rostninm pav»»nrana« Leto III., štev. 89 V Ljubljani, petek dne 14. aprila 1922 Posamezna Stev. 75 par • 3 K Izhaja ob 4 zjutrah Stane celoletno . . MO K mesečno H > za inozemstvo . . tiOO m Uglasi ta vsak mm višine stolpca (SS mm) . V K tnali oglasi do 30 mm stolpca (SS mm) . * . Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politikoj Uredništvo: Iffidoiifeva cesta št 16/1 Talefoo it 72. Opravništvo: Vi-mnan allca t. M. Telefon it. 88. Račun kr. poitčak. urada štev. 1LM1 Ljubljana, 13. aprila. Jugoslavija se pripravlja na uvedbo sistema enega otroka. Ne eksfetira si-,.f-.j ge noben zakonski predlog, ki bi idrroslovanskim materam in očetom prepovedal zaprositi pri milosti božji več nego enkratnega otroškega blagoslova. zato pa smo dobili naredbo, ki kaznuje vsako ponovitev prvega veselega rodbinskega dogodka. Nikdo ne sme trditi, da se novi sistem pri nas uvaja brsz potrebnih študij in poskusov. Kazen za mnoge otroke še ni splošno vpeljana, temveč je za enkrat predvidena le za približno 30.000 rodbin v državi. Castria vloga v tem eksperimentu je dodeljena — državnim slugam. Pa pustimo bridko šalo in poglejmo = ubo resnico. Izšla je namreč naredba, ki predpisuje, da smejo od 1. maja t. 1. skupni prejemki iz osebnih in rodbinskih doklad za državne sluge v vrvem dravinjskem razredu znašati mesečno le" 1000 Din, v 3. le 750 Din, v 4. samo 700 Din. v petem pa 650 Din. Pomen tega predpisa je v številkah sledeči: Uradni sluga v Ljubljani, ki ima ženo in 4 otroke, je dobival po -tarem (pred 1. januarjem) mesečno 846 Din osebnih in draginjskih doklad; po novem zakonu o draginjskih dodatkih dobiva 1170 Din. Ravnokar izdana naredba pa predpisuje, da ne sme dobiti več nego 750 Din! Z drugimi besedami: od prvega maja se mu naj znižajo dohodki napram sedanjim za celih 420 Din! Pa ne le to, temveč — njegovi prejemki naj bodo celo za £6 Din manjši, nego so bili po stari draginjski uredbi. Cim več otrok tem obeutnejša je kazen. Šele pri dveh otrocih se državni sluga zopet približuje »idealu* novega draginjskega zakona, čeravno ga ne doseže, ker bi moral prejemati skupaj 870 Din, dobi pa naj jih le 750. torej za 120 Din manj in le tistemu, ki se je zadovoljil z enim otrokom, je prizanešeno. To je kratka vsebina naredbe fin. ministrstva z dne 7. aprila. Dvakrat in trikrat smo pogledali in res stoji v glav; naredbe zapisano, da je iWana na osnovj člena 51. zakona o draginjskih dokladah. V tem členu se pooblašča ministrski svet, da , da so nevtralne države za odgoditev priznana sovjetske H»de v RusijL Za nevtralne države ne more biti v tem oziru obvezen noben sklep genovske konference, ker je priznanje akt suverenosti. Razprava o valutnem problemu veČina držav proti prehodu k zlati valuti Genova, 13. aprila. (Izv.) Na seji finančnega pododbora je predsednik sir Hoorne predlagal, naj se takoj preide k rešitvi valutnega problema in skliče v to svrho mednarodna konferenca evropskih emisijskih bank, ki bi se je morala udeležiti tudi ameriška zvezna banka, ki ima v posesti največ zlata. Nemški finančni minister dr. Hermes je izjavil, da se mora nemška delegacija baviti poprej s poročilom londonske strokovnjaške konference in da je treba to vprašanje preštudirati tako z notranje- kakor tudi zunanje - političnega vidika. Zastopnik avstrijske delegacije je svaril pred prenaglim povratkom k zlati valuti,ker bo to le še povečalo gospodarski kaos. Na seji sta bil' poleg že obstoječega valutnega pododbora izvoljena še pododbora za kredit in menice. V kreditnem pododboru so Avstrija, Švedska, Leton-ska. Španija in Švica, v meničnem pod- odboru Poljska, Jugoslavija, GrSka, Norveška in Madžarska. Menični pododbor je prejel danes memorandum ruske delegacije kot odgovor na predloge konference ekspertov v Londonu. Spomenica se v glavnem strinja s predlogi, vendar pa naglaša, da jih bo treba znatno izpremeniti. Ureditev budžetov je po ruskem mnenju brez razorožitve nemogoča. Zaradi zmanjšanja evropske produkcije se morajo zmanjšati izdatki za armado za polovico ali vsaj za tretjino. Kar se tiče ureditve valute v Evropi, opozarja ruska delegacija, da bi bil nagel prehod iz sedanje ničvredne valute v zlato valuto za države, ki imajo tkzv. slabo valuto, silno nevaren. Vsled uvedbe zlate valute bi nastalo namreč silno povpraševanje po zlatu, ki bi postajalo vediio dražje. Valute bi se izboljšale z dovolitvijo kreditov v do-llarjih aH funtih. Pogajanja s Italijo Izjave italijanskega delegata Tostija. Genova. 13. aprila. (Izv.) Državni oodtajnik za zunanje zadeve Tosti se je o ponovnih pogajanjih v Rapallu z jugoslovanskimi delegati izrazil sledeče: »Pogajanja se vrše popolnoma y prijateljskem tonu in je pričakovati, da pride do popolne izvedbe rapallske pogodbe in da izpraznitev tretje cone ne bo predstavljala le kake posamezne odredbe.* Tostijevo pitijsko izjavo tdlmačijo Italijani tako, da bo prišlo do evakuacije tretje cone le, če se istočasno sporazumno izvedejo tudi vse druge določbe rapallske pogodbe. Drugače bo cel spor izročen arbitraži. ZNIŽANJE ANGLEŠKEGA DISKONTA. London, 13. aprila. (Izv.) »Angleška banka* je znižala diskont od 4 in pol na 4 odst KRITI BANKOVCI V RUSIJL Moskva, 13. aprila. (Izv.) Državna banka namerava v kratkem izdati nove bankovce, ki bodo kriti z realiziranimi vrednotami. BOLEZEN PRINCEZINJE ELIZABETE. Beograd, 13. aprila. (Izv.) Iz Aten jc došlo poročilo, da je zdravstveno stanje princese Elizabete, soproge grškega prestolonaslednika, trajno kritično, vendar pa zdravniki še niso izgubili upanja. Kraljica Marija rumunska je radi bolezni svoje hčerke odgodila povratek v Bukarešt še za nekaj dni, dokler ne pade odločitev. Prošlo noč je znašala temperatura princezinje 37.7, danes predpoldne pa 37 stopinj. Danes popoldne se je njeno stanje zopet oslabšalo. RUDARSKA AKADEMIJA V MARIBORU. Beograd, 13. aprila. (Izv.) Ministrstvo za šume In rude je sklenilo, da se v Mariboru otvori rudarska akademija. To tx> edina akademija te vrste v naši državi. POPLAVE V ČRNI GORL — CETINJE POD VODO. Beograd, 13. aprila (Izv.) Javlja se iz Cetlnja, da je vsled deževja kakor se ga že davno ne pomni, reka Crnojevlca poplavila Cetinje. Materijalna škoda je velika, človeških žrtev nL S Podgorioo je prekini« va Še neka! odlomkov iz Šusteršičeve brošure Vso ost svoje brošure je dr. Šufcter-sič naperil proti oni struji v klerikalni stranki, ki je njega strmoglavila, se polastila vodstva SLS, v katerem še danes odločuje. Popis te klerikalne gori, ode je zanjo uničujoč. Razven Antena Peska med Slovenci še nihče ni bil moralično tako obsojen kot gospodje profesor Remec. dr. Brejc in nnhova grupa z dr. Korošcem na Mn. Same izgubljene bitke. Dr. šusteršič pravi, da je bila SLS takrat, ko je bil Korošec min. podpred. na višku svojega ugleda, svoje oblasti in svoje odgovornosti. Zaeno pa je bil ro višek njene nesposobnosti za vodstvo javnih zadev, višek njene težke narodne krivde. Ne da bi bila SLS držala rok križem, nikakor. Vsi vnanji znaki so kazali izvanredno delavnost in klerikalni avtomobili so švigali na vse strani, da se v prahu Slovenija skoraj spoznala ni. Ta groznična delavnost tudi ni bila brez pozitivnih uspehov: cel roj klerikalnih partizanov - inteligentov je prišel pod streho na državne, odnosno ljudske stroške, ne glede na to, so li prinesli v svoj i;ovj delokrog več stvarne vsposobljo-• iosti ali več ambicije, ali pa samo poln škaf klerikalne ideologije. Četudi dr. Šustersiču taka opazovanja, ako pomislimo na njegovo strahovlado, i »osebno ne pristojajo. vendar so zelo zanimiva. Dr. Šusteršič dokazuje, da znači SLS na polju vnanje in notranje politike same izgubljene bitke. Dva velika mrtvaška kamna v abil k sebi in ga nanrofdl, da napiše pismo za Wilsona, v katerem naj svečano potrdi zvestobo svoje stranke do Avstrije. Odgovoril mu je, da mora govoriti preje s Korošcem. Kar seže Člam - Martiniz v predalček svoje mize in mu pomoli pod nos tozadevno pismo dr. Korošca, ki se je «kar cedilo avstrijskega patrijotizma in kjer je obljuboval, zase in za narod, da žrtvuje vse, kar ima in zadnjo srago svoje krvi za Avstrijo in njenega cesarja.« Dr. Krek in dr. Korošec kot srbofoba. Dr. šusteršič pojasnjuje, da je SLS v balkanski vojni 1912/13 zavzemala Srbom neprijazno stališče, četudi je v »Slovcncu* dr. Žitnik pisal članke v nrilog Srbom. Kot najbolj pronarmiranega protisrbskega politika v isti dobi omenja dr. šusteršič — dr. Korošca, Pisatelj brošure zatrjuje, da mu je takrat dr. Korošec pisal pismo, kjer mn ie pretil s konsekvencami štajerskega krila SLS, če ne preneha »Slovenec g svojo srbofilno pisavo. Dr. Šusteršič pravj dalje, da je sam dr. Krek. ki je bil ob pni balkanski vojni srbofilen, že leta 1913. na mno-irobroino obiskani seji vodstva SLS, v navzočnosti okoli 80 najvplivnejših mož stranke, spontano predlagal, da naj se SLS izreče v bolgarsko - srbskem sporu za Bolgare, kar je bilo soglasno sprejeto. Sama osebna intriga in humbug. Voditelji SLS se sedaj pač lahko skrivajo. Ako je le nekaj tega res, kar (Vsem lavnim j nameščencem Nekateri dnevniki so prinesli vest, da namerava vlada vsem nižiim drž. uslužbencem s 1. majem t 1. znatno skrčiti rodbinske doklade. Te bl od 1. maja t L v mnogih primerih ne dosegale niti one lzmere, ki je bila priznana lansko leto. Takisto doznava O. Z. Javnih nameščencev in upokojencev, da je pričakovati zavlačevanje izplačila II. obroka draginjskih doklad pro praeterito. Osrednja zveza javnih nameščencev in upokojencev bo proti tej vladni nameri nastopila z javnim protestom In sklicuje v to svrho za torek, 18. t. m. ob 20. uri velik shod v »Mestnem domu*. Na shodu bosta poročala tovariša Peter Deržaj ln Karel Urbančič, prvi o maksimiranju rodbinskih doklad, drugI o nameravanem zavlačevanju izplačila novih draginjskih doklad za ostalih 45 dni. Vsa pokrajinska udruženja in organizacije se poživljajo, da prirede isti dan in z enakim dnevnim redom enake protestne shode. — Osrednja i -a javnih nameščencev in upokojencev za Sloveniio. Politične beleče -r Seja izvrševalnega odbora JDS se vrši v nedeljo, dne 23. aprila ob 10. dopoldne v dvorani Kazine. Seje se udeleži predsednik demokratske stranke gosp. Ljuba Davidovid. Na dnevnem redu so važna aktualna poročila. Anton Pesek zopet na strani kle- -----------MiTIVUJU. JC7 ™ -'O—---' . dvigata izven političnih mej naše 10 njihovi zahrbtnosti in o njihovem in- , ___ ._____• » . •____,_.____ —.-1- Snctaršir.. osvobojene domovine in oznanjata za vse čase klerikalno slavo: na enem se -veti ime »Rapallo*, a drugi nosi napis »Koroški plebiscit*. Odgovornosti za »Itapallo« »e nikdar ne otrese pred sodnim stolom naže narodne zgodovine; ta odgovornost ostane pribita za vse čase na hrbtu te -tranke. Njo v prvi vrsti — podČrtuje Šusteršič — zadene poglavitna krivda trigantstvu pripoveduje dr. Šusteršič, je že to zadosti za njih moralično ju-stifikacijo. Utis pa ostane, da so vse tozadevne Šusteršičeve navedbe točne. Liberalce prišteva dr. šusteršič med svoje legitimne nasprotnike, katerim je šlo za uveljavljanje načel, za boj, ki so ga bili po njegovi sodbi brezobzirno sicer, toda odkrito in možato. Sedanje voditelje SLS proglaša za iiele- za prekomerno zmanjšanje in obreza-1 gitimne nasprotnike, saj so sedeli 2 nje "naše domovine, za izgubljeni raj. j njim skupaj v eni stranki ter mu nik-Popolna pasivnost t. j. popolna ne-j dar niso odkrito nasprotovali, marnost, je signatura to »politike* v i Njim očita dr. šusteršič denuncijant-življenskib vprašanjih našega naroda. stv0 Zn, hrbtom, v skrivnosti, kjer ni i _ ftova poljska nota sovjetski via- ! dl Poljski poslanik v Moskvi Je lzročti 1 sovjeiski vl:ii noto poljske vlade, v kateri se ugotavlja, da sovjetska vlada še vedno ni izvršila obvez, ki lih določa mirovna pogodba, sklenjena med Poljsko m Rusijo v Risi. Nota govori predvsem o gospodarskem delu pogodbe, kakor tudi o obvezi, da se vrhejo kulturni predmeti. Nota ugotavlja nadalje, da poljsko-rusko-ukrajinska komisija ne more izvršiti svoje naloge zaradi napačnega tolmačenja posameznih določb mirovne pogodbe m zaradi ovir, ki Jih Ji dela ruska vlada. Poljska vlada postavlja končno v noti nekatere konkretne zahteve, od katerih izvršitve pričakuje konec sedanjega bre* pravnega stanja. — Bivši nadvojvoda Viljem v Ukrajini. »Lokalanzeiger* poroča iz Berlina, da se nahaia bivši nadvojvoda Viljem pod imenom VIšivani v Besarabiji in da organizira ukrajinske čete dobro-voljcev, ki so pobegnile iz Galicije in sovjetske Ukrajine. Hetman Petljura je baje izjavil, da je pripravljen priznati Viljema za ukrajinskega kralja in se pod niegovim poveljstvom boriti za osvobojenje Ukrajine. — Ruski «protiračun» antanti. V posebni izdaji moskovskih »IzvestiJ*. ki je Izšla ob priliki otvoritve genovske konference. Izjavlja general Brusilov, da bo sovjetska vlada prezentirala antanti protlračun o žrtvah ruske armade v svetovni vojni češ da Je antanta vedno, ko se je položaj na zapadni fronti poslabšal, uporabljala rusko armado, brez ozira na njene krvave žrtve. — Moravci prestopajo k Izlamu. c Češke Slovo* poroča, da Je v neki mo-ravski vasi več kmetov prestopilo v tui- rikalcev. Klerikalci so radi dr. Šuster- gk0 vero, da bi se mogli v drugič ožem-šičeve brošure konsternirani; pa tndi: ti. Vlada baje že izdeluje tozadevni zase nihče ni boljše pojasnil gnilobe in konskl predlog, ki bo to omogočil In koroški plebiscit! Ta narodna ka tastrofa je pa kar neposredno »pozitivno« delo SLS. Kako je bilo mogoče, izgubiti slovenski Korotan? Za to je že bilo treba v najmočnejšo esenco bila mogoča ne kontrola in ne odgovor. so šušljali na uho, sumničili in natolcevali, lagali in obrekovali, z naravnost dovršeno brezobzirnostjo za vse katekizme, katerih so se kedaj ze DllO ueia V naju.vji/ucjou ------ ---- — - - koncentrirane politične ki upravne ne-!učili. Kako lepa slika učencev Suster možnosti in nerodnosti. Patent na tojšičeve šol j! Danes se SLfe poslužuje .i-enco ima SLS. Dveletna slovenska ravno istih sredstev! Načela — me: iorava je postala grobokop sloves-1 skrbi za ljudski blagor — me; resne->kega Korotana. Usoda in dr. Koro- ga narodnega stremljenja — nič. vse sec sta dala dr. Brejcu v roke vso!je bila sama nizka, umazana osebna oblast v slovenskem Korotanu. Upra-i intriga in humbug. va, uradništvo. žandarji in vojaštvo, | državna blagajna in ljudska prehrana,; guster§ig pi?e. cla je upor proti ,ola in tisk — z eno besedo, vse kar £m. P zgolj iz osebne ^^SSu^inS,^ -isti in lakomnosti, liti najslabot- Klerikalna korupcija. J2 bilo združeno v njegovih rokah. Pod ' ardonskim posmehom cele Evrope je slovenski Korotan po svoji lastni samoodločbi šel v nemško Avstrijo! Same razvaline. Ravnotako kot v zunanji politiki, piše dr. šusteršič, da zanje SLS, odkar ni pod njegovim vodstvom, same neuspehe. »Pod uspehi stranke seveda nc smatram (dr. Šusterčič) večjega ali manjšega števila slepih privržencev, ki se dajo vpreči prod njen voz. Popolnoma irelevantno je. koliko mandatov v občinskih zastopih prištevajo klerikalci sebi. Ne presojam strank po številu volilcev, ki jih po razmerah časa vlo-vijo zase, temveč izključno po tem, t-ar stranka stori za javni blagor, za ljudstvo, za splošnost. V tem pogledu pa značijo same razvaline pohod klerikalne stranke.* Ena zasluga klerikalcev. šusteršič pravi, da so klerikalci samo takrat <-načeIni», kadar sploh nič nc morejo, kadar so brez moči, kadar imajo zvezane roke in noge in jim teče le jezični mlin in tintni potok. Kadar pa imajo v rokah oblast in so tedaj v položaju, da načela izvedejo, takrat — adijo načela! Kako pozna mojster svoje.učence! Eno zaslugo, pravi dr. šusteršič, da vendarle priznava voditeljem sedanje SLS: Spoznali so še pravočasno, da se avstrijska ladja potaplja in odložili so v prar vem času svoj dotlej vedno svetli avstrijski patrijotizem. Prve zapuste po-fapljajočo ladjo — podgane. Kapitan pa ostane na krovu in se pogrezne s svojo ladjo, šusteršič si domišljuie. da ie bil kapitan, Korošca in druge imenuje podgane. Interesantno pismo dr. Korošca. Dr. Šusteršič poskuša oprati svoje .lvstrijakantstvo, zlasti s tem, da ga drugim klerikalcem dokazuje. Po njegovih trditvah sta bila on in dr. Krek enaka avstrijakanta, dr. Korošec ga pa še celo prekašal. Njegove trditve šo dobro podprte, seveda pa ne morejo nikogar prepričati, da je bil eden naj-ostudnejšifc priganjačev stare Avstrije _ on sam. Od njegovih očitkov je zlasti zanimiv oni, naslovljen na drja. Korošca. Dr. šusteršič se spodnja, kako ga je okoli začetka leta 131/. ministrski r*edsednik Oaa. Martin* nejši žarek kakšnega idealnega .-treni-lienja ni omilil tega nizkega hrepenenja. Katoliški akademiki so zahtevali, da ima deželna uprava in sploh politični vpliv stranke služiti v prvi vrsti preskrbovanja katoliških akademikov z dobrimi službami. Kot katoliški akademik pa naj bi veljal le tisti, ki ga »starešinstvo* kot takega pripozna in priporoča. Izključeni naj bi bili še tako katoliško misleči in čuteči, da niso bili od prof. Bogomila Remca žigosani kot pravi »katoliški akademiki«. Dr. šusteršič navaja kot zgodovinsko resnico, da so se njegovi nasprotniki v stranki pogajali z avstrijskimi vojaškimi krogi — s katerimi so smeli radi kupčij Gospodarske zveze trajne stike — o ustanovitvi mate Jugoslavije, pri čemer so n. pr. pritrdili, da se žrtvuje slovenski Korotan. Z rekvi-zicšjami so širili kupčijo Gospodarske zveze, šusteršič popisuje današnje voditelje SLS kot ljudi, ki se bore z metodami, ki so ee globoko pod nivojem kalabrežkega brigantstva. On meni, da ni brez pomena, da ljudstvo spozna volkove iu hinavce, ki se danes šopirijo na površju narodnega življenja, v izposojeni halji ljudskih svetnikov. Naprednjaki to pripoveduje,jo trideset let. Klerikalci z ogoriienjem protestirajo in so se najbolj ogorčeno branili rrroti očitku partizanske korupcije baš takrat, ko je bil dr. šusteršič med »volkovi in hinavci*. Sedaj potrjuje pravilnost protiklerikalne propagande sam bivši klerikalni voditelj. Nernoralnost SLS glede avtonomije. V jedro politične skvarjenosti in nepoštenosti zadene dr. šusteršič, ko piše o tem, kako pojmujejo klerikalci avtonomijo in centralizem. On pravi: «Kadar ima avtonomijo kdo drug v roki, so zoper avtonomijo. Če imajo sami državno oblast v rokah, so za državno onnipotenco. Ce pa imajo državno onnipotenco drugi v rokah, so za a' tonomijo, da zlezejo skozi okno tia. odkoder so bili pri vratih vrženi vuii. Če bi v Beogradu sedela klerikalna vlada, v Ljubljani pa klerikalnim frazerjem nepovoljna avtonomna vlada, bl nikdo ne bil hujSI centralist kot korupcije te za vsako pozitivno delo nesposobne stranke kot njen ustvari-telj sam. Le on prana vse nizke instinkte sedanjih klerikalnih generalov. Vsa javnost stoji pod globokim uti-som Šusteršičeve brošure in ni ga naprednega človeka ki bi v tem medsebojnem klerikalnem sporu videl kaj druzega kot razlaganje propadi črti klerikalizroa. Šusteršiča nima nihče vzroka zagovarjati njega si ne more noben napreden človek želeti, ker ni dvoma, da je on napredni in narodni ctvari tisočkrat bolj opasen, kot kreature. ki so sedaj na krmilu SLS. In vendar piše včerajšnja »Jugoslavija*, da je iz brošure očitna zveza med Šu-steršičem — Žerjavom in Kukovcem! Komu naj škoduje in komu koristi taka prostaška izmišljotina? Druzega odgovora si ne vemo dati, kot da mora biti Peskovo glasilo zopet v službi klerikalcev, katerim naj pomaga omiliti uničujoč vpliv šusteršičeve brošure. In potem se Anton Pesek še pritožuje. če napredni ljudje njegovo osebno glasilo pošiljajo nazaj in se žc vsak dostojen človek ženira vzeti v roke njegov list! -4- Pribičevič in Rafajlovld v južni Srbiji. Kakor nam javljajo iz Beograda, sta se ministra Svetozar Pribičevič in Rafajlovič podala te dni na agita-cijsko potovanje v južno Srbijo. Že na potovanju sta bila ministra v Nižu navdušeno sprejeta in pozdravljena, isto-tako tudi v Beli Palanki, kjer ju je sprejela ogromna množica prebivalstva z godbo na čelu in z zastavami, ki so imele napis »živelo državno edinstvoN Na javnem shodu sta govorila oba mi-i nistra. Zborovalci so oba govora bur-; no odobravali. Tudi Pirot ni zaostal' za Palanko. Tamkajšnjemu shodu — Znižanje železniških tarif v Švici. S 1. aprilom so znižale švicarske državne železnice svoje železniške tarite in sicer predvsem za vožnje na razdaljo nad 300 km povprečno za 20 odst. Vlaa-nl komunike povdarja, da se Je odločila železniška uprava k temu koraku, ki jo bo stal nad 3 milijone frankov letno, ker hoče omogočiti konkurenco švicarskin železnic z onimi sosednih držav In obenem poživiti tujski promet. — Angleški prestolonaslednik na Kitajskem. Waleški princ se je te dni izkrcal v Hong-kongu. Kitajci so ga iz ladje v zlatem palankinu prenesli v sprejemni paviljon, kjer so mu izročili pozdravno adreso, pisano v kitaiskem jeziku. — Millerand v Maroku. Te dni je prispel predsednik irancoske republike Millerand v Casablanco. Potovanje po morju Je bik) zelo naporno vsled silne burje. V Casablanci je pozdravil predsednika najprej guverner francoskega ; Maroka general Lyantey s predstavniki: *Trij<( laBoOJe.* Te drf IzMe dh«a Številka »Treh labodov* s prispevki O. Zupančiča, A. Gradnika in s proizvodi mlajše generacije. Slikarska priloga obstoja iz reprodukcij 5 del Frana Tratnika. Slovenska skladba v Parizu. Za veliko noč se bo izvajala v Parizu v zavodu Cccle St. Louis Sattnerjeva »Missa Seraphica* za soli, zbor In orkester. Pevsko društvo "Smetana* iz Prage v Ljubljani. Dne 19. aprila priredi slavno pevsko društvo »Smetana* iz Prage svo! koncert v veliki dvorani hotela Union. Naši bratje iz Češkoslovaške republike prirede namreč v drugi polovici meseca aprila koncertno turnejo po vseh večjih mestih Jugoslavije od Maribora pa ao Splita. Kot drugi koncert na tej njihovi turneji bo koncert v Ljubljani. Pevsko društvo »Smetana* velja danes kot druso najboljše češko pevsko društvo in to takoj po pevskem zboru moravskih učiteljev. Društvo deluje od leta 1909. dalie in sicer najpreje kot pevski krožek m., ščanske besede v Šmihovem pri Prasi. V letu 1911. pa so spremenili svoje ime v naslov »Pevska šestnajstka* ker ie zbor štel ravno 16 članov. V letu 1918. pa so si nadeli svoje današnje Ime po slovečem češkem skladatelju Smetani. Pevski zbor je jako delaven in v Čehih na najboljšem glasu. V teku prvega desetletja svojega delovanja sodelovalo ie oziroma priredilo je društvo 119 Javnih nastopov, medtem 55 koncertov ter izvajalo v tem času 116 skladb, 53tih avto:-jev in to 630krat. Obeta se nam torej i koncertni užitek prvega reda. Več na pla-' katih. Češka filharmonija v Ljubljani r? bo koncertirala, ker se baje ne »splača?, pač pa bo koncertirala v Zagrebu Itd. Prosimo vodstvo Glasbene Matice, naj poizkusi omogočiti koncert češke filharmonije v Ljubljani, čeprav šele koncem turneje In z zvlšaniml cenami. Upamo, da se občinstvo ne bo pomišljalo plač3ti nekaj več, samo da sliši ta svetovno znani orkester. G. Tallch gotovo ne bo tistr ki bo tu delal zapreke! V dneh 16., 17. in 18. aprila se vrn v Pragi tekma najboljših pevskih zbor™ Češkoslovaške. Te tekme se vdelefi r -leg drugih priznanih zborov tudi praško pevsko društvo ^Smetana*, katero pride vsled takoj za tem sledeče koncertne tn:-= neje po Jugoslaviji pri pevski tekmi P' vo na vrsto dne 16. aprila. Danes velja -Smetana* kot II. najboljše pevsko društvo pr! Čehih. Poznavalci razmer in glasbeni kritiki pa so prepričani, da doM »Smetana* pri tej tekmi prvenstvo med češkimi zbori. Ta moški pevski zbo? koncertira v sredo 19. aprila v Ljubljani. MMi vestnih Poljsko Sokolstvo na I. ju poslov. SSS5« j^^asMja*: irnnco»kih Ko onua ntn ODias>u m ujuui i ---------------- —- - - ■ oa maroL sultan Mula Jusuf, ter mu i sokolska zveza je sporočala starešinstvu Sa^" svojo udanost Nato se je Mille- ! Jugoslov. Sok. Pave« da se bo zleta rand odpeljal v mesto, kjer ga Je pre-j udeležilo večje odposlan.štvo poljskih bivalstvo povsod navdušeno pozdrav- j Sokolov, nastopiti pa ne morejo s telo- Ijalo. vadnimi točkami. — v aeropiauu um----------- Vsi Sokoli turisti, ki bi bili pripre-.- letos podal avstralski kapitan Ross; ljeni sodelovati kot vodniki pri izletih, Smith, ki Je leta 1919. priletel iz Avstra- | katere bo priredil Izletni odsek L jago- ______. « An J__l_ T.« AA «>•»/-« I V . _____«. •• T Mtklinni r\A * 1 t'i — V aeroplanu okrog sveta se bu ; ornim, iu ic —------- i ----- ------------- • = lije v London v 28 dneh. Topot bo vzel si0v. vsesok. zleta v Ljubljani po telo-seboj Ie 12 kg prtljage in bo napravil tn- 1 —-»-:«- nr,,nr" ro v 40 etapah. Prosvefa LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. Drama. ---------- ------- - . , le i Petek 14 anrila: Zaprto. kljub slabemu vTemenu prisostvovat • .. z {o rad 1500 oseb. Razen ministrov je go-! ?.0D.°ya- i?" ' vadnih nastopih in tekmah, naj se polno-| številno ndeleže sestanka vodnikov, ki se !bo vršil v sredo dne 19. aprila ob 8. uri ! zvečer v Narodnem domu. zletna pisarna. Nove zletoe razglednice so ravnokar i dospele iz tiskarne. Štiri razglednice tr» reprodukcije Inkiostrovih slik. tri pa so : slike naših šestdesetletnikov, starost« dr. 'Oražna, staroste dr. Ravniharja in načelnika dr. Mnrnika. Sokolstvo naj pridno j sega po teh res umetniško izvršenih m | glednicah. Naračila sprejema .Tugosiov rad 1500 oseb. Kazen ministrov j« | Nedelja 16. aprila: ob 3. pop. »Namišljc voril tudi narodni poslanec Kadosav- j • ,zv j ^jednicah. Naračila sj ljevič. Ministra. Pribičeviča je ljudstvo, N . ,. ' 1fl' ri'ia: 0b 8. zvečer. *Mari- < Sok. Pavez v Liubljani. pozdravljalo kot predstavnika naral- ' • " _ ».l nctvs Vršili so se se javni „Ja T ... U_________n ,rmi. Izv. | bi so v dobri formi kar obeta lepe in iu- v« • • n _a__ ;__*T_ aU 1A uri Torek, 18. aprila: »Bajaja*. B. Sreda, 19. aprila: Zaprto. ; teresantne igre. Začetek ob 14. uri. i NoRometna tekma Sparta (Zagreb: breaa, ly- apiua. i rNojromeina i»om — »— Četrtek, 20.aprfla: »Cavaneria rusticana.; IIirija (Ljub!iaPa). Na Velikonočno nedc- Plesna legendica^». C. )'-- =----*» na ienšču lliri- Petek. 21. aprila; »Madame Butterflv*. E. Tuzle so imeli v nedeljo sestanek v Tuzli. Sprejeli so resolucijo, v kateri obsoiajo z vso odločnostjo spor v muslimanskem poslanskem klubu ter protestirajo da se spor zanaša s časopisno polemiko in propagandnimi shodi tudi mod prebivalstvo. Po njihovem mnenju je za odločitev kompetenten edino Glavni odbor muslimanske or- edino Glavni od nor mun.uini.^ ..... vprizori »Truba ganizacije, ki se sestane te dn, v Sa- dne 17 ^rila W22 se vprizor ^^ ! Ijo in pondeljek se vrše na ignsfiu Ibn-•e v L:ubl;ani t^kme med Sparto iz 7>-greba in Ilirijo. Sparta je — četudi mar.; znana kot vodilna kluba Hašk in Grad-i ian ski — vedno med prvimi predstavite-Iz ljubljanske gledališke pisarne. Ve-jjjj jjn-atakega nogometa. Tudi v prver>-aočno nedeljo zvečer, dne 16. L m. i stvn zagroha zavzema odlično mesto. V likonočno ----------------- igra groia Leicestra v »Mariji Stuart* s-Rogoz. Isti večer se izvaja v operi »Madame Butterf!y z gno. Thalcrievo in gospodoma Levarjem in Kovačem v glavnih vlogah. Na velikonočni ponedeljek. rajevu. Po svetu — BoUševiki v GenovL Stanovanje ruske delegacije v Genovi Je zastraženo in nihče se mu ne sme približati na 150 ua, Dl nuiuu uc „.. ....: korakov. Ko se je delegacija peljala v sedanja SLS. Dr. Krek je razlagal, da avtomobilih v St. Margherito, so Kriz. dur* z gospema Lovšetovo in Thierrv-Kavčnikovo ter k- Drvoto in Romanow-skim v glavnih vlogah. Mariborsko Narodno gledališče upri zori kot prihodnjo premiero Jeromovo dramo »Neznani prijateli*. eno najzanimivejših del moderne literature. Društvo upodobljajočih umetnikov je obi a vilo notico, v kateri zahteva pošilja-tev umotvorov za beograjsko razstavo sedanja SLS. Dr. Krek je razlagal, da i avtomobilih v St Margnento, " uru - cv — ' ■• y • ta Rok , ^ obnimh, ,!xhs na strop« centralistično 1 nc ere« "w)sd » povnatev pote stv-j Zagreba zavzema odlično mesto. V Ljubljani gostuje Sparta vsako sezono in sicer z dobrim uspehom; ca našo športno publiko je zapustila doslej še vselej ugoden vtis. — V nedeljo ob 2. uri igrata Slavija in koinb. moštvo Ilirije pred-tekmo. Hašk:Grazer Athletik klnb 8:1 (3: 0>. Po znani nogometni tekmi, med prezentancami Zagreba in Gradca, ki j< končala neodločno 0:0 je igra! Hašk naslednji dan tekmo z graškim Athletik klubom in ga porazil z 8:1 (3:0). Hašk je bil izvrstno disponiran, je kombiniral vzorno in zabijal sigurno. Gradčani so igrali z dvema rezervama, njih half-Iini a je bila prav dobra, nap-vdalna vr>U asil- * Velikonočna številka ist družabni večer somišljenikov JDS Kraj in čas se bodeta še natančno določila. Drugi dan v nodeijo se vrši dopoldne seja izvršsvalnega odbora JDS. * Diplomatske vesti. Včeraj zvečer odpotoval v Tirano naš poslanik j.ri tiranski vladi, Nastaz Eie. — Španka vlada je obvestila naše notranje Ministrstvo, da je podelila našemu podaniku Dragomiru Jankov i ču svoj .-gregma. * Generalni stavbni načrt za Beograd. Na natečaj za izvršitev generalnega stavbnega in regulačnega načrta Beograda je došlo 18 projektov, a še sta prijavljena dva iz inozemstva. _ Te ini je ocenjevalna komisija sprejela ■.A mestne občine vse načrte. Proučevanje in ocenjevanje načrtov bo trajalo, kakor se sodi, mesec dni. Nato hodo 10 dni vsi načrti javno razstavljani. Odrejene so sledeče nagrado: rrva 150.000 dinarjev, druga 120.000 dinarjev, dve tretji po 75.000 dinarjev in tri četrte po 35.000 dinarjev. Za ostale štiri, ki jih predloži ocenjevalna komisiia pa še po 20.000 dinarjev. 4 Občinske volitve v Bosni in Hercegovini. Sarajevski listi poročajo, da se bodo občinske volitve v Bosni in Hercegovini vršile dne 10. junija na podlagi zakona o volitvah v občinska zastopstva v Sloveniji. * Policijski oddelek v Celja. Vodstvo policijskega oddelka t Celju je prevzel policijski svetnik dr. M. Sene-kovič. Nesreča na nabrežinskem kolodvora. Na nabrežinskem kolodvoru se je v "sredo dopoldne odigrala težka nesreča, katere žrtev je postal železničar Ivan Sardoč iz Nahrežine. Z drugi- i železničarji je Sardoč premikal va-• one. Pri tem nevarnem delu je padel pod kolo. ki mu je odrezalo obe nogi. Prepeljali so ga v tržaško bolnico, t oda zdravniška pomoč ni imela uspeha. Revež ni prišel več k zavesti in je v sredo popoldne umrl. * potopljena ladja «Cement» dvignjena. Kakor znano, se je lani ob dalmatinski obali potopila transportna ladja » v Maribora. Za koncert praškega pev. društva «Smetana», ki se bo vršil v torek v Mariboru v Goetzovi dvorani, vlada že sedaj tako veliko zanimanje, da so vstopnice že skoro razprodane. Pevsko društvo pride v Maribor v pondeljek ob 13.35 in bo istega dne ob 17.30 pelo na pokopališču na grobovih Slomška in Tomšiča, ob 20. uri pa bo v Narodnem domu prijateljski sestanek, na katerem bo svirala vojaška godba. * Smrtna kosa. Poročajo nam: Dne 8. t. m. Je po daljši in mučni bolezni umrl na gradu Mokrice gospod Krsto S t o -par, državni gozdar pri ravnateljstvu državnih gozdov in domen v Ljubljani. Pokojnik, ki je bfl vseskozi značaina, poštena, mirna ln zlata narodna duša, je bil tudi ena onih žrtev, ki so morale težko občutiti pest in nasilje italijanskih okupacijskih oblasti. Zapustiti je moral rodno grudo iti pobegniti v Jugoslavijo. 2e na Primorskem Je deloval pokojnik v j vseh narodnih, prosvetnih in pevskih skih društvih, bil je povsod jako priljubljen in v obče spoštovan. Pa tudi v svoji novi domovini ie bil zelo priljubljen. Pogreb se ie vršil 10. t. m. ob veliki udeležbi sorodnikov, prijateljev in znancev. Gozdarji in logarji iz krškega in brežiškega okraja so nosili v špalirju številne vence, a inprovizirani kvartet mu je zapel žalostinke cBIagor mas in cVigred se povrneš. * šusteršičeva brošura se dobiva tudi pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova nlica 54. Cena 10 Din, po pošti 2 Din več. Brošura se razpošilja le proti 1 gotovini. I * Požar v Kočevja. Poročajo nam ix Kočevja: V torek ob pol 10. uri jc izbruhnil v pisarni pri parni žagi veleindustri-jalca g. A. Kajfeža požar, ki je mogel postali katastrofalen zanj in za vse mesto. Prečen slučaj je hotel, da je pokrivala nad četrt metra debela snežna plast strehe in skladišča, tako da se požar ni mogel širiti z brzino, kakor bi se drugače; tudi je služil izprva sneg za gasitev, dokler ni bil vodovod odprt. Združenemu požrtvovalnemu delu domače in sosednih gasilnih društev ter vsega prebivalstva se je končno posrečilo zadušiti ogenj in ga lokalizirati. — Pokazalo se je, kaki ia strahovita nesreča je bila v neposredni bližini, obenem pa tudi. da mora bit!. vo-jda Tini; čas ;w hitro aa rscpoia?«. * Avstrijski potnik*, ki prfhajsje te Avstrije v našo državo, imajo običajno s seboj tudi strelno orožje in avstrijske orožne liste. Seveda jim ni niti znano, da so avstrijski orožni listi pri nas neveljavni in se jim zato tudi odvzame orožje pri mejni kontroli v Mariboru. * Nesreče z granatami se zlasti ob nekdanji bojni fronti neprestano ponavljajo. V premnogih slučajih so ponesrečenci sami krivi svoje nesreče. Taka nesreča se je pripetila te dni pri GTgarju. Francu Ha-čišu jo eksplodiral." granate, ko jo je držal v rokah in jo radovedno pregledoval. Bil je strahovito razmesarjen. Prepeljali so ga v bližnjo gostilno, kjer je čer malo časa izdihnil Tudi Janez Pintar Da Selu je ponesrečil z- granato. Prenesli so ga v bolnico usmiljenih bratov. Poškodbe so smrtnonevarne. * Samomor 181etne mladenka V baru Bizantino v Trstu je elegantna 181etna mladenka Lizete Kobal izvršila samomor. Naročila je skodelico kave. vlila vanjo stekleničico lizola ter strupeno pijačo naglo izpila. Gosti so sicer takoj poklicali zdravnika, ki pa ni mogel več pomagati Mladenka je kmalu nato umrla. Iz pisma ki so ga našli pri njej, je razvidno, da je šla v smrt zaradi nesrečne ljubezni. * Epileptičen napad. Leopold Bremic, delavec pri stavbni družbi «Slograd^ t Ljubljani, je dobil doma v postelji močen božjasten napad. Pad«! je s postelje in se močno ranil na čelu. * Poneverba. Tvrdka Mosulan ie Niša v Srbiji je imela v Mariboru svojega zastopnika. ki je imel nalog, da prevzame blago, prihajajoče za tvrdko iz inozemstva v Maribor. Zastopnik je pred nekaj dnevi nenadoma izginil in odnese! s seboj 7 do 8 tisoč dinarjev. Izdana je bila za njim takoj tiralica io je bil sedaj aretiran r Ljubljani in izročen sodišču. , * Tatinska služkinja. Matej Pošič iz Koroščeve ulice v Mariboru je naznanil policiji, da je njegova služkinja Marija G. izginila čez noč in z njo tndi več komadov ženske obleke in drugih stvari. Služkinja je bila aretirana ravno r trenutku, ko se je hotela odpeljati iz Ma-jribora. Oddana je bila takoj sodišču. | ukradeni predmeti pa «o Mi vrnjeni last-j niku. i * llbežni defravdant pod ključem. Ljubljanska policija je aretirala včeraj ofi-ciala Ivana Novakoviča iz Zagreba, ki je | ponoverii tamkaj 300.000 kron. Pri areti-I ranču so uašii še znesek 170.000 kron, do-! Čim je. kakor je izpovedal, ostalo vsoto 'že zapravil v družbi lahkoživih žensk. jNovakovica so izročili sodišču. NAS IZVOZ V JANUARJU 1922. (Po podatkih gen. direkcije carin.) Predmet: KolIHna: Vrednost kg v Din: izito .....____10530.612 32.146.469 koruza ....... 54.175 162.460 moka ........8,054.637 12526.724 jzdrob ........ 21.835 100.760 ; makaroni...... 1.318 8574 j fižol......... 1,019.736 2,154.278 krompir....... 289.151 344.605 surovo sadje .... 312.097 1,090.194 suhe češplje .... 5,686565 25,732.466 pekmez....... 139.004 601585 vino......... 402.779 1514.868 žganje........ 424 5.571 predivo....... 534.937 2553570 vrvarski izdelki . . 18.670 228.610 komadov konji......... 1-914 4,767.985 žrebete........586 1,162.433 goveda ....... 12.424 28.549.508 svinje........ 8.091 10536.995 drobnica....... 21.041 3.819.107 perotnina...... 34.486 479.753 kg meso in predelki . 4,210.989 42515.440 J sir .......... 40.261 526.110 •jajca......... 475.180 10,204.255 les za kurjavo . . . 14.506.960 2,158.890 Stavbni les_____ 43,120.335 23.139.242 m* j » ...... 4.795 1.499.000 i ^ iiesni izdelki____ 1,518.753 1.606.634 tanin......... 94.613 356.650 ekstrakti sa kože . 831.18S 1.669.921 cement ....... 10.471.144 2,852.630 'izkopnine in rude . 5509.109 693.062 I vse ostalo..... 15509.804 31,797.655 ! Skupna vrednost vsega izvoza v ja-i nuarju 1922. znate torej 247,435.906 di- ; nar je v (v januarju 1921. pa je :iašala : 193.112.836 dinarjev), s Po količini je znašal izvoz v januarju i 1922. skupaj 118,354556 kg, 78542 ko-1 madov in 4795 kubičnih metrov (v janu- i arjn 1921. pa 103.332.387 kg, 49.356 ko-; madov in 3964 kubičnih metrovV Objave * II. ametnosina razstava bratov Kraljev v Jakopičevem paviljonu ie odprta le še čez velikonočne praznike, t j. do 19. aprila — nakar se občinstvo opozarja III. umetnostna razstava ^mladih* se otvori par dni nato. * Ljubljanske banke naznaniajo, da v soboto pred velikonočnimi prazniki ne I bodo poslovale. : * Sokol v Škof ji Loki vprizori v pon- j deijek, 17. t. m. prvič na novem odru Cankarjevo farso ^Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Za igro vlada povsod veliko zanimanje, posebno še, ker je oder opremljen s povsem novimi kulisami, ki so pravo mojstersko delo priznanih naših slikarjev g. Skružnija ln Ogrina. Vstopnice so dobe v predprodaji v trgovini br. Potočnika. * Tretje javno predavanje Zvonimira Bernota, glavnega urednika cNapreja»: rAli posvečuje dober namen slaba sredstva?» Po predavanju ima vsak pravico na vprašanje ali tudi na daljši govor, vendar ne nad 10 minut. — Petek 14. t. m. 1922. Velika dvorana ^Mestnega doma-. v Ljubljani. Začetek točno ob 20., konec najpozneje ob 22. — Sedeži v I. vrsti po 5 Din, v II. do VI. vrsti po 2 Din, v VII. do X. vrsti po 1 Din. Stojišče 50 par. * Za zgradba doma za slepce so darovali gg.: Neznani gospod na električni železnici slepemu dečku, ki ga Je spremljala usmiljena sestra 100 K; Štefan Spa-cali v Trstu, ki Ima slepega sina 395 K; mesto venca na krsto umrle ge. Pavle Maloverh je nabralo osobje oddelka III. obratnega ravnateljstva južne železnice po g. kuratu F. Bonaču 863 K; ga. Š3-rabonova 200 K; Kranjska hranilnica 50 tisoč K; Gregor Plasek iz Sv. Benedikta v oporoki 80 K; iz neke kazenske poravnave sta poslala odvetnika dr. Josip Furlan in dr. Vladimir Kreč 200 K: upra-viteljstvu zavoda za slepce je izročila neimenovana dama 200 K; povodom poravnave računa za pletenje pri slepih deklicah je pustila ga. M. Podkov ostanek v znesku 40 K; prof. M. Mladičeva je podarila o priliki ogleda zavoda 100 K; za prlboljšek k hran! pa nadaljnih 100 K; ga. Jesih. soproga veletržca z vinom in ga. Antonija Singer v Gradišču št 7 sta podarili vsaka po ene dobro ohranjene dtre za uporabo gojencev v zavodu; za gojenko zavoda za slepce je podarila citre tudi gospodična učiteljica Marija Sodnikova v Ljubljani * *Klno Tivoli» v Ljubljani. Spored sa 16., 17, 18., in 19. aprila: »Temnica na dnu morja>, senzacijonalna predstava slovitega Harry Piel-a v 6. dejanjih. Predstave vsak dan ob 3, 5, 7, in 9. zvečer, ob nedeljah in praznikih tudi ob pol 11. dopcldne. Ob 3. družinska predstava z izbranim prvovrstnim sporedom. Cene prostorom 3, 4, 3, 2, 1 Din. Prihodnji spored: aMadame Talile*-; -»Ana Karcnipat in as Vrtet . TRŽNA POROČILA Zagreb. 12. aprila. (Tedenski se-jem). Dogon na današnjem sejmu je bi! precejšen, dovoz dr in sena pa je bil slab. Ceno: 'za kg žive t«*že): voli I. 55 do 60 K, IL 34 do 36 K, IH. 24 do 26 K, krave, boljše 28 do 36 K. IL 26 do 34 K, mlada živina 30 do 38 K. teleta 40 do 50 K, svinje I. 66 do 6fc K, H. 56 do 62 kron, rnršave 50 do 36 K. Seno se je tržilo po 900 do 1000 K. slama po 500 do ->50 K. detelja po 1000 do 1200 K za 100 kg. Zagreb, 12. aprila (Blagovna borza). Nova koruza franko vagon Sisak eksekutivna kupoprodaja) 1295 (denar), 1310 ("blago), 1300 (zaključek). Novi Sad, 11. aprila. fProduktna borza). Pšenica baSka, oziroma sremska '78 kg z 2 odst.) ponujana 1750, ječmen baški (63 do 64 kg! po.nujan 1250. oves baški. odnosno sremski ponujan 1200, koruza ab Novi Sad zaključena po 1250, moka št. 0 ponujana po 23.50, mast svinjska baška postaja, netto, ponujana po 8200. Položaj na tržišču nespremenjen. njem. čevlji in čevljarskimi potrebščina ,mi v Ljubljani; Anton Cimperman. trgo I vina z lesom v Mali vasi; Tihomir S. Mi loševič, cariniki posrednik, špediter v Ma 'riboru; Josip Mlaker. trgovina z rib»m< ▼ konzervah, s svežim sadjem in zelenjavo v konzervah. !, vinom v sodčkih, lesom in internitno opeko v Mariboru ,Fr. Rupert, trgovina z mešanim blagoc. j v Novi vasi: Ivan Usenik. lesna trgovina v Novi vasi pri Rakeku: Fedor Fedovo vič Jefimov, trgovina z lesom v Podlo gu: A. Peterlin mL. naslednik, trgovin* z mešanim blagom v Robu; Janko Klun, trgovina z meSanim olagom v Slovenj-graden; Ivan Skasa. umetni mlin in žaga v Velenju. — Izbrisale so se sledeč* tvrdke: Šoster & Modesto v Celju, Fran.-Zesser v Krškem, M. Fon v Ljubljani. .Jos. Stopar v Ljubljani, Fran Ogrizek * Mariboru, Katarina Žigoi v Metliki. Štefan Erman v št. Vidu nad Ljubljano. ■ — Razbiti sodi se prodajo. Intendantsk« 1 slagalište v Maribora imo. na prodaj okoli 150.&51 in 1970 litrov sodov, ki so se raz j bili in so doge na razpolago. Poziva jo sr. i Interesentje, da stavijo do dne 20. aprila 'pismene ponudbe, koliko plačajo za te material. Material se more pogledati pri Upravniku Intendantskega slagališta > Mariboru. = Dobava električnega materiala. Kav nateljstvo državnih železnic v Subotici razpisuje ua dan 15. maja 1922 ob 11. uri dop. ponovno pismeno licitacijo glede dobave električnega materiala. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniško zbornice v Ljubljani na vpogled. = K likvidaciji Avstro-ogrske banke. Z Dunaja poročajo: Prihodnja seja generalnega svete Avstro-ogrske banke se bo j vršila najbrže koncem aprila Do takrar i bo že gotovo znana tudi odločitev rep^ -j racijskts komisije glede med likvidatorji lin nasledstvenimi državami sklenjenega ! dogovora o likvidaciji banke. Likvidator-! ji se bodo po Veliki noči sestali v Parizu ; Omenjeni dogovor mora kakor je znan<> 'potrditi reparacijska komisija. ! = Izvoz krompirja iz Madžarske. Mad-ižarska vlada je dovolila izvoz 1000 va i gonov krompirja. Madžarski listi pripomi j njajo k temu, da ni bilo preudarno, dovo ; liti izvoz teko važnega predmeta za pr Berlin 26 — 27, Bukarešt 61 — 62, Milan 410 — 41250, London 338 — 34125, Newyork 7555 — 76, Pariz 700 — 71250 Praga 153 — 15555, Švica 1475 — 1500. Dunai 1 — 1.01. Budimpešte 950 — 10, valute: dolar 7350 — 74. češke krone 150 — 153, 20 K v zlatu 225, funti 323 - -325, iranki 650, napoleoni 225, marke 2t. j lire 402.50 — 405. Z današnjim dnem prično borzne poatnice, ki trajajo d-, vštevši pondeljka 17. t m. Banka za Primorje 167. Trgov, obrtna banka 63 — 65. Brodska banka — 96 — 9750. Hrvat eskomptna banka 197 — 197.^». Jadranska banka 280 — 295. Jugoslovenska banka 121 — 12« i Ljub. kreditna banka 13655. ' Slavenska banka 121 — 12250. Praštediona 1255 — 1260. Rečka pučka banka 110 — 115. Slov. eskomptna banka 143. Srpska banka 184 — 186. Eksploatacija drva 150. Dubrov. parobrodna družba i4'». Goranin 160. Narodna šumska industrija 13o — !365rt Našička industrija drva 122 — 124. Gutman 330 — 335. Slavonija 13250 — 136. Union 700. Ljub. strojne tovarne 21». Trbov. premogokopna družba 250 — 25^ Praga, devize: Berlin 16.62 — 17.02, Curih 973 — 977, Milan 272 — 274, Pariz 463 — 46550, London 220.75 - 222.75, Newvork 49.65 — 5055. Beograd 635i — 6455, Soiija 3452 — 35.02, Dunaj 055 — 0.75, Varšava 153 — 1.43, Budimpešt;-. 657 — 6.47, valute: marke 1652 — 17.0.' švic. iranki 968 — 972, lire 269 — 271, iranki 46050 — 46250, funti 219.75 -221.75, dolar 4952 - 49.92, dinar 6355 — 6455, levi 32.92 — 33.75, avstrij. krene o.60 — 050, poljske marke 153 1.43, madžarske krone 6.07 — 6.47. Curlb. devize: Berlin 1.72, Newycrk 5.15, London 22.73, Pariz 47.65, Mil3 m 2755, Praga 1050, Budimpešta 055, Zagreb 1.65, Dunai 0.066. žigosane 0.07. Varšava 0.14. Dunaj, devize: Zagreb 245950 246550. Berlin 2565 — 2575, BudimpEar 951 — 957, London 33.975 — 34.025, MIlan 41570 — 41.630, Newyork 7669 — 7681. Pariz 70550 — 70.950, Praga 15540 — 15560, Sofija 5332 — .5342. Varšava 200 — 204, Curih 149.125 — 149575, valute: dolar 7619 — 7631, !ev; 5220 — 5230, marke 2595 — 2605. funti 33525 — 33575, iranki 70.750 — 70550, lire 41.470 — 41510, dinar 9818 — 9843. poljske marke 199 - 203, leji 5594 — 5596, švic. iranki 148.675 — 148.925. češke krone 15515 — 15.335. madžars>>-krone 954 — 960. Berlin, devize: Rim 1634.75 - 1636.0< London 132550 — 132950, Nswyork 299.62 — 30050. Pariz 297150 — 29985:e malo pečamo s problemom, ki je epo-halen v razvoju židovstva, mogoče ne manj važen kot je bile leto 7L, ki je Hde razgnalo po eelem svetu, s proble-mjjra cijonizma. ki ga je pokrenil baron Pfirsel] in dr. Herzl. V. bistv« eijonizem tri »ie drugega kot J i Jo vtki naeijonalizem z močno ljudsko primesjo. Njegova ideologija je ta-le: Mi .J it? je smo eden najinteligentnejših narodov, a. kljub temu kot tak ne predstavimo v moderni zgodovini nič. Dela na-Sifc velikanov so znana kot dela nemških. italijanskih, nizozemskih Židov itd. Kljnb temu, d« smo dali človeštvu največje vrednote, vendar smo najbolj osovraženi narod. Zakaj? Ker produktivno l t- delamo, ampak samo trgujemo s produkti tujega dela. S tem se nam dela krivica, to pač velfe za židovske kapitalistične magnate. a ne sa maso bera-skih, ii. pr. poljskih zidov, na katero se izliva srd arijske rase, srd, ki ga povzro-i njejo židovski predstavniki velekapita-Ii «Sramota» vpije množica. »Sramota in svinjarija!* vzklika ranjeni poročnik, strže s prsi Obiličevo medaljo za hrabrost, ter jo vrže pod kolesa voza, ki je vzbudil toliko godrnjanja. »Kai mi če, kaj mi če, naj nosi to medaljo Mica Zuavka in Mica Senegalka, jaz bom brez nje umrl za Srbijo.® Gruča obmolkne v tem trenutku in mrtva tišina nastane. Procesija beguncev se vleče naprej mimo nas, gazeča pod seboj Obiličevo medaljo za hrabrost, ki se je vse bolj potapljala v blatu. POD LAVINO. j tem hjpu' jg vStaja pre(j menoj gospa iz narodnih pesmi. Danes zjutraj sem še! na prištensko pokopališče k zaduš- i D0]g0i dolgo sem jo opazoval. ^r-SJA™ ŠdtSL"! K» ie dotoka, se ie naslonila na tuji grob, pred * so i st^odmeva z*molkl° g™enie topov na Nekaj se lomi tam pod Šarom in Karadagom, na gilansko-kačaniški fronti, grmenje in bobnenje je pojemanie smrtnikov in zdi se, da se rušijo strehe nad glavami prebivalcev. Bog zna ali se lomi le streha, ali se rušijo že temelji, majejo strebri, na katerih je slonela zgradba. (Dalje prihodnjič.) Ko sem po službi božji stopil na pokopališče, da prižgem svečico na grobu vojaka, padlega za domovino, sem za zadnjimi stebri opazil črno oblečeno žensko. Torej vendar nismo bivi z družino sami, Še druga oseba je z nami delila bolest Črno oblečeno gospo sem že srečal na skopljanskem kolodvoru. Neznani Amerikanec jo je vodil za roko in ji preskrbel prostor v vozu. V skritem kotičku, za velikim stebrom je tem, da vprežejo politične programe in ikler se židovstvo fizijološko in po miš- i _ . ## • a... y_. ■ i v ♦ *_ — — * ** * ^ mavMinA ira/imn W I ideologijo pred voz svojih političnih ambicij, so postavili v okviru armade generala Allenbyja, ki je operirala na sneški fronti preti Torkom, neko židovsko legijo, sestavljeno od cijonistov. Baje se je vojaški dobro obnesla. V s6vre-škem mira je ustanovljen« Palestina kot svobodna država pod angleškim pro-tektoratom. Visok angleški uradnik, zid Sir Herbert Samuel, je guverner te države. Kakor hitro so bili s tem dani politični pogoj za ustanovitev eijonistične države v Palestini, je začela emigracija v njo. V Trstu in New Yorku so se ustanovili posebni palestinski komiteji, ki odpremljajo izseljenike v Palestino. Mesečno se jih naseli tri do štiri tisoč. Po večini so poljedelci, pa tudi industrija se razvija. Prave sodbe, kako se bo posrečil ta eksperiment svobodne narodne države za narod, ki je bil skoraj 2000 let brez domovine, in se je še pomešal z narodi celega sveta, sedaj Se ni mogoče izreči. Velike boje imajo židje v Palestini z Arabci, Iti so ekonomično močnejši od njih, pdsebno, ker so velepo-sestva v njihovih rokah. Najbrž bodo pa židje vsled svojih gospodarskih sposobnosti dobili premoč nad njimi. Cela židovska Bgodovina kaže, da so židje element, ki ga je jako težko politično organizirati — oni so tipični politični in-dividualisti. Palestina je vedno bila in be najbrž tndi v bodočnosti torišče strastnih političnih borb — posledic« bo, da najbrž ne bo postala nikdar zares samostojna, in se Be bo mogla nikdar osvoboditi angleškega vpliva. Za homa-tije v Palestini bo že Anglija sama skrbela, ker je vsled izredne njene geogra-fične važnosti ne bo hotela izgubiti is rok. Britanski imperij se danes razteza brez presledka od Capetouna do sueškega kanala in od Evfrata in Tigrisa preko .južne Perzije do Caleutte. Edina vrzel v tem ogromnem pasu je Palestina. Da izpolni to vrzel, je Anglija ustanovila eijonistične Palestino. Židje so menda s tem stanjem stvari čisto zadovoljni, in njim je koristno, da stoje kot palestinski državljani pod angleško protekeijo m Mezopotamija v angleških rokah jim daje možnost ekspanzije preko prave Palestine, katera je za 14 milijonov Židov itak premala. Za razvoj židovskega vprašanja v Evropi je eijonistična država ogromnega pomena. Semitizem in antisemitizem obstojata v vseh evropskih, posebno pa vzhodnoevropskih državah kot socijolo-gična problema. Mogoče je pretirano, če govorimo o intelektualnem in gospodarskem boju dveh ras, ki se danes bije v vzhodni Evropi gotovo pa je, da igra danes v srednji hi vzhodni Evropi Židov- _ _ stvo znatno ulogo v duševnem in gospo- Odgovorni urednik Fr. Brozovic. darskem življenjn arijskft narodov. Do- Lastnik in Izdajatelj Konzorcij »Jutra*. ljenjo ne asimilira z narodno sredino, v kateri živi, ostaja sredi njega anomalija in včasih gospodari kot etnično tuj element nad maso avtohtonega naroda, italijanski, francoski in angleški židje so tako pomešani ? narodi, v čijih sredini žive, da jih tam ne občutijo več kot tujce, in zato v zapadni Evropi židovsko vprašanje ne obstoja več, posebno, ker ima zid jako ambicijo povspeti se med vodilne kroge naroda, med katerim živi, zadobiti med njim rodbinske »veze in prekiniti »veze z lastnim narodom. Židovska rasa ima pa še eno slabost: čim stopi njen predstavnik v sorodno »vezo z Azijcem in se pomeša arijska in semit-ska kri, semit podleže. Če ne sin, vsaj vnuk zakona Arijca in židovke ali obratno propade, fizično in intelektualno. 1 Posledica tega je, da arijska ©kolina ' hitro absorbira židovski element v svoji sredini, če se to ne nadomešča. Žid, kl prihaja v veliko mesto srednje in vzhodne Evrope, izgine v dveh ali treh generacijah, a nadomešča ga njegov sona-rodnjak iz močnega rezervoarja v Polj-skL Poljska ima še danes okoli Štiri milijone Židov, ki žive v strnjenih masah, med katerimi živi jaka narodna ln verska zavest Ti poljski židje. večinoma siromašni, so kader, iz katerega se na- j domešča židovstvo v centrih srednje m i__ vzhodne Evrope. Ta siromašni Žid je i ni A n« a ti* Al razveu tega jako ploden. Ravno ta rlGUlJSe H» SW«*Jf ogromni rezervoar židovstva je pa og- | ar jene, Ude sa takoj pod ngodal-njišče cijonizma, to je element ki se seli j mi pogoji in priporoča raznovrstne v Palestino. Seveda bo trajalo dolgo i pletenine lastnega tsdelka. kakor: vrsto let dokler se ta rezervoar izprazni, damske majlos ln bluzejope, otrooje n.n.„ f tO taH« o*, r—. mM ndalMI* • ' Otm. - Trjortf «optae»»t& •» nwM.ln ta 80 Iml 6 Dtm. «H«> .«d«IH» • »«•<» 9 OI». - «•>•»• •• «•("•! '<-•»*• «« • — uniksfc.) N* 1 M ^!rtMii|t> BrilotM«« «"•»*• " odgor*. o— Ude se 51/a korespondentiaja (kontoristi d ja), prrorretna moč,» večletno prakso, vešča slov. ia nemške stenografije ter strojepisja za neko rešjo trrdko v Ljubljani. Ponu ibe na upravo »Jutra* pod št 60/a. Sontorlstlnjo — začetnico, 52/a absolveotiojo trgovske šole, išče neka večja tvrdka v i jabljani. Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo zahtev naj se pošljejo na upraTaištro »Jutra* pod št. BI/a. Absolvent 4/1061 riš:e strojne šole s prakso, išče službe pri strojnem ali elektrotehničnem podjetju. — Ponudb pod »Tehnika* na mariborsko podružnico »Jutra* i. Proda se hiša z malim sadnim vrtom, njivo in 2 gozdoma Naslov pove uprav. »Jutra*. 968 Gostilno 996 v prometnem kraju vzamem ▼ najem. Ponudbe pod »Gostilna* na upravo »Jutra*. na upravo »Jutra* pod »Z« etopstre*. Delavsko stanovanj* se išče proti dobremu plačilu. Opravljal bi tudi posle bičnika. Pojasnila daje aoonm družba Aloma Companj, Ljubljana, Kongresni trg 3. 105G Zastopstvo 1063 večje eksportne trr ike sprejme potnik proti ugodni proviziji. — Ponudbe je poslati TJ&enka, 1029 stara 16 let poštenih staršev in lepega vedenja, želi vstopiti t trgorino v mestu ali oa deželi. Ponudbe na uprar-Bistro „Jutra" pod št, ,,16/a". 14 letnega, poštenega, modnega, pridnega talita dam »čiti ključavničarstvo ali krojas.vo k mojstru, ki ga vzame v popolno oskrbo. M rija PolajDer. Žirovnica. ■^mbmžbimi | perilo, gamaie, dokolenloe, svlterje, I čepios Itd.-Izdeluje tudi po naročilu 1 Sukno za proiainadne Ii š ortne obieke t bogati izbiri A. & E. Skabepne, Ljubljana, Mestni trg žt. 10. ai > a končno bo. če pokaže ta eionistioni po-kret res življensko silo, le prišlo do tega, | da se masa Židov preseli v Palestino. Pri- i PlgtiilUCa Ciril Vajt. Krailj. j ...... II tok novih židovskih elementov, ki se redno vrši v centrih srednje in iztočne Evrope, bo prestal, in nastopilo bo ono, kar opažamo v zapadni Evropi: asimilacija. židovstva v avtohtono narodnostjo. P tem pa preneha židovski problem v Evropi. Seveda se pojavi vprašanje: ali ui postal žid preveč kozmopolit. ali se ni preveč odtujil domači grudi in kmetijskemu življenju,' da bi se mogel zado- ____ ^c^^^^Sj? komisijski zalogi pri 'Tiskovni zšdrugi v Ljnbljam. do emigracije iz Palestine, kakor se je 1 to prej vršilo iz Poljske? Cijonisti trde da ne. ker bo politična samostojnost in enakopravnost Židov v svoji lastni palestinski državi porodila med niimi jako ljubezen do domovine in stabilnost. Če imajo prav. bo pokazala bodočnost. Vsekakor bi bilo dobre, oe bi tudi mnogi zagrebški židje šli v Palestino. Bili bi nam potem mnogo bolj simpatični... Dr. a. D. ===== Aktualna, knjižica! Dr. Teodor Bartošek: Moderna družba in cerkev Bros. 4 Din, po polti 20 p več. Ljablana, 13. aprila 1923. poročilo Ljubljana 306 i nad moriem Kraj opazovanja Ljubljana . Ljubljana . Ljubljana . Zagreb . . Beograd . Ounaj • . Praga . . laometrk. Zračni Zračna Veter ee tlak temperatura 7. 766-6 41 biMisiia ser. vsh. 14. 766-2 13-7 81. 7671 80 f» 7. 761-9 90 bresvetn 7. 7641 100 H 7. 76S7 SO *er. zap. 7. — — — 7. — — — Oblačno 0-10 megla 1S800 reč jasno jasno rti obL Padavine mm io ■v" Ljsbljaai k«om«ter ritji, temper. asnaslna. - Bohes vstaja ob 617, »abaja ob 18 46 mi Mamica ia pa JOSIP JUG kvpaje p* najvišji eenl 1066 dobro ohranjene balone od kiso?e kisline. sprejema vsakovrstna noprarila od najmanilih do geseralsili popravil. Postrežba »ena, dela zajamčena. 330 Karlbor, Tržaika cesta 16. K « o u v* « U « »t rt rt d. d. v Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški In trboveljski premog vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in raapečava 1» čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog in črni premog. Naslov. »13 Prometni zavai za premog, d. d. g Ljubljani, Honska ulica 19. rt u rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt S rt rt S Vt rt rt rt v* rt a u 5 rt flrt rt 4.V rt rt rt rt »v rt