Jesen
Pred dnevi je leto pri nas gostovalo, pred dnevi je solnce v doleh vasovalo, gorele planine so v žaru in vonju dreves, akordi cvetic so plamteli v naročje nebes.
In danes? — Jesen je razpela polmračne zavese, dežuje — večer se je sklonil globoko do strehe, opuščene plakajo trate in lehe,                                 ,     \
polsivo ozračje se  v hladu mežikavem trese.
:       Pred dnevi iz grudi so nade kipele, livade so v duši še radostno pele... To bilo je leto! — In danes je žalost samotna prepregla planine, doline, drevesa tihotna.
Poskrili so murni se v zemljici rjavi,
in lastavka peva slovo v daljavi,
le vrabec smehlja se na veji: »Čiv, čiv,
saj pride pomlad še, samo če boš živ!«
M. Lipužič