-enm-Ring štev. 2f. a&^_________________________________** Že od I. 1868 sljajno preizkujleno Bersserievo medicinsko kotranovo milo tvrdke H. FELl & C0MP. k; ga priporočajo oniični zdravniki, skoro v vseh evropskih drravah t odličnim utpehom uporaMia proti vsake vrste izpuščajem tlasti proti kroničnim in luskinastinn liiajem in paraxiwnii-n apijšč»jem, luskinam na fflavi in t bradi, ima v sebi 40 tKlstofliOv lesnega kotrma ud v«eh dug'.h koiranovih mil, k;. «e nahajai« ▼ trgovini. Pri trdovratnih kožnih boleznih rabite jako uspe^no Bergjerjevo kotranovo-žvepleno milo. Kot blatle kotranovo nallo ra icns'š« in otroke: Bcrgcrjevo glicerinovo-kotraoovo milo. Dalje br« kotrana jako »lovito: Bergerjevo boraksovo milo n sic^r proti ogrnem. ogtirenla, pegam, mezolfem in drugtm noprillkam kote. Cena komadu vsake vrste z navodilom o uporabi 70 rtnartev. N •■-■-. Bargerjovo tskoćo holranovo mi?o je »vrstT^a uCitika pri kožnih 1>olez:uh h: ; ■kinatn na trlavi in v hmdi feakor tuđi ko ; srcittvo ra rast las Stckien^ea 1 K rO vir 4 Zaiitevaj^e volekarnah in radevnih tr^ovinab ^ iiključn • BTfer|6T« Uotranova mila in p»;ite n ■> pol»g st->ifčo varstveno znm1" in na pn -.r^toječi tirrc n iicipi* JO J%p ^mj* ^ •• ■•»» * C^ ns viiak't etik~ti &SWć-/T^C ^ ^ ^ O Uifcovan ■ častno diplomo nx ^^"^^T ^"<» ^y ttn)« mi ■■^■■■l rautaTl t Parim leta teOO. Tvornica: G. Wi I Corap., Op3Ya in Đunaj L He'fprstBlfsrsfr. 1113. V I (ubijani se dobiva v lekarnah: Milana te us tka deđići, Ph. Kr. Josip Ćiimar, J. Mft^r, 0. ?i€caH Ubalć pl. TrnJi6cxj in v vseh drugih iekaroah na Kranjskera Ia pokrivanje ^—— ■ in varstvena obveza različnih ranitev, 1 da se z onečišćenjem ne morejo raz- I viti v hude in težko celiive rane, je najbo!j§e mečilno vlačno mazilo pralHinlo imenovano, ki varuie rane in ohranja snažnost, bolečine in vnetje blaži in kat antisentično delujoče in hladečt mazilo zaceljenje in z.ara5«!anje ugodno pospešuje. — Skatljica 70 vin. Pristno samo s po leg stoječo varstve-no znamko. En po-izkus zadostuje. Me dajte si vsiliti na- domestil. Glavna zaloga IFiicm °-kr-1**0* 4«h**itou *•-I IMlUR, karaa ori Čriea »rtM. Praf a. Mala itrau, ogel Neradove ■&€< «t 2W. Zat*ga v vMh lekarnah AvMo-Ogrtk«. Po pdti ako m polije aaprej 3 K 16 Tin dobit« 4 ikatlje, ako 7 K 10 Ikatclj ttako. V I ;i*lja»i v lekac««k ^M_ O_ Nniall ■ M^iailfc Katinka Wi3maycr pri „Sobcu" za vodo priporoča veliko zalogo nagrobnih vencev iz suhih cvetlic in trakove z napisom, dalje vezanje cvetlic po naročiiih. — Priporoča tuđi belo periio za dame, otroke in gospode in veliko zalogo trpežnih in elegantnih čevljev. Točna postroiba. 1012 Kizke cene. Kneza Auersperga TI* H 1 ° 1 termalno kopališče lU|iIlLu UCI UUlSllJJliEllK Dolenjskih 2eleznic postaja Straža-Toplice. Goiki vrelec 38° C, čez 30.000 hektolitrov radioakt. termalne vode vsak dan, veliki bastni, posebne kopeli, mahovne hopeli, elektroterapija, masaža, konfortno opremljene sobe, izborna restavracija. Zdravi se: revrnatlzem, protin, nearalgije (ischias), neurastenija, histerija, ienshe boiezni itd- Prospekte razpošilja topliik.) ravnateljstvo Sezsja od 1. maja do f. oktobra. 148C razmer protom MLnm&gpkB £&S& žMk&^t-L?£M ^ cirkularno žago in bencin-motor za 12 konjskih sil ^ ^ Vse v najboljšem stanju, ker je U malo rabljeno, \i- \ ^ pronjc L«narcič, Jfeuouoj pri t^«K^k^» tf^ pozor izktniki! pozor izletniki! HOTEL BELLEVUE i Oilnd I tik snorja, s teraso In krasnim razgledom, 13 sob, fizberaa I penzlia s hrano se priporača tzletolkom za cbisb. I Z odličnim spoštovanjem I 1699 Fran Merslavič, hotelir. I________________________________________________ Pozor! Pozor! Hajtrpeinejie krltje sedanfostl Je Ia ostane Zaliložki škrilj i preizkušen že nad 60 Eet. ■■ Kdor hoče tmeti dobro ia trpežno streho, naj se obrne na tvrdko Urban Weber nasl. w Zalemlogu p. Zelezniki. Zahtevajte vzorce! Zahtevajte vzorce! m^ ml. -p^. -m*. |-^ -^l. ^^ ^-^T; <^> 4—*- -^-^ ~^- -"- -r~^ *-^- *"~^ -~^ *-^^- ^ —-^ ^—- ^-^^r ^ -^ ^-^-, -——i j Odvetnik 179° III Dr PsvbI Volimo li Ui lila i u f u i iyi|ii^^y ! otvori svojo pišamo v Postojni | v Garzarollijevi hiši, tik okrajne sodnije. d______________________________ Pozor! Pozor! 1, stuufiEiske bišs, Mne parcele v roestd kot ▼ okolici sa pod Jake ogochilmi pogoji prodajo. I Posredovalnica za nakup in prodajo; 3936 I Valentin Accetto, Trnovski pristan št. 14. I 105. štev. .SLOVENSKI NAROD«, dne 9. maja 19U. Stran 19. KOSB! KOSBI Kdor ha«« Im«« im ZEC © S O s katero se ni potreba mučiti ter se lahko z enkratoim klepaojem kosi s lahkoto vsake vrste trave cei dao, Daj se obrne na tvrdko; J. Krašovlc v Žalcu katera je prevzela edino zastopstvo svetovnomanih kos rnamko »poljedetsko orodje«, katere zastopstvo je imela dosedaj tvrdka A. GEIS ▼ Žalcu. Pri naročita 10 koraadov se doda 1 komad brezplačno. Za dobro kakovott kos se jand. KOSCa Cenik na zahtevo brezplačno ! KOSO I I Naznanllo. I I Dovoljujem si slav. občinstvu kakor tuđi gospodom stavbnfkom I naganjati, da imam veliko zalogo dOMft 1221 I ss -zgotovljenih štedilnikov. is | IDelo je prav solidno izgotovljeno. Priporocam se tuđi za vsa druga v i mojo stroko spadajoČa dela kakor vrtne, stopniŠčne, balkonske ograje, I rastlinjake itd. ter vsa popravila, katera se točno in ceno izvrSujejo. | Cene zenerne. Ceu« imrMa I RUDOLF GEYER, ključarski mojster Cesta na Rud. železnico štev« 10. Ljubljana. | 0 Najbouiu^. nak-,™ ,it. Qeno posteljno perje 11 1 k7af Pnepa 10 K; naifineiŠi prsni puh 12 K. Narotila cd 5 kj? naprei Iranko. _ I$nto«Ifene w»rtc!J?Xžstobn^ Te^^ I nanVr,, . rnica 1?0 rrrs *-0 era ~i<-^ka. 7 dvetna le'avnicama, 80 cm div 60 I cm šir., polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol I puh 20 K; puh 24 K: posameine pernice 10 K, 18 K, 14 K, 16 K, iplavnice 3 K, I 3-50, 4 K. Pernica, 200 cm dol^a. 140 cm Sir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zglav- I nica, 90 cm dofga, 70 cm Sir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, I I črtastega gradla^ 180 cm doiga, 116 cm Sir. 12 K 80,14 K 80. Razpožilja ae po povictju, I ! od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenia za ncn^aiaioče ~e vrne denar. — | I Natancni cenoTniki gratis in franko. S Benfsch, Dešenlce £t. 767, Četko. Potniki v Ssvsmo in Južno Ameriho se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi fivstro- Amerikana Trst — New Tark, Buenos Alres, Pio de Janerio, Santos Ud. z najnovejšioii brzopamiki z dvemt vijakoma, i električno razsvetljavo. brezžičnim brzoJaTom, na kat eri ti je za vsake? a potnika preskrbljeno. da ===== dot-i dovoij domaće hrane i vinom, svež kroti, posteljo, kopelj itd. ; SBE3D Mliill: 1 Šećerne Kmeiika vsašfl sotioto. v Jn2no ftmenko nakiii U Hol fotnja iz Trsta ? Kanade: (Ptrtlrad, (Jiisbec, Moitreal) vsaki mesec enkral. ! Vsa&ovrstna pojasnila daje rađevolje brezplačno in prodaja vozne liste glavni zmstopnik za i 4■» Kranjsko, Štajersko in Koroško SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska ul. 26. i Strojl za betonske votle kvadre, I stroji za cement stresno opeko. j l"JlLMm»1im ri ^31 stopnice, cewš, zidne kam« ne, i f OTUltr stresno opeko, votle kvarne, i plošče, podboje itd. | Drobilni stroji. — Mešalni stroji. Stiskalnicc za umetno kamenje in plosce yseh vrst. Tvornica strojev Dr. gasparyS Co., JrtarkranstaSt, i Raz&azilai prostoH s c«. 50 stroji w obrat«. | Obisk se želi. Katalog št. 24 zastonj. Krasna umetniška reprodukcija v ve£ barvah /Mnivin; oroharjeie slik^ PRIM02 A TRUBARJA IS USTANOVJTELJA SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI =: V«scka^Q6 em in *lroka 55 cm je —j-lepši okr— T««kc tlofmke Mšm. Ta reprodukcija je «p*oh aajUM* *■ —1" dovriaaoH« kar fin ta—amo »lov—g*- Cena s poftto kron 3-20 NARODNA KNJIQARNA ^Sl% £ ^ Tseh vrst xa urade, ^k društva, trgovce itd. J jbAn Čene, W kiv(Mk«Tih šUapilij L1«MIbm, toeahvfavm olica 1. Ceniki franko. Ceniki franko. Blaž Jesenko LlvMlua, Start trg 11 priporoča klobuke, slamnike cilindre, čepiće itd. ===== fiajnovejse faione === po najnižji ceni. llastr^viBi ceoiki zistonj in poštnine prosto «> :z o ea a* «> JE -S •> s Cl £ :: Rajcenejše ° E! s s dežnike in solnčnike domaćega izdelka priporoča tvornica dežnikov in solnčnikov Jos. Vidmar Ljubljana Pred Skofijo 19 — Prešernova ulica 4. Teodor Kora (poprei Henrik Kom) pokrivah streii in Hlepar. vpeljalet strelof oilov, ter iostaiater vodovodov Liubliaaa. Potoka testa !t. 8. Priporoča se si. občinstvu za izvrSe-vanje vsakrSnih kleparskih del ter pokrivanje z angleSkim, franeoskim in tuzemskim Skril'em z asbest-ceinentnlm ftriljem {Iterait) patent Ratsctiek z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in streSno opeko. Vsa stavbinska in jralanterijska kle-rarska de!a v priznano solidni izvršitvi. Bi?na is kitunjska opn. Psstekljena posoda. Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in post. prosto. F.K.Kmjiškai Liijau, IMmn ulica št. i priporoCa >Mj« bagit* zalogo rtaorntnili pušk in samokresov , hnHh mSkMUm mm) uetaU uaM rtBSl cnal. PepraTiU poik, s. okrtso? in biciklov to£no in solidno. Caotaik aMtoni ia poimine eroilo. I Ia TkaluiTaBle sadja In povrtnln I 3 m pAamamm aa|b«llii Ia nalceasiie staklenice : BSFOBM i j tvrdka dr. med. Barei in mag. Ph. K. TIM. Ceniki se dobijo na zahtevo poštnine prosto pri glavni zalogi za ■ ■ jugoslovanske dežele ■■ i ' ■■ Lovro Peto var, Ivanjkovd, Štajersko. I Greh in smeh... Zabeljene in osoljene kratkočasnice. Brez dOTOlfenta knezoakolilakega ordinarijata izdal Tinček Hudaklin. c: Cena 1 krono, s pošto 1 krono 10 vinarjev. i I Narodna knjigama v Ljubljani, prešernova uL 7. I_________________________________________ ^mj^^tm—^mm. niTrai ^m^a^ hshhmmb ^mmmmmmMmm ^mmmm^m^^m mmmimmmm^mm ^mmmm^m^—m Hotel na dežell! Hotel na deželi! O99a se takoj v najem stari, dobroznani, ob državni cesti stojeći biltl iFi jn Orla bi VH. Na razpolago so lepi gostilniški prostori, kavama, vrt s kegljiščem irt sobe za tujce. Po vseh prostorih je napeljana acetilenska razsvetljava. Na drugi strani ceste je lep hlev in poleg ledenica, napolnjena z ledom. Pri hotelu je tuđi avtomobilna postaja, ter se lahko z malimi stroški priredi garaža. Hotel je zelo pripraven za letoviščarje. Najemnik hotela upravlja k hotelu spadajoco rnostno tehtnico za javno tehtanje in uživa nje dohodke. Reflektanti naj blagovolijo staviti svoja vprašanja in ponudbe naj Jos. Lenarčič, Verd p. Vrbnika, (Kran]sko). 1602 ^fliaiiaaaaaaai i^^naaaaiaB aBBBaBBBBaai ■■■■■BBBBaai BBflBi«BBBaBai aaiaPEBaBaaaf ^^mt^^m^^M ^^h^bh^bim ^^^■^^^■bb ^mma^^^^zm ^^■■n ^^^^^^^^^ ^^^^^-^^— ^_^^—^^^ Brez konkurence! i 1 F. L Popper čevlji za gospode in gospe 50 nogam oajbolj priležni, lRni Ia najboijše kakovostl. Naprodaj samo pri JULIJI STOR, Ljubljana Prešernova ulica št 5. Gojrsserski čevlji za turiste, higijeničnl ceviji u otroke ia Lawn-teanis-CevljL i K 12*50—1650. i mm Ttm Ševčtk m»bih m. 7. puškar priporoča svojo veliko ZalOffO raznovrstnib 217 pnik in samokresov U*tMf* Izdolfcm, kakor tuđi belgltftkih, siiUklh in ioftkili strogo prolžkBftOBill pVŠk, za katere jamčim za dober streL Posebno pripo-i ročmm lahkO tPOCOTkO in pnftko Bock s Kruppovimi cevmi za brez- dimni smodnik. — Priporočam tuđi veliko zalogo vseh lovskih potrebščin gfl^ po najni^jih oenah. ^H rtprmUi bi Mtrtite »o iivrialelo totao ia xano«lJiTO. Owwlfcl na xalit«vanjo zastonj Ia paštnlna prosta« Stran 20 .SLOVENSKI NAROD', dne 9. nujr 1914,________ 105 štev. PREMIER ^ML smtoima •JmM zmmmkMm Krasni katalog zastonj. Zastopnika: A. CERAR, Domžale, Mat. ROZMAM, Stožice. Ottoman tukaj, Ottoman tam, povsod mo^iščejo, povsod Ijubijo. Zaloga pohistva in tapetmškega blaga. Jtfisarsivo. tPooolna soatna soba, orehov ali hrastov les h 350'—. Jamči se sa solidno dclo. Cene konkursnčne. J. Pogačmk, JLjubljana, Jrfctrije Jeresije cesto Št 13—18. ■™ Can Kronsteine ris proti vremenom odporne apnene Ha^adne barve obastveno varovanc Že ćesetietja najbolje preizkuSene, \ prekaiajo Tse ponaređbe. Edini . piimerni rleskain; rr^ernl za 2e ; pobarvana proćeia. Emaiise fa^oiTte ££&& | jo se umivati, krijejo z eno potezo, brez 1 grundiranja, emailne trde, porabne ' samo pomešane z mrzlo vodo. Raz- \ ku2evalne,nestrupene, porozne. Idealno ; barvanje za notranje prostore, Se ne j Fočbir*?.r • rasade, lesene stavbe. ka- . kor koinice, paviljone, plotove itd. • Dobivajo se v vseh niansah, stroSkov za štirjaški meter 5 vinarjev. Knjige z vzorci in prospekti zastonj in pošt-nine prosto. Car* KroRslsmer. Đona! !IL Haoinstr. 12Q | uiavna zaloga za Ljubijano: Brata Eberl. ' M«C1K^B^P 9^^9^. ^BV ^BV^fe ■ ___-^- — Delni&ka družba ■ lw OJLr Dsi-EiiikiiL Peižiika: M\ m, i MM li I Duša i 1913: zlata kclifna. Eemo- • • ■•!* #v • tov 1913: zlata kolona s posebnim I Ahfll^nlilll 1 lUMIfniUI III Bf nfllirnifl IHFII .......^1"*1"^, OkOlOm 11 nasiiBuo id pibdufbio poro. Originalna konstrukcija Wolf 10 -800 k. s. 3249 JlaiiEdatnejsa poraba sile za vse obrti V celem izđeianih nad 1 rnilijon k. s. "*** j I MARKOVE EMA1LI I In glazure za tla Izborne I I fpecialltetey kl se hitro | I snio In Jlh vsak lahko rabi. j I Zaloga tovame za lake I Lndvika Marsa [ uri tvrdki brata Eberl Ljubliana. 1 Za moške in ženske. | Brez v&rfcsa^aitia v nekai malo dneh ćelo najbolj j zanemarjene toke bolezai setne I C6«i ozdravi I Ursin - Tecf on. 1 škatija s 100 kroglicami K 5'—. Za popoino ozdravlienje za do- [ štuje ta 2 škatt|L Izdelovalec: The Ursin Chemical Co., London. I Naroča se v glavni zalogi: I E. LEĐE3ER, lekarnar, BUDAPEŠTA IV,( aHc3eumring 21. m W I Li li bila uske kreditna banka v Ljubljani I i, Đelniška glavnica 8,000.000 kron. u 152 StpliaPJeVa illlCa Št^Va 2. Re*enmi fond! okroglo 1,000,000 kroti. I I ...... ^^ Poslovalniea I. e. kr. avstrijske državne razredne loterije. I I Podružnice v Spljetu, CeSovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. I I Sprefema ^lc^e sa kciižiss in aa tekoči račaa Jg 11 0 Kapafe In prodaja srećke in Trednostne papir je I n ter |ib ofereslule cđ dne ¥ioge po čistih :: HF |2 !O k r k vseh vrst po dnevnem kurzo. :: :: :; I Trgovina s špscersjsl&n blagom« Trgovina z moteo in deielnlml prldelkL J(a drobno m na debelo. A« SARAdOII) LjUbljSlifla j(a drobno in na debelo. G-lstTTSiSL zslIo^sl r-u-d.zi.i3a.s3se Trod.e. Apenta. Saratica. Fac'n'nika. RaHovartki vrelci. Rogaika slatina« Vichy. Fran Jožeffova. Šterno«. Frz-covovarski Natolijin Krondorffskl Stef. vrel. Donaitl-vrelec. VTIIdunskl Helenin vrelec. Friedrichschalska. Z^šcčiSka Scdschitzer). vr !ec. Lcwlco, (močna in lažja.) StyHa-wrelec, Darkavska jodova sol. Herkules. Bilinsfca slatina. Cis^-htlbelska slatina. Marijinovarskl vrelec. Roncegno. Karlovovarska vrelčeva Hunvadi Janoševa. Bonifacijev vrelec. G3ei ^enber&ki vreSci. Preblavska slatina^ Salvator. 1697 sol v kristalih ali v prašku. POMna. Contrezćville. Gub ^ska Srebrenica. Radinski xdravilni vrelec, Selter (kraljevski). Mattonljeva močvlrska Rakozyjeva palma. Emška KrSnchen. HaJska jodova voda. Radinsfcl Glzelin vrelec* Vita-vrel ee. sol- Velika praiaraa xa kavo In mlin za diiavo % električnim obratoii. Zaloga špirita In vsakovrstalli iganlb pijać. ^—■——-——■--------------------- BB «o 3flE ^^bESS ^^^bb^^ jjcat Sol Lqc ^^^PSh EHB bVP LiI ^b9^SBI L^h b^B b^S BcS ft^K L^l hh m^H hb ^b^L^^H b^Li b^h ^|Km bYM b^B b^B b^b b^b^^H _b^b b^h bs^^hbi -B^B^L^LV. abv^b^I Ljubljana, Prešernova ulica št 3. ^TaoTreojsc sloTreas-sfesi, 2n.rsiiiil3a.iosLI Denarnega prometa koncem leta 1913 • • • * • • K 700,000.000*—- Vlog........,•.•.•••••• n 43,500.000-^ Rezervnega zaklada #•..., ..♦••,. n 1^330.000#— 41/ 0/ / / bre« odbitka. Hranilnilnica je pnpUarno vama in /2 /0 stoji pod kotrolo c. kr. dežehie vlade. Hranilnica posoja na zemljiiča in poslopja proti 5 '/*'/• obrestim in najmanj V«V. amortizacije. Za varčevanje ima vpeljane Učne domače hranllnike.