:r- 93. številka.
Ljubljana, v soboto 25. aprila 1903«
XXXVI. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po pošti preiemau za avstro-ogrske dežele za vse leto «$& R, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano a pošiljanjem ca dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K Kdor hodi sam ponj, velja za celo leto 22 K, za po) leta 11 K; za Četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbo brez istodobne vpoBiljatve naročnine se ne ozira. Za oznanila plačuje se od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, Če se dvakrat, in po 8 h, če &e trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo  — Uredništvo In upravnlatvo je na Kongresnem trga 8t. 12. — Upravnistvu naj se blagovolijo   pošiljati  naročnine, reklamacije, opnami a
t. j. administrativne stvari. — Vbod v uredništvo je iss Vegove alice 9t. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga fit. 12.
„Slovenski BTarod" telefon št. 34. Posaiueznd številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Zadnja sodna imenovanja.
Pretekli teden nam je zopet prinesel nekaj novih sodnih imenovanj. Dolgo je bilo treba čakati, dolgo se je sem in tja sklepalo in kombiniralo. No slednjič so se ta piščeta vendar-le izlegla in po svoji stari napadi si hočemo dovoliti nekaj besedic o tem najnovejšem poglavju Gleispachovega sistema.
Ob priliki Abramove smrti smo razodeli slovenskemu občmstvu nekaj novih potez na Gieispacho^em v obče nam precej poznanem zns Čaju. Marsikdo, ki je poprej menil, da je ta naš junak, grof Gleispach, ves nedolžen in da se mu godi krivica od naše strani ter v našem listu, je tedaj izprevidel, da je on vendar le tisti pajek, ki prede, neprestano prede svojo hipernacijonalno politiko v svojem nadsodišeu. In ena glavnih njegovih slabih navad je pač ta, da vse, kar si enkrat vtepe v svojo bistro glavo, — in naj je še tako neumno, — skuša in hoče na vsak način, za vsako ceno doseči in izvesti.
Tako se je zadnje er.se s vso svejo ljubeznijo oklenil na Kranjskem dobropoznanega Karola Ekla. Na tem človeku ni prav čisto nič. Tako govori splošna sodba ljudi j, ki so imeli z njim mnogo in često opraviti. Prav navaden, miles gregarius je in dolgočasni njegov obraz »pričuje jasno o tisti ogromni suhopar-nosti, ki se jo nabrala v teh mozga nih. In vendar so s tem človekom uganjajo tako čudne stvari, kakor da tiči v njem neprecenljiv zaklad juri-d'čne modrosti, ki se mora dvig niti in — plodonosno naložiti Ze leta 1900. je staknil naslov in zna čaj nadđvetnika in od nekdaj opravlja v okrožju graškega nadsodišča službo &~dnega nadzornika. Mi smo že povzdignili svoj glas in protestirali proti temu, da no m ta-le Ekl hod?, s'ika in roma po Kranjskem. In da-res zopet izjavljamo, da m*m je naravnost mučno, ko vidimo in gledamo nnša sodišča podvržena in iz-ročenn Eklovi   milosti   in nemilosti,
.'njegovi od nas na nikak I način in nikdar pripoznani av-
I toriteti in kritiki No, sčasoma se že so ubranimo te nadloge, zato smo si preskrbeli že precejšnja jamstva, in naj si imamo tudi opraviti s pravim in resničnim nadsvetnikom, — kar je zadnje dni postal »prezaslužo.ia Karol Ekl.
To njegovo imenovanje je kratko in malo — klasično. Že pred mnogo-brojnimi meseci smo pisali in oznanjali, da so za graška nadsvetniška mesta v slovenskem senatu določeni sami Nemci in sicer poznani n--»cio nalci. To pa vkljub temu, da se je oglasilo dovolj slovenskih kar najboljše kvaT fikovanih prosilcev. Ža ta čas smo vedeli, da je Ekl vsled graškega pritiska pri Koerberju dobil svoj »Jiwort«. Kar najodloČnejše in odkritosrčno smo tačas izjavili, da mi Slovenci ne rabimo takih ljudij na svojih višjih sodnih mestih, da zahtevamo svoje može za Gradec in da dotlej ne mirujemo, dokler se ta prokleta proiekcijska komedija ob Mur.» ne sislira in odpravi.
Na ta nr.š protest je dolgo vse molčalo. Zdelo se nam je, kakor da te Korber obotavlja in brani zatrobit; prav očito v G!ei?pachov rog. Čule so se marsikake jako značilne opazke, a imenovanj le ni bilo in ni bilo. Med tem časom so na tihem importiraii nadsvetnika Waitherja v slovenski graski senat in ostalo je tedaj le še eno slovensko mestece prazno. Prosilcev se je oglasilo — kakor rečeno — precejšnje število in tako je prišla Korberjeva pravičnost v precejšnjo zadrego. Vendar G!ei-spach ni odnehal od Ekla, ki se je menda kar anticipando preselil iz Celja v Gradec. O slovenskih prosilcih pa so se raztrosile in sporočila navzgor n^jču^nejše vesti, č 5, da niso »sćilonfa higa itd.
Kaj tedaj storiti? No, vsak vo na tem sveiu se da na kak n»č n presekati in tako si je tud« dr. K6r-ber pomagal z neko novotarijo. Da bi omilil veliko kr-v;co, s pomoč,o katere je Ekl konično vendarle pr Bkočil Btarejše  eospode,  v kvaril je
dve novi nadsvetniški mesti in v tem smislu in znamenju sta tedaj istočasno imenovana za nadsvetnika tudi Ludovik Golia v Novem mestu in dr. Franc Voušek v Mariboru. Na ta način je ti»daj EU pod streho, ta a tout prix — kandidat in — sladko zadovoljno se smehla graški grof ob veseli in odločni zmagi. Habeat šibi! Le toliko naj si zapomnijo ti pravični višji faktorji, da pomeni imenovanje Eklovo za nas Slovence skrajno zaničevanje, preziranje naših opravičenih teženj in prošenj. Zoper to še enkrat najslovesnejŠe protestujemo in hočemo ob ugodnejših č a -8 i h nego 90 sedajni, temeljito obračunati s to najnovejšo kruto, naravnost impertinentno krivico.
Poleg Ekla |e bilo tudi še čitati ime dosedanjega mariborskega državnega pravdni ka dr. Avgusta Nemaniča. Vrli sodrug! Ni ga baje zagrizent-jšsrga c. kr. uradnika — na-cionalca nego je ta v 6 razred potisnjena korifeja! G-eđe njega uso-dinrio si eno samo vprašanje na ek-scelenco dr. Korberja. Vprašamo namreč, ked,?j da misli od poslati Nemaniča v Celovec Kajti splošno razširjeno je mnenje, da N-manič ostane tudi nadalje na svojem dosedanjem mestu in da se mu je le opro forrr-a«x podelil 6 razred v C-eiovcu, katerega Nemanič kot pravdnik nikdar niti videl ne bode. Pa saj to nič ne de, glavna stvar je pr*č, da je v priznanje slojih germanizatoričn-h za slug skočil v višji razred!
In končno naj izpregovorimo še o novo imenovanih sodnih adjunk-tih. Na prvi m^h izjeda zadnje to imenovanje nekam bolj prijazno nego poprrjšnia tekom zadnjih let. Prišlo je namreč nekaj Slovencev na štajerska mesta Kakor znano, sta se meseca januvarsa mesti v Ormožu in Št. Len .tu pustila prazn*, ker ni bilo nič nemških izprašanih avskultantov na razpolago. PaČ pa sta se zavrnila s svojimi prošnjami dva si oven prosilca, ki bi morala preskočiti nekaj nemških prednikov brez izpitov. K^r pa je  kaj  takega  abs /'utno iz-
ključeno, morala sta dotičnika še nadalje Čakati na izpite teh nemških kolegov. V frfbruvarju so se vršile zopet sodne »izkušnje« in se je na ta način nabr&lo nekaj kurzovcev, katerim so omenjena mesta tako-rekoč reservirana. No, zgodilo se je tedaj malo drugače in po dolgem času se je zopet jedenkrat nekaj mest na Spodnjem Štajerskem po delilo Slovencem. Drugače se pač tokrat ni moglo zgoditi, ker se končno slovenski avakultantje vendar le ne morejo jednostavno docela prezreti in iz svojih mest v konkra-talnem statusu poriniti samolastno v ozadje. Radi tega pa se je na drug način poskrbelo za kompenzacijo teh štajerskih koncesij. Ker so zmanjkala pripravna stalna mesta za nemške prosilce, se jih je pač k?»r en m^sse napravilo za leteča adjunkte. Za take so imenovani avskuUantje Trenker, Kvib^n, Schiossar, Seeman, vsi pristni Nemci, katerim se je k večjemu z znanim kurzovskim lijem vlilo nekaj slovenščine   v  germanske možgane.
Med temi štirimi letečimi m osti pa je bilo dvoje do januvarja t. 1. vedno v slovenskih rokah, ker sta bili sN7oj čas sistenrrzirani za dvojezično ozemlje. Saj sta pa pri nas na Kranjskem tudi potrebna dva ad-junkta-romarja, ker sta sedaj dve moči na učn^m dopustu in se v obče vedno pok:»ž-^ kjerkoli kaka potreba za substitucijo. Za te dve leteči mesti sta se tedaj s polno pravico potegnila dva izprašana slovenska avskuitanta, ki sta sicer mlaša od goren; b, vendar edino kvalifikovana za slovensko urado-vanje. No pa 13 je vse jedno. B.g ne daj, da bi se kak graški avskul-tant preskočil. Ia tako se je tedaj Zgodilo, da so se slovenskim avskul-taotom počasi ugrabila vsa leteča mesta. Le radovedni smo, kaj počne sedaj Gleispach a tem krdelcem nemških, slovenščine nezmožnih letečih adjunktov? Kam z njimi? če prav spada med njimi eden v Mokronog in eden v Ljubljano, ostali bodo prs v gotovo vsi na zelenem S ajer-akern in slovenski avsknltantje b
še lepše opravljali dotične posle manjkajočih adjunktov in morali, če se graškemu prezidiju čez noč zljubi, romati sredi meseca kam ven na deželo, v Mokronog itd.
Tako se tedaj z zadnjimi imenovanji tudi upi slovenskih mlajših uradnikov pri nas niso prav nič izboljšali. Ker so za uradovanje v slovenskem ozemlju neprimerno bolj sposobni nego Nemci — večinoma bivši burši, — ker ne uživajo nika-kih kurzovskih dobrot in bonitet, pridejo pri imenovanjih šele tačas na vrsto, kadar drugače ža ni več mogoče, kadar ni več nemških kandidatov z izpiti na razpolago. Veseli nas pa, da vkljub temu slovenski pravniki prav pridno vstopajo v sodno službo. Tako je tudi edino pravilno, to je jedini pravi contra proti sedanjim razmeram. Po vsem smo namreč prepričani, da končno vendarle zmagamo mi Slovenci 8 svojimi težnjami in opravičenimi zahtevami. Č^si, v katerih se po najlepših slovenskih sodnih mestih — in to celo v Ljubljani, pri ljubljanskih senatih — šopirijo Nomci s svojimi skritimi protrkcjami, bodo kaj hitro minuli, ko dobimo drugačne poslance nego so sedanji klerikalni »mandatkle-barji*. Namesto da bi se z vso silo in bre^. strankarstva zavzeli za slovenske naše težnje in zahteve, pa se v svojem katoliškem glasilu še celo skušajo nam rogati ter, kričoč v enomer nad dr. Ferjančičem, s svojim pisarenjem, s svoj m nečuve-nimi opazkami pljujejo takorekoč v lastno skledo! To je felonija, to je izdajstvo, katerega se mora sramovati V3ak zaveden Slovenec.
Evropejska carinska zveza.
V Rimu j • rod vno zboroval gosi darski mednarodni korfgr*-s. Udeležili so se ga priznani kmetijski strokovnjaki skoraj vseh evropskih drž v, med njimi Italijan L u z za t ti in Pranooz Meiine, ki sta svo e-č-sriv^ kot ministra dajala smer gospodarski pohtiki, ki pa tudi še dan*
LISTEK.
Človek in pol.
Roman.  Spisal  Ivo Sorli.  Ljubljana 1903. Založil L. Schwentner.
Nietzscbe je jeden največjih, prav g-otovo pa jeden najduhovitejših filozofov, in to ne le nemških, marveč modernih modroslovcev sploh. Pred svojimi nemškimi kolegi pa ga diči še troje vrlin: prvič je jasen in razumljiv v svojih izvajanjih, drugič se ne lovi za besedami in definicijami, in tretjič je jezik njegov pesniško-vznesen, njegov zlog markanten, njegovo pripovedovanje zanimivo — s kratka — Nietzschejevi spisi so taki, da ne zahtevajo samo strokovnjaškega čitateljstva. Tako je tudi umevno, da so se njegove ideje sorazmerno dosti bolj razširile med razumništvom, kakor katerekoli drugega filozofa svetovne slave 5 umevno je pa tudi, da ga ni modroslovca, katerega bi širši krogi v mnogočem tako napačno ne interpretirali, kakor ravno njega. Uzrok tiči v tem, da poznajo Nietzscheja iz odlomkov in feljtonov, aforizmov in sentenc — ne pa Nietz-*
scbeja, kakor nam ga kažejo sknpna njegova dela.
Mnogo izobražencev poznam, pri katerih se asocijira z apodiktično gotovostjo na ime Schoppenhauer vedno -pesimist in sovražnik žensk", prav tako, kakor sledi na ime Nietzsche vedno somišlje: „Uebermensch" — nadčlovek. Zanje ne pomeni Nietzsche drugega, nego tistega filozofa, ki je spravil ta pojem v svet. Res je, beseda je njegova, in mogoče tudi pojem; a predno je bil pojem, je bil nadčlovek sam, od tistih časov, ko je iznašel Človeški um prvi ogenj in prvo kolo pa do današnjih dnij, človek po razumu in volji svoji visoko nad sovrstniki stoječ, kakor ga bodo gledala tudi tisočletja za nami; človek ki zmaguje, in ki je brutalen, ker je vsaka zmaga brutalna; Človek, ki mori brezobzirno in brez srca, da ljubi; človek, ti potepta staro življenje, da vsklije iz njega novo; Človek, v katerem dobiva darvinistični teorem svoj antropologicni in kulturni izraz.
Ne bo se torej čuditi, ako se je lepo število pisateljev zavzelo za ta predmet,  in poskusilo v svojih proiz-
vodih več ali manj „visoko stoječega" prestaviti ga v realno življenje. Tudi ni dvoma, da se ne bi našlo vedno dovolj ljudi, ki se čutijo „nadljudi4, mnogokrat zato, ker žive v okolici njihovi sami — dejal bi — „podljudje", največkrat pa, ker je njihova avtokri-tika vse drugača, nego „nadcloveška".
Vsled tega namreč, da se kdo čuti rnadčloveka", še dolgo ni „nadelovek", kakor tudi tedaj ne, če se v svojem mišljenju in čuvstvovanju razlikuje več ali manj od svoje okolice, v kateri živi, bodi si da temelji ta razlika v individuvalnih posebnostih dotičnika, ali da so življenski odnošaji pripomogli k temu, da se je osebnost kakega človeka samosvoje razvila. Kar odločuje, so res velika, izvanredna dejanja. To dokaz pa nam žal ostajajo dolžni skoro vsi junaki ..nadčloveških" dram in romauov, od Strindbergovega brutalnega zape-Ijivca gospodične Julije pa do Przy-byszewskega Falka. Da, ta disharmonija med njihovim čuvstvenim življenjem, njihovo samozavestjo — na jedni — in njihovimi sorazmerno tako neznatnim^ revnimi čini na drugi strani, pritiska jim na čelo pečat patologije —
i in manjvrednosti (Mindervvertigkeif), ni-
! kakor pa ne nadeloveštva.
Zato me je razveselilo, ko sem prečitavši JSorlijevo knjigo dobil utis, da junak njegove povesti ni, ia menda tudi nima namena biti: „nadelovek" v baš označenem zmislu, ampak „ človek in polu, kakor ga imenuje pisatelj s tem baje belokranjskim izrazom. Ne vem, ali je Sorli samo narodnostni zavesti na ljubo postavil „človek in pol" mesto „nadeloveka", iz raznih izvajanj v njegovem romanu se mi ta misel precej neverjetna zdi; to pa vem, da bi jaz, ako bi imel prevesti njegov roman na nemški jezik, ne napravil nikdar napisa nEin Uebermenseh", ampak „ein ganzer Mann" ali kaj jednakega. Kot takega nam ga je po mojem mnenju tudi hotel narisati pisatelj ; kot tak živi tudi in deluje v celi povesti, seveda glede na n a z o r e „n aj-boljsih izmed družbe". To pripombo pa sem žal, moral pristaviti, ker bi prišli inače takoj — „jenseits von gut nnd bbseu, kjer se neha mahoma vsak „človek in pol", in ž njimi tudi vsi tisti, od katerih se loči za priveseno polovico.
Ako sem povedal, kako umejem I išorlijevega „človeka in pol", pa še nisem dejal, da njegov junak dr. Rihard Sever ne diši v marsičem po tistem „nadeloveku", kakor smo ga vajeni poznati v raznih varijacijah iz teh in onih, dobrih in slabih beletristiČnih proizvodov. Dr. Sever se vede dostikrat in prav brez vse potrebe brezobzirno in oholo, ima tisto družabno tako visoko cenjeno lastnost praviti ljudem svoje mnenje — kar seveda Še ni treba, da bi bilo identično z resnico — v obraz, on je skrajno samozavesten, draži koder nastopa, a je pri tem sam precej razdražljiv in občutljiv, da ne govorim o njegovih nastopih v dražbi, kjer se vede mnogokrat — recimo —■ jako niladeniško. Po tendenci pisateljevi naj bi dr. Sever kjerkoli nastopi, impo-niral; seveda je to od družbe odvisno, v katero zahaja. Prepričan sem pa, da bi dr. Sever, tak kakor je, prestavljen iz rouiaua v življenje iz lahko umljivih uzrokov nikamor prav dolgo ne zahajal, in da bi se ga povsodi iznebili kaj hitro, kjer bi hotel nastopati kot „nadelovek" in ne kot „človek iu pol". Da, niti tega ne verjamem, da bi ga mogli
danes odločujeta v svojih deželah o narodnogospodarskih vprašanjih. Posebno veljata za odločilna strokovnjaka v vprašanjih carinske sestave in glede sklepanja trgovinskih po-godeb  med   posameznimi vprašanji.
Ker so ravno sedaj skoraj v vseh državah na dnevnem redu razprave o carinskih taritih, ki naj bodo temelj za obnovitev trgovinskih pogo-deb, imel je seveda tudi kongres moralno dolžnost, razpravljati tudi o teh vprašanjih, saj prizadevajo ista sedaj največ skrbi celim narodom m vladam posameznih držav. Z:-ito je ogrski odposlanec R u b i n e k predlagal ustanovitev e v r o p s k e carinske zveze. Namen taki zvezi bi bil, naložiti severo-ameriški carinski zvezi diferenČno carino ter s tem otežiti, ako ne spodnesti uvoz ameriških gospodarskih produktov. To je ideal evropske carinske politike. Saj nič tako ne slabi našega gospodarskega razvoja, kakor ameriška konkurenca.
Žal,  da  se  ta  ideal ne da tako lahko, ali sploh ne izvesti Evropska carinska zveza,  ki bi pritiskala na ameriški uvoz, bi ne bila samo go spodarske, temuč tudi politične važ nosti.    Saj  tudi  v Severni Ameriki odločuje in vodi vso   politično idejo le gospodarska  akcija.   Ako  bi se ustanovila evropska carinska zveza z namenom,  da pobija narodnogospodarske interese Severne Amerike, po menilo bi to združitev evropskih dr žav proti razvitku in moči Severne Amerike v svetovni trgovini.
Ali tako mogočnega leva kakor je Severna Amerika ni dobro dražiti, vsaj za sedaj še ni cela Evropa gospodarsko tako močna, da bi mogla napovedati Ameriki kak boj. Tega seveda ne ve Madjar Rubinek, vesta pa gospodarsko-politiČna prvaka kakor sta imenovana bivša ministra. Zato je Luzzatti takoj odsvetoval tako evropsko zvezo, ker bi se tak sklep smatral v Ameriki za grožnjo, na katero bi Amerika takoj reagirala. Meli ne je istotako svaril. Dasi je misel o evropski carinski uniji prvi sprožil francoski ekonom Moli n ari pred 25 leti, pozna Meline predobro tozadevno mnenje na Francoskem, kjer bi se noben min:ster niti eden dan ne zdržal, ki bi zagovarjal ca rinski boj s  severno-ameriško unijo.
Nadalje pa bi tudi ne bilo nikdar vse evropžke države pridobiti za tako protiameriško carinsko zvezo. Tu je v prvi vrsti Angleška. Ona se ne bo nikoli hotela zameriti svoji mogočni rivalinji Ameriki. Pa ji tudi ni treba take carinske koalicije, ker je njena glavna gospodarsko - finančna moč ravno v prekomorskih pokrajinah, posebno v Južni Ameriki. S pristopom k evropski zvezi bi si takorekoč sama sebi napovedala carinski boj. Še večja zapreka taki evropski zvezi pa bi bila Rusija. Ako se sprejme v zvezo, imela bi Evropa v svoji lastni zvezi najhujšega tekmeca v ž tni trgovini, kateri tekmec bi bil skoraj tako nevaren kakor Amerika.   Rusija bi se
rešiti sorodni duhovi, kakor sta njegova tržaška prijatelja in njegov megleni .svak Viktor, niti ne dunajsko društvo „Samou; čigar po beznici dišeče banalnosti dokaj „bučeglavno" reprezentuje izvestno maniakalični Prečnik.
Kar pa nam reši in nam dela simpatičnega dr. Severja je njegovo vendar-le dobro srce, njegova odločnost, odkritosrčnost, in pogum — lastnosti, ki se seveda po često reaktivno pojavljajo iz napak njegovih. Dr. Sever pa naj ni le nravno visoko stoječ Človek, ampak tudi intelektuvalno, posebno ako se oziroma na duhovitosti, katerih kar mrgoli po njegovih izvajanjih in dvogovorih, katerih je celo preveč in pre-jasno izraženih, tako da delajo na bralca vtis poiskanega. To je napaka, s katero ljubijo mnogi pisatelji preob-ložiti svoje junake, od Georges Ohnet-a pa do našega Janka Kersnika. Prav posebno pa si dovoljujem opozoriti na to, da v afektih ali na afekt ravnokar se pripravljajočih duševnih razpoloženjih nismo skoro nikoli „duhoviti." (Primeri Kersnikovega „Na Žerinjah" preddvo-bojno sceno — in Zola rL' assomoir" prizor v perišnici.) vDalje pnh.)
veda imela od zveze največjo korist, ker bi jo zalagala z žitom. Ako pa se iz teh razlogov Rusija ne sprejme v zvezo, nakopala bi si Evropa še enega gospodarskega protivnika, močnejšega kot je Severna Amerika.
Vsaka država bi seveda tudi v zvezi iskala svoje separatistične cilje, zato imajo prav izkušeni narodni ekonomi, da nasvetujejo mesto take evropske carinske unije gospodarsko zvezo srednjeevropskih držav brez agresivnega značaja.
Rusija in Avstrija.
Razne izjave avstrijskih in ogrskih državnikov  in uradnih  ter neuradnih avstrijskih listov so v Rusiji vebudile veliko nesaupnost proti Av-stro-ogrski.    Rusko   časopisje očita Avstro-Ogrski   nelojalnost. »Novoe Vremja* pravi, da se grof Goluchow-ski ni  opravičil  zastran Sitellove iz jave   glede  Balkana,   vsled   česar je nastala legenda, da se je Rusija odpovedala svojemu vplivu  in svojim nalogam na Balkanu  V takih razmerah   pravi  rečeni   list,   se  ne more utrditi vzajemna zaupnost in je za to treba, da se konec naredi vsem dvomom. Potem nadaljuje »Novoe Vrem a: »Naša zveza z Avstro-O^rsko ni taka, da bi se morala bati svetlobe. Pismenega dogovora ni L 1897. so se menjale samo  note, to je vse. V teh notah je bila izražena želja, da bi se na Balkanu ohranil status quo, t. j. naj ne bo dovoljeno, da bi kdo poljubno premenil  razmere, določene po (berolinskem) traktatu, kar je potrebno  za ohranitev splošnega miru. Iz tr-ga izhaja, daje v najvaž nejših vprašanjih treba pojasnila nazorov. To je ves dogovor med Rusijo in Avstrijo.   Mi se nikakor* nismo odrekli svojim pravicam   in   svojim zgodovinskim   nalogam,  in nismo pripoznali nikake razdelitve Balkana na dve sferi. Rusija tuda glede vprašanja o Bosni in Hercegovini   ni odnehala ne za las na korist Avstrije. Sploh o Bosni in Hercegovini še govora ni bilo.  Tudi ni bilo dogovora o  dolžnosti   skupnega   postopanja v normalnih političnih   razmerah. Mo-rpmo se pač porazumeti o paralelnem postopanju, dolžni pa nismo to storiti. Sploh se Rusija z dogovorom iz leta   1897.   ni   odrekla   ne najmanjšemu delu svobode svoje balkanske politike in popolne neodvisnosti v razmerju z balkanskimi vladami. Toliko manj se je zavezala dajati komurkoli račun o svojem postopanju ali se v vsakem posameznem slučaju dogovarjati z Avstro-Ogrsko. Naše porazum ljenje tudi ne preneha, Če se v take a slučaju ne doseže porazumljenje, poru« »eno pa bo nade porazu mnijenje z Avstro-Ogrsko v tistem trenotku, ko  stopi prvi avstrijski vojak v Staro Srbijo, ali če  Rusija  kaj  stori,   kar  se ne strinja s statusom quo na Balkanu«.
Premagani Angleži.
Angleži ne morejo živeti brez vojne. Komaj so završili dolgotrajno bojevanje z Buri, začeli so preganjati pleme divjih Somalov v severnoiz-hodni Afriki. Angleško jezo je zbudil znani »nori Mulah«, verski vodja Somalov. Toda zasledujejo ga že skoraj celo leto zaman. Ker je celo pleme nomadsko, nima Mulah stalne »prestolnice«, temuč se ušotori danes tukaj, jutri drugje. Dne 6. oktobra 1. 1. pa je angleški polkovnik Swayne vendar zasledil Mulaha in njegove Čete. Toda Angleži so bili tepeni ter izgubili 200 mož. Nato se je Angleška z nova pripravljala, da se maščuje nad Mulahom Italijanska vlada je dovolila Angležem prekoračiti italijansko zemljo, da napadejo od one strani Somale. Tudi abesinskega kralja Menelika so pridobili, da pride na pomoč s svojimi 10000 možmi od zahoda. Na ta način so trdno upali, da jim sovražnik ne uide. Cele mesece je angleški general Manning zaman iskal sovražnika. Dne 17. t. m. je poslal polkovnika Cobbeja z glavno vojsko naprej.   Mulah je zva-
bil celo vojsko v zasedo pri Gum burri, kjer so Somali skoraj vse Angleže pokončali. 10 častnikov, okoli 200 mož je obležalo mrtvih; sovražnik pa je zaplenil tudi 1000 velblodov in dva topa. Le malemu številu Angležev se je posrečilo uteči, pa še ti najbrže ne dospejo na varno, ker so do 400 km od naselbin ter brez vode sredi puščave med sovražniki. V Mulahovem taboru je madjarski pustolovež Kari Inger, kateremu se pripisuje, da je dal Muiahu strategična navodila za zmago.
Politične vesti-
— Reforma tiskovnega zakona. Tiskovni odsek je dognal razpravo do § 24 Najživahnejša debata se je razvila pri § 17... t. j. o kolportaži. Določilo se je, da so od kolportaže izključene osebe pod 18 letom, nadalje taki, ki imajo gnusne ali nalezljive bolezni, duševno bolni, slepi, nemi ter osebe, ki so izključene zaradi obsodbe iz volilne pravice. Prestopke zoper kalportažo bo kaznovala policijska oblast.
— Zaroke v vladarskih hišah. Nemški prestolonaslednik se je baje zaročil s princesinjo Margareto velikobritansko, princ Friderik Henrik, najstarejši sin pruskega princa Albrehta pa s prinoezinjo a lice velikobritansko.
— O Maoedoniji. Avstrijski konzul v Seresu, macedonski rojak slatko, je izjavil nekemu grškemu poročevalcu, da gredo vse zasluge za reforme (!) v Macedoniji grofu Go-luchowskemu, oziroma Avstriji. Grof Lambsdorff je potoval na Dunaj le zato, da izposluje pritrjevanje za pravo avtonomijo Ma-cedonije pod bolgarskim guvernerjem, česar seveda Avstrija ni mogla dovoliti.
— Novi minister italijanske mornarice je postal admiral G i o van ni Bettolo, ki je ravnokar dopolnil 57. leto. Udeležil se je bitke pri Visu ter dobil prvo vojno odlikovanje.
— Ministrska kriza na Francoskem. Med predsednikom republike L o u b e t o m in ministrskim predsednikom C o m b e s o m je prišlo do take napetosti, da bo Gombes odstopil. Vzrok je baje ta, ker je hotel Gombes spraviti svojega sina za guvernerja v Algiiu, a tudi Loubet ima sina, kateremu bi rad to vplivno mesto prihranil.
— Novo ministrstvo na Nemškem. Ministrski svet je sprejel bud-get ter določil stroške za novo prometno ministrstvo, ki začne poslovati s 1. januvarjem 1904.
— Rusi v Mandžuriji. Rusija je Kitajsko obvestila, da ne izprazne Mandžurije poprej, kakor da Kitajska podpiše pogodbo, s katero se vrhovno nadzorstvo nad Mandžurijo prepusti Rusiji, druge narodnosti pa se izključijo. Princ Tsing je ruske pogoje odklonil.
— Angleški proračun za let"> 1903/04. izkazuje 143 954.000 funtov štr. izdatkov in 154 770000 funtov str. dohodkov, potemtakem preostanka 10,816.000 f. štr. Vsled tega se zniža dohodninski davek za 8l/t milijona funtov štr., dočim se carina na rž popolnoma opusti, kar znaša zopet odpadka 2 milijona f. štr. Vojni stroški za Južno Afriko in Kitajsko znašajo 212 milijonov f. štr. Narodni dolg znaša 770,778000 funtov štr. Za prihodnja leta se obeta znatno znižanje Btroškov za armado.
Dopisi.
Iz Zagorja ob Savi. Dne
20. t. m. imeli smo volitev v nas občinski odbor. Kako je izpala to Vaua poročam v kratkih stavkih. Preduo pa priobčim svoje poročilo, moram dostaviti, da ste se zmotili v Vasem cenj. listu št 86., ko ste pisali, da sta dobila dva vrla in zavedna učitelja volilno pravico v I. razredu. Ravno ta dva učitelja sta pomogla našim nasprotnikom do zmage v I. razredu. Pa vkljub teran, da sta ta dva vrla in zavedna učitelja pomagala premogokopni družbi do zmage, bi bila ista propala, ako bi ne bila družba upokojuega okr.
glavarja Grilla, ki je častni občan, po klicala na pomoč. Gosp. glavar Grill, bil je Častnim občanom izvoljen, ko so najboljši naši n a p r e d n j a k i sedeli v občinskem zastopu. To je hvaležnost od njega, da zdaj voli proti narodno napredni stranki? Ne bi bilo boljše, g. Grill, da ste doma ostali in gledali, da pokrijete svoje dolgove katere ste pri vsi svoji dobri plači napravili? Izvoljen je bil v 11. razredu naš pridni „siidmarkar" Konrad Mally. Kaj si bodo Gorenjci mislili, kateri g. Konrada bolje poznajo nego rai ? Gotovo si mislijo, da nimamo nobenega moža tukaj, da se je taka oseba v občinski odbor izvolila. Naš nekdanji starosta „Sokola" P. Weinberger pa se je posebno dobro odlikoval. Ravnatelj rudnika postavil je kandidatom naslednika pok. Medveda, a ni mu bil po volji, moral ga je izbrisati iz liste ter postaviti druzega meuda ravno g. Mally-a. &aJ Je g- Weinbergerja pripeljalo k temu, to je težko uganiti, ker on, hakor se je sam pohvalil, je z dušo in telesom naprednjak. Gotovo si je g. Weiu-beiger pred volitvijo že dobil glasove, da ga volijo županom. Svetoval bi g. \Veinbergerju naj pri županstvu bolje gospodari nego je svoj čas kot predsednik zdravstvenega zastopa, ko je moral vis. deželni odbor poslati uradnika, da je račune in blagajno uredil. Izvoljeni so bili v odbor navadni uradniki in pazniki premogokopne družbe, kateri bodo gotovo kimali, kar jim bode g. ravnatelj namignil. Vzela je družba samo iz milosti enega samega kmeta v odbor, kateri pa gotovo nima nič prijetnega pričakovati. Dobro je povedal po končani volit vi ud volilne komisije, ko je rekel „vesel sem da nisem prišel v odbor, saj ne bi mogel ničesar storiti, ker kakor bode tukaj navzoči g. ravnatelj rekel, tako bode, in drugi bodo pokimali." Torej zgubljeni ste za cela 3 leta Vi zavedni Zagorci. Očitati Vam pa smem, da bi bili lahko v II. razredu prodrli, ako bi se bili količkaj na narodno stališče postavili. V I. razredu se je naša duhovščina z dr. Zar-nikom in naduČiteljem Debelakom dobro držala, le žal da sta zavedna dva učitelja pohvaljena v št. 86 tako narodno lice pokazala.
Iz Slovenskih goric. ..šolski voditelj, Janez Žunkovič,- nadučitelj se zopet hvali. Dragi Janezek ! Komaj sem že čakal, da bi se nudila prilika, pokazati Tvoje „čednosti-. Kakor za nalašč mi je prišel Tvoj dopis v „Slov. Gosp." Čemu tam odgovarjaš, ne vem, ker v dopisu „Naroda" nihče ui rekel, kolikor se še spominjam, da si Ti tisti „uzor", a če sam rečeš „mea kulpa", je to Tvoja stvar. Menda si že čutil potrebo, da se malo pohvališ. Mene sicer nič ne briga, kdo je bil dopisnik „Naroda", a toliko pa vem, da ti napačnemu odgovarjaš ter da ga dol/.iš tega, kar on ni storil. Preresetal bom samo podatke, katere si mi dal v ..Gospodarju".    Stavek    „ Marsch hinaus
L......u se tudi pri Tebi — ah
dragi Janezek ! — ujema. Zakaj pa zadnji čas nisi bil vec organist v Maj špergu? Zatone, ker Te župnik ni več — maral. Sicer pa ne bodi tako radodaren s stotaki: porabi jih raje za svoj stari dolg v M., da Te ne bodo ljudje nosili v zobeh in da ne boš delal sramote ueiteljstvu. Da tudi T i nič druzega ne bereš kot ..Slov. uč.%je meni tudi znano, ker si se nekoč sam tako izrazil. „Slov. Gosp." pa je ravno pripraven zate, ker se njegovemu uredniku včasih, a Tebi pa vedno — ah oprosti dragi Janezek ! — meša. Tisti učitelj, kateremu Ti „mlečezoba žaba v dopisu praviš, da je zate še preveč moker za ušesi, je pač mož na svojem mestu Ti niti nisi, vredeu da bi mu odvezal jermena od čreveljev, da pa Ti, dragi Janezek, ne bi bil res tako moker za ušesi! Da si tudi Ti oddal šolsko vodstvo nekoč župniku, je tudi res; le vprašaj župnika, kije sam rekel: šolski voditelj sem sedaj jaz. Da bi moral kdo pisati o kolegijalnosti med učitelji, ni potrebno, ker so drugi vsi kolegijalni, a Če ravno Tebe nihče ne mara, si tega sam kriv .... Menda bi zato rad, da bi bili s Teboj kolegi jalni, da bi kateri k Tebi kompetiral. Veš, dragi Janezek, pa ne gre, če tudi župnik še 10 x 10 K obljubi tistemu, ker si namreč preneumeu.  Je pae križ
brez Boga, — Tega si pa kar nič ne domišljaj, da si Ti drugi Slomšek, 8i pač preneumen zato. „Slomškar" si pač a ti še niso „Slomšeki", kajti Slomšek je  imel  več  pameti  za enim nohtom, kakor je imaš ti v glavi. K sklepu Tj še želim,  da bi Te pač že enkrat pa met srečala. Pa ne bodi hud! Če hoČej še kaj zvedeti, le oglasi se zopet gradiva imam več  ko  dovolj. Z Bogom! Tvoj „Opazovalec."  Pri tej priliki apclujeiojl tudi na slav. okr. šol. svet v Ptuju, vendar  enkrat  naredi  konec vseh ko medij  na Žunkovičevi  šoli.  Tako ne sme in ne more iti dalje. Upam, da s} še tisti možje tam, kateri so bili nekdaj fl Če   Dreflak  nič   ne  stori, kot okraj nji šolski   nadzornik    —  nemškutar prve« vrste, naj vsaj okrajni šolski stvet st-svojo dolžnost, saj Dreilak menda se gospod  vseh  gospodov. (Je bode Div ilak še  nadalje   uganjal  svoje sitnosti \ in  dopuščal take reči gotovim „kleče j plazcem", potem učitelju, posebno ; ; še učiteljici ni več obstati v ptujskeiu! ] okraju.  To se tudi že sedaj kaže, k učiteljstvo vedno odhaja iz tega okraja \ a v okraj   nihče  ne  pride. Merodajnij faktorji pazite torej, dokler še ni pre- | pozno, drugače bodo šole brez učiteljev. J Kaj to pomeni, vprašajte Kranjce.
Dnevne vesti.
V Ljubljani. 24 aprila
— V  klerikalnem taboru
je vsled Susteršičevih izjav na nedeij skem shodu nastala velika zmešnjava, Kdor prihaja s klerikalci v  dotiko, seN o tem lahko prepriča. Eni se jeze, Čc^,j da blamira nSlovenec" celo stranko, ker) j ne pozna njenih vodilnih nazorov, dru^ zabavljajo na  dr. šusteršiča,  tretji >e j norca delajo, da je  „Slovenec" morali proglasiti   za   „osobno  mnenjeu ure; ništva, kar je še par dni prej z emfazo 1 proglašal kot sveto načelo vse strank-, Jen Šusteršiča je tako velika, kak ; \ še  nikdar,   a  tudi   zagovornikov   ima 1 dosti.   Interesantno   je   v   tem   ožit j | pismo, ki  smo je  dobili  od   k ran j J skega  duhovnika, ker se iz uv. pisma spoznajo vzroki,  zakaj se jej Šusteršič   tako   ponujal   Nemcem. T pismo se glasi : „Spoštovano uredništvo! Kar je dr. Šusteršič v nedeljo v kai■»- g liškem domu povedal, to je tudi medl narodnimi duhovniki — in teh nas jel še nekaj, četudi nas inečete v eden in 1 isti lonec   s   ultramontanskimi   — jsk^a slab   utis   napravilo   in   veliko   nevolja |
prouzročilo. Nevolja je posebno zavitega velika, ker je izjava dr. Šust< šiČa v največjem nasprotju z vsem, ka: je doslej „Slovenec** pisal. Vidi se, dal ima stranka drugo načelno stališče ka- j kor „Slovenec". Celo tisti  izmed i: ki dr. šusteršiču slepo   zaupajo  in ne j spoznavajo, da je ou   čisto   navaden 1 „štreber,*   so  razočarani. Seveda med nami  muogo   o   tem  nastopu d: SusteršiČa govori. O  priliki koncerta v stolnici  sem  imel  priložnost  z različ-nimi tovariši o čudnem nastopu dr. > steršiča govoriti, tudi s takimi, ki z: Šusteršičem drže in ki mu popolnoma t zaupajo. Kar so   ti   povedali,  vas hom zanimalo, ker ti so dr. SustcršiCa op vičevali. Ne bom Vas  dolgočasil i ti-| stimi plitvimi frazami, ki se tolikokrat 1 slišijo, da smo  duhovniki  poslani učiti vse narode in tedaj ne  smemo biti narodnih ozirih enostranski, kar se te dui dostikrat slišalo.   Navedel   Viau J bom samo tiste razloge, ki so politici nega  značaja. Za  opravičevanje dr.fl Susteršiea so njegovi   zagovorniki -deee   okolnosti   navedli :   1. Katoliška stranka se laglje z Nemci kakor s slovenskimi liberalci   združi, ker libera zem kranjskih Nemcev ni ne krop, ne voda, med tem, ko  so slovenski liberalci skoro ravno taki kakor franco.^ radikalci in mokraći.   Nemški liberali' zem tudi ne more  slovenski katoliški stranki  nič  škodovati,  slovenski lihe raloi pe jej neizmerno škodujejo  in bi lahko, če bi hoteli,  že  danes   i uspe hom   kako   gibauje   »ProČ   od Rima zaveli, tako je ljudstvo duhovnikom i -sprotno postalo. Vpliv duhovščine stra šansko pojema in to se more le zbolj* sati, če se   slovenski   liheralei zatrejo. To bi se pa veliko   laglje   doseglo, cd bi liberalci ob veljavo v dež. zboru il v Ljubljani prišli, kar je samo s pod
JKJflT Dalje v prilogi. "3&Ja
1. Priloga »Slovenskemu Narodu" St. 93, dne 25. aprila 1903.
poro Nemcev mogoče.  2. Ce se zveza Katoliške  stranke  z  Nemci doseže, bi bila mogoča taka volilna reforma, da bi liberalci za zmeraj  prišli ob vsak upliv. V tem slučaju bi pa veliko ljudi od stranke  odpadlo   in  bi „Slovenski }šarod,u   ki   katoliški   stranki največ ^•duje, mnogo   izgubil.  Zoper voljo >'erncev je pa volilna  reforma nemogoča. Nemcem še govoriti ni treba nič. Iz dvorane grejo in deželni zbor ne sme nič o volilni reformi sklepati. Tudi če bi slovenski liberalci bili   za reformo, se ne more proti Nemcem nič storiti, cesar pa novega volilnega reda prav gotovo ne   bo   oktroirah  3. Katoliška stranka je veliko   gospodarsko organizacijo ustvarila. V  tej  organizaciji so I ^kopane   ogromne  svote katoliškega denarja. Ta organizacija pa  stoji na jako slabili  nogah, ker  stranka nima sposobnih mož. Ako bi ta organizacija izpadla, bi bilo to pri nas^še hujšega pomena, kakor je bila katastrofa sveto-vaelavske   posojilnice   na  Češkem za ondotno katoliško  stranko.  Pri nas bi taka katastrofa ubila katoliško cerkev, ^icer se stori, kar je mogoče, da se katastrofa prepreči, ali  redne razmere se morejo vstanoviti samo če zavzame dežela tako stališče kakor na Nizjeav-strijskem. Dežela mora našo organizacijo rešiti. Liberalci ne bodo nikdar v to privolili, ker bi od dežele podpirana organizacija njihovim somišljenikom po deželi pa tudi trgovcem in obrtnikom v mestih neizmerno Škodovala. 4. Skotovi zavodi v St. Vidu  so   skoro dozidani, škof se je  tako  zadolžil,  da  se ne more ganiti. Minister  Hartel škofa ne mara in zato mu ne dovoli, da bi na grajščino v Gornjem gradu najel posojila. Zavod bode gotov, sredstev za vzdrževanje pa ne bo in škotija jih sama sploh ne bi mogla prenašati. Treba je dobiti podpore od države in od dežele. Če je dežela ne da, je tudi država ne bo dala. Liberalci ne bodo  za zavode ničesar dali — treba je tedaj sporazumeti se z Nemci. Ti bodo v tem oziru lahko odnehali, kajti Nemcev v zavod ne bo, pač pa bo zavod ljubljanskima gimnazijama vzel toliko dijakov, da se bo ena lahko spremenila v popolnoma nemško gimnazijo. Do nt des\ 5. Vsled obsirukcije je katoliška stranka v največji zadregi, ker je gotovo, da bi ji tudi z novimi volitvami ne bilo pomagano. Morda dobi Božičev mandat, izgubi pa zanj idrijskega. V najboljšem slučaju bi ostalo vse pri starem, stranka bi bila zopet v manjšini, obstrukcija pa vpeljana ad absurdum. To pa le v najugodnejšem slučaju, kajti lahko se zgodi, da pri novih  volitvah stranka ničesar ne pridobi, pač pa še kaj izgubi. Iz te stiske ni druge pomoči, kakor porazum-ljenje z Nemci, ki je toliko bolj potrebno ker bi potem vlada morala  na to novo zvezo vsaj tiste ozire jemati, kakor jih jemlje sedaj na  zvezo slov. liberaleev in Nemcev in ker bi potem tudi prišli pri cesarju spet v milost. 6. Za Suster-šičev nastop je bil sedaj   položaj najugodnejši.  Na   eni   strani   so Nemci iako nezadovoljni s slovenskimi liberalci, ker jim ti nečejo narodnih koncesij delati in jih zmiraj tožarijo, da se bodo o  narodnih   zadevah   že sporazumeli, kadar bode   katoliška  stranka premagana. Na drugi strani pa so  Nemci v deželnem zboru, na Jesenicah, v Tržiču in tudi v Ljubljani posebno pri kranjski hranilnici — občutili, da ima kat. stranka,   če   se   resno  vzdigne, večjo moč proti njim,  kakor   slov. liberalci. To so okolnosti, iz katerih je spoznati, da je pri Nemcih dispozicija za spora-zumljenje s klerikalci, in to sporazum-ljenje   bi   se   na podlagi, ki   jo je označil   dr.   Šusteršič   na nedeljskem shodu tudi dalo doseči. Šusteršič jo je vpeljal —  bomo   videli,   kaj doseže. »Škof je popolnoma na njegovi strani in tudi priznava, da liberalizem kranjskih Nemcev ni nikomur   nevaren,  in da si more katoliška stranka   opomoči samo z zvezo z Nemci, ki bi  bila sklenjena na podlagi pravičnosti. —  Tako, spoštovano uredništvo, se opravičuje nastop dr.  Susteršiea   na  nedeljskem shodu. Menda ni treba, da Vam povem zakaj se narodni   duhovniM   ne  strinjamo s tem poskusom dr. Susteršiea, ne glede na to, da bo katoliška stranka grozovito blamirana, če Nemci ljubavno ponudbo dr. susteršiea odklonijo. Nisem Vas somišljenik in ne bom nikdar, ali
kot Slovenec sem si štel v dolžnost, da Vas o teh rečeh obvestim, kajti prepričan sem, da se mej nami in med Vami že najde nekak modus vivendi, samo če vržete dr. Šnsteršiča iz političnega življenja, škofa pa spravite v kak samostan. S spoštovanjem Vaš — Slovenski Rectus, ki se že še oglasi. "Mi bi utis tega iuteresantnega pisma samo oslabili, Če bi ga komentirali. Dovolj je, če rečemo, da je iz njega natančno spoznati vzroke, zakaj je dr. Šusteršič v nedeljo vabil Nemce naj gredo ž njim v lopo.
— Zadeva dr. Ferjančiča proti Lampeiu in Rakovcu pred   kasacijskim dvorom.
Včeraj se je vršila kasacijska razprava o ničnostni pritožbi dr. Lampeta in Rakovca proti razsodbi porotnega so dišČa ljubljanskega, s kojo sta bila obsojena Lirape na šest mesecev, Rakovec pa na en mesec v zapor. V pritožbi so se zlorabljali skoraj vsi ničnostni razlogi, kar jih zakon po zna. Obsojena, koja je v Ljubljani zastopal dr. Brejc, zagovarjal je na Dunaju dr. Šusteršič. Igral je pri tem jako klavrno vlogo, ker mu je bilo pri tem zastokati svojo lastno suro vest in insuito, ki bi med spodobnimi možmi sploh mogoči biLi ne smeli. Obnašal se je kot poiiman jezuvit, sladko, mehko in krotko Govoril je veliko, napadal porotnike, napadal predsednika s-jdišč* , nadsvotnika Fona ter se kazal pri tem kot velikega pravniškega nevedneža. Ferjan čiča je zastopai dr. Ivan Tavčar, ki je v uro trajajočem govoru stvarno ;n mirno pobijal ničnostno pritožbo. Glavni ničnostni vzrok je b;l pač oni § 314, 6, ka?. pravd, r, ker so niso dopustili takoimenovani »dokazi resnice«. Dr. Tavčar je naglasa!, da so vsi ti dokazi otročja šala, in da so se vsi brez izjeme staviii zgolj radi senzacij?. Razprava je trajala od do V*2 Predsedoval je dvorni svetnik pl. Schrejr. Po posvetovanja, ki je trajalo skoraj poldrugo uro, objavil je predsednik scdDo, s kojo seje ničnostna pritožba v celem obsegu zavrnila. Razglasil je predsednik tudi razloge in splošno se je opazilo, da so ti razlogi jako ostri. Dr. Šusteršič je bil med publikacijo teh razlogov bled kakor stena in prav videlo se mu je, da ee čuti soob-sojenega. K&3acijsko sodišče je izrecno povdarjalo, da je porotno so dišče po vsi pravici odklonilo doksze resnice, ker, če bi tudi vse resnično bilo, kar hočejo obsojeni dokazati, bi s tem ne bilo dokazano, da je dr. Ferjančič beračil in zlorabljal svoj mandat. Že po zakonu se mora za vsako naesodnisko mesto prositi, in če bi dr. FerjančtĆ osobno pri raz ličnih faktorjih svojo prošnjo tudi ustno utemeljeval, bi se s tem ne bil pregrešil niti kot sodnik, niti kot parlamentarec. O vskiicu radi kazni je kasacijsko sodišče v tajni seji sklepalo. Djtičoa odločba se do-sedaj So ni razglasila.
— Vrhunec zasmehovanja. Piše se nam iz neučiteljskih krogov: Govor, ki ga je imel pretečeno nedeljo dr. Šusteršič v Katoliškem Domu o regulaciji plač kranjskega ljudsko šolskega učiteljstva, reprezentira pač vrhunec zafrkovanja in zasmehovanja učiteljskega stanu. Absolutni vodja kranjske klerikalne stranke je dejal, da nekako uvideva potrebo za zboljšanja učiteljskih plač, a te plače se naj zboljšajo s prostovoljnimi doneski imovitejših krogov in višjih uradnikov cele države, kranjski deželni zbor pa bode njegova stranka prej razbila, nego bode le jeden vinar dovolila učitelju trpinu. Tu ne bodemo reagirali na trditev dr. Susteršiea, da imajo ravno višji uradniki največ dobička od ljudske šole — kajti vsak Človek zna, da ljudske šole potrebuje pač najbolj naše „dobro" ljudstvo (glej govor strokovnjaka učitelja klerikalca na učiteljskem shodu), a pribiti moramo gorostasnost, ki je vtelesena v zgoraj navedenih besedah glede doneskov za regulacijo plač. Po sedanjih zakonih, katerih sprememba je v današnjih razmerah nemogoča, je dežela poklicana, skrbeti za učiteljske plače. Šusteršič to dobro ve, a če pravi, dežela ne da ničesar, pač tudi dobro ve,
da je s tem v vodo vržena vsaka regulacija plač v sedanjem času. Iu potem predlaga človek, ki pozna državno upravo in tehniko obdačenja, ki sodeluje sam pri novih davkih in dotičnih določbah, naj se gotovi sloji cele države prosto voljno oglase, da bodo stalno pomagali kranjskemu ueiteljstvu ! Kdor izgovori take besede, dokazuje dvoje: Ali ga zupuščajo duševne moči, ali pa ima namen, norčevati se, kruto se norčevati! Prvega ne moremo in tudi ne maramo verjeti, ker bi v tem slučaju kmalu izgubili najboljšega agitatorja za narodno - napredno stranko — zato je le drugo mogoče. Upali smo, da bode vsaj uredniško osobje Slovenčevo ponižno izreklo, da je druzega „osobnegau mnenja kakor voditelj strauke, a ker se to ni zgodilo, je očividno, da se stranka soglaša z nečuveno zafrkacijo kranjskega učiteljskega stanu, da je solidarna ž njo. Ubogi ljudski učitelj, tako krvavo se še ni nikdo norčeval s teboj odkar delaš, se trudiš in pehaš! Ce resna politična stranka izreče, da hoče s prostovoljnim obdaČenjem imovitejših slojev in višjih uradnikov cele d r ž a v e pomagati tistemu uČitelj-stvu, ki po ogromni večini poučuje otroke kranjskega kmeta; če kliče na ves glas, da raje razbije ves deželni zbor, kakor da bi ta kmet dal izpod palca le belič za stradajočega učitelja njegovih otrok, je to dejstvo ki se mora z lapidarnim] potezami vžgati v dušo kranjskega učiteljstva, dejstvo, ki reprezentira vrhunec zafrkacije tega vglednega in važnega stanu. Kakor jeden mož, bi se moralo ueiteljstvo dvigniti proti ljudem, ki imajo na programu tako —- regulacijo učiteljskih plač!
— Vrhniški vodovod in klerikalna obstrukcija. Iz Vrh nike se nam piše: Že več mesecev nastopali so posamezni slučaji le-garja. Zadnji teden postala je bolezen epidemiČna in okrajni zdravnik dobil je v četrtek, ko je prišel na Vrhniko, do trideset za legarjem bolnih. Vzrok razširjenja te bolezni je v slabi pitni vodi, katero imamo na Vrhniki in okrajni zdravnik pustil je takoj štiri vodnjake zapreti. Da ljudstvo mrmra, ko mora od oddaljenih studencev vodo dovažati, je umevno in sedaj prav uvideva, kako potreben bi bil vodovod. Srdaj, ko ima že skoraj vsaka kmetska vas svoj vodovod, bolj iz praktičnih ozi-rov, kakor vsled potrebe, je čudno, da tak trg, kakor je Vrhnika, ne more priti do zdrave pitne vode. In kje tiči vzrok? Načrti so izdelani: vlada je obljubila 40% prispevka, če da dežela primeren odstotek. Tud* Gskrbmšlvo trga Vrhniškega je pripravljeno svoj delež prispevati. A deželni odbor pravi, da brez dovoljenja deželnega zbora ne more prispevati s potrebnim zneskom k vo dovodu. Deželni zbor pa ne zboruje, ktr klerikalci ibstruirajo. Tedaj dr. Šusteršiču na ljubo naj ljudje umi rajo?! Vprašamo pa našega gospoda dekana, kateri je na shodu klerikalnega političnega društva predlagal dr. Šusteršiču zahvalo za njegovo razsajanje v dt želnem zboru! Ali Vam nič ne očita ves*, ko vid te, da vsled krivdo Vaše stranke se toliko bolnikov bori a smrljo? Kaplan Franc je pri predlogu dekanovem strašno navdušeno vpil: Zivio Šusteršič! Radovedni smo, če ga kaj pretrese no aeČemu zadnjo popotnico Msrijinim otrokom, ko ve, da morajo ljudje umirati le vsled krivde politike njegove stranko. Ia to ljudje, ki niso liberalci, ampak krotke kaplanove ovčice. Ker ne vemo, koliko č&sa bodo klerikalci še zavirali delovanje deželnega zbor.i, poživljamo z vso resnostjo deželno vlado, da najde pot, po kateri pridemo do prepotreb nega vodovoda, če daje vlada za vodovode, kjer se potreba vto meijoje z živinorejo, mora pač tudi tam preskrbeti za dobro pitno vodo, kjer gre za zdravje in življenje ljudi. Mi smo še vedno tega mišljenja, da so za državo vsaj toliko potrebni zdravi ljudje, kakor topovi in živina.
— Pajk pri Marijni hčeri in — vipavski adjunkt Polen« ček.   Prav pred kratkim imeli smo
priliko, opozorili naše občinstvo na originalno osebico vipavskega Po lenška. Ta mož je res nekaj posebnega. Ne diči ga samo sveto katoli ško prepričanje, marveč tudi eminentna juridična nadarjenost in spretnost. Le to napako in smolo ima, da ee mu v njegovih katoliških možganih včasih vse vprek in vkup zmeša. Dne 10. marca je zopet enkrat prav modro sodil v neki kazenski stvari Pred vipavsko sodišče je pribežala namreč neka Viktorija Kobal iz Slapa, ki je najpobožnejša Marijina hčerka v vesoljni vipavski dolini. Tožila pa je nekega Josipa Vovka od ondod radi razžaijenje svoje de viške časti. Ta krutež jo je razžalil s tem, da je 11. februvarja videl pred in pod njenim oknom naslonjeno le3tvo, na kateri je vasoval in brenčal v neskončni ljubezni v nočno temo zaviti bogsigavedi kdo! Josip Vovk, pre3ladko ginjen od tega liričnega dogodka, šel je in pripovedoval svoji prijateljici, da se je — kakor že večkrat — zopet enkrat tiščala Kobalinega okna fantovska lestva, in da se mu je zdelo, kakor da bi kak fantovski pajk obležal Marijine hčerke, ki sta na jejo v dotični hiši. Kakor rečeno, pošalil se je malo nad tem liričnim dogodkom. Radi tega sy je moral vsled tožbe Viktorije Kobal zagovarjati pred adjunktom Polen-skom. Ta sodnik pa menda ne razume prav nobene šile, kar se tiče vipavske Marijine družba. Tako je radi nedolžnih opazk obs dil tudi »predrznega« Josipa Vovka in mu radi »pajka« naložil 6 dni zapora na brezbožni hrbet Ta svoj izrek utemeljil je s razlogi, kjer pravi »da je gotovo nespodobno za mlado dekle, če ima po noči fante pri oknu, to tembolj za Viktorijo Kobal, ki je v Marijini družbi, katere predpisi take stvari prepovedujejo.« Josip Vovk se je po dr. Tavčarju pritožil zoper to obsodbo in pretekli četrtek je prišla ta stvar pred ljubljanski vzkiicni senat. Posledica trga je bila, da se je Polenškova soiba sijajno — pokopala. Josip Vovk je prost od obtežbe in Viktorija Kobal je zapadla v hude stroške. Istočasno pa se je od vzklicnega sodišča izreklo prepričanje, da je vasovanje popolnoma nedolžno in nt kažnjivo dejanje, ki je tudi dovcl.eno Marijinim hčerkam najpGbožnejše vrste. In to je ravno, kar smo hoteli danes povedati tem pobožnim stvar-c a m, katerim vipavski Polenšek — kakor je videti — ne privošči niti najnedolžnejšega veselja.
— „Slovenec" je nedavno tega nesramno napadel vipavskega župana g. Hrovatin« ml. zaradi užit ninskega zakupa. Če bi bil »Slovenj c« pošten list, bi bil pripozna', da je g. Hr0 7atinu ml. storil veliko kri-vico. Toda glej, kaj se je zgodilo. Gosp Livrenčič z Vrhpolja, sin rajnega vipavskega poslanca in brat cerkniškega kaplana, sam odločen in vpliven Slan klerikalno stranke, je, ker je bil član zakupnega konsorcoa. poslal »Slovencu« izjavo, v kateri je povedano, ia jo »S'Ov.« g II rovatina kr.vično napadel Pošteni »Slovenec« te izjave ni hotel priobčili; spoznal je iz nje pač, da je g. Hrovatinu 軫t kradel, a storjene krivice ni hotel popraviti. Lepi katoličani ti »Sloven čevi redakterji. Ker »Slovenec« te izjave ni priobčil, jo priobčujemo mi na drugem mestu.
— Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani ima v torek dne 28. apriia t. 1. ob 3. uri po poludne v dvorani mestnega magistrata redno javno Srjo s sledečim dnevnim redom: 1. Ćitanje zapisnika zadnje seje. 2. Naznanila predsedstva. 3 Naznanila tajništva. 4 Izžrebanje novega zborničntg* člana namesto dosedanjega člana gosp. Joe. Medveda.
5. Volitev l člana  in njega namest nska v državni železniški svet 6 Volitev 6 krgovcev, ki jih je predlagati v   imenovanje  za  sodnike-laike pri c  kr. deželnem sodišču v Ljubljani.
6. Prošnja slovonakega čebelarskega društva v Ljubljani za podporo. 8. Po ročilo o vprašanju, ali je od žensk, ki oglase obrt peke domačega kruha (črnega in belega), tudi v krajih, kjer ni pekov, zahtevati dokaz usposob
Ijenosti za pekovski obrt 9. Poročilo o obrtnih pravicah ključavničarjev, mizarjev in kovačev. 10. Poročilo o pripravah za sklepanje novih trgovinskih pogodeb.
— Iz deželne bolnice. Čuje se nekaj, da bo vsled naših razkritij v deželni bolnici priskava To bi b lo jako umestno in koristno, po skrbeti je pa treba, da bo preiskava temeljita in nepristranska. Pri preiskavi je treba pred vsam ozir jemati na hrano in na postrežbo, ker v tem oziru je največ pritožb. Ozirati se je pa tudi na druge okolnosti. Tako se nam zdi, da je siljenje k pobožnostim neuoiestno in nedopustno, da so molitve marsikakemu bolniku prava uteha, resnica pa je, da so tisto cel-dnevno molitve za težko bolne ljudi nekaj neznosnega. Vsaka stvar ima svoje meje in tudi s pobožnostmi se ljuii lahko maltretira. Škandalozno pa je, da usmiljenke tisto bolnike, ki nečejo k spovedi iti ali ki nečejo kupiti svttinjic in podobic, kaznujejo s slabo hrano, s tem, da jim že itak ničvredno hrano pokvarijo. Tudi tej umazani kupčiji a svetinjicami in podobami bi se moral konec narediti. Tako imamo priče, da so usmiljenke nadležno kakor kak židovski krošnj&r usiljevalo bolnikom podobo samostana sv. Pavla na Koroškem. Dan na dan so nadlegovale bolnike, naj kupijo te podob ce in obetale so ljudem, da ee bodo vsak dan do smrti zanje mašo brale. In skoro vsak je kupil to podobico, večinoma ker so se usmiljenk bali. In za tako podobic), ki je veljala l/4 vinarja, so usmiljenke zahtevale celo krono. Ali ni to kruto izkoriščanje revnih Ijudij? Ubogi bolniki bi si bili lahko privoščili kak kozarec vina in se tako telesno pokrepčaii, a usmiljenke so jih s svojo nadlež-nostjo pripra7ile do teg*, da so si od asi pritrgali kronice. Rivno Uko delajo s svetinjicami. Zakaj jim obrtna oblast tega ne prepove? Zakaj to trpi deželni odbor? Če bo pre skava, naj se izvrši temeljito in naj se energično konec naredi obstoječim razmeram. V III. razred d že'ne bolnice hodijo reveži vseh revežev, krnelo, pcsli in delavci, ljudje, ki so od dela izmučeni in potrebujejo pošteno brano, da se telesno okrepčajo; vnebovpijoče pa je, da se te reveže izro:a na milost in nemilost nad vso lakomnemu konventu, ki ji pri hrani, krivično prikrajšuje, povrh pa jim izmo'ze še zadnjo kronico. Poglavja o košarah a poticami, šunkami in buteljkami itd. sj danes še ne dotaknemo, povemo pa naravnost, da ne bomo prej odnehali, dokler se razmero v deželni bolnici korenito ne nrede. Mislimo, da je to važnejše socialno delo, kakor srn vanje kon-lumov, toliko važnejše, ker se gre za blagor on;h, ki so pomoči najbolj potrebni. Mi nimamo nič proti temu, da ostanejo usmiljeoke v bolnici, zaht varno pa, da r^s vestno strežejo bolnikom, da jim dajejo za pošteno plačo tudi pošteno hrano ia da jih ne izkoriščajo t^ko brezsrčno, k. k r je doslej bij v navadi.
— Iz hiralnice. Piše so nam: Z veseljem čitam v Vašem cenjenem listu notice, v katerih se popisuje, kako škandalozno postopajo usmi< Ijt nke z bolniki v deželni bolnici. Na morem kaj, da bi se dosedanjim piscem teh note tudi jaz ne pridružila. Zatorej prosim vljudno, da blagovolita obelodaniti tudi sledečo istino, za katero Vdin jamčim in kar more potrditi tudi mnogo drugih ljudii. Ne samo v deželni bolnišnici so tako neznosne razmere, ampak pogledati je tudi nekoliko v druge enakt? zavode. To je namreč hiraluica na Radeckega cesti. Nedavno tega imela sem v tem zavodu svojo porodnico. Ko sem jo obiskovala, opazila sem, kako se šele tu malo brigajo za bolnike. Skoraj bi rekla, da do male izjeme so vsi bolniki v ranah radi same leže, vsled trdega ležišča, to je slabe posteljne oprave. Ti bolniki imajo v svojih posteljah navadno platno, katero je namazano, oziroma prevlečeno z gosto barvo tako, da je
v resnici zelo trdo, mesto da bi se *».to rabilo platno, kakršno bi bilo rabiti in kakršno ee prodaja v prodajalnah (\Vichsleinwand). Ker se tako platno vsled obračanja po postelji večkrat zguba, leže" bolniki na dotičnih trdih robeh, včasih na celi kepi. To je za bolnika, ki ima rane, jako mučno. Takim bolnikom bi bilo treba, ker si sami ne morejo pomagati, dati večje postrežbe, toda — žal — temu ni tako. Na to se nič ne ozirajo. Nekoč je v moji navzočnosti neka bolnica, ki že ni mogla več čisto izgovarjati, prosila, da bi se ji nekoliko odpomoglo, da ne bi toliko trpela, ker so jo brez dvoma rane hudo pekle. Dasi ni ona mogla tega jasno povedati, smo vsi navzoči takoj vedeli, kaj želi, namreč, da bi jo postrežnica (imenovana Jungfrau) pre-dejala ali iznova popravila (postlala) njeno postelj. Le poatrežoica ali de-vičarca ni hotela — ni mogla, je izključeno — razumeti, kaj želi bolnica. Ne samo na prošnjo bolnikov, temveč že same ob sebi bi morale vse strežnice V38 take bolnike večkrat predejati, da bi tem lažje prenašali bolečine ran; toda te neusmiljene usmiljenke, oziroma devičarioe, se za to ne zmenijo. V gornjem slu čaju je namreč naprošena strežnica mesto da bi bolnico pre dejala — strmite — žalostno in vendar resnično, bolnici pokazala figo in se obrnila stran. Siavno občinstvo naj ta faktični dogodek samo sodi. Taki po strežbi v tako imenovanem dobrodelnem zavodu pač ne moremo druzega reči. nego — fej! A F.
— „Slovenac" in „Ljubljansko gasilno drušftvo". Včerajšnji »Slovenec« se z zlobnim namenom zopet pobalinsko zaletava v »Ljubljansko gasilno društvo«, Češ, da v društvu zopet vre in da se pojavlja v njem nezadovoljnost. »Slovencu« in pa tistim mata-dorjem, katerim se je vsedel na lim, bodi povedano, da je v gasilnem društvu najlepši red. Prihodnji mesec se pač res voli nov odbor, ker je potekla staremu dveletna doba, a tu je vsejedno, kdo se voli, ker vsakemu članu gasilnega društva je njegov napredek in blagi namen vcepljen v srce. »Slovencu« pri tej priliki nasve-tujemo, naj pusti društva kakor sta ljubljansko gasilno in rešilno društvo, v miru ter naj jih ne suje v politično gnojnico, ki druzega ne uči-njuje kot pogin, zlasti tisti kvantum kar ga priteče po — »Slovenčevem« koritu!
— Iz Zagorja  ob  Savi se
nam piše: Resnici na ljubo prosimo radi volitev v Zagorju ob Savi konstatirati, da je volil g. učitelj Adamič z nemško stranko, ker se je vdal pritisku rudniškega ravnatelja. Vodja socialnih demokratov, gospod Čobal, se sploh volitev vdeležil ni.
— Na novem vagonu štev.
FK 18439, v katerem je poštna am-bulanca (Kočevje - Ljubljana) prebarvana je »c. kr. pošta«, ter se vidi le »k. k. Post«. Opozarjamo na to slavno ravnateljstvo državne železnice in prosimo, da se to popravi.
— Po volitvah v okrajni zasiop v Brežicah. Dne 20. t. m. so se vršile v Brežicah volitve v okrajni zastop. Vsled podkupljenja dveh izdajalskih duš.s pruskimi markami je padel cel okrajni zastop, akoravno v okraju ni skoro nič Nemcev, v nemške roke. Dasiravno se je ta prevrat dosegel z najsramotejšimi sredstvi, slavilo seje pa pangermansko zmagoslavje nad slovenskim ljudstvom s slavnostnim obhodom, sviranjem celjske nemške godbe in razbitjem vseh šip na „Narodnem domu" v Brežicah. Toda to ni vse. Izmed 40 nemških razgrajačev, ki so se peljali, kakor je bilo že davno prej sklenjeno, v ponedeljek iz Celja v Brežice slavit zmago nad slovenskim narodom, [tvorili so večino uslužbenci c. kr. oblastnij, zlasti c. kr. sodišč celjskih. Sodišči ste tako preobloženi z delom, da se v delokrog za službo nesposobnega pisarniškega osobja vpregajo neplačani pravni praktikanti in c. kr. avskultanti, vendar so se pa 20. aprila skoro vsi pisarniški uslužbenci celjskih sodišč — gotovo ne brez privoljenja uradnih predstojnikov g» skoro polnoštevilno peljali v Brežice
kot Člani nemŠkonacijonalne godbe v uradnih urah slavit zmago nad slovenskim narodom. V ponedeljek po-poludne je bil na celjskem sodišču ob uradnem Času navzoč samo eden uslužbenec, a vsi drugi so kot Člani godbe v tem času v Brežicah v zas ramo vanje sloveuskega naroda svirali „Wacht am Rheiu". Tudi drugi dan jih je v uradu mnogo manjkalo. Dovoljenje so dobili od znanega Germana, c. kr. sodnega tajnika Markhla, ki je načelnik in duša celjske nemške godbe in po Čegar referatu so sprejemajo kot pisarniški uslužbenci k sodiščem samo taki kompe-tenti, ki so sposobni za sodelovanje pri celjski nemskonacijonalni godbi. Samo-obsebi se razume, da je o tem vedel tudi — predsednik e. kr. okrožnega sodišča Wurmser. „Domovina" pravi: Vprašamo pravosodno upravo: Ali ste pri volji napraviti enkrat red pri c. kr. oblastih, zlasti sodiščih na Spodnjem Štajerskem? Mar mislite, da bomo mi še nadalje mirno prenašali, da bodo z našim denarjem plačani uradniki in uslužbenci nam v obraz pljuvali, z bobni klarineti in basi svirali med uradnimi urami k zmagoslavju uad slovenskim ljudstvom? Mar menite, da bomo mirovali prej, nego bo iz Celja za vselej prestavljen sleherni e. kr. uslužbenec, ki je svira] -0. aprila zmagoslavje nad slovenskim narodom v Brežicah ? Odločno zahtevamo, da vsi slovenski poslanci nemudoma stavijo o tem sramotnem dogodku v državnem zboru interpelacijo ali, Če je treba nujni predlog. Imena vseh krivcev jim natančno naznanimo. Ako ne izposlujejo nemudoma j popolnega zadoščenja za sramotno žalitev slovenskega naroda, tedaj si bo pa vzel narod sam zadoščenje, za to jamčimo.
— Štajerski deželni šol« ski svet je izrekel zahvalo in priznanje za sodelovanje pri zgradbah novih šol: celjskemu okrajnemu glavarju baronu Apfaltrernu, načelniku kraj. šol. sveta in županu v Go-tovljah Andreju A n 11 o g i, županu v Trbovljah Ferdo Rošu, županu v Jurkloštru Martinu Pinta rj u in ondotnemu nadučitelju Matiji Kavčiču, nadalje okraj, šolskemu nadzorniku Gustavu Vodušeku. Končno je sklenil, ustanoviti za celjsko okolico samostojno 4-razredno dekliško ljudsko šolo.
— Volitve v Trstu. Lahi napenjajo vse sile, da bi v okolici dobili kak mandat. Dali bi zanj kar bi kdo zahteval, samo da bi mogli reči, da okolica ni Čisto slovenska, da ima tržaška okolica vsaj deloma italijanski značaj, in da bi mogli iz tega izvajati naravne konsekvence. Zato pa gledajo z zanimanjem in z napeto pozornostjo vsi narodni krogi na Trst, Če se posreči Slovencem ubraniti okolico laškega napada. V takih razmerah, kakor vladajo v Trstu, je narodna disciplina največje važnosti. V enem oziru se je ta narodna disciplana že izkazala. Gospoda Jakič in Dollenz sta umaknila svoji kandidaturi. Dotično izjavo gosp. Jakića smo že priobčili. Sinočna „Fdi-nost" pa prijavlja naslednjo izjavo: Volilcem IV. okraja! Da se prepreči cepljenje slovenskih glasov in da bi od tega ne imel morda koristi naš narodni nasprotnik, izjavljam, da umaknem svojo kandidaturo, katera mi je bila ponujena od več mojih pristašev, in priporočam vsem onim, ki so mislili za-me glasovati, da o d d a j o svoj glas kandidatu političnega društva „Edinost", Ivanu Gerdol. V Trstu, 22. aprila 1903. Fran Dollenz. —To so lepi pojavi discipline. Naj bi tudi volilci nastopili kakor en mož in glasovali za narodne
kandidate.
— Poročil se je danes v Pod-brezji tukajšnji pivovarnar, vrli rodoljub gospod Jurij Auer z gospodično Elo Veršečevo. Čestitamo!
— Deželna presku^alna vinska klet v Ljubljani. Opozarjamo še enkrat, da se je ta klet že danes oficijalno otvorila, a prva javna vinska pokušuja bo v ponedeljek, dne 27. t. m. popoludne, in sicer samo za gostilničarje in prodajalce vina od 3.—6. ure, za drugo si. občinstvo pa od 6.—8. ure. Druga javna pokušnja bo pa v torek, dne 28. t. m., od 5. do 8. ure zvečer. Vinogradniki imajo še dosti vina ter bi ga radi prodali četudi po prav nizkih cenah j zato upamo, da
se osobito gostilničarji in vinski trgovci v mnogobrojnem številu udeleže ime-novaue pokušnje, da se prepričajo o kvaliteti raznih vin ter da z nakupom pokažejo svojo naklonjenost do kranjskih vinogradarjev. Kupcem se bodo delila vsakovrstna pojasnila glede pro-ducentov in tudi glede cen dotičnih vin. — Ker ni vseeno po kakšnem redu da se viua pokušajo, omenimo, da je pokušati najpred mila, lahka nekisla vipavska vina, nato dolenjska v obče, potem fiuejša vina, namreč zelena, rizling, burgundca, silvanca in sipo ter koneČuo Črna vina, namreč karmeueta in burguudeca. Pri nasprotni pokušnji, ne pridejo nižja vina do svoje veljave. To velja seveda za take obiskovalce, ki hočejo res prepričati se o dobroti ter spoznati vina iz raznih krajev in leg. Kdor se pa hoče le „uafajhtati", ta uaj kar spije 10 kozarcev zapored, pa bo svoj cilj dosegel. Namizna vina se bodo prodajala po 10 h, h'uejša namizua oziroma buteljska vina to so: rizling, burgundec, silvanec, sipa in zeleu ter karmenet in črni burgundec, pa po 20 h kozarec. Plačevalo se bode s kuponi, ki se dobe za 1 K koj ob vstopu v klet. V vsakem zvezku je 10 kuponov ali listkov po 10 h. Radi komoditete so postavljene v kleti tudi mize in stoli. Pripomni se pa, da se ne bodo prodajala nikaka jedila, marveč k večjemu le kruh. Glede natlačitve prostora se ni bati, ker cela klet je 31 m dolga in 9 m široka ter        m visoka.
— Drugo  izvajanje oratorija „Sv. Frančiška11 v stolni cerkvi v četrtek  zvečer in tretje izvajanj? v nunski cerkvi sinoči se je izvršilo enako  velečastno, sijajno blesteče  in vselej   z najpopolnejšo  lepoto  tor   mogočnim utisom na poslušalce v cerkva h,   kateri ste bili tuii pri drugem   in   tretjem izvajanji do   zadnjega  kotička preoa polnjeni.   Občinstva se je zbralo posebno pri  dru^i  predstavi  v stolni cerkvi       več, kakor pri prvi, ker »o se popolnoma vsi najmanjši prostorčki porabili. Utis cerkvenega dela je bil vsulei   impozantan   in  občinstvo od izvajanja vedno bolj navdušeno. Pri drugem izvajanju se je po veličastni fogi prvega  dela diriguiočemu skla dateljU izročil velik  lovorov venec s trakovi in napi sonci v imenu »Glas bene Matice«.   Občinstvo  je   tudi v dostojni meji izražalo svoje prtznanje skladatelju in  izvajalcem.   Sploh je vladal pri vseh predstavah v cerkvah uzoren red, občinstvo je mirno in z največjo pazljivostjo izvajanju sledilo, in posebno  krasen izraz, pozornosti in utopl|enja v delo  je   bil moment, ko je v stolni cerkvi nad 1000 ljudi naenkrat   papirne   liste   besedila z lahnim šumenjem preobračalo. P/td cerkvami  sta  mestno   redarstvo in požarna    bramba    vzdržavali red. Zbralo se je tudi pred cerkvijo vselej na stotine ljudstva, iz cerkve začuli so se tuint&m mogočni akordi godbe in pevcev.   Dirigent je vedno bolj sigurno in mirnejše vodil svoje delo, zbor se je vselej posebno odlikoval z najlepšim petjem.   Solisti so tudi drugič in tretjič prav dobro izvršili svoje naloge, sinoči je bil posebno Camarotta izvrstno dfspomrao ter je brilirai s svojo lepo arijo in basist Stej8kai prav dober, sopranistinja je z enako finim predavanjem pela, bila je le nekoliko utrujena od petja zaporednih treh  večerov   in altistinja, ki je pravzaprav mezzosopran.stinja je zadoščala  in  ugajala  posebno v višjih legah.   Posebno veselje pa je gledati  in   poslušati   matičen zbor, kako   pozorno,   točno,  razumno in lepo svojo ulogo izvršuje. Sveži gla sovi ženskega zbora in prelepo uglajeno predavanje moškega zbora raz livata čez celo  prireditev  neko posebno  milino.   Orkester je postajal pri treh izvajanjih vedno  bolj enoten in je bil vselej izvrsten. Sinoči so se posebno vijoiine s tlnostjo od likovale in   je pomnožite v goslarj«v posebno v nunski cerkvi fino donela. Vspeh naše  »Glasbene   Maticeo je s temi prireditvami velikanski. Skladatelj P. Hartman je bil predvČeraj in sinoči presrčno  od občinstva vspre-jet. Ljubeznivost njegovega nastopa, energično    vodstvo   in odkritosrčna poštenost njegovega značaja   in njegove glasbe nam   napravija njegovo osebo zelo simpatično.   Za svojo požrtvovalnost   in   trud,   da   je došcl osebno   v   Ljubljano   dirigirat svoje delo, zasluži vso čast in zahvalo.
— Koncert f,Glasbene Matice". Pri izvajanju so bila vsa mesta razprodana in občinstva je še mnogo, ki ni dobilo vstopnic. Napolnila bi se cerkev še parkrat posebno z nizkimi cenami, vendar zaradi sodelujočih ni moč več predstav, ker bi se zbori in solisti preveč utrudili, in morajo tuji sodelujoči odpotovati. Po noči odpeljali so se iz Ljubljane solisti z brzovlakom na Dunaj in v Zagreb, godci 97. pešpolka pa o po-lunoči v Trst naza|. Pred odhodom so imeli godoi 27. in 97. pešpolka skupno večerjo v hotelu pri »Lloydu«, pri kateri je koncertni vodja Hubad orkestru napil in izrekel svoje pri
snanje v svojem in imenu »Glasbene Matice«.
— „Žensko telovadno dru fttvo" v Ljubljani priredi v nedeljo, dne B. maja v sokolovi dvorani »Narodnega doma« svojo III. telovadno skušnjo. Letos nastopijo prvič tudi Članioe društva. Veliko zanimanje, ki vlada vsako leto za te telovadne skušnje, je najboljši porok, koliko simpatij si je pridobilo to društvo v kratkem času svojega delovanja. Polagoma se tudi pri nas uvideva, kako neobhodno potrebna je sistematična telovadba za ženske. Krepko, zdravo telo, utr jeni udje, to naj bo prvo stremljenje vsakega človeka, ker le na tej podlagi je šele mogoč višji duševni raz vitek. Zato smo iz srca hvaležni te lovadnemu društvu, ki tako požrtvovalno skuša izboljšati našo mehkužno žensko generacijo. Dolžnost vsake ženske pa je, podpirati po svoji moči žensko telovadno društvo, ki je tako velekoristno in pomembno za razvoj slovenskega ženstva.
— Pevsko društvo „Ljubljana" Gpozarja vse ljubitelje petja in lepe narave na svoj letošnji prvi izlet, ki se vrši v nedeljo 3 majnika na Sv. Katarino Prva partija se zbira ob s/*6\ uro zjutraj pr«*d »Narodnim domom« in odhaja ob 6 uri čez Go-reiijo Šiško, Podutik in Toško čelo ua Sv. Katarino. Kdor se z vlakom pelje, odhaja ob 7. uri zjutraj ali ob 12 uri opoldan do Medvod in od tu peš na Sv. Katsrino. Kolesarji se zbi rajo ob */\lQ. uro pred kavarno »Evropo«, ter se ob 10. uri odpeljejo do Medvod, odtam peš na Sv. Katarino. Komur je za krasen daljši sprehod, ta se naj udeleži; žal mu gotovo ne  bode. Vsak je dobro došei!
^— Slovensko trgovsko društvo „Merkur" naznanja, da je posreaovalni ods- k tega društva svoje poslovanje popolnoma na novo uredil, tiko da bo popoinoma in vsestransko odgovarjal našim razme ram. V to svrho si je nabavil potrebne tiskovine ter sestavil poseben poslovni red, katerega pGŠlje prihodnje dni vsem p. n. društvenim članom na ogled. Da pa bode mogoče posredovalnemu odseku vspešno delovati, ter voditi natanko statistiko izpraznjenih služb, prosimo vse gospode trgovce, najsibodo društveni člani ali ne, da elužbe, katere odda jajo, takoj javijo posredovalnemu odseku. Ako se kateri izmed gospodov trgovcev (tudi nečlan) želi natančneje informirati o poslovanju posredovalnega odseka , se mu odpošlje poslovni red tudi takoj brezplačno. Vsa pisma, tičoča se posredovanja služb, je naslovljati: Slovensko trgovsko društvo »Merkur«. Posredovalni odsek v Ljubljani.
— Slovensko trg. društvo „Merkur" opozarja svoje člane še enkrat na današnje predavanje o starostnem zavarovanju, ki bo danes ob 9 uri zvečer v društvenih prostorih »Narodnega doma«. K temu predavanju se vabijo tudi prijatelji društva, ki niso člani.
— Kluba slovenskih bici-klistov »Ljubljana1 letošnji občni zbor bo v četrtek, dne 30. aprila 1.1., ob 3 uri zvečer v restavraciji »Narodnega doma« v Ljubljani.
— Vojaški veteranski kor v Ljubljani. Občni zbor bode v nedeljo, ene 26. aprila t. I. ob 9. uri dopol. v dvorani  »Mestnega doma«.
— Slovenska drama. Skoro vsa Spodnja Štajerska se je z veseljem in navdušenjem odzvala gostovanju slovenskih igralcev in povsod pozdravljajo to idejo, tako na primer so najlaskavejša pisma poslali iz Vranskega dva večera 6. in 7. maja, 9 Šoštanj, 10 Šmarje pri Jelšah, 16. Maribor, 17 Ljutomer, 20. Ribnica, 21. Brežice, 24 Smihel pri Pliberku na Koroškem, 28. aprila v Idriji, 29 Gorici, 3 maja gostuje Danilo v Celju v »Desetem Dratu* kot Doltf. Na Koroškem se bodo igralci mudili kar tri dni. Repertoir je jako razno-ličen in kakor nalašč prirejen za male odre, tako: noviteta »Poljub« od Luigia Rosei, »Kdor se poslednji smej**«, gluma v enem dejanju, spisala Knaufova, Gounod: »Fausta, Si-bel, arija, Čehov »Snubač«, šala v enem dejanju »Brez denarja«. Pa-rodistična opereta v enem dejanju poleg stare priredil za mali oder Fr. Lier in že poznata igra »Ženski Otelo«. Ker ima g. Danilo koncesijo, ni toli zaprek kakor lansko leto za prireditev predstav. Gostovanja se udeleže sledeči člani: D a n i 1 o, L i e r, Dobrovolnv, Verovšek, NuČič, kapelnik Beni še k, in Perdan. Izmed dam: Danilova, Dobro volna, Kočevarjeva in 1 z 1 a-k a r j e v a.
— Dramatični klub v Postojni vprizori dne 10. maja 1903 v veliki dvorani narodnega hotela v Postojni dve šaloigri. Čisti dohodek namenjen je za zastavo telovadnega društva »Sjkol« v Postojni.
— Ka mlekarne in sirarne. Deželni odbor obvešča s tem vse mlekarske  in   sirarske   zadruge in
kmetijske podružnice, da se zglas-pri deželnem odboru, ako žele do. biti deželnega sirarja, da uravnav« njih mlekarne in sirarne. Tudi ^ poletno planšarsko dobo je na brez. plačno razpolago deželni sirar, ki more tudi za nekaj tednov ostati ui planinah
— Ustrelil se je v Dobrim pri Rogatcu posestnik Matija Peklifl vsled neke neozdravljive bolezni. Tq je prvi slučaj v tej fari, da se j« kdo ustrelil.
— Sneg in mraz no No. tranjskem sta močno škodoval* češnjam, jabolkam in hruškam, ker sta mraz in sneg cvet zadušila. Ni polju se pri žitu poznajo isto tako nasledki mraza in slane!
— Izpred sodišča. Kazenska razprave pri tukajšnjem deželnem bo dišču. 1.) Od zatožbe zaradi budodelj-stva goljufije sta bila oproščena France Sepin in njegova žeua Terezija Šepiu iz Stražišča, ker se ni moglo dokazati da sta imela namen prevariti razne stranke, od katerih sta prijela [posojilo za izvrševanje mesarske obrti v Boh. Bistrici. 2.) France Tičar, Janez Tičar Andrej Polajner, in Jože Gale fantje b Predvora so zvečer 25. sušea v Žgor. Beli z leskovimi palicami pretepli An dreja Janežiča in ga na desnem kolenu in ua glavi poškodovali. Prvi trije b bili obsojeni vsak na 4 tedne, zadnji pa 3 tedne zapora. 3.) Že večkrat za radi beračanja in vlačuganja kaznovani France Zupan iz Zgor. Otoka je dne 25. susča t. I. iz grajščinskega hleva v Podvinu, med tem ko so bili domači pri dopoldanski službi božji odvezal 200 K vredno kobilo, se nanjo usedei in jo hotel odguati skozi bližni gozd in odtod po državni cesti v Kranj. Ko mu je pa prišel patrulojoči orožnik na sproti, se ga je tako vstrašil, da je raz konja padel. Zagovarjal se je g tem, da je konja na cesti ujel in da ga je hotel sam lastniku domu peljati, Obsojen je bil na 6 mesecev težke ječe, in da se ga odda po prestam kazni v prisilno delavnico. 4.) Na 10 dni strogega zapora in na 10 K denarne globe je bil obsojen Luka Podobnik hlapec iz Koprivnika, ker se je hote, vojaški dolžnosti odtegniti s tem da j-hotel v Ameriko odpotovati. — Notar dr. Cibej v Gorici je bil obsojen zarad; zakonolomstva na 400 K globe, njegova ljubica, žeua bivšega policaja France* chinija, pa na 300 K globe, oziroma 15 dnevni zapor.
— Samomor na pokopališču«    b* želnovladni   svetnik in vodja okrajnega glavarstva  za ljubljansko   okolico,   gospod Ferdinand marki Gozani, se je danes dopol J dne na pokopališču pri Sv. Krištofa ustrelil. Zadel se je v srce in bil takoj mrtev. Marki Gozani je že dolgo bolehal; imel je hudo naduho in bil tudi na jetrih bolan. V zadnjem Času je bil vedno zamišljen in potrt in so njegovi prijatelji na njem opazili da je čudno raztresen, časih kakor bi ne bil prav zdravega uma. Danes zjutraj ga ni bilo v pisarno, pač pa je poslal ključe od blagajne s kolodvora svojemu namestniku g. višjemu okr. komisarju Lapajnetu. Okoli 9 ure dopoldne je prišel na pokopališče. Mežnar Peter Medved ga je videl priti na pokopališče, pa ga ni apo-znal.  Opazil pa je, da je njemu tuji gospod ves bled in potrt. Videla ga je tudi pasarjeva žena Elizabeta Kre garjeva in še gledala za njim, ko jt idl proti mrtvašnici. Na vogalu mrtvašnice se je marki Gozani ustavil Nakrat je počil strel in marki Gozani se je zgrudil na tla.   Čuvaj, ki je bil v mrtvašnici, ni slišal strela, pač pa  ga je slišala gospa Kregar-jeva.   Videvši, kaj se je zgodilo, je VSa prestrašeaa tekla v metnarijo in povedala, kar je videla.   Mežnar je obvestil policijo.   Na lice mesta prihiteli policijski zdravnik g. dr. Illner pa   je   mogel   le   konstatirati, da je    marki    Gozani    mrtev. Ustrelil se   je    iz   revolverja najmanjšega kalibra,    a     zadel    se    je naravnost  v   srce,  tako   da   je   bil takoj mrtev. Mogoče je, da je zavžil popre| še   nekaj   strupa,   ker   so   našli pri njem prazno   steklenico   za strup iu ker je njegov obraz tako spremenjen, kakor navadno samo pri zastrupljen-cih. Truplo so prenesli v mrtvašnico. Pri umrlem so našli listek, na kateri je zapisal nekaj konfuznih besed. Ta listek svedoči,  da  se je nesrečnemu možu zmešalo in da sije v trenotku duševne zmedenosti končal življenje Ferdinand marki Gozani se je porodil 15. julija L 1847. v Ljubljani kot? sin grajščaka na Volčjem potoku. Po zvršemh pravniških študijah na vse učelišču v Gradcu je vstopil 22. novembra  1871. v  službo  pri deželni vladi v Ljubljani. Nekaj časa je slu-: žboval v  ministrstvu  notranjih del, potem pa  prišel na  Kranjsko nazaj. Bil je okrajni glavar v Črnomlju,  v , Postojni  in  dolgo  let  v Ljubljani. Koder  je   služboval, je  bil povsod jako priljubljen,  ker  je   bil blagega ; srca, pravičen in potrpežljiv. Pomagal .
INJtr Dalje v prilogi.
2. Priloga „Slovenskomu Narodu" št. 93, dne 25. aprila 1903.
je rad, koder je mogel, in blagor prebivalstva mu je bil res pri srcu Posebno v Postojni, so ga ljudje tako radi imeli, kakor še nikdar nobenega političnega uradnika uradnika. Kar na rokah so ga nosili in dobrosrčni, ljubeznivi in koncili-jantni mož je to v polni meri zasluzil- Tudi kot vodja okrajnega glavarstva za ljubljansko okolico si je pri-dobil splošno spoštovanje. Ljudje so hitro spoznali, da imajo v njem iskrenega priiatelja in zato so ga visoko čislali. Kakor pri prebivalstvu, tako je bil pokojnik tudi pri svojih pred postavljencih in kolegih jako spoštovan kot človek in kot uradnik, ki je svoje dolžnosti vedno natančno in vestno izpolnjeval in bil v vsakem oziru uzoren uradnik in ljub tovariš. Tudi v narodnem oziru je bil pokojnik strogo pravičen. On je bil edini okrajni glavar, ki se je udeležil glavne skupščine družbe sv. Cirila in toda in je pri tisti skupščini s top-rimi besedami napil naši narodni g :>ki družbi. Zapustil je troje otro-eičev in mlado vdovo, hčer vpokoje-nega, v Ljubljani živečega polkovnika gosp. Riedla. Tragični konec markija Gozanija je obudil splošno sočutje v vseh krogih ljubljanskega prebivalstva. Bodi blagemu možu ljub spomin!
— Pomankanje delavcev in   neugodno   vreme ovirata
letos močno napredek stavbnih del, zaradi tega bo marsikatera zgradba šele v jeseni dovršena in osnažena.
— S stavbnega odra padel. Danes zjutraj je padel štuka-terski   vajenec    Eiija   Mariotti pri
ovadbi Korsikove hiše na Bleiwei-sovi cesti s 6 metrov visokega stavbnega odra in se na obrazu poškodoval in tako znotraj pretresel, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v bolnico. Mariotti je nesel na oder vrečo mavca in ko je vrečo odložil, hotel je iti skozi okno v sobo, pa je omahnil in padel na cesto.
— Zaprli so včeraj postopača Ludovika Petrov čiča, ker je ukradel črevljarskemu pomočniku Ivanu Ga letu v Hilšerjevih ulicah črevljarsko orodje in srajco, katero je imel sprav ljeno v izkuhu v Kolodvorskih ulicah št. 10. Petrovčič je ukradene reči takoj prodal v gostilni »pri Šikcu«, denar pa zapil s svojimi prijatelji.
— Za kruhom. Danes ponoči se je odpeljalo z južnega kolodvora 160 hrvatskih delavcev na Bavarsko in Solnograško dela iskat. V Ameriko se je odpeljalo 11 oseb.
— Izgubljene in najdene reči- Včeraj lžgubMa je neka šolska učenka na poti po Poljanski cesti do Ambroževega trga zeieno usujato torbico, v kateri je imela denarnico z bankovcem za 50 K in s 30 K drobiža. — Šolski učenec Franc Zaje v Spodnji Šiški št. 10, je našel dne 23. t. m. na Drenikovem vrhu srebrno žepno uro.
— Društvena godba priredi v nedeljo,  26  t. m.,   pri  g. Vosper niku svoj koncert   Začetek ob 8. uri zvečer, vstopnina 30 h.
— Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljub Ijanske od 12. do 18. aprila 1903. Število novorojencev 10 (= 13 38°/09), mrtvorojenec 1, umrlih 31 (= 32 98 6/oo)j mej njimi jih je umrlo za ošpicami 1, za vrstico 2. za jetiko 7, za vnetjem sopilnih organov 3, vsled mrlvouda 1, za različnimi boleznimi 17. Med njimi je bilo tujcev 11 i=35 8°0), iz zavodov 19 (=613%). Za infekcioznimi boleznimi so obo leii, in sicer za ošpicami 3, za škar-latico 2, za vratico 4, za ušenom 1 oseba.
* Najnovejše norice. Z;o-pet maščevanje nadškofa dr. K o h n a. Nadškofovo duhovno sodišče je obsodilo duhovnika Dostal-Luti-novskega v Nov. Jičinu, ker seje kot urednik nekega lista zameril dr. Kohnu, v trimesečno ječo. Obsojeni je vložil protest. — Okradeni konzul. Pri nemškem konzulu na Dunaju se je izvršil pri belem dnevu ulom ter mu je bilo ukradenih med drugim 12 zlatih ur v vrednosti 4000 K. — Velikanski snežni plazovi so napravili na Tirolskem veliko škode. Južno Rovereta so podsuli dve kmetici. — "rasna eksplozija seje pripetila v Minneapolisu. Raztrgalo je  11 oseb.
Zaradi umora hotelirja Wolta v Pragi na smrt obsojeni vojak P u č k o, rodom od Sv. Jakoba v Slov. iroricah, je v ječi na smrt bolan. Obsodba pa še ni potrjena, temuč je začelo garnizijsko sodišče z novimi poizvedbami, kojih konca pa vsled jetike skoraj gotovo ne doživi. — Slep arka. V Šopronu se je začela včeraj obravnava zoper Irmo T i h a n y7 ki je na ime barona Chlumeckega ponaredila menic za 02.000 K. — Bivša srbska kraljica Natalija je postala zelo vneta katoličanka. Pri nekem katoliškem dobrodelnem bazarju v Parizu je bila te dni prodajalka. — Baron Banffy se vrne v politično življenje. Liberalna stranka v Velikem Varadinu
mu je ponudila mandat za mesto, in Banffv je izjavil, da z veseljem nastopi mesto Kolomana T i s z e. — — Vanderbilt, oče vojvodinje Marl-borough, ki je ločen od svoje žene, se zopet poroči, in sicer z vdovo Herri-uiau. — V zadevi zavoda sv. Jeronima je rimsko sodišče zavrglo pritožbo Dalmatincev ter jih obsodilo na stroške
"V spomin Dezidera Szi-lagvija. Minister Darayi je osnoval ua erarskih posestvih v Apatinu, Pri-gleviei in Sonti kolonije ter jih združil v samostojno občino. Osnoval je 260 naselbinskih rodbin ter podaril vsaki 20 oralov zemlje in potrebni les za stavbe. Razuu tega je dozidana občinska hiša, župnikovo in učiteljsko stanovanje. Cela kolonija šteje 1112 prebivalcev. Ker pa občina še nima imena, dogovoril se je ustanovitelj z ministrskim predsednikom Szellom, naj se krsti občina po ustanovnikovem prijatelju, bivšem ministru Szilagviju.
Pretkan slepar. V Pariz je prišel mlad trgovski pomočnik. V drevoredu «a ustavi elegantno oblečen gospod ter ga osorno nagovori: »AU nimate drugega dela, kakor se pri belem dnevu sprehajati? V vaših letih sem bil že prvi komij v vehki trgovini!« Mladi mož se je opravičeval, da bi rad delal, pa dosedaj še ni dobil deia. »Ako je temu tako,« reče gospod, »sprejmem vas jaz. Za začetek vem plačam mesečnih 200 frankov. Mladenič je bil zadovoljen. Bodoči principal ga povabi tik navidezne svoje trgovine na kozarec vina. Komaj sta sedla, ko priteče navidezno komij golorok s peresom za ušesom ter pripoveduje, da je došla ravnokar večja pošiljatev, a blagajnik je odšel s ključi k svoji bolni žem. Princpal je segel v žep, da pUča potrebnih 300 frankov, toda »nesreča« je hotela, da ni imel pri sebi dovolj denarja. Radovoljno ponudi novo spr^j^ti pomočnik svojih 300 frankov, s katerimi je prišlec ravno t?tko naglo oddirjal, kakor je prišel. Ko sta spila, pelje ga navidezni gospe dur v veliko hišo z dvema izhodoma, kjer je pustil mladega moža »malo potrpeti« ter je sam zginil skozi drusra vrata za vedno.
Najemnika kralja Edvarda. Nekaj posebnega kakor pri nas iidekoiuisue graščine so najemniki angleških vladarjev. Dobili so od svojega kralja kako graščino za posebno zaslugo v najem, a najemnina je navadno nprav neznatna, toda pomembna za najemnika. Vojvoda Marlborough večni najemnik gradu Woodstock in vojvoda \Vellington, večni najemnik gradu Strathrields-Ysaye, morata za najemnino poslati kralju vsako leto dve francoski zastavi in sicer prvi dne 2. avgusta, ob obletnici bitke pri Blen-heimu, drugi pa 18. junija, ob obletnici bitke pri AVaterloo. Najemnik gradu Buckland v grofiji Kent pa plača še manjšo najemnino, poslati mora namreč prvo rudečo rožo, ki mu scvete na vrtu, kralju v London. To je namreč poetičen spomin na krvave boje, ki sta jih bila oba rodova .:Roseu za prestol. Bolj prozaična je najemnina graščaka v Bonburgu. Ta mora namreč poslati kralju Edvardu VII. za veliko-noč 1300 jajec in 140 piščet.
' Kakšen bi bil moral biti zakon. Znana švedska pisateljica in bojevniea za žensko emancipacijo, E l-len K e y, je imela nedavno pred vse-ueiliščno mladino obeh spolov predavanje o reformi zakona. Za sklepanje zakona zahteva govornica za moža in ženo polnoletnost. Razlika starosti med možem in ženo naj hi ne znašala več kot 25 let, da ne dobe otroci prestare ali premlade starše. Pred poroko naj bi mož in žena prinesla zdravniško spričevalo o telesnem zdravju. Odgovornost in dolžnost oskrbovanja otrok naj bi imela oba zakonska v ednaki meri. Sploh bi naj zakonska v zakonu ne imela medsebojno drugačnega stališča, kakor dva kompanjona v trgovini. Delovanje žene v gospodinjstvu mora imeti isto vrednost kot moževo delo, zato se mora pred zakonom določiti za ženo „odškodnina", ki se odmeri po moževih dohodkih. Ako je delovanje obeh zakonskih tako, da morata narazen stanovati, velja načelo, da potrebujejo otroci bolj mater kot očeta. Ko pa doseže otrok 15. Jcto, naj se sam odloči za bivanje pri očetu ali pri materi. Tudi za ločitev zakona podaje Klicu Key recept. Zakon hi se naj smel ločiti šele po najmanj enoletnem obstanku. Potem morata zakonska, ako se že vsekakor hočeta ločiti, eno leto živeti ločena, in ako vkljub temu ostaneta pri svojem sklepu, proglasi se zakon brez vsake tožbe in obravnave za ločen. Ali se vsakojaki otroci prisodijo očetu ali materi, o tem odločuje poseben odbor, sestavljen iz mož in žen. Nezakonski otroci bi morali imeti z zakonskimi ednako pravico do dedščine. Mož, ki zapelje mladoletno deklico ter jo pripravi ob dohodek, bi moral biti prisiljen isto zdrževati. Govori se, da bode tukaj naštete nasvete norveška vlada vpoštevala pri sestavi nove postave o sklepanju in razveljavljenju zakonov.
" Turška molitev. Koran (verski zakon) zapoveduje mohamedaucu petkrat na dan moliti in to: v saba (pred zoro) opoldne, v jičindijo, (po poldne, v akšam (zvečer) in v jaciji (po noči). Pred molitvijo se popne mu-ezim (turški duhoven) na minaret mo-šeje (zvonik mohamedanske cerkve) vabi k molitvi, ter na ves glas takole vpije: „Alahu ekber ešeducn lailahe atclah, ešedu ene muhameden resulah, haj evalesolah liajealelfelah. Alahu ekber, lailahe ilelah !u To se reče po naše: „Bog je velik, čez vse je povzdignen, brez njega ni Boga in Mohamed je njegov prorok!- Na ta klic hite moha-medanci, in to samo moški, ker ženske doma molijo, k mošeji, izujejo se tam, operejo si noge in obraz na studene u pred mošejo, ter stopijo bosonogi, ali pokriti v svetišče, tam se razporede v vrste, kakor vojaki in glasno molijo za nuiezimom, pri tej priliki pa kakor na komando padajo na kolena, ostajajo, mahajo z rokami, ter se prilično tako vedejo, kakor vojaki pri gimnastieni vežbi, to pa vse delajo z resnoho in nepopisljivo pohožnostjo. Po molitvi poišče vsak svoje obuvulo, se obuje in gre mirno domov. Turška molitev je po naših pojmih čudna in smešna, ali strogo in globoko pobožna in morebiti Bogu  bolj   dopadljiva,  kakor pa našu.
* jSramota* za Monakov sko sn Bavarsko. Monakovski magistrat namerava napraviti na trgu „Isartor" umetniško izdelan studenec, za kar mu je na razpolago 42.000 mark iz ustanove princa vladarja. Proti temu se je ustanovila „liga za pobijanje vprašanja o studencih", ki šteje že lf>00 udov ter ima geslo: „Boj vodi!" Zveza je izdala poziv na prebivalstvo, naj se skupno upre magistratovi nakani. V pozivu se pravi, da ako pride tujec po glavnem trgu ter sliši poleg razkošenih pivo varen šumeti studenec, napravi to naii; neugoden utis ter krati veljavo mesta. Ze dandanes je glede vode preveliko razkošje, ker pride na osebo 7l j hI vode na dan. Že se opazuje sedaj, kako si da marsikateri meščan tajno ponoči prinesti vode iz studencev za pijačo, kaj se le bo, ako dobi mesto na glavnem trgu novi studenec. Končno opozarja poziv tudi na škodljive posledice vodopirja, kakor kron" in — vodene glave. Pripomniti je, da ta poziv ni izšel za šalo, temuč iz odkritega ogorčenja za pivo varstvo interesovanih M<>-nakoveanov.
Prorokovanje za leto 1903. Pranco8ka vremenska proroko-valka, madame de Thebes, je ravnokar izdala svoje prorokovanje za leto 1903. Leto se zanjo namreč ne prične s 1. januarjem, temuč s pomladjo, t. j. 21. marcem. Ako je madami verjeti, čaka nas resno, trdo leto. Že številke 1903 so po njenem prorokovanju neugodne — seštete dajo nesrečno številko 13. K sreči pa je med njimi številka 3, ki pomeni srečo. Nadalje je letni vladar Saturn, ki je ljudem sovražen, pač pa podpira kmetovalce in vinorejce in štedljive ljudi. Za Francosko ho baje izpadlo leto nesrečno. Med 21. marcem in 22. junijem bo doživela Francoska žalostne rinancialne katastrofe (ako ni prorokovalka druga — Tereza Hum-bert.) Nadalje ho žalost v višjih političnih krogih in pri gledališčnih igralcih. Pogorela bodo gledališča, eno v pokrajini, eno (?) tudi v Parizu. Prvo prorokovanje seje res uresničilo, kajti že 7. t. m. je pogorelo gledališče v Lille. Med junijem in septembrom ho žalovala obmejna dežela proti severu, ker se bo vladarju pripetila velika nesreča. Med 22. septembrom in 23. decembrom bo vladal v Avstriji velik nemir, ki bo nastal iz političnih vzrokov, ter ne bo vzroka (?) žalovati. Ako se bo evropski mir tudi zdržal leta 1903., nastane pa gotovo leta 1904 vojna, in sicer je ho provzročila Rusija. Najbolj usodno bo četrtletje od decembra 1903 pa do marca 1904, in sicer za Nizozemstvo Ameriko in Angleško. Elementarne nezgode se bodo zgodile v južni Ameriki, politične pa v zedinjenih državah. Kolonijalna nezgoda in grozni politični škandali groze Angliji. Tudi Francoska bo pritegnjena ter zrla v negotovo bo-hočnost, »toda prenehala vsled tega ne bo," tako zaključuje Thebes „tolažilno" svoje prorokovanje.
' Točni odgovori. Ko je prišel svoječasno neki knez, ki ga je spremljal neki grof, k papežu ter je bil knez sprejet v avdijenci, dočim je moral čakati grof v predsobi, zadri se je jezen nad papeževim koniornikom : „ Ali pa tudi veste, da sem jaz grof I ?u Ko-mornik mu mirno odgovori : „To sicer dokazuje Vaše obnašanje, a ne opravičuje." — Vojvoda jorški je pokazal pri neki pojedini na cele vrste izpraznjenih steklenic ter jih imenoval „pomorščake". Neki mornarski častnik se je Čutil žaljenega ter vprašal vojvodo, kaj misli s tako poniževalno primero. Vojvoda je odgovoril: Imenujem jih pomorščake, ker so storile svojo dolžnost ter so pripravljene, isto zopet storiti." — Papež Pij IX. je bil sicer zelo mirnega vedenja, a pri tem skrajno sarkastičen. Nekoč je sprejel mladega angleškega atašeja, ki je kar oči zvijal, kako bi se papežu pokazal v večji
ponižnosti. Papež mu je ponudil smod-ko, «mladi diplomat je odgovoril : „Hvala lepa, Vaša svetost, nimam nobenih grdih razvad." — „To ni grda razvada, ako bi bila, bi jo gotovo imeli," je odgovoril mirno papež. — Dr. Radcliffe je slovel kot izboren zdravnik, pa tudi kot zelo robat Človek. Nekoč si je dal napraviti kameniti tlak pred hišo. Ker pa je prišel ravno tačas zraven, ko je delavec posul tlak z drobnim peskom, zakričal je zdravnik: „No, malopridnež, ali hočeš biti za tako delo plačan ? Pokvaril si mi tlak, in da bi pokril svoje slabo delo, posipal si z zemljo." — Delavec pa je mirno odgovoril: „Doktor, moje delo ni edino slabo delo, ki ga krije zemlja. — Med istim dr. Radclillem in znanim slikarjem Godfreyem Knellerjem, ki sta si bila soseda, je zavladalo v začetku tako prijateljstvo, da sta si dala celo podreti zid, ki je ločil njuna vrta, da sto se mogla večkrat shajati. Toda kakor se že rado zgodi med sosedi, prišlo je tudi med zdravnikom in slikarjem do nesporazum ljenja. Nekega dne pošlje slikar svojega služabnika k zdravniku sporočit, da ho luknjo v zidu zopet za mašil. Zdravnik je naročil služabnikui „Reci svojemu gospodu, da sme storit z izhodom kar hoče, le preslikati n e." Kmalu se je služabnik vrnil od slikarja z odgovorom: „G. Kneller je pripravljen od svojega soseda vse sprejeti, tudi najhujše surovosti, le njegovih — medicin ne.w
Književnost.
— „!Yla!i vitez".   Izšel   je 8 seSttekteg  Steofeievv c^vegi* roman* ki era izi*ja knperot^žnic\ K'eiiiiayer & Baro h*--r g". C^na 40 vin
' Dober svet. Kdor si želi lepo trato narediti, temu priporočamo, da si naroči od c. in kr. dvorne tr^o vine za semena Edmund Mauthner v Budimpešti travno mešano seme »Promenadneg-i ali Marjeti nega O tok a«. Žo 29 let pošilja MiUthoer za krasne nasade v Budimpeštu in Marjetinem otoku ta travna semena. (309—42;
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 25. aprila, Počenjanje nadškofa Kohca v Oiomucu pride že v prvi letošnji seji poslanske zbornice na razpravo. Kakor se čuje, spravijo češki poslanci senzacionalne reči na dan
Budimpešta 25 aprila. Zbornica nadaljuje razpravo o proračunskem provizoriju Opozicija dela obsbrukcijo z dolgimi govori.
Cetinje 25 aprila. Dva bataljona turškega vojaštva v Skadru sta odšla v Prizrend Konzuli v Skadru so prosili, naj se vrneta, ker sicer se lahko zgode napadi.
Beligrad 25 aprila. Vlada je zbrala več bataljonov vojaštva na I turški meji.
Carigrad 25. aprila. Zaupna poročila, došla turški vladi, naznanjajo, da pripravljajo Amavtje atentate na razne k o n z u latske funkcijonarje zlasti na ruske Vlada je st rila kar treba da atentate prepreči
Pariz 25 aprila. 13 kapel in samostanov so včeraj zaprli. Jama še ostane za sedaj odprta
Pariz 25. aprila. Vest, da misli ministrski predsednik Com-bes zaradi konfliktov s preziden-tom Loubetom, odstopiti, se potrjuje. Radikalci in socialisti ne bodo nobene vlade podpirali, če ne nadaljuje boja proti klerikalizmu
Gospodarstvo.
Kako povzdignemo govedorejo ?
(Dalje.)
Rodovniki so še dobrota v tekmovalnem oziru, osobito, ako se radi njih, ali na njihovi podlagi razpišejo pri raz-tavah javna darila in dobitki. Kako se tedaj živinorejci žurijo!
Iz rodovnikov se sestavlja ceilov-nik (HerdebuelO ki sluzi eventualno tudi svetovnemu trgu kot adresna knjiga. Ako je isti zanesljiv in strog, ima seveda boljše ime. Kupci z zaupanjem kupujejo živino, posestniki jo lahko po najviših cenah prodajajo.
Jako umestno in potrebno bi bilo, da bi se vendar že enkrat tudi slovenski živinorejci poprijeli rodovnikov. Ta korak bi bil nepopisne važnosti za pro-cvit naše govedoreje. Začetkom naj bi ga uvedli vsaj boljši posestniki, umnejši govedorejci, polagoma jih bodo že tudi slabejši posnemali. Kmetijska družba bi lahko skrbela za to, da bi dobili vsi
posestniki jednotne formulare za rodovnike (morebiti z navodilom za rodovni-kovanje). Za pouk o rodovnikovanju bi morda — ako bi bilo treba — najlažje skrbeli načelniki kmetijskih podružnic, pa naj bi že isti sami dajali navodila, ali pa naj bi jim priskočili na pomoč drugi veščaki, kakor živinozdramiki, učitelji itd.
Začnimo iu trud se nam bode gotovo izplačal!
III.
Več jednotno postopajočih živinorejcev doseže popreje cilj, kot posamezniki. Ravno vsled jednotnosti se živinoreja spravi šele v pravi, do gotovega uspeha vodeč tir. Namen živinorejskih zadrug je ukrepati vse potrebno v dosego kolikor najbolj uporabne živino.
Znano je namreč, da je ta žival bolj, ona manj uporabna. O tem razločku kmetic obično nima veliko pojma. Naši ljudje n. pr. ne vedo, da je ona krava najbolj uporabna, ki nam daje veliko mleka, ki nam daje veliko mastnega mleka, a pri vsem tei.i le malo požre. Trije faktorji se morajo torej upoštevati, če hočemo mlekariee presojati, ne pa s a m o m n'o-žina mleka, kakor je pri nas v navadi. Zato tudi ne vemo koliko vredno živino pravzaprav imamo, kar nam go-tovo le škoduje.
Danci so glede uporabnosti govede že zdavnaj na jasnem. Poslužujejo se v to svrho nekake srednje poti mej zadrugami in samostojno živinorejo — takozvanih „mlekogledskih društev* (Kontrolvereine.) S temi se za male troške omogoči vsakemu Dancu izvedeti natančno vrednost in uporabnost živinčet.
Ravno ta društva, v zvezi z živinorejskimi zadrugami so dansko kmetijstvo v zadnjem desetletju neverjetno povzdignila. Razvila so se vsled kot dopolnilo živinorejskih, produktivnih zadrug.
Ker se pa nam ravno ta društva zde Ugodna tudi za naše razmere, ne kot dopolnilo zadrug, marveč kot priprava zanje, zato hočemo tudi mi omeniti v kratkem njihov namen in pomen.
Združi se več ali manj posestnikov jednega ali več bližnjih krajev, katero razmerje je odvisno največ od števila ."»00—400; krav, ki jih imajo posestniki. Združijo se, tla z združenimi močmi vstrajno nadzorujejo živino in vzgoje na ta način jako uporabno blago. Ker imamo pri govedi največ dobička od mleka, je umevno, da je prvi namen teh društev redno za p o 1 k n 1 n j o molzti, do 1 o čuj e k o 1 i č i n o in kakovost mleka pa preračunaje po u žito hrano!
Da društvo deluje, je potrebno za dolovanje mlečne količine in kakovosti pripravno orodje, zapisnik za kakovost, količino in uporabo krme pa produtka in končno m 1 e k o g 1 e d kon-troleur, Revisor.)
Naloga mlekogleda obstaja v tem, da nadzoruje molžo in poučuje molžiee. Tehta mleko posameznih krav, določuje iz povprečne jutranje, opoldanske in večerne količine povprečno maščobo, preračunava použito hrano pa določa način krmljenja. Vknjižuje tudi vspehe nadzorovanja ali mlekogledstva.
Orodje se nabavi za malenkostne novce in tudi njegova uporaba ne zahteva prav velikega šolanja.
Knjigovodstvo je že bolj komplicirano. Sistematično urejeni podatki o uporabi in vrednosti tako krav, kot govedi sploh, so zelo važni, velikrat pa naravnost zanimivi. (Dalie prih.>
izjava.**
Podpisani Ivan Lavrenčič,
gostilničar iz Vrhpolja, potrjujem resnici na ljubo, da je bila notica v „Slo-vencu■* z dne 3. t. m. in naslovljena iz Vipave v kolikor zadene bivšega repre-zentanta užitninske-a davka zadruge g. Antona Hrovatina ml. iz Vipave v polnem obsegu zlobno obreku« joča in neresnična, kajti jaz sem se kot pregledovalec dotičnih računov v družbi z gg. Ivan Šapla in Ivan Prcmrou-ta prepričal, da nam je g. reprezentant poštene račune predložil, pri kojih nismo našli ne goljuiije ue pomot, ter smo taiste le pregledavali, ne pa z velikim trudom urejali, kakor je neznan mi dopisnik v „Slovencu* zlobno poročal. Tudi kasu ni reprezen-tantu nikake pre-laviee delala, ker smo vsi zadružniki doklado takoj po sklopa računa od njega z obresti vred vrnjeno prejeli
Vrh p olje, dne  17. aprila WhX\.
I. Lavrenčič.
Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Darila.
Dpravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospića Franjica Majzeljeva v Belicerkvi 8 K 70 vin., od katerih je 2 K 30 vin. daroval 19. t. m. neki rodoljub, ostalo je zbilrka od dalje Časa. — Gospića Tonica Majzeljeva v Belicerkvi 8 K 36 vin., od katerih so darovali 6 K trije rodoljubi dne 19. t. m. ostanek je zbirka od dalje časa. — Skupaj 17 K 6 vin. — Živele marljive nabiralke!
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka11 v LJubljani.
Dradni kurzi dunaj. borze 25 aprila 1903
Naložbeni fmptrjt.
4"2a/». majeva renta   . . 4"2° • srebrna renta   . . 4°'o avstr. kronska renta 4°/«     „    zlata „ 4° o ogrska kronska „
zlata
I D<*nar
100 751
100 70|
101 10!
moo
99 55 12V40 9975
1UO -
100 —
101 — 9^*60 9978
lUl 15
4% poBOJflo dežele Kranjske 41 B« c posojilo mesta Spije ta **/*•/«      » „ Zadra
4* ,°, 0 bos.-herc. 2ei. pos. 1902 4°/0 češka dež. banka k. d
£»f t» i) M 0.
41 ,•/, zkst. pis gai. d. hip. b. 4: s°.0 pefit,   kom. k. o. z
10% pr. ... I]  11 7 60
41 »• a zast pis. Innerst. hr.     101*— M   ogr. ceatr.
deželne hranilnice    . j iOl*-41 8C o zast. pis. ogr. hip. b (j 10045! ob\.        lokalne železnice d. dr.  ... j 100*—! *Ve   t»  češke ind. banke | 100 -4" 0 prior. Trst-Porec lok. žet. k-* 50 4a;0         dolenjskih železnic 1 90 20 §•/,    „   juž. žel. kup. V, 1 , 41 3° o av. pes. za žel. p. o.
Srećke.
Srečke od leta 1854 .   . .
n    >.     1860l/8   . . h        »     n      1864 .
tisske......
zemlj. kred. I. emisije
ogrske hip. banke . J „    srbske a frs. 100—
turske .... Basilika srečke Kreditne •    . •
Inosacške „ Krakovske „    . .
Ljubljanske „ . . Avstr. rud. kriza m . , Ogr. „ „ „ . . Rtadolfove „    . .
SalcburSke „ Dunajske kom. B
Delnice.
Južne železnice Državne železnice .... 1 Avstro-ogrske bančne del. Avstr. kreditne banke . . Dgrske „
Sivnostenske        „     .   . i Premogokop v Mostu (Brux) | Alpinske montan .   .   .   . | 390'50 Praske želez. ind. dr.   . .
Rima-Muranyi.....
Trboveljske prem. družbe . I 395 — j Avstr. orožne tovr. družbe B 354 — Češke sladkorne družbe     1 155 —!
Valut«.
C. kr. cekin...... !   11 '32
20 franki....... ti 19-05
£0 marke....... S    23 40
Sovereigns...... | 23*94!
Marke........ [116 92
Laški bankovci..... Si    95 2u
Rublji........ 252 50
BUgo
10093 100 90 101*30 121 80
12160
101 90 100*60 10060
102 15
108 60 102 —
101 50 10145
101 — luT-
100 50
318 301 310 30 101- 102*
184 — 154 60 252 — 159 25 279 50 278 — 262 — 92 50 118 — 1980 439- -8325 78'— 75 — 55 90 28 — 75-— 78 — 446 —
45 50 665 — 1611 —
674* — 722 50 253*— 692 — :-91 50 1670 — i 1680 — 483— 484 — 396 — 356 — 158 —
11*37 1907
23 43
24 — 117 10
95*40 363*60
Žitne cene v Budimpešti
dne 25. aprila 1903. Ver mmtmu
.   za 50 kg
i?šiirc& za april . „      „ oktober
K
Koruza Oves
april . . ■
maj . .
julij   . . .
april . . .
Nespremenjeno.
50 „ 50 „ 50 ,
50 ;,
50 «
7 63 7 48 6 96 6 11 616 6 08
Narodovo zdraviio. xatco se sme imenovat boittrit uteaujoče, mišice in živce krep-čujoče, kot mazilo dobro znano ,,M<>H°vo francosko žganje in sol", katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici K 1*90. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. 3IOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DCNAJI, Tuch-lauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati 310LL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom.   2 (10—6)
Pri zdravljenju ra/1 i en S 2i ran
se mora paziti, da se rana šele takrat popolnoma zaceli, ko se je že odstranilo iz nje vse nezdrave dele. Kratko povedano, rana se mora obvarovati pred vsako nesnago in se mora uporabljati za obvarovanje pred vnetjem sredstvo, ki hladi in olajšuje bol. Staro, dobro domače sredstvo, ki k temu dobro služi, je najbolj znano ^praško domače mazilo** iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni založnik v Pragi, ki pa se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah. Glej inserat!
4" Zahtevajte
bogato ilustr. cenik pariškega blaga\z gumija, ki obsega čudovite novosti gratis in franko.
Zavod za izdelovanje blaga iz gumija
7      H. Schwarzmantel (7341
JU 1111 »J I., Koti&eiMt&turci&Mtrti8»e fi
Težko se pregrešijo zoper življenje in zdravje oni, ki zanemarjajo dozdevno lahka pljučna vnetja. Če pomislimo, da se vsaka bolezen v dušniku v začetku naj-ložje zatre, lahko spoznamo, kako nujno potrebno je, da paz mo tudi na vsako dozdevno najmanjšo prikazen bolezni. Odkar se je dognalo bistvo pljučnice, ro se priporočala tudi mnoga specifično učinkujoča sredstva Med temi slednjimi je tudi prva po mnenju znanih zdravniških avtoritet takozvana žlezua tableta vliiaudulen-Ta-blette) iz doktor H »finannov« kemične tovarne v Meranu Saško). Razven tega ima ta preparat še tudi pred drugimi znanimi sredstvi kakor n. pr. kreosot, to prednost, da je popolnoma neškodljiv za želodec in druge organe. (Dobiva se po lekarnah kakor tudi v založbi v B. Fragnsrjevi lekarni v Pa agi 203 Natančna pojasnila o tej zdravstveni metodi z zdravniškimi poročili m poročili ozdravljenih bolnikov razpošilja firma na zahtevanje zastonj in poštnine prosto.
Proti zoboDoiu in gnilobi zob
izborno deluje dobro znana
antiseptična
Melusina ustna in zobni voda
katera utrtfl ti le»11 o in o«l* t moj u Je
1 steklenica z navodom 1 14.
Razpošilja se vsak dan z obratno pošto ne manj kot 2 steklenici.
r
4ti
w
)v{ilko Jfrapeš
Pavlina Jfrapes rojena Praprotnic
Ljubljana
poročena
dne 25. aprila 1903.
Teško prebavljenje
katar v želodcu, dvspepsije, pomanjkanje slasti do jedij, zgago itd., kakor tudi
zaslizenje, kašelj, hripavost so one bolezni, pri katerih se
MATTONI-JEVO
GIESSHOBLER
naravno
alkalično kiselico
po izrekih medicinskih avtoritet rabi z osobitim uspehom. (79—3)
Edintt zt%la»tf;n.
Zaloga vseh preizkus onih zdravil , medic. mil. mediciualnih viut specijalitet, najfinejših parfumov, kirmrgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. cL
Dež. lekarna MilanaLensteka v Ljubljani, Resijeva cesta št, 1
poieg novozgrajenega Fran Joželovega jubii. mostu. (205—14
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih Specerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Lepo. suho
stanovanje
na voglu Sv. Petra in Rešljive ceste št 3, v I. nadstropju s 4 sobami in pritikliuami se odda za avgust-termin stranki brez otrok. U114)
Meteorologičuo poročilo. Gospića
Viiina aad morjem 30o"2.   Srednji zraani tl&k 7S60 mm. I
April	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura v 'C.	Vetro vi	Nebo
24.	9. zv.	726 6		si. jug	del. oblač.
25	7. zj.	728 4	62	sr. jug	dez
n	2. pop.	728 9	13 5	sr. jjzah.	pol. obiaC.
Srednja včerajšnja temperatura 10 5°; normale: 11*1". Mokriria v 21 urah:    3 7 mm.
Zahvala.
Za mnoge dokaze prisrčnega sočutja ob Času bolezni in smrti naše i preljube hčere, oziroma sestre, svakinje in tete gospodične
Ane Melliwa
izrekamo srčno zahvalo rodbinam Hanui5ch, Havlina in Peharček, gg. koiegom, vsem drugim udeležencem pogreba, ki so tako mnogoštevilno spremili predrago ranjko k zadnjemu poč'tku ttr uarovalcem krasnih vencev. (1166) Unec, dne 24. aprila 1903.
Zalfljoča rodbin lellina
cigaretni papir, cigaretne stročnice.
Dobiva se povsod. (705-7) Glavna zaloga.- Dunaj, I., Predigergasse 5.
Po ceni m :zredno dober 33 Haannann & Re:mer-jcjv varnim sladkor
ki izpodriva dandanes vedno bolj prej rabljeni vanilin, ki ni samo prav drag, temuč tudi po svoj m učinku dražljiv in zato Škodljiv. Čisti vanilin, združen s sladkorjem, pa  daje   »-s-i>       #i  ofeus t-ctniljr,
stnsti in cenenosti. Za peko in močnate jedi naj rabi vsaka gospodinja le Haarmann & Reimer-jev vmmitmi sts*Uv malih izvirnih zavitkih po 24 vin , kar je enako 2 kosoma vanilje. Izvrstno in zares priporočljivo blago se dobiva po vseh boljših špecerijskih in delikatesnih trgovinah v Ljubljani in Kranju. (933—4)
Z-hvala
G njenim srcem se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za mnogobrojno Častilno spremstvo k poslednjemu počitku našega blagega, sedaj v Bogu spa-vajočega očeta, gospoda
Franc Rudolfa
poMeMnilta iai Irfro^ra.
Posebej se £e zahvaljujemo čč. domači duhovščini za tolažilne posete ▼ bolezni pokojnika. Prisrčno zahvalo izrekamo č. g župniku pod-krajskemu in domačima gg. bogo-slovcema, ki so s svojo udeležbo žalno elaviost dokaj povišali, nadalje si. gasilnemu društvu, slav. učiteljstvu, g. orožnikom, zlasti Se gg. pevcem za ganljive žalostinke, sploh vsem in vsakemu posebej ki so prišli od blizu in od daleč skazat premilemu pokojniku zadnjo čast. (1143j Ob enem bodi vsem prijateljem, znancem in sorodnikom iskrena zahvala za izražena sočutja. Bog bodi plačnik!
V Črnem vrhu 24. aprila 1903.
Žalujoči osčali.
zmožna slovenščine in nemščine v govoru in pisavi, stenografija in korespondenca neobhodno potrebni, sprejme se v komptoiru.
Ponudbe pod „št. 26* na poste restante v XJubijani. (1142—1)
Cyklosti!
najpripravnejši ameriški aparat za pomnoževanje spisov, cenikov, not, narisov ter vsakovrstnih drugih tiskovin itd., kateri bi ne smel manjkati pri nobenem večjem ali manjšem podjetju, z vsemi potrebščinami vred po 14. -4-1*— pri
Josipu paiiHnu
v Uubljani, Marijin trg it l.
(1109 -2)
Ogrsko
voščilo za čevlje
z najlepšim bliščem
tekora crnina za usnje za čevljarja, najboljše zredčeno tekoče šolsko črnilo in železuato Gallns-črnilo priporoča po tovarniških cenah na debelo ia drobno
C. Gisar
kemična tovarna v Gorici-
Zaloga in prodaja
v Ljubljani, Kolodvorske ulice 26. mu,
V Soštanjski okraj!
Najlepši in najugodnejši kraj za letovsščarjrt je Šoštmijski okraj zlasti fialeška dolina. V obeh tr^ih, Šoštanj in Velenje, dobi 8ft mnogo stanovanj za posamezne oaebe in za družine. Tudi po vaseh kakor: Drnžntirjej Saltfk, Selo Zavodne, TopolSica, Šmartno na Paki, itd. so posamezna stanovanja na razpolago. Cene st<\ novanjem in hr^ni so jako nizke. Zdravstveno stanje je izborno. Zrak je svež in čist. Gozdov za sprehode je na obilo in povsod v bližini.
Tukaj poskusite slavni ietovi-ščarji jedno poletje aH vsaj nekaj tednov v bodočem poletji preživeti; ne bode vam za to žal, nasprotno bode gotovo vsaki sklenil: »Tukaj sem pridem še drugo leto« (926—4)
Natančneja pojasnila daje
»Olepševalno društvo v Šoštanju".
Zamenjava.
Tisti tovariS-učitelj, kateri je ob priliki predavanja g. Schreiner-ja v rNarodnem domu" dne 8 aprila t. 1. po pomoti zamenjal klobuk z imenom „Jos. Slavetič Pettau", se vljudno prosi, da istega pošlje nazaj pod naslovom: Učitelj — Sv Lovrenc na Drav polju — posta: Ptuj." Isti tovariš je skoraj
I gotovo na Gorenjskem, ker njegov klobuk je kupljen v Kranju. Zamenjan klobuk se
j vrne takoj.
I !■■ 11 ■" ™ ■■■IH Ml
]fa prodaj je zelo po ceni
prenovi _g ena
! ©mara
j (1141—1) pri
Ivami KunstlerJTjL
mizarju v Litiji.
Nesrečni so kilavi
ker ne vedo, da jih  od 1000, 900 brez operacije ozdravi Mnogobrojna Poskus proti znamk,
zahvalna pisma.       ^s**^,^ 20 vinarjev
R. Kohler ^^s^ tajno. DUNAJ V., Zeuggasse 1.
Posojilnica v Cerknici
registr. zadruga z neomejenim poroštvom vabi častite »adrnžnike k
rednem ebčaeM zboin
ki bode
dne 9. maja 1903
oh :t. uri |»i»pol<luu
v posojilnični pisarni v Cerknici. Vspored:
1. Poročilo načei^tvfi.
2. Poročilo rač. preg'Iedovalca.
3. Potrienje računa za leto 1902 in razdelitev čistega dobička.
Izvolitev  n&čelstva,  odbora, rač. pregledovale** in namestnika. Razni nasveti
2 5
(1137)
Ravnateljstvo.
Carina VISI
je tako nizka, da razpošiljamo nase svileno blago po najmžjih en-s*ros cenah, poštnine in carine prosto, zasebnikom na metre ali za celo obleko Velomoderne vzorce črne, bele  in barvane  barve.   Prelepi  foulardi  od K 1-0 naprej Vzorci
franko. Poštnina za pisma '2r> h
ToiarniMka zveza s s* M%ili-no bln^o
a    AdoSf Grieder & Comp., Zurlch N. 10.
g (14—2) 3 kraljevski dvorni zalagatelj. (Švica)
Deklica
do petnajst let stara, ki je dovršila kako fitirirazredno ljudsko šolo, se sprejme takoj v trgovino kot učenka.
Naslov pove upravn štvo »Slov. Naroda*. (1110—2.
~    Po»or. ^
Dobro ohranjen Čevljarski StrO]   z   okroglim čolnićem,
kakor tudi 3 vrstna harmonika
se proda po zelo nizki oeni.
Cerkvene ulice St. 21, soba 9.
Gospodična
z lepo pinavo, ki je absoiviraia trgov-pki kurs, zmožna siovenskega in nemškega jez« k h kakor tudi st~nr.gr fi.e in pi*Hve s pisalnim strojem, išče službe kot komptoaristmja ali k ad vokatu.
Ponudb© p d llkomptoaristinjat poste reetante Ljubljana. (1097—2)
Samostojna, zanesljiva in poštena
prodajalka
se sprejme  kot voditeljica podružnice v lepem kraju. (1091—3) Ponudbe   sprejema upravništvo »Slov. Naroda« pod ^Saturn".
razpošilja po K 2-60 kilogram
dmund Kavćić
v Ljubljani. (11—93)
Stanovanje
v I. nadstr. v Vegovih ulicah št. 2, obstoječe iz 4 sob in pritikiin, se odda takoj. (1090—3-
VeČ ee izve pri hišnici v l.iši ah pa pri oskrbniku J os. Lavren-&ičUj blagajniku mestnega užitnin-skega zakupa na Dunajski cesti št. 31.
f oiovalee
z malo  kavcijo se sprejme takoj, ki ima veselje za potovanje na Kranjskem in Nemškem, z lepo pisavo, dober go vornik, obiskovati je gostilne, trgovin in drugo, in sicer s povzetjem od 5 kil naprej. Predmeti: sulio meso, špecerija, žiranje, le za male trge in mesta p-in železnico,   proti  mesečni  plači in dnevnim stroškom.
Zglasiti se je osebno ali pismen«» na upravništvo Slov. Naroda. Osebui dogovor najraje. (1130-1)
■ ■ ■ f, AH
TJradno dovoljena (1120)
najstarejša ljubljanska
posreoovalnica stanovanj iti siužen
G. FLDX
Gosposke ulice št. 6 uo761
priporoča In nanieniei% le bolj n r
službe iskajoče vsake vršiti
ztt B J iil>ljaii4» in drus*oil. PoIbiIiiii tiiUnJ. —  \ ntitneiie|e v grUuml. VfMlne   <n  liollkor  eiio^iio liftlrtt postrežba Mftrlti IJeitt«.
Od c. kr. finančnega ministrstva imenovano prigLisevaližče za konverzijo 4'2°/0 obveznic skupnega državnega dolga
A^^NPELJEVI OTROBI
VIJOLIČNIM fUHOM NflJBOUSt SREDSTVO
ZA GOJITEV POLTI
preskrbuje
konverzijo
skupne rente
1MT brez kacih troškov.
Kđor trpi na  pa.lavi   bolezni, krCu ali _jugih nervoznih bolestih, naj zahteva bro-taro o tem.  Dobiva 86 brezplačno in itnine  prosto v Srliw»neii-.\|io-
Gostilna
^ kolodvorska restavracija
da se v najširi takoj 10913
Kje? pove upravništvo »Si Nar.«.
1
lin. in ss^ii
v Sent Rupertu na Dolenjskem
e odda v najem ali proda s pa vrči k i in lepo hosio vred pod ugodnima pogoji, i (06
Natančneje pri Ustnici Zofiji (olšek v Laškem trgu pri Celju.
-9
1—
za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
F", HITI m4 1
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
2 ali te vaj te ilustrovaue cenike ■
(Gliihlichtlampen),
Najbolja in najceneja
razsvetljava.
I (735 - 3)
Johannes JCeuer
Dunaj, IV. Miihlgasse 3.
mizarska pomočnika
izurjena v stav bina k em d^Iu, ^prej ostem takoj, (i* 8-2)
Slavnemu občmftvu pripon»cnru svojo zaioero vsakovrstnih
mrtvaških rakev
po najnižji ceni in solidni postrežbi.
pavel pristan
mizarski mojster v Radovljici
D prospeh
„Ustredni
Hampolško lodensfeo blago.
Moderno sukno za obleke
:z Ciste ovčje volne razpošilja po zelo nizkih cenah        (763—11)
Karol Kocian
tovarna za sukneno blago
v Humpolcih  na Češkem.
Vzorci na zahtevanje franko.
Za I. avgust se odda
v novozgrajeni hiši v Soduijskih ulicah
še nekaj stanovanj
z dvema, tremi, 4 in 6 sobami, porabno eventualno za pisarne in trgovine.
Izve se pri kamnoseku Vodniku v Ljubljani. (1080-2)
200 do 400 kron na mesec
tanko zaslužijo osobtš waajoyu stanu v vseh krajih gotovo in poštenu brua ka pitala in rizike b prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — r'ouadbe na: Ludvvig (bstarreJoner, VIII., Deutsch« «MGse 8» Budapest. (719—7)
Radi  bolezni  in nameravane izselitve iz Kranjske se proda takoj pod ugodnimi pogoji
CJ©$tilniecirji!!!
Krasen, velik, skoraj nov
,Symphonion' i
godbeni automat 1119-4
kateri je stal 450 gld < se radi po-anja prostora po ceni proda.
Kj*?? pove upravništvo »>81. Nar.a.
i& ^ i& iŽ* *£* 'J& *** *
Ženitna ponudba!
s
Inteligenten
mladenič, srednje starosti, solidnega in čednega zadržanju, mirnega značaja in krotke volje, varčen gospodar, premore «J» nekaj gotovega denarja, se želi se-mani ti in poročiti z dekletom ali vdovo brez otrok ki bi imela svojo obrt ali bi hotela isto pričeti. Brez-
•0» m
m
m
g§ imna pisma se ne sprejemajo, stroga
?$* molčečnost    zajamčena. Ponudbe
iji po«i »Modra vijolica^ posterestante
■l Ljubljana, (951,
S
s sadnim vrtom in nekaj vinograda (3)    v ljubljanskem predmestju. 1042 NataČno se izve pri gospej He* leni Jug, Ljubljana, Stara pot št. 4.
■
J^aznemil©.
Na Dunaji  popolnoma novo sestavljen masiven in trpežen
koncertni ^
1 k glei5©uir
2 m 30 cm dolor, s popolnoma novim Ufifiasbenikom in n« vimi strunami, brez vsake napake, se p i* O d a za zadnjo ceno 330 gld. Posebno pripraven ]e za glasbene šole ali za pevska društva, (1061—3)
Ferdinand Oragatin
ubiralec glasovirjev Jfr loriganske w.B.i.c-^-
Mednarodna panorama.
Ljubljana. Pogačarje? trg.
Fotopiasflcna umet. razstava
I. vrste.
Danes,   v soboto,  dne 25. aprila, zadnjič razstavljeno s
Drugo potovanje po
Ig rp ^t^p mfm
Slikovita Opatija,
Voloska,  Kastav, itd. itd.
Kdor hoče sebi in svojim otrokom pripraviti veliko radost, naj obišče mednarodno par: ramo. To je izrek mnogo tisoč" abonentov.
Od nedelje, dne 26. aprila do včtevsi dne 2. maja:
Ednajsto ugodno potovanje
po velezanimivem
Celi Rim in njega znamenitosti so razdeljeni v dvanajst različnih serij.
Otv »rjfno VKftk dan o ti tO. do 0<5. clopo^utlne  lii  tul  S. popoludne do ». y.vi»r«»r. (11*2)
Najboljše črnilo sveta
Kdor   hoCo obatalo
ohraniti lepo bleščečo in trpežno, nai kupuje
naiiiu
Fernolsndt čeveljsko črnilo
?,a svetla obntala
SIMM
Fernnlendt crfime m naravno asnjs
Dobiva se povsodt.
C. fcr. ffl&Ž oriv.
tovarna ust. 1.1832 na Dunaji.
TovnrnUka zrIokui
Dunajlt.,[SchuKerstpasse2l.
Redi mnogih posneman) brex vrednosti pazi naj se natančno na moje Ime
(1161-50)
w sedlarskih pomočnikov
se sprejme takoj«
Sprejme se tudi (1087—3)
več učencev
za kolarski, kovaški in sedlarski obrt.
P. Keršlč
izdelovanje in zaloga voz. Ši&ka - Ljubljana.
<C3
Jernej Bahovec
trgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem
v £jtibljatti
Sv. Petna cesta £>tev. 2 Resljeva cesta štev. 7
priporoča: Najboljše urejeno zal<iyo raz-
llr.t   <u    |»tt|»l**jM, lt*|(-o%-
Milili in g»oHlovnl0k l&iijia;, liolliUlli /.%t-Afc«»*, blljež" nlr, c-i-itlSA« Itd.
04i»t«*l*Sy.eai« in ««»ImI4.«» Uiiji-|re zu BJtidfil*.«? dole*
viol U * mili«- v  r.t.iiiii vezeh.
TImUo%Iiic za gospode odvetnike in c. kr. notarje.
0 oii»is r ib s* apuratr ter k temu potrebne predmete
141|t«~ Nlo%eiiMl4lli llteral•»% .
itn /^,-ftBltkatc^i*. itd.
Nizke cene, točna in solidna postrežba.
Dobro vpeljana
Lepot
polti napravi cvetlično milo za umivanje obraza
,Aida'
a 60 vin. tso>
Dobiva se samo:
v lekarni Mpri orlu"
mag. pharm. Mardetschlager
nasled. Svobode v Ljubljani.
Istotam se dobivajo tudi ceniki (knjižice) s kratkim navodilom o negovanju zob, las in polti j z malim ^koledarjem zastonj in po pošti.
Sv« Seunig
trgovee z usnjem
na drobno in debelo
v Ljubljani, Stari trg št 7
is
dosedaj najboljše, prosto ben cm.'i, smole, petroleja ter kislin
brez konkurence, brez vsacega duha
po »a|n2ž«jili cenah: 0  3&^r. H4fr ti, JU.iS", st 90 »», pri
nakupu večje množine še ceneje.
figovo! Patentirano JVovo!
nepremocljlvo mazilo
za počrnenje rujavih t^evljevj usnja itd.
v Trebnjem na Dolenjskem se odda si. julijem ali pa pozneje v najem. (10&4-4)
Vpraša naj se pri Fr. Zurc, Trebnje.
ŽrebanjeLmaja.
Prodajamo: (1107 — 2;
0 »»lubini 4 Hi»*llil4«) Mrerli«
0 ni-I»mI*.o (lrx. 000 fruiiUiM mrrrko
0 Jo < ti i*   OVMl) NP«*<*k«
0 I h m It o li ii/r « n«» w       I*. <» (dob šanca)
proti ■■!«*»«. ohrokoni    :i 04
ali „ „ » 04 «.50.
Proti takojšnjemu plač la 14 «0'—. Vsako leto Oi žrebanj. — Glavni dobitek 3O.O00O 90.000   04, lOO.OOU
sraiih»v itd. icd. Takojšnja samostojna pravica do žrebanja. Prvi obrok po postni nakaznici. Raapre-glednice izžrebanih števil zastonj, nflenjalniea
Friedander & Spitzer
Dunuj. 0., M<*liott«»nriii^ 0.
Išče se drug
(kompanjon) za neko podjetje v Ljubljani.
Isti mora imet' vsaj 6000 (Sest tisoč) kron. (1100—2)
Ponudbe pod „srečna pnhod-njost11 na opravniitvo »Slov. N^r«.
Dsak dan sveži
sladoled, ledno kavo, ledno čokolado
priporoCa (1086—8)
Rudolf Kirbisch, slaščičar
Ljubljana, Kongresni trg.
z nekoliko polja in gozda tik državne ceste Kranj Kokra, kjer je že nad 100 let gostilna s starimi pravicami, žganje-toč i. d., pekarija in trgovina z mešanim blagom se da v najem ali z vsemi obrti, ali posamezno. Tudi na račun za več let. Eventuelno se tudi proda pod zelo ugodnimi pogoji. Posebno priporočljivo za začetnike.
Več pove lastnik (1060—3)
Peter* Alešovec
Tupallče nad Kranjem št. 26.
Čudovita novost!
325 komadov za 1 gld. 95 kr.
Krasna ura z jako lepo verižico, točno idoča, za katero se daie dveletna garancija. Velikolepa Latorna magica s 25 krasnimi podobami. 1 jako fina kravatna igla s simili briljantom, 1 krasen kolije iz orient-biserov, patentni zaklep, najmoderneji nakit za dame, 1 fin usnjati moSnjiček, jako elegantni nastavek za smotke 1 garnitura ff. double-•.ilatih manšetnih in srajCnih gumbov, 1 ff. žepni nožec, 1 ff toaletno zrcalo, belg. steklo v etuiju, 20 predmetov za dopisovanje in Se 20o raznh komadov, vse, kar se potrebuje v hiši. Krasnih 325 komadov z uro, kj je sama tega denarja vredna, pošilja proti postnemu povzetju za 1 gld. 95 kr. razpošiljalnica
S. Klob^ne^ Krekovo
postno predalo t'-.
Ako ne ugaja, se denar vrne (1128)
V* 1X1 m%m
slabotni dobč čudno lepe, polne telesne oblike po kratki rabi moie li raniln« moke ,.04;it3»«*" postavno zajamčeno). Dame dobe bujne prsi Zanesljiv učinek, ni sleparija, strogo reelno, mnogo zahvalnih pisem Cena kartonu gld. 125 po poštni nakaznici ali proti poštnemu povzetju, z navodilom o uporabi. ,790 — 6)
ItOMm.-liljrijeii. zavod nidm. Katarina   Men/el,    IOmiihJ,    XI III., is i I x*» a.
V liisi št. 4 v Šeleiii>ur£0.i ulici
v  drugem nadstropju  sw takoj ali s prvim majem t. i. odda 1123-1
stanovanje
obstoječe iz 4 soh s kuhinjo. Pojasnila d*'»* hišni gospodar.
JVajlepše
veleposestvo
na  Spodnjem   Štajerskem   je na prodaj. Cena 70.000 K.
! Poslopij je 14 in vsa zidana. Proda se ; tudi samo polovica B krčmo, prodajalno, j vinogradi, njivami, hostami in travniki.
Ponudbe pod y9A. B." na uprav-j ništvo „Slov. Naroda." (990—8)
rejmejo se:
trgovski pomočnik
ki mora biti popolnoma zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi iu vajen tudi korespondence ter dober prodajalec pri manufakturnem blagu. — Nadalje (1118-2)
prodajalka
vešča obeh jezikov v govoru in pisavi ter dobra  in zanesljiva prodajalka in
učenka
ki bi bila tudi vsaj nekoliko zmožna obeh jezikov in dobro izurjena v računstvu.
Vsi se sprejmejo takoj pri
Dragotinu Klauder
trgovcu
v Bohinjski Bistrici, Gorenjsko.
Služkinja
i      Is otrokom
! v starosti 40—50 let sprejme se pod dobrimi poeroji v trajno službovanje. Zahteva se prilazno in potrpežljivo j ravnanje   z  otroci,   kakor spošto-I vanje dobre gospodinje. (1053-2) Povprašanja   v   trgovini Val« Golob-a, Mestni trg št. 10.
Spretne, solidne
potovalne uradnike
(akviziferje)
za vse zavarovalne stroke v«i»rejtiie proti vltiokl proviziji, sčasoma tudi ci stalno |>I!«<*<», tukajšnji glavni zastop stare, na Kranjskem že dolgo poslujoč« tu-zemske zavarovalnice.
Lastnoročno pisane^ ponudbe naj se pošiljajo pod: „akviziter 95** upravnistvu pSlov. Naroda". (608—24)
Ifova rast las!
Na tisoče tu- in Inozemskih zdravnikov priporoča pri nezadostni rasti ias in brk Lovacrinovo vodo za lase. Ista podeli možu, ženi in otroku krasne lase, nareja lase goste, dolge, polne, bliščeče in svi-lenoinehke, vzdržuje iih mladostno sveže in lepe, ohvaruje jih pred izpadanjem in
vzdržuje kožo na glavi čisto in zdravo in tako odstranjuje pMe na elavi. Zgodaj osiveli Ja^je zadobiju po Lovacrinu brez barvanja zopet svojo naravno bar*o. Lovacrin ja najboljši cosmetioum za gojitev las in brk. Lovacrin jo od zdravstvene oblasti preskusen in od odličnih avtoritet pripoznan.
Cena velike steklenice Lovacrin, ki zadostuje več mesecev je 5 K. 3 steklenice 12 K. Steklenica na poskus 2 K. K iz pošiljatov proti povzetju ali predplačilu po evropski 2alogi
To>«.   JoF^lttlm., lB»i*taJ
VI. Mariahilferstrasse 45.
/iiIok(>zii 0.j ial»lja»iao s A. letino,
droguerist. — Ulit. RCaIov, Židovske ulice. — JL.oKnri.iu |iri „alatem
j*-:«^«m*%      ^llbo —1)
Otvoritev
Marijinega kopališča.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da se vrši, kakor običajno vsako leto tlne I. nif»Ju
otvoritev
Marijinega kopališča
pred Prulami.
V nadeji, da slavno občinstvo moje kopališče lODOgobrojiiO obišče, se priporočam
z najodličnejšim spoštovanjem
Friderik Košir.
(1127—1)
DUNAJ X., Laxenburgerstrasse 19
Ufc jaiiin iu mrmv%mmgm k«»io«i»«»ra.
l'i»stn]aliM<-   c*i«'Ž4l ri<-itt> ct><niuv ncelez-■■it*e it.t 9Wm <slraui
Fina mešenska, novo opremljena tuša.
Elektr. razsvetljava, kopalnica, cena zmerne. Postrežba in razsvetljava so
no računa posebej. 79L-6
Fran KoibecHj hotelir.
66256584
A03C
P. ZAJEC
laj ubijana
Stari trg štev. 28
urar, trgovec z zlatnino in srebrn no in z vsemi optičnimi
predmeti.
Nikelnasta remontoar ura od gld. i-»O. Srebrna cilinder rem. ura od gld 4»—.
Ceniki zastonj in franko.
MODERGE
natančno po životni meri za vsako starost, za vsaki život in v vsaki facponi
E tU)
ca ca
g-O- O - C
O 3?
gi
-S B-
o >o
E -
»O ±Z
K/J
co ::r»
c/>
CO
CD O
c _b
CD ^ ^ CCS
C
M
-So
a>
a> • ^
3 TO JD C O
N
prlporueM
HENRIK KENDA
v Ljubljani, Glavni trg 17.
Važno!   ^a Važno!
gospaili&jg, trgovce ia Braorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tud po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, re-dilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, f «»<o^rafic*iie »parate in potrrliiieliip. kirurgična obve-zila vsake vrste, sredstva za desin-fekcijo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega run;« in konjalia. — Zaloga svežih ini-iieriilnih vodi in  solij za kopel.
Oblastv. konees. oddaja strupov.
Z si   afc i Tfc- a zz. »    *^J& c
posebno  priporočljivo:   grenka sol, dvojna sol, soliter,  encjan, kolmož, krmilno apno itd. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
Drogerija &<-
Anton Kane
Ljubljana, Šelenburpve ulice 3.
j m%
najnovejše fazone
priporoča po najnižji ceni
Blaž Jesen
Iijublt&Ha. Stari trg 11
Anton Presker
krojač in dobavite!] uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, ISv. Petra cesta 10
priporoča   svojo   veliko zalogo
gotovih
oblek za gospode in dečke,
jopic in
plaščev za gospe,
nepre- 18 močljivih
haveiokov
i. t. d.
Obleke po meri se po najnovejših azorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
Ljudevit Borovnik
puikur v Horovljttli (Feri»eh) na HoroHkeni
se priporoCa v izdelovanje vsakovrstnih p usek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokreanice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuse-valmci in od mene preskušane. — Ilaatro-^22) r<uu oemj&A 8Aftt.sQj. (.17)
Priznano najboljše sreistvo proti kur-\ (746)     jim očesom, žuljem itd. 8
Glavna zaloga:
L. SChVVEnk . lekarna
I Luser-jev -a-
Dobiva se v vseh iekarnah. V Ljubljani: M. Mardet-schlager, J. Mayr, C. Pic-coli. V K rani u K. Savnlk
Popolna hrana (stanovanje, kopel, oskrbovanje), postrežba   na dan  od 5 K naprej. V maju in septembru še ceneje.
Z
Krapmske m Toplice
Sezona  od 1. maja ma
do konca  oktobra. Hrvatskem
Leta 1902 je bilo 4567 ljudi. Od za gorjanske železniške postaje „Zabok-Kra-ipnske -Toplice" oddaljene za jednu uro vožnje, Od 1. maja vsak dan zveza po omnibusih s to postajo. — 30' do 35- R. gorke akrototerme, ki eminentno uplivajo proti protinu, mišični in členski revmi in njih posledičnim boleznim, pri ishiji, nevral-giji, kožnih boleznih in ranah, kronični Brightijevi bolezni, otrpnjenju, pri najrazličnejših ženskih boleznih. — Velike ba-sinske, separatne kopeli, kopeii v banjah in prsne kopeli, izvrstno urejene potilnice (sud arij i, masaža, elektrika, Šved. zdravilna gimnastika. — Udobna stanovanja. Dubre in nedrage restavracije; stalna topliška godba. Razsežni senčni sprehodi, prostor za ten-nis-igre itd. Kopališki zdravnik dr. Ed. Mai. — Brošure se d^be v vseh knjigarnah.   Prospekte in pojasnila pošilja
^1017_2)     kopališko ravnateljstvo.
i "
Suehard1 MILKA
2
čokolada iz čiste sme-r tane v tablicah in zvitkih.
Smetane jako bogata
mlečna čokoMa.
Najnovejše iz svetovne si ?ne tovarne za čokolado
Za bolne, malokrvne, zopet ozdravele, dame in otroke itd.
Maltoferrochin
Malto-China-Malaga-vino z železom.
Maltochin, Gluna in Sherry
steklenica 3 K; »/> steklenica 1 K 60 v.
Maito-Conourango Malto [Popsir-vino
f- .-z
steklenica 4 K; 1 steklenice 2 K 20 h.
Po naravnom kismiju h priinea-kom južnovinakili rlrož  iz naj-boJj^        jc.:menovega bluda narejeua
OJ   zdravniških! OblMtQ za   ni.jboljo Bpo/nan. Miidro   zdravniških   priporočil.   S  prvim pri/.o;«-ujeni odlikovan v Parizu,   Pra«i,  Brusolju, Am-»tenlamu in pred kratkim na Dunaju.
Mala^a,  Scherry, pelinkovec, sladorne samomaščine (Malz-'ausbruch) po ceni
se dobiva po vseh lekarnah.
Prospekti, ceniki in vzorci na zahtevanje zastonj.
Prva Malton-vinska kisalnica in velika klet (724—7) S vate h  & C O.
1'rii^'n Smicliia  naBproti zahodnemu kolodvoru Ml,
B8 Dobro vpeljana
trgovina
(noi-2) se prevzame.
Ponudbe se prosijo na upravništvo BSlov. Naroda« pod „Trgovina".
Vina!!
Pristna
štajerska gorska vina
razpošilja od 14 kr. višje
Ivan Wouk v Poljčanah.
Iz prijaznosti vsprejema naročila in daj i* pojasnila gospod (975-*sj
Ivan Belič, gostilničar
Ljubljana,  Dunajska  cesta štev. 6.
■
F. NASKE, PRAGA
Stubengasse 1043.
Pretakalni aparat za pivo v steklenice.
Pretaka hitru brez pen, brez izhlapevanja ogljenčeve kisline, bre$ izgube piva   Služi tudi za natakanje
direktno v kozarce.
Cena popolnega pretakalnega aparata z embalažo vred 30 K, povsod poštnine prosto. Samo sesalnica za pivo velja 2'J K z embalažo in poštnine prosta Sam aparat za pretakanje velja 1(1 K, poštnine prost z embalažo. Za poskus, na ogled ali v komisijo i dr se pošilja. Razpošilja se ie po povzetju ali proti predplačilu.
Častniško oskrbovališče živeža
domobranskega polka štev. 35 piše: Vaš pretakalni aparat deluje naj-izvrstneje in smo po njem rešeni vseh neprilik. ki nam jih je provzročilo pretakanje s cevjo.
Gena te izplakalnice steklenic 9 K, poštnine prosto z embalažo.  Z enim vzdigljajem je moči steklenico popolnima izplakr.iii.
Oskrbništto grajščine Oslavan
piše:
Vaši   aparati   (IzgilnUtilnlee *w f*iSa'iifi«»»- in |ir«*<ali»Inle*» > m!«* l* a i-1: i i*" ) so velikanske vrednosti. (1103—3
Avtomat
za reduciranje ogljenčeve kisline pivo-oč.
9
it
e s
i
S
9
9 B
1
B 9
0
S
i
e
Cena z manometrom, s ključem z rezervnim goščenjem, povsod poštnine prosto z embalažo l.» 14 komad.
F. MASKE
kompletne priprave za stiskanje piva, vehki aparati za polnitev piva v steklenice, omare za led
itd itd.
Praga,Stubengasse ICJ43
Večje oprave v znatnem obsegu tudi do termina ali na obroke.
■
Red Star Line, Antwerpen
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — brez prekladanja v New Philadelphijo.  — Dobra Izborna oprava na ladiji, vozne cene. Pojasnila dajejo:
*ied Star Line, W, KM
na Du nuj ti ali
A rt ion. Rebek;
Naravnost York in v hrana. — — Nizke
(a073-35j
konc. agent
v Ljubljani,   Kolodvorske  ulice 32.
Triumph-štedilna ognjišča
za gospodinjstva, ekonomije i. t dr. v vtakoršni izpeljavi   Že 30 ^ let so najbolje priznana Priznana turii kot najboljši innaj-trpežnejši izdelek    Največja prihranitev goriva    Specijaliteta : Sted Ina ognjišča za hotele, gostilne, restavracije, kavarne i. dr. Cenik- m proračuni na razpolago Glavni  katalog franko  proti doposiani znamki. 852—9
Tovarna za štedilna ognjišča, Jriumph"
Veliko
izneiiaaenje!
V življenju še ni bilo enake prilike. 500 komadov za gld, 180
1 prekrasno pozlačena, 36 ur idoča preci-zijska anker ura s sekundnim kazalcem, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff žepnih robcev, 1 gosposki prstan s ponarejenim žlahtnim kamnom. 1 dulec (ustnik za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža (novost), 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce. 1 usnjat m« šnjiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par man šetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi iz double zlata s patentiranim zaklepom, 1 mični album s slikami, obsegajoč 36 naj-krasnejših slik, 5 šaljivih predmetov, ki vzbujajo tako pri mladih kakor pri starih veliko veselost, 1 jako kGristno navodilo za sestavljanje pisem, i0 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in še 400 raznih predmet' v. ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja vredaa, velja samo gld. 180 Razpošilja preti poštnemu povzetju, ali če (.1129)        se dei.ar naprej pošje
dunajska razpošiljalna tvrdva
Ch. Junpirth, Krakov A i 15.
NB.  Za nengajajoče se vrne denar.
Wilhelm"ovobl:ž.
Ta izključno v lekarni
Franca Wiih8lm-a, :J££*
Neunkirchen, Spod. Avstrijsko
narejeni obliž se rabi z vspehom v vseh slučajih, v katerih se sploh rabi obliž Zlasti sc izpričuje kot koristen pri staiih. vnetljivih boleznih, n. pr. tt«ii*JiBi ot'«--j-iilj. Cfttisfelfti itd, ako se po poprejšnjem izčiščenju dotičnih mest na tofet ah usnje namazan, priloži. 1 škatljica m9 1 tucat škatljic ? 14, 5 tucatov škatljic 31» 14. d 2.21-6)
Kut  zu.HKiije   pristnosti je   na   zavitkih   grb trške občine Neunkirchen idevet eerkv.1) vtisnjen.
Dobiva se v vseh lekarnah Kjer se ne dobiva, se pošlje^naravnost
Tovarna peitj
in raznih prstenih izdelkov
Alojzij VeDaj
v Ljubljani, Trnovo, Opekar ska cesta, Veliki Stradon 9
priporoča vsem zidarskim mojstrom in stavbenikom svojo veliko
zalogo
najmodernejših prešanih ter harvanih prstenih
pcćij
in najtrpeznejših
iteiiiiil ognjišč
lastnega izdelka, in sicer rujavih, zelenih, niM.irih, sivih, belih, rumenih itd., po imj-
nl^Jlll r«-in«||.
€ Vlili«!   l»rrx|»lHCiio In |»OHt-nlne pronio.     (16—17)
AVGUST REPIC
Ljubljana, Kolezijske ulice 16
(-v   Trnove m)
izdeluje,   prodaja  in popravlja vsakovrstne
P35T S»Od€? "S£a
Kupu e in prodaja staro vinsko posodo,
Su   nih ostankov reiiho y zaiogi
Za pomladno m t
pleme sezono
se priporoča trgovina s suknenim, s platnenim in z  manufakturnim blagom
5
HUGO IHL
xxxv Ljubjani x x > * SpitalsKih ulicah št. 4,
Vzorci na zahtevan^ poštnine prosti
o
CO
pa co
m
*
-1
^»l»r#*il«j riunu ulillka,
iio tišrj n*i želod< i*.
priporoča v n^ivečji izberi
Alojzij Persche
v Ljubljani Pred škofijo St. 21.
.^8* a}
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža in lakov.
—Električni obrat.
Mam i«ano
Brati Ebsri
Mi 1*4*
d
■
Prodajalna in komptoar:
Miklošičeva cesta št. 6.
Delavnica:
Igriške ulice št. 8.
Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. juž. žele:
Slikarja napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Velika izbirka dr. Schoenield-ovih
harv v tubah za akad. slikarje.
/al»xa čopičev za  pleskarje, si karje in zidarje  štedilnega mazila za hrastove pode, Karbolineja itd.
Posebno priporočava slav. občinstv najnovejše, najbolj Se iu neprecenljivo sredstvo  za  ukuji  šotnih tal pod
imenom , B»p»(-cS Priporočava se tudi si občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah
Fritl. Uoffmsinu
v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča;, svojo največjo zalogo
tseh trst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla ^<>t^v2jv     kakor tudi «5£rx\   v   .''. stenskih ur,
^ budilk m sa-
■s'iS^i ,onsklh ur» . ;r-š*jt  vse samo /' . ^ ilt»tirc do \  N jtf\^\'^ najfinejše ..^ , kvalitete
mm
nizkih cenah.
nj v žepnih in stenskih urah so vedno fjj 18 v zalogi
jjj   Popravila se izvršujejo najtočneje. BPITSEEiaHETBIcilciJaEir
Žrebanje dne S. maja 1803.      Glavni dobitek:
Promese k zemelj. kredit, srečkam II. em. a K 5' K 100.000
ii39j priporoča
„Ljubljanska kreditna banka" v Ljubljani.
'3MF~   Za prodajo renomiranih
graških drožij (Presshefe)
v Ljubljani se išče primerna oseba oziroma postrešček. — Ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda" pod „Drožje". uho)
I Kmetska posojilnica ljubljanske okoiicb I
Š£ regi s trovana zadruga z neomejeno zavezo
|j v Knezovi hiši, na Marije Terezije cesti št. 1
i    obrestuje hranilne vloge po 4-1!,0!«
Ž> brez oilhhka rcntnr^ra davka, kateremu |m»moJI1-niča sama        vložnike plačuje.
Uradne ure : razun nedelj in praznikov vsak dan od
8.—1?.. ure dopoludne.
(304—36)
Poštnega hranilnicnega urada štev. 828.406.   Telefon štev. 57. <g
važno za vsacega kolesarja! i
..■■■■iiimiiiitiii siiimiimmiiii
Predno se kateri odloči, kupiti | si kolo, naj ne pozabi ogledati si = ali vsaj naročiti cenik pravih
3* pltch-koleg
Franc Čudeži tr Ljubljani«
Isti priporoča posebno kolo s prostim tekom in z zavoro v zadnjem kolesu (Freilanf mit Hiuterradbremse).
HT   Z« vnrLo  Pu«*li-kolo juciiei dve leti.
V zalogi nahajajo se tudi različni modeli raznih tovarn od 75 gld. dalje. — Ceniki zastonj in poštnine prosto.
!
2§
Prva kranjska mizarska zadruga
v Šent Vidu nad Ljubljano
se priporoča si. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in likane sobne oprave iz suhega lesa solidno izgo-tovljene po lastnih in predloženih vzorcih. Velika zaloga raznovrstne izdelane oprave za salone« spalne In Jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Vižmarjih.
V prav obilno naročitev se priporoča
: HL
Jos. /Srhar
načelnik.
(81—16:
1
J
I
1 1
i
i I
i
Patentovano na     JSI      _ ^ _ |< Patent uradno
Avstrijskem      m ®1Pinl CL* *K A m zabeležen ped št. 4290. 99^11 Ww0VB      ped št, 750.
za stare in nove strehe iz lepenke (Pappdacher) kakor tudi za pločevinaste strehe (Blechdacher) najboljši, najbolje krijoči in najtrpežnejši plesk
sedanjega časa.
je vlaknasta pleskalna tvarina za stare in nove strehe iz lepenke, katera pri največji vročini ne kipi in ne kaplja, pri mrazu pa ne poka in ostane vedno elastična. Vse take strehe iz lepenke, ki jih dosedaj ni bilo možno popraviti, se dado z „Gros-sol-omu za več let absolutno zgostiti.
99
Grossol"
„Grossol" „Grossol41 „Grossol"
se vporablja mrzlo in se ne potresa s peskom, ne teče in ne kaplja.
se ne trga in ne poka. Z „Grossol-om" se maže le vsakih 5 let in nadomešča novo kritje. Gorenje lastnosti so nam potrdili često mnogi s priznalnimi pismi in prima spričevali
Pripravne krtače za mazanje se dobć pri nas.
Tržiška (Monfalkone) tovarna oljnatih mazil za vozove in kemičnih produktov KOLLAR t£ BREITNER
tovarna za strešno lepenko, lesni cement, asfalt, kotran in grossol
Tržič (Jffonfalkone) pri Trstu. ans-i,
Varujte se pred slično se glasečlm In manjvrednim ponarejanjem. -j Dobiva se pri gosp. HENRIKU KORN v Ljubljani. |=
Josip Reich
parna
barvanja in kemična spiralnica ter likanje sukna
Poljanski nasip - Ozke ulice it. 4.
se priporoča za vaa v to stroko spadajoča dela. Puiitre^ba t o ene*. 18 Cene nizke.
Optični zavod
J. P. GOLDSTEIN
Ljubljana, Pod trančo 1
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov ter vseh   optičnih predmetov.
Zaloga in edina prodaja
monegramov za zaznamovanje perila.
IT grammophonov IZ
ki igrajo izrecno močno in natančno.
i
m
#1 it; »T* »T« »1» »T* »T* »T< ffi ffi ^*$&5
Stari trg 21. Glavni trg 6, Vegove ulice 12.
Pekarija
in slaščičarna
J. ZALAZNIK
Prodaja moke
in raznovrstnih živil.
Prodaja drv in oglja,
s*
m
m m
m m
m m m m
m
3£ _____
J. S. Benedikt
v Ljubljani, Stari trg
ik   glavne prodajalne na voglu).
£44
Največja zaloga
klobukov
najnovejše fa9one.
cene.  * O •
Prodaja na drobno In debelo.
i 'eni U i l>rez|»lnt-no.
Avg. Agnola
Ljiiltljaim
I Dunajska cesta št. 13
Velika zaloga
steklenine, porcelana, svetilk, zrcal, šip itd. itd.
Steklenice, kozarci, vrčki itd.
po najnižjih cenah.
imski vrelec
nepreseien pri obiatnih in mehurnih bolečinah ter pokvarjenem prebavljeni u priznana slatina za otroke   Pravo naravno natočena, veleti na namizna voda.
Alpsko zdravilišče in letovišče Rimski vrelec (R6mer-Quelle).
Postaja GuBtanj <juz\ žel.), pošta Kottelach, Koroako. (926—4)
Ces. kr. avstrijske    ^    državne železnice.
G. kr. ravnateijbtvo dr2. železnice v Beljaku.
lavo d ia TOiaoga roda.
veljaven od dne 1. oktobra 1902. leta.
Odhod iz Ljubljane juž. kol. Praga čez Trblz. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aossee, Solnograd, čez Klein-Reirling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 6 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 66 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljnbno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-ReiHing v Steyr, Line, Budejevice. Plzen, Marijine vare, Heb, Fransove vare, Karlove vare. Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. i Trat-Monakovo direktni vozovi L in II. razreda.) — Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga ii Trbiža. Ob 3. uri 26 nt zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Ifil, Ausse, Ljubno, Celovec, Beljak. (Monakovo-Trst dirdktni vozovi I. in II. razreda.) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 17 m dopoludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Oenevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna ,Selzthala, Beljaka, Celovca, Mo-nakovega. Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta, Solnograda. — Proga lz Novega mesta in Eoćovja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. url 32 m popoludne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne in ob 6. uri 50 m nvečer. — Prihod v Izubijane drž. kol. iz Kamnika. MeSani vlaki : Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne in ob 6. uri 10 m zvečer. (1)
S t. 14244.
(1132-1)
Občinski svet ljubljanski je dovolil tudi za letos GOO kron v U namen, da mestni magistrat podije primerno število u bo ž ni h ikro-fuložnih otrok v morsko kopelj v Gradeii.
Magistrat to oznanja s pristavkom, da je prošnjo za občinske podpore v omenjeno svrho izročati mu do 15. majal letos in v njih posebno naznaniti, ali bode bolnega otroka spremil kdo domaČih sam do Triiča, ali ga bode treba tja poslati z najetim spremstvom.
Ozirati se bo magistratu pri podelitvi podpor v prvi vrati na otroke, kateri imajo v Ljubljani domovinsko pravico.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljana
dne 17. aprila 1903.
5©lneniltc
v največji izberi po naj-2mernejših_ cgggft priporoča^__
Ljubljana, 2v(estni trg t5.
JL JL JL JL JL JL JL JL JL Ji
Jfojleplc, * * * * * najmodernejše * * in najcenejše * * *
mzitniee
Ve
'A
l^auerte $ firme #
priporoča   i.942—3)
Narodna tiskarna".
Naznanja se, da se bodo v zapuščino zamrlega župnika g. Jerneja Kosec v Škocjanu pri Turjaku spadajoče
premičnine, kakor: pohištvo, obleka, perilo, razna živina, vozovi, seno, krompir itd.
razorodajale v Škocjanu pri Turjaku v četrtek, 30. aprila
lfM)3* od 10. ure dopoludne naprej za ali nad cenilno vrednost.
V Ljubljani, dne 24. aprila 1903.
(1134-1)
kr. notar kot sodni komisar.
29 »Id.
Najfinejša sprehodna obleka, temnosiva 8 svileno podvlako in svilenim nadivom. Žaket-obleka, črna 15 gld. Pisane modne obleke angleške 12 gld. Vse čista ovčja volna, najfinejše Izdelano«
Vsak čas največje novosti v modi za g-ospode
in dame.
•Klobuki in slamniki za gospode zadnja moda.
Naročila po meri se najfinejše, točno in najcenejše izvršujejo. Najnovejše in najfinejše v damski konfekciji.
Največja izbera, najnižje cene.
Angleško skladišče blaga
^       F. M. Netschek c. kr. dvorni založnik.  (H3l — l)
Orostav Be|>tiatović poslovodja Ljubljana, Mestni trg št. 5.
10.000 kron nagrade
temu, ki pri uporabi mojega navodila kile popopoinoma ne ozdravi.
Najvišje priznanje, tisoče zahvalnih pisem. Zahtevajte sefiitke zastonj od
_Dr. M. Reimanns, Valkenberg 731 (Holandija).
Ker je inozemstvo, pisma 25 h, dopisnice 10 vin.
(1063 -2)
2600-3
"GLOBUS?., PUTZ-
!XTRAC
Bt^taiPi
.Metaife
^*rji* Sch
kaiit^A
I^^^Nur achtmit Firma iJBhML
$nažilni el<5trc..<t
snaži bolje, nego vsako drugo snažilno sredstvo.
Naznanilo.
hoče poceni in dobro blago, naj naroči moj novi cenik, ki ga pošljem zastonj.
Fosebno priporočam
novosti v stenskih nrah 2 novim stolpovim bitjem.
Šivalni stroji Singer in vse druge vrste
pripravne za domačo rabo, po zelo nizkih eenali. Vsa popravila točno in  ceno.   Umetna delavnica v I. nadstropju.
Za obilen obisk se najtoplejše priporočam
urar, trgovec in posestnik v Ljubljani, Mestni trg
eksportna tvrdka na debelo in na drobno, član  Švicarskih  tovarn rUnionai
založnik c. kr. dolenjskih železnic. (42—29)
3-*      1 1
JL ■•' j^r v^'      %jv -A.- «
zamore se lahko iu naglo pogasiti samo s
tagalBica
nove sestave, koje cd desne in leve 3
strani vodo vlečejo gd
in mečejo. V vsakem fs položaju delujoče, rfr
kretanje brizgalnice ^ i   nepotrebno! 5g
R. A. SMEKAL
(72- 9)
aaa   Zagreb aaa
skladišče vseh  gasilnih   predmetov,  brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sesalk in gospodarskih strojev.
vova *
znamka
.* * * *
.u     X, . -i-
X i.
registrovana v vseh kulturnih državah.
tmt
7/;
K- 3^55 § Leiuenjtelij
c. kr. dvorna založnika
PRAGA? VII.
Ovratniki manšet, srajce
Na drobno se ne prodaja
Dobivajo se v vseh boljših trgovi nah z modnim in platnenim blagom za gospode.
Ljubljanski
ZVON
Leto XXIII.
Jitescčntk za književnost in prosveto
Izhaja i. vsacega meseca Naročnina: j
Celo leto 9 K 20 v ; pol leta 4 K 60 v.; četrt leta 2 K 30 v.
Za inozemstvo stane 11K20 v.
Posamezni zvezki po 80 v. Upravništvo
„Ljubljanskoga Zvona"
V   Narodni Tiskarni" > Sv Ljubljani.
Mehanik^
.'1, Itu tel
stanuje samo
Opekarska cesta št. 38.
Šivalni   m (roji   po najnižji cenil HleftUle in v to stroko spadajoča popratila Izvršuje dobro lii erne.
^^^^^^^^^^^^
^AAAAAAAAA^kkkkkkkkAAAAAAAkm
A. KUNST
Ljubljana
Žji<a.o^sls:© ulice
Velika zaloga obuval
lastnega izdelka za dame, gospode in otroke je vedno na izbero.
VsakerSna naroČila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in 'zajznamenujejo. — Pri zunanjih naročilih blagovoli n&5 bo vzorec vposlati.
K?fVTfTfTTTfffffffff „ fTIffž
%
H
iyn. Faschii g - a vdove
ključavničarstvo
Poljanski nasip ii 8 (Reichiva hiša) 3
3
priporoča svojo bogato zalogo 71
&tedil£iil& ogtijldd 5
najpreprostejših kakor tudi najfinejših, j*
z žoltc medjo ali mesingom montira *
nih za obklade 2 pečnicami ali kahlami. 51
FofravljaDja h tro in po ceni. Vnanja J
naročila se hitro izvršo-. «t H --M
M %
n n
n % %
M %
n
M n
Alojzij Kraczmer
prodaja in izposojevalnica glasovirjev in harmonijev
Ljiljana Sv. Petra cesta 6.
Najučja zaloga glasbenega crodja.
Lastna delavnica za popravljanje.
Zastopnik c. kr. dvornega in komornega tovarnarja /glasovirjev:
Ubiralec jglasovir-jev v glasbenih
zavodih „Glasbena
Matica" in JilharmoniSno
drustvo"v Ljubljani
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoča
. Miklauc
Ljubljana 18 I Špitalske ulice štev. 5.
Preoblek v^o p ra v i I a.
w L Mikusch ■ .
£ tovarna dežnikov "
f Ljubljana, Mestni trg
IO««««*«
Kopališče Kamnik na Kranjskem. N^tepS,l^^u
Popolno vodno zdravljenje, Molntne  kopeli, suhovroča zračna zdravljenja, kopeli z ogljenčevo kislino, masaže, gimnastika in elektr zdravljenje Zmerne cen. Začetek sezije 15. maja. Navodila daje ravnateljstvo zdravilišča.
Od let* 18tit* s«
Berger-jeva medicinsko-liigijenična mi!
U tovarne O. Hell d: Cotnp. « TrOpmvi  se z »ajboljžim Tiptbom Tpor»bJjajo v tu-~ iu inozematvu. ZUU k
Par«« 1900. (471
Bergerjevo 40 odst. kotranovo milo | proti izpuščajem in j Bergerjevo žvepleno kotranovo milo J      nim boleznim Bergferjevo glicerin kotranovo milo I proti poitnim neei.v
•n___ S »    m \ kot milo za umivarj
Bergerjevo panama kotranovo milo ] kopanje
Posebno  priljubljen* so ie Dualedcj«  mJ» :  Orncoe-milo,  boraksoco  milo *,Jiarbotovft* milo. xfi-j>ltt a* tiste «seb«, katerim je   neprijeten kotranov   ▼onj, pri poltnih bolesnih, zrr-j>lr-no r/11/0, črrj>f*-no n
in švepleno prsrnato milo, mi/o proti solnšiiidim in petvonulfol-tnilo proti rdečici obrars, in srbečici, tonnm
lteryt-rjcrtA zttbiu* ;>«*<a e t%tOah, št.  1 s* uoroalus zobe, št. 2 ara kadilce SO najbolji* Čistila za to I"*« Jlet-f/rr/er**^tniltM^ i*   torariieJG.   IIKL.C <t Comp., 2ma*IJ*JkS) že SO let imajo  na etiketah kot
znamenje pristnosti poleg  stoječo] vsrnostno znamku iu podpia nriu« O. Hell A Couip. t ru-deči barri.
Zalogo za Ljubljano imajo gg. le! narji.M. Leustek, M. Mardetschl Jos. Mayrf  C. Piccoll in Ubald Trnk6czy in vse droge lekarne na Kranjskem
mm
(425—6) %
največja, najsolidnejša in najcenejša tovarna
I zastorov (rolet) m zatvornic(žaluzij) |
^ lesenih in železnih valj č a stih zatvornic (Rol- | © laden) za prodajalne
✓!\     r~ar _ ■ -.------ - J )
y^ Ilica št. 40 ^ priporoča svoJaB
G. SKRBIC
Zagreb Ilica &t. 40
zaročila 1«% rHuJ<>J«» bksb torno In nnjiioliclneje.
©|©|©|©|©l®
V novi stavbi -i^-1^*1^«3cl i 1    i lx tilioah
se oddajo za avgust-termin elegantna! svetia in suha
©|©|©|©l©|©|©
©
©
©
©
©
©
©
©I©1©|©|©|©|©
8 3 in 4 sobami, kopalnimi in poselskimi sobami z vso priti-klino (prostorne podstrešne stanice) balkon in hodnik za čiščenje, upeljana električna razsvetljava in poraba dvoriščnega parka.
Več se izve vsak dan od 11. ure dopoldne do 4. ure po poldne pri Frideriku Stark, Bleivveisova cesta štev. 20, III. nadstropje, levo, ali pa v pisarni gosp. F. Supančič-a, Rimska cesta šlev. 20. (860-5)
©l©l©l©|©|®
tovarn za čevlje
D. H. Pollaka na Dunaju
Najudaneje podpisana si usojam p. n. občinstvu naznaniti, da in : vedno v zalogi jako bogato izbero vsakovrstnih
obuval za gospode, dame in otroke
kakor tudi športnih obuval.
Da se^izognete manj vredne konkurence, zite natanko na tovarniško znamko, ki je vtisnj
na podplatih. ~2£«<Q
Za mnogobrojen nakup prosi ter se priporoča s posel spoštovanjem
-Julii«. Stor om
lanInifH
samo v Prešernovih ulicah št. 5 (prej Slonove ulice) v Ljubi;
Zunajna naročila se izvršujejo točno in najbolje.
iiSsSESiSiSpSSSBBS
«Jjk» ' > ■'■.  «JU  .5, .
o
m
Prva tržaška destilerija za konjak
CAMIS & STOCK v Barkovljah pri Trstu
priporoči* domači
po francoskem sistemu samo v izvirnih steklenicah z nadzorstvenim zamašenjem pre-iskovalnice za živila   in jestvine,  Dunaj IX,
Spitalgasse 31
ki je odobrena od vis. c. kr. ministrstva notranjih  zadev.   1 steklenica & lil, 1    steklenice M
V Ljubljani se dobiva pri  tvrdkub:   »I-   «Jebf«ciiia ■ |»
,vltnvuiR%   M. Jstonllisu, A. I^Ulc^.   Jk*. Čunibon.
0
155
Med. dr? Josipa Trauba želodčni prašek
O- a s t r i c i
zdravniško preizkušen in potrjen.
Tisoči in tisoči ljudi so vsled želodčnih-, črevesnih- in drugih bolezni primorani k strogi dieti, ki jim pretvarja življenje v muko. Po uporabi dr. Jos. Traubovega želodčnega praška G-astricin je taka dieta že po kratkem Času polnoma nepotrebna.   Bolniki, ki si hočejo z množino živeža ohraniti moči, bodo to z Gastrieinom popolnoma dosegli.   Gastricin deluje pri začasnih nerodnostih, kakor pri /gagi (gorecici), pehanju, napihovanju, želodčnih boleznih, bljuvanju, krčih, slabostih in tesnobah,  glavobolu vsled slabega prebavljenja takoj in pri daljni uporabi odpravi tudi zastarele želodčne in črevesne bolezni, I ki so se zoperstavljale dosedaj vsem sredstvom.      Gastviciu ni odvajalno ' sredstvo ureja vendar iztrebljenje popolnoma. — Natančneje povedo prospekti, gospode zdravnike so poskušnje zastonj. (1116—1)
V Ljubljani se dobiva pri M. Mandeischlagenju, v lekarni
pri orlu, kakor tudi v veČini lekarn.
G-lavna zaloga Saivator lekarna v Požuuu (Presaburg").
Na debelo v medicinalnih drogerijah
Velik« Ml4»tlJ» :> B4.  iiiittt* ^kai J j i»  " 14.   Irmikiruiio -o rekonian-
«llt*»no   i ."> ti %♦"**.
Mc' Cormick Harvesung Machine Compuy
(Tovarna za stroje za žetev v Čikagi)
s.
9
J J, E. Knecht, ravnatelj.   Budimpešta, V., Vaczi-ut 30. s
9
■
9
' mm
k
Izdelki: snopovni vezači, „!)aisy" stroji za žetev, stroji za košnjo, grablje za seno, zavorni aparati, „JVianilta"
motvoz za snope. (ioos-3)
Zastopnik: Jlaks Jelov^ek na Vrhniki.
9
9
Mm
e^lil*: Igrali!
(165-15)
\Vw-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vse svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvrSiti ta nalog.   PoSiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne si d. 6*60 in sic3r:
6 komadov najfinejših namiznih eožsv s pristno angleško klinio; 6 komadov amerikanskih patentiranih srehrnih vilic iz enega komada;
6 komadov „ „ Jedilnih žlic;
12 komadov „ „ „      kavnih žlic;
1 komad amerikanska patentirana sreerna zajemaimca za juho;
1 komad amerikanska patent rana srebraa zajeraalnica za mleko; 6 komadov angleških Viktcria čašic /a poiklaas;
2 komada efektnih namiznih 37ečnikcv; 1 komad cedilnik za čaj; 1 komad najfinejša sipalnrca za sladkor.
Vseh teh 42 predme; i »v je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni £la. $ 60. Američansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na nlkakini sl«i*»*-If i zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to Ur»*i»o garnituro, ki je posebno prikladna kot iirefkj-aiin©
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tudi za uaho boBJ*e |toinpoU»r»tvo. — Dobiva se edino I© v
A. HIR8CHBERG-a
eksportni  hiši   amerićanskega   patentiranega  srebrnega blaga
na Dunaju II., Rembrandstrasse 19 M.   Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje. 1'imtllnl prašek za njo Mtane lO l*r.
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina).
IzvlfeeB* Iz pohvalnih pisem.
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture S patentirano srebrno garnituro se:
jako zadovoljen. Ljubjana.       jako zadovoljen.
Oton Bartusch, c.inkr. stotnik v 27. pešp. Tomaž Božanc, dekan v Mariboru.
Ker ie Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete ' edno. — Št. Pavel pri Preboldu.
Dr. Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški zdravnik.
Največja in najstareja parobrodna družba na svetu poseduje 279 parnikov.
Najvarnejše,  najhitreje  in   največje   vrste velikanskih   parnikov, ki samo vozijo potnike in cesarsko pošto
•flamburga v flovi-Jfork
so
m dolg
»Deutschland« 212 »Auguste Victoria« 168
»Moltke« 160
»Pennsvlvania« 171
»Graf Walrlersee« 170
»P*latia« 140
»Batavia« 152
»Bulgaria« 152
»Fiirst Bismarck« 200
»Golumbia« 140
»Blucber« 160
»1'retoria« 170
»Patricia« 171
»Pboenicia« 140
»Belgravia« 152
»Armenia« 170
Hemburg-Novi-York Ig 6 dni.
Vozne karte  po   predpisanih  najnižjih cenah prodaja ter daje pojasnila točno in brezplačno
oblastveno potrjena agentura
(2758—25) I
v      ji*t>I jam,   I >i« r.r ;s j?-*Iu ce^ta  nt. 31 takoj na desno od južnega kolodvora, ob progi električne železnice.
Največja zaioga navadnih do najfinejših
otroških vozičkov
in navadne do najfinejše
zime
M. Pakič
v Ljubljani.
Neznanim naročnikom se pošilja s povzetjem.
I
I
Zahtevajte pravo
Ciril-Metodovo
kavino primes
katero priporoča domaČa
I. jugoslov. tovarna za kavine surogate v Ljubljani.
Zahtevajte jo povsod!!
I
3(rasito izbero
l^onfc^cije
za dame m deklice
kakor tudi
manufakturno blap
perilo
vsakovrstne preproge
L t. đ-
Mu Schuster
Ljubljana
Spitalske ulice štev. 7.
XXX
Solidno blago
Nizke cene. = |S
Veliko zalogo
l*0lC3VlC gospode
kravat za gospode
toaletnega blaga
dalje
ščette za zobe, glavnikov, dišav, mil itd. itd.
iz najbolje renomiranih tovarn priporoča
Alojzij Persche
Ljubljana Pred škofijo št. 21.
m
•m «rit *■ »» 22*
1
R M
9
n t
m m
e
cilindre, čepice in slamnike
v najnovejših faconah in I v veliki izberi |
18 priporoCa
Ivan Soklič
Pod trančo $t. 2.
t
9
B
9
9 9 B 9
Stanovanja.
a « « «
Za avgustov termin so v novih Korsikovih hišah na Blei-
weisowi cesti se mnogovrstna stanovanja za oddati. Jako elegantna, jH najnovejše urejena in dobro presušena, tudi s porabo vrta. Najboljši zrak W 4jk in solnčni kraji.   Stanovanja obstoje iz 3, 4, 5 sob, na zahtevanje pa & jfe tudi iz 7 do 8 sob; pri vsakem stanovanju je 1 predsoba, 1 soba za služkinjo, jedilna shramba, klet, podstrešni prostori itd. Pri večjih stano-]? vonjih so tudi kopalnice in perilnice.   Izbrati je mogoče pritličje, L, II. *m
«
ali III. nadstropje.   Cene so jako nizke.
* Več se poizve pri lastniku istotam ali pa v Šelenburgovih ^
J ulicah stev. 5 (v trgovini s cvetlicami in semeni).        (3134—36)
I Založena 1847. |
I Založena 1847. |
Tovarna pohištva
J.J.NAGLAS
v Ljubljani 18
Zaloga in pisarna: lovama s stroji:
Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10
priporoča po najnižji ceni:
oprave za spalne sobe * oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate modroce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd.
št. 8156
Razglas.
(1074-2)
Komisijonelna klasifikacija konj. katera se vrši po izvrševalnih določilih k zakonu o stavi konj z dne 16. aprila 1873 zopet letos, se bo vršila, glasom razpisa c. kr deželne vlade z dne 18. februvarja 1903, št. 3793, za m t*** t o ffjjublj Atio dn» 4. 5 in 6 maja t. I. in sicer na trfgli pred čenipcterslto vojašnico po nastopnem redu:
line 4« maju t. I •
a) ob 9. dopoldne za II okraj (St. Jakob9ki del);
b) ob 10. dopoldne za III okraj (dvorni del). Dne d« mnja t* I..
a) ob 9. dopoldne za IV. okraj (kolodvorski del), line 6« maja t. i..
aj ob 9. dopoldne za I. okraj (šolski del);
b) ob 1 i 10. dopoldne  za V. okraj  (predfcraji: Ilradeckega vas, Dolenjska cesta, Hauptmanca, Ilovica, Karolinška zemlja, Črna vas);
c) ob 10 dopoldne za Vodmat;
d) ob 1 oll. dopoldne za vse one konje, ki so bili 4. in 5. maja zadržani.
Tega reda ee je strogo držati. Dohod k nabornemu prosloru je od šempeterskega mostu ob drevju za Ljubljanico, odhod pa med vojašnico in deželno bolnico. #
V obližju označenega kraja ni dovoljeno voz puščati Ako bi ne bilo mogoče pripeljati kakega konja o pravem čusu k ogledu, je vzr;k naznaniti mestnemu magistratu ali pa komisiji.
Za konje, ki so oproščeni predstave in za žrebeta, katera v tekočem letu ne izpolnejo četrtega leta, prinesti bo v smislu §. 7. ministrske naredbe z dne 18 marca 1891, št. 35 drž. zak., spričevalo, izdano po dveh lastnikih konj, kojih konji se predstavijo, katero navaja razloge oprostitve.
Lastniki konj se opozarjalo, da je vse izpremene, ki se dogode v času med naznanitvijo in pa med klasifikacijo konj, t. j. od 20. aprila do vštetega 6. maja, naznaniti mestnemu magistratu.
Za popisovanje konj in voz vroče se posestnikom posebni popluo-valni llrttl« katere je, vestno izpolnjene, vrniti magistratnemu ekspeditu vsaj do aprila t« 1«
Iz opazk na listih je razvidno, kateri konji so oproščeni vsakoletne naznanitve, in kateri od predstave h klasifikaciji.
Lastniki konj, ki opuate pravočasno naznanitev ali predstavo svojih konj in se ne morejo dovolj opravičiti, se kaznujejo v smislu ministrskega ukaza z dne 30. septembra 1857, drž. zak št 198, ž globo do 200 K, ali z zaporom do 20 dni; poleg tega pa morajo plačati vse stroške poznejše klasifikacije.
Mestni magistrat ljubljanski
_ dne 5. aprila 1903.
Pozor
t
Priporočam svojo bogato zalogo putik iiuJiio\«*JhIIi wlMteiitov in najnovejše   %r«le,   re»olierJe%   i. t. d.,   vseh   pripadajočih   rekvizitov in
m ti sal *• IJe. posebno pa opozarjam na
j^ir trocevne puške
katere izdelujem v svoji delavnici in katere se zaradi svoje lahkote in priročnosti vsakemu najbolje priporočajo.
Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila ter izvrSujem tudi v svojo stroko spadajoče nnrorbe in poprave točno, solidno in najceneje.
Z velespoštovanjem
Fran Sevčik
puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
lluMtrotan   eenilt  me  p o m i I j a  iis»   zahtevo zantonj
(643-16.)
Jurij ^uer
Sla J^uer porojena Veršec
porojen t
f poročena. ^
Po db rej je, dne 25. aprila 1903.
Itrrz tfjtakf(/tt posebnega tinznanitn-
(1125
Jako zabavni
BO
koncertni aparati
s ploščami.
Aparat kakor kaže podoba stane 75 J{.
Večji aparati, kakor tudi
automati za gostilničarje
do 240 K. (732-15) Prodaja tudi na obroke.
gOVOri, Vrlik« Izbira
se smeje, gramofonskih plošč.
POJ B lil Zamenjava starih plošč.
ZVIZgdt      B     O   ■    Ceniki  zastor.•     ■ Ql
w
urar tj ZLuj-uLlolj^d^Li,- St&ri txgr štev. 1G„
Naznanilo.
Jr<odpisani naznanjamo tem potom slavnemu občinstvu, visokemu plemstvu, c. in kr. častnikom ter častitim odjemalcem, da nam ni mogoče več izdelovati v našo stroko spadajoča dela po dosedanjih cenah, ker 5° S* vsi predmeti in delavne moči dokaj podražile.
Jfer So na ta naša podjetja je dvajset let vsakovrstni uničujoči učinki vplivali, vsled višjega državnega obdačenja, dražjega kurila in uporabe potrebnega blaga, povišanja plače delavnim močem pri skrajšanju delavnih ur in slednjič vsled podrajenja šivil, smo primorani povišati dosedanje cene.
V Ljubljani, dne 15. aprila 1903. (1070-2j
J^arvarnice in čistilnice obleh^ v JLjubljani
■ ■v        »▼(■▼■■▼HTciTiiTiiviiTnTiiviiiTiiiTmriMTriiTMivnTiiTnTnTeiTiiTHTnT ic i
i    Zarezane strešnike
^ vštricne (Strangfalzziegel) in francoske (gepreste Falzziegel) \
I      zidarsko opeko
g d ©m ©nt roman in portland
glinaste peči in štedilnike *
plOSČe za tlak samotne in eemetne gj
kakor tudi (854 -5) &
vse drugo stavbinsko blago
ponujajo po^najnižjih cenah v poljubnih množinah
I F. P. Vidio & Comp., Ljubljana. 1
J. Pserhofer-'"6 odvajalne krogljice
pristne samo z rudečim nadp'som „J. Pser-hofer" na pokrovu vsake škatljice.
Te že mnoga leta razširjene krogljice so nlaro nI»iiio, lahko otlvnjalno in
po mnogih zdravnikih občinstvu priporočeno »»re«1«**-«. Te krogljice činijo tako lahno, da ne provzročajo niti najmanjih bolečin in jih jemljejo celo otroci brez
vsakega pumisleka.
JI. I**«*rholVrJevr o il v »Jalne krogljice So občinstvu znane tudi pod imenom raerliof rrjrve krogljfirr in se 2e veC ko 1(X) let edino in le pristno
izdelujejo v
J. Pserhof er-Jevi lekarni
DuneiJ I.,  Sing©rsi^asse 15« (762-6;
llden zvitek n O »katljlrnmi velja 14 ?»IO. Mjlj|i      ITI a ii J  ko en zvitek ne  ne raz|io»ilja.
Pri predpošiljatvi denarja stane s poštnino prosto pošilja'.vijo: 1 zvitek kro*IJlc.   .   .   14. ««0       41 /vUUI    kro^SJIe.   . 14 * zvitka „ .   .   . 4-90       S zvitkov        „        .   . IOsiO
3 zvitki „        .   .   .    „ ««NO     lO       >, „        .   .    „ l*-50
Posebno priporočljive specijalitete so še:
J. Pserhoferjev balzam zoper ozeblino 5 ^^i^S^0. J. Psorhoferjova grenka želodčna tinktura S-T^^jSfS
steklenic proti predpošiljatvi i n««^«*n-i«» kohnm ,nnor nno 12   Bteklenic  poštnine prosto proti
J. Pserhoferjev balzam zoper rane predpošiijatvi..........
14 9«M
K .V-14 it -to
dobre in močne, od 600—700 litrov, proda po nizki ceni 1004-4
Pran Cascio, Vegove ulice št. 10.
Praktikanta
inteligentnega,trgovsko izobraženega sprejme tvrdka
Eavrenčič & £omteetj.
Ponudbe izključno pismene s spričt*vnii 1105-2
JCotet „SI. peter«
v Št Petru na Krasu.
Omnibus
pri vsakem vlaka brezplačno.
noeise
poMtcIJe f K «4» It do 9
Vozovi
kakor: landauer, koleslji ter vozovi za prevažanje prtljage na vse stra
z 1 ali 2 kopjema.
Dobra kuhinja.        Plzensko pivo.
častnik: fra n Geržina.
(1057—4)
ari*;. isMribi: Sidro.
fg Liniment Caps. Comp.
iz ftlcnterjeve lekarne v r eatff
priznano izborno, bolečine tolažeče mazilo; po 80 h., K 140 in K 2 — se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domaČega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenico v :iafclepnicah z našo varstveno znamko „sidro" iz Rlchterjeve iekai ne, potem je vsakdo prepričan, da t ta je dobil originalni UKtelefc. (2411—iJOj f
Kit       rjeia lekarna |nri zlateen levu * Pragi, L, Eliščma o. B.
O-BrO^Offifirjfr   Ustanovljeno leta 1832. ^
Elegantno opremljena knjiga S portretom in avtografom pesnika in uvodom is peresa
dr. Jvana Prijatelja. Cena:
l{kusno broš. Jf 3'50, po pošti jf 3'70, v ijvirm platneni ve^bi Jf 5—, po pošti Jf 5'20.
Ealojil : 112)
Lau. ^cr}u>entner v Ljubljani.
Pariški svetovna razstava 1900.
ivi
PIT DENTJFBICE )0CTEUR T0ti&
Mi
Sveiovnosiavn » ustna voda.
Dobiva se povsod.    (23*—28)
mon».|«» skrlmu vm*m vatli s»r«>«l vsako MHMft
k«»r bo po to.j bkkhO vs:ika tu«li naimaiijša rnra razvije v zelo huilo, te/.ko o/.«lr;vvljivo nM. /. i 4«) let se jo izkazalo nieeilno vhicno marilo, tuko imenovano |>ril**!i<> IMUK« iliazil« kot z i-iiealjivo   h rt-> Islv.i   mm    oI.vit.o.   To   v/.ilriuje r:mo
flirto, ol)v-irnje tate, olajšuit« vnetje in 1>" • ine, hladi in pospešuje zaeeljenje.
1'roti   pretlptm-ilu   K   3 1'i
ho pošljejo 4/1 pušic« ali
31;   S/2    pti^ii-«   ali 460
h 1 ali 4-*;'J pusici poštnino j>r>>ato na vsiiko
postajo rtvatro-otrrake monarhije.
Vni U«*li «*iiil»»lai«ei iiiui <» »aKonil« rte«
im I a % n a y.«Io
8 FRAGNER, c. kr. dvorni dobavili
lekarna ,,|t>**t ('enem orlu" a M»«-aasff«a (1112—1)
Mala strana, ogel Nerudove ulice 2Q3
lekarnah Avstro-Ogrske.
! tu
I °s
I c
I .a
i O PL,
O
zmlete s stroji najnovejše st^tave, prekašajo vs«ko konkurenc po finusti,  ki omogočajo z jako majhno m noži no pobarvati vehko površino, razpošilja po nizkih cenah
Asi alf Hauptmann w LjubSjani
tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega Meja.
£]lek:its*ieni obrat. (413—12
w
o
65
3 0
i o
liustrovani ceniki so dobe brezplačno. 90400440
Staroslavco sveplsao kopališče n-5?, Hrvt.tikeia
žePostnj)'ka Varaždiiisite toplice
ob aBjs*$y*»:K*si«t železnici C3^««!^*^*^ - ^akov«c|.
Analiza po dvornem svetniku profesorju dr. Ludwigu 1. 1894. 58' C vroč vrelec, žvepleno mahovje, nedoeeg] ivo v svojem delovanji pri mišični sicrnini in kostenini v členkih, boleznih v zgibih in otrpnenju po vnotici in zlomijenju kosti, protinu, živčnih boleznih, boleznih v kolki itd., ženskih boleznih, poltnih in tajnih boleznih, kroničnih boleznih obistij, mehurnem kataru, škrofeljnih, angleški bolezni, kovnih diskrazijah n. pr. zastrupljanju po živern srebru ali svincu itd.
Pltnn 7rlr2\flionio Pri boleznih v žrolu, na jabolku, prsih, jetrih, v želodcu IIIIIU   ^UeaVljCilJC jn v črevih, pri zlati žiii itd. itd.
Zdravilišče z vsem komfortom, vodovod iz gorskih vrelcev, zdravljenje 2 mrzlo vodo z douche — In po Kneippu, celo leto odprto; sezona traja od 1. mr 1 do 1. oktobra. Prekrasen velik park, lepi nasadi, lepi izleti. Stalna zdraviška godba, katero oskrbujejo člani orkestra zagrebške kr. opere. Plesnezabave, koncerti it 1
Na postaji Varaždinske toplice pričakuje sleherni dan omnibas goste. Tudi bo na razpolago posebni vozovi in se je zaradi istih prej obrniti na oskrbništvo kopališča
Zdravniška pojasnila daje kopališki zdrav-nik doktor A. Longhino. — Prospekt-in brošure razpošilja zastonj in poštnine prosto
(1058—2) oMltrbtfti£tvo Kopališča*
- *, «J* ♦?* •sjj* *T*
FRANC
hI
•** *^"» •T*
DOLENC
v Ljubljani, Marijin trg
( pri   fV»nriiknEBKlii 4jea*k«s).
*r ^'■'^=====
I*. O.
Slavnemu občinstvu priporočam svojo veliko
zal@gs manufakfurnega blaga
obstoječo iz raznovrstnega sukna, modernega in kamgamo^ega za moške obleke.
Vsakovrstnega modnega in perilnega "blag-*, sa damske obleke najnovejših uzorcev. Izvrstno dvoplatmo cviiifa /a motroce in postelno opravo in posebno dobro blago za rjulie. Veliko izbero pre-prog*, zaves in propreg pred posteljami vse 00 riajn«ž|ih
mm y^
*    Blag-.hc»tnemu obi.^tu se udano priporoča r spoštovanjem
Franc Dolenc.
t
(1121-1)
Loterija za vojaški spomenik Deutschmeister-
pešpolka
pod  najvišjem  pokroviteljstvom   Nj.  c.  in  kr.  visokosti visokorodncciM pievzvisenega gospoda nadvojvode Evgena.
Glavni ciotn^telc:
kron
Ena srečka 1 krono.
Dalje dobitki v vrednosti po lO.OOO« dOOO. £000, lOOO. 900* 500 kron itd. — v calem OOOO dobitkov.
Vsi dobitki se izplačajo  od  dobavnikov       go"fce"'ixai po
	odbitku io°/0.	(969- 4)
	žrebanje	
nepreklicno	dne 15,	maja 1903.
Srečke prodajata	v Ljubljani „Lj	ubljanska kreditna
banka" in	menjalnica J.	C. Mayer.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".