M 51
v MIlani, v četrtek, dne 11. marca 1909.
Leto muii.
Velja po polti: >M celo leto naprej K 26'— „ 13— „ 6-50 „ 2-20
sa pol leta
P1
četrt leta „ iiS en mesec „
V upravniStvu:
celo leto naprej K 22 40 *b pol leta „ „ 1V20 5-60 190
• P1
m četrt leta „ w »n mesec „
poSIIJ. na dom 20 h na
mesec.
?®»amezne Stev 10 h.
SLOVENEC
Inserati:
Enostop. petltvrsta (JI »m): za enkrat .... 1} r. za dvakrat.... II H za trikrat .... 9 , za vet ko trikrat. . » ,. V reklamnih noticah stan« enostopna garmondvrst.i > 26 h. Pri večkratnem ot> iavljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. ur' popoldne.
(UiredniStVO I« * Kopitarjevih ulicah It. 1 (vhod tc*
________,.......... dvortSte nad tiskarno). — Rokopisi sr
t*« watajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo le v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
■- Vsprejema naročnino, Inserate »j«
reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188.

D«tn»£n|a Številka obsega 6 strani. 1K
Novo zasedanje.
I) u n a is 10. sušca 1909.
Dne 5. svečana so češki radikalci N svojo godbo"' dali vladi povod, da je zaključila državni zbor. Baron Bienerth je njfd tem časom sestavil novo ministrstvo,'katero kaže neprijazno lice nasproti Cehom, osobito pa nasproti Jugoslovanom. Posledica tega dejstva je »Slovanska jednota«, ki je včeraj sklenila odločno opozicijo sedanji vladi. Obstrukcijska taktika, ki jo priporočajo češki radikalci, hi bila le voda na mlin nemške birokracije.
Zc včeraj je bilo v zbornici jako živahno. Zborovali so razni klubi, proti večeru pa načelniki klubov, da določijo spored za prvo sejo.
Jugoslovanski podpredsednik.
V parlamentarnih krogih in tudi v javnosti je iznenadila vest, da jugoslovanska »Narodna zveza« na mesto Pogačnika predlaga dr. Laginjo za podpredsednika. To pa se je zgodilo vsled lanskega dogovora med »Slovenskim klubom« in Jugoslovansko zvezo«. Meseca julija je bila sprožena misel, naj se pomnoži število podpredsednikov. Ker je bila tedaj nevarnost, da Italijani v zvezi z Rumuni in Rusini dobe podpredsednika, Jugoslovani pa ne, zato sta se tedaj »ad hoc« sešla oba kluba jugoslovanskih poslancev in 'se zedinila za kandidaturo poslanca Pogačnika. Tedaj pa so zahtevali člani »Jugoslovanske zveze«, da pri bodoči priliki iz svoje srede imenujejo kandidata. V smislu tega dogovora so včeraj sklenili navzoči člani > Jugoslovanske zveze«, da »Slovenskemu klubu« nažnaniio kandidaturo dr. Laginje. V skupni seji so bili člani •Slovenskega kluba« sicer v pretežni večini. a ker »Slovenski klub« drži svojo besedo, se je kandidiral dr. Laginja. Dr. Šusteršič je bil pooblaščen, da v seji klubovih načelnikov kot kandidata jugoslovanske »Narodne zveze« predlaga dr. Laginjo. Ob enem je sklenila »Narodna zveza«, da. voli za predsednika le češkega kandidata ali pa odda prazne listke. Ker pa so se bili Poljaki že odločidi Iza dr. Pattai-a, ie bila njegova izvolitev zagotovljena.
Nagovor staroste.
Radovednost jc tudi danes prignala mnogo občinstva v zbornico. Godbe sicer niso slišali, pač pa mnogo krika. Ko vstopijo v zbornico ministri, pozdravijo jih češki radikalci s krikom: »Abzug Bienerth!« To so kričali najmanj pol ure, posebno glasno pa med govorom barona Bienertha. Spominjali pa so se tudi ministrov Haerdtla in Hochenburgerja. Najglasnejši so bili Lisy, Zcmlička, Fresl in Clmc. Sicer pa so bili jako dobre volje in morda celo ponosni na svoje močne glasove.
Starosta poslancev dr. Funke je moral dolgo čakati, da je mogel vmes, ker takoj so ga prevpili Choc in tovariši. Dr. Funke slovesno naglaša: »Upajmo, da se prične zopet resno in uspešno delo. (Krik: Ministri rušijo mir! Choc: Schreiner in Weisskirchner sta vcleizdajavca!) Dr. Funke: Velike naloge mora rešiti parlament. Državi moramo dovoliti, kar je države, skrbeti moramo za njeno obrambo in za svobodo prebivalstva.
Češki radikalci kriče: Ministri in svoboda! Policaji so iu ovaduhi! Mašek je vaš zaupnik!
Volitev predsednika.
Ko je dr. Funke dovršil svoj nagovor, pričela se je volitev predsednika, ki jc trajala dobro uro. Oddanih ie bilo 440 glasov. Praznih glasovnic je bilo 98, veljavnih 342, absolutna večina je bila 172 glasov. Dr. Pattai je bil izvoljen z 237 glasovi, dr. Pacak je dobil 10,3 glasove, po en glas Choc in Pernerstorfer.
Ciovor dr. Pattai-a.
Nato dr. Funke izroči predsedstvo dr. Pattai-u, kateri pravi: Ko sem pred 24 leti stopil v to zbornico, tedaj pač nisem mislil, da zavzamem kdaj to častno mesto. Velik državnik je rekel: »V nobeni stranki biti, to ni čednost; pač pa hočem biti vedno nepristransk«. To obljubljam tudi jaz. Naloga moja pač ni lahka. Splošna sodba je, da stari poslovnik ne odgovarja sedanjim razmeram. Treba pa je. da pričnemo resno delo. Vsa Evropa zre na nas, dolžnost naša je, da ustvarimo premirje, kakor to zahtevajo čast parlamenta iu koristi države. Od 5. svečana smo zamudili .3,1 dragocenih dni, in ta čas moramo nadomestiti, z resnim delom. Ako sc to zgodi, potem moremo pred vso L v-
LISTEK.
Izdelovolec dllomantov.
Angleško spisal H. O. Wells. Prevel I. M.
(Konec.)
»Precej nevarno,« sem rekel.
»Da. Cev sc je razletela in pobila vsa moja okna <in del mojih priprav; kljub temu sem pa dobil nekoliko dijamantnega praška. Sledeč problemu o pridobitvi visokega tlaka na razstopljeno zmes, iz katere naj bi se kristalizirali dijamanti, sem naletel na nekatera raziskovanja Dau-hreeja v pariškem Laboratorie des Pou-dres et Salpetres. On je pustil eksplodirati dinamit v trdo zaprtem jeklenem valju, ki je bil preveč močan, da bi sc raz-letel, in spoznal sem, da jc mogel 'razdrobiti skale v prah, ki ni nepodoben južnoafriški zemlji, v kateri se nahajajo dijamanti. Bila je strašanska naloga za moje imetje, toda dobil sem jekleni valj narejen za moje namene po njegovem vzorcu. Dal sem vanj vso svojo tvarino in vse razstrelivo, naredil ogenj v svoji peči, položil vanj celo stvar in se podal na iz-prehod.«
Nisem se mogel zdržati smeha vzpri-čo njegovega zaupljivega vedenja. »Ali vam ni prišlo na misel, da bi vam utegnilo
hišo pognati v zrak? Ali so se nahajali tudi drugi ljudje v hiši?«
»Bilo je v interesu znanosti,« je rekel konečno. »V spodaj ležečem nadstropju je živela družina nekega branjevca, v sobi za menoj pisalec prosilnih pisem, zgoraj pa dve cvetličarki. Morebiti je bila stvar v resnici nekoliko lahkomiselna. Mogoče je pa tudi bilo, da ni bilo vseli doma.«
»Ko sem prišel nazaj, je bila stvar ravno tam, kjer sem jo pustil, sredi razbeljenega oglja. Razstrelivo ni razgrnilo ogrodja. Sedaj sem imel pred seboj drugo važno vprašanje. Znano vam je, da je čas zelo važen činitelj pri kristaliziciji. Ako hitite s kemičnim procesom, so kristali majhni samo z dalj časa trajajočim postanejo količkaj veliki. Sklenil sem, da pustim to pripravo dve leti se hladiti s tem, da pustim tekom tega časa toploto polagoma pojemati. Sedaj sem bil pa popolnoma brez denarja, in ker sem moral vzdrževati velik ogenj in plačevati iiajcui-ščino od svoje sobe, in ravno tako tolažiti svoj glad, sem bil skoro brez vinarja na svetu.
»Skoraj vam ne morem našteti vseh pripomočkov za silo, katerih sem se moral oprijeti, ko sem delal dijamante. Prodajal sem časnike, držal konje, odpiral kočije. Mnogo tednov sem pisal naslove na kuverte. Imel sem službo kot pomočnik pri človeku, ki je imel voz za smeti.
ropo ponosno reči: »V tvojem taboru je Avstrija«. (Živahno pritrjevanje.)
Podpredsedniki.
Nekaj pred 2. uro se je pričela volitev podpredsednikov. Izvoljeni so: Dr. Laginja k 234, Pernerstorfer z 207, dr. Star-zynski s 308, dr. Steimvender s 311 in Zazvorka z 227 glasovi. Ker dr. Laginja in dr. Starzynski nista bila navzoča, so samo ostali trije prevzeli svoja mesta.
Zapisnikarji so:
Dr. Bcnkovič, dr. Bugatto, Cecli, Jablonski, Kotlar, Lukasze\vicz, Miihl-\verth, Ruebenbauer, Schuhmeier, Simio-novicz, Stojan. Sturm, Tomašek, Tresič, \Veidenhoffer in Zeiner.
Reditelja sta Fink in vite/. Vukovič.
Govor barona Bienertha.
Nato je baron Bienerth čital svoj govor, ki ga niti najbližje stoječi niso razumeli. Češki radikalci so kričali kakor za stavo. Choc je venomer kričal: »Saj ni res, kar čitate!« »To Vam je napisal dr. Sieghart!« Drugi so kričali: »Kje pa sta ovaduha Mašek in Nastič ! ?« »Zakaj teh dveh ue pokličete v ministrstvo!« Zcmlička in drugi so ponavljali: »Abzug Bienerth! Abzug Hacrdtl!« Poslanec Fresl je držal v rokah zopet predloženi načrt jezikovnega zakona za Češko in klical: »S tem zakonom naj se nabaše baron Bienerth!« Choc priklada: »Haerdtl pa je že nabasan!« V tem tonu so kričali ves čas. da nihče ui razumel Biencrthovega govora. Človek razume iu opravičuje divji izbruh jeze ali nevolje, nikakor pa ne otročjega krika! Tako se ue vedejo resni možje. Grajal sem svoj čas v svojih dopisih komedijo nemške obstrukcije; ravnotako pa ne morem zagovarjati in opravičevati taktike čeških radikalcev. Naj govore radikalno, brezobzirno, kolikor jim drago. Te pravice jim ne sme in ne more niliče kratiti. Otročji krik s smehom pa je sramota za ljudski parlament. Komur ne ugaja ta opazka, pa naj vtakne svoj nos v koprive! Vse, kar je prav!
Bosanska agrarna banka.
Jutri zbornica voli razne odseke. Preden pa se prične prvo branje bram-bovske predloge, mora zbornica rešiti štiri nujne predloge »Slovanske jednote-. Ze jutri pride na vrsto nujni predlog dr.
Šusteršiča in tovarišev glede na agrarno banko za Bosno in Hercegovino.
Klofač in tovariši hočejo pojasniti delovanje vohuna Maška, dr. Stransky in tovariši znano afero Fleševo, dr. Hajn in tovariši so vložili nujni predlog proti konfiskaciji čeških listov.
Zavarovanje proti nezgodam.
Poslanec Roškar in tovariši so danes predlagali splošno in obvezno zavarovanje proti elementarnim nezgodam. Predlagatelj opisuje silno bedo kmečkih posestnikov vsled raznih uim. Državne podpore nikakor ne morejo olajšati te bede: Tako bode kmečko prebivalstvo več let čutilo slabe posledice lanske suše. Zato je dolžnost vlade, da vendar že enkrat predloži načrt zakona za zavarovanje proti elementarnim nezgodam s pomočjo državnih prispevkov.
XXX
Bienerthov govor.
Ministrski predsednik Biencrt je naglašal, da se predstavlja nova vlada zbornici v resnih in težavnih časih. Govoril je nato o zunanjem položaju in naglašal. da sedanjo krizo označujeta sporazumljenje s Turčijo in pa izjava našega belgrajskega poslanika. Žrtve za sporazum s Turčijo so velike, a ne prevelike, če vpoštevamo, da imamo zdaj neizpodbitno pravico do pravnega naslova za aneksijo Bosne iu Hercegovine. Po sporazumu s Turčijo je znatno odnehala napetost, dasi še ni popolnoma izginila. Nepojasnjene so pa še zdaj razmere s Srbijo in s Črno goro, ki stavita nemogoče zahteve. Namen vlade je. da se po direktnem sporazumljenju ustvarijo redne razmere s Srbijo. Vlada se je tega držala in se ni ozirala na razna poročila iz sosedne kraljevine. Pred kratkim je bilo po izjavi našega belgrajskega poslanika omogočeno, da se Srbija lahko neposredno izjavi. Ni izključeno, da se položaj v Srbiji tako izpremeni po vplivu velevlasti, da nc bo izključena redna iu praktična politika. Avstro-Ogrska bode rada pripravljena dobrohotno voditi pogajanja o gospodarskih in prometnih vprašanjih, če Srbija izpremeni svoje stališče nasproti Bosni ju izjavi, da hoče korektne in prijateljske razmere z monarhijo. Dasi upamo na vzdržavanje miru, je pa le mednarodni položaj tak. da moramo biti pozorni. pripravljeni in da moramo zediniti
in sem delal na eni strani ceste, on pa na drugi. Frikrat nisem imel cel teden nobenega dela, in sem prosjačil. Kakšen teden je bil to! Nekega dne je ogenj skoro pošel in jaz nisem že cel dan ničesar jedel; nek majhen fant, ki je peljal svojo dekle na sprehod, mi je dal trideset krajcarjev da se postavi! Hvala nebesom za neči-murnost! Kako so mi dišale prodajalnice rib! Toda jaz sem šel in vse izdal za oglje in kmalu sem imel peč zopet svitlo ru-dečo; in potem . No, lakota naredi iz človeka norca.«
»Navsezadnje sem pred tremi tedni pustil da je ogenj pošel. Vzel sem valj in ga odprl, ko je bil še tako vroč, da sem si vse prste opekel; in s pomočjo dleta sem izbrskal iz njega lavi podobno stvar in jo stolkcl s kladivom v prah. In našel sem tri velike dijamante in pet majhnih. Ko sem sedel na tleh in tolkel prah, so se odprla vrata in v sobo je stopil moj sosed, pisatelj prosilnih pisem. Bil je pijan kakor ponavadi. »Anarhist,« je rekel. »Vi ste pijani,« sem dejal jaz. »Nevarni lopov!« je rekel on. »Pojdi k svojemu očetu,« sem mu rekel, misleč očeta laži. »Nič zato,« je rekel in mi zvito namignil, in kolcalo se mu jc in naslonil se je na vrata ter začel jecljajc praviti, kako je stikal po moji sobi in kako je šel zjutraj na policijo in kako so zapisali vse, kar je vedel povedati. Nato mi je prišlo naenkrat na
misel, da sem se nahajal v pasti. Ali bi bil moral povedati tej policiji svojo malo skrivnost, tako da bi bila izdana, ali pa b: me v resnici imeli za anarhista. Radi tega sem stopil k svojemu sosedu, ga prijel za ovratnik in ga malo stresel nato sem pobral svoje dijamante in odšel. Večerni listi so imenovali mojo sobico tovarno bomb. In sedaj ne morem na noben način oddati teli stvari.«
Ako stopim Ii kakemu imenitnemu j uvel i rj u, mi rečejo, naj počakam, ter odidejo in pošljejo pomožnega prodajalca po policaja, in potem jim rečem, da nc moreni čakati. Iu ko sem našel človeka, ki trži /. ukradenim blagom, je enega dija-mantov, ki sem mu ga dal, meni nič tebi nič utaknil v žep in mi zagrozil, da me da zasledovati, ako ga nazaj zahtevani. Sedaj hodim okoli, noseč seboj okoli vratu dijamantov v vrednosti več sto tisoč funtov šterlingov, pa nima,m niti hrane niti strehe. Vi ste prva oseba, kateri sem vse zaupal. Vaš obraz se mi je zdel prijazen in jaz sem v veliki stiski.«
Pogledal mi je v oči.
»Blazno bi bilo od mene,« sem rekel, kupiti dijamant v takih okolščinah. Vrhu tega jaz tudi ne nosim seboj v žepu sto-takov. Vendar jaz vam verujem več kot polovico vaše povesti. Storim pa, ako vam drago, to-lc: pridite jutri v mojo pisarno . . .«
vse državne moči. Zato je potrebno premirje. Zapostaviti moramo vse, kar bi nas razdvajalo.
V nadaljnjem svojem govoru naglaša Bienerth, da hoče vladati ustavno in postavno. Naglaša, da pričakuje vsa javnost, da se izpremeni zastareli poslovnik tako, da ne bo svoboda, red in obstoj državnega zbora odvisen od malih manjšin. Pred Veliko nočio želi vlada, da se reši predloga o vojaških novincih, nadalje podržavlje-nje železnic; nadalje čakajo rešitve druge postavne predloge: aneksijska postava, jezikovna postava, italijanska pravna fakulteta.
Glede na državne finance naglaša potrebo, da se mora varčevati in potrebo dalekosežnega finančnega načrta.
Po Bienerthovem govoru ukori predsednik poslance Choca, Lisyja, Zemličko in Kalino.
Vladne predloge.
Bienerth je predložil sledeče vladne predloge: Poslovnikova izprememba, aneksijska postava, jezikovna postava in razdelitev okrožij na Češkem, o tiskarskih in pomnožilnih aparatih, postavo o zobo- j tehnikih, socialno zavarovanje, postavo j proti pijančevanju, o italijanski pravni fakulteti na Dunaju, postavo o razveljav-Ijenju varuštva, o sodni praksi pravnih praktikantov, ki niso v sodni službi, proračun in več drugih manj važnih predlogov. Odsekom se nakaže brez prvega branja predloga o italijanski pravni fakulteti.
Odseki.
Na predlog Funkeja se sklene, da se v prihodnji seji izvolijo sledeči odseki: za državne uslužbence, aneksijski, pogodbeni, proračunski, železniški, poljedelski, obrtni, legitimaeijski, socialno politiški, davčni, narodno gospodarski in obrambe-ni odsek z 52 člani; nadalje pristojbinski, poslovniški, imunitetni, justični, uimski, peticijski, tiskovni, sanitetni, živinsko-kužni, ustavno in vinarsko kulturni odsek s 26 člani.
Protest proti imenovanju poljskega ministra-krajana Dulebe.
Markov je protestiral, ker je bil imenovan Poljak Duleba za gališkega ministra in vprašal predsednika, če hoče vplivati, da se cesar v bodoče ozira pri imenovanju gališkena ministra na Rusine.
Seja se ie zaključila ob 3; popoldne. Prihodnja seja v četrtek ob 11. dopoldne. Spored: 1. Volitev odsekov. 2. Prvo branje predloge o vojaških novincih.
Češki radikalci in »Slovanska jednota«.
Korespondecna »Centrum« poroča, da češki radikalci, 12 mož, najbrže ne pristopijo »Slovarski jednoti«. Naznaniti nameravajo »Slovanski jednoti«, da ne morejo pritrditi pravilom »Slovanske jednote«. ker tvori kompaktno zvezo in veže taktiko strank. Zelč takozvano »lose Ver-einigung«, da bi sklepi ne vezali strank. O nasvetu čeških radikaicev bo sklepal izvršilni odbor »Slovanske jednote«. Sodi sc, da stranke »Slovanske jednote« ugode češkim radikalcem, ker bi vsako akcijo čeških radikaicev pripisovali na račun celotne »Slovanske jednote«.	|
Konferenca klubovih načelnikov.
Pri konferenci Iklubovih načelnikov so razpravljali o ključu glede na volitve v odseke. Odklonil se je rusinski predlog, po katerem bi se povišalo število Rusinov v odsekih. Socialnim demokratom so prepustili načelništvo v legitimaciiskem odseku. Poljaki jim pa prepuste načelništvo sanitetnega odseka. Dr. Kramar je naznanil, da prepusti njegova stranka načelništvo v bosanskem odseku Jugoslovanom. Naznanil je tudi. da češke stranke ne nasprotujejo, da se zopet odkažejo odsekom
predloge, ki so bile odsekom nakazane v zadnjem zasedanju.
Čehi ln Pollaki.
Pri konferenci čeških in poljskih po slancev se je sklenilo pričeti pogajanja, kako končati spor med Čehi in Poljaki v Sleziji.
Poslovnikova Izprememba.
Listi naglašajo potrebo, naj se izpremeni zbornični poslovnik tako, da bo omogočeno redno delo državnega zbora. Mi smatramo poslovnikovo izpremembo za neizogibno potrebo. Zbornično predsedstvo mora dobiti toliko pravice, da bo omogočeno redno poslovanje zbornice. Sedanji poslovnik nikakor ne zadostuje. Neki ugledni jugoslovanski politik je nedavno označil posebno poslovnikovo izpremembo za najnujnejše Sedanje vprašanje. Le z izpremenjenim poslovnikom je mogoče, da zamore ljudska zbornica delovati v korist svojim volivcem. Ljudska zbornica je zdaj mnogokrat le zato izpostavljena zasmehu inozemstva, ker je mali peščici poslancev omogočeno preprečiti vsako zbornično delovanje. Po poslovil ikovi izpremembi bo šele mogoče tudi rešiti pereče jezikovno vprašanje.
Gosposka zbornica.
Ob 5. popoldne se je predstavila nova Bienerthova vlada gosposki zbornici. Podala je izjavo, ki sc krije z ono v posla-uiški zbornici. Zbornica je izvolila komisije, nakar so sejo zaključili ob 8. zvečer.
AVSTRO-OGRSKA.
Protlsrbska demonstracija v Opavi.
V	Opavi' se je zbrala ob obhodu vojaške godbe velika množica, ki je burno demonstrirala proti Srbiji.
Obsojen deželni poslanec.
Kraljevograško okrožno sodišče je obsodilo v šesttedenski zapor češkega deželnega poslanca Stemberko, ker ni hotel pričati, kdo mu je izročil pismo župnika Hubacka, ki ga je objavil. Okrajno sodišče je Stemberko obsodilo za to v denarno globo, okrožno sodišče pa je izpre-menilo denarno kazen v šesttedenski zapor.
VVekerle umaknil trgovinsko pogodbo s Srbijo.
V	ogrski zbornici je naznanil 10. t. m. VVekerle, da umakne zakonski načrt o sklepanju trgovinske pogodbe s Srbijo, kar ie povzročilo veliko senzacijo med poslanci. Justh je izjavil, da hoče z vso silo nadaljevati boj za bančno ločitev.
Ministrstvo Košut ?
t" r a n k o b r o d, II. marca. »Frankfurter Zeitung« poroča, da bi krona pritrdila Košutovemu ministrstvu, ki bi se naslanjalo na fuzijo strank, zagotovilo bančni provizorij in volivno reformo.
Proces proti Srbom u Zagrebu.
SEDMI DAN RAZPRAVE.
Ideali srbstva.
Sedmi dan razprave je bil tudi jako zanimiv, za politika, psihologa, pravnika itd. itd. Državni oravdnik je nadajeval izpraševanje Pribičeviča in uporabil proti obtožencu orožje, ki ga je slednji menda nehote dal sodišču na razpolago, ko je šesti dan razprave priznal, da so članki v »Srbskem Kolu«, ljudskem listu, podpisani z A, njegovi, kar trdi tudi Nastič in je Pribičevič preje tajil. Ti članki res niso bog-vekaj patriotični, zanimivo pa je, da jih svojčas državna oblast ni zaplenila. Branje teh člankov je bilo nekoliko neprijetno, obtoženec se je pa spretno branil, dočim je državni pravdnik vedno napeljeval na idejo odcepljenja hrvaškega kraljestva od monarhije in pripojenja s Srbijo. Nc-
»Vi mislite, da sem tat!« je rekel strogo. »Naznaniti me hočete policiji. Nc pojdem v past.«
»Prepričan sem, da niste tat. Tukaj je moja vizitka. Vzemite jo za vsak slučaj. Ne da bi morali priti. Pridite, ako hočete.«
Vzel je mojo vizitko in malo zastavo za mojo dobro voljo.
»Mislite, da je tako najbolje in pridite,« sem dejal.
Dvomljivo je zmajal z glavo. »Nekega dne vam z obrestmi povrnem to svo-tico s takimi obrestmi, da se bodetc čudili,« je rekel. »Na vsak način pa, ali bodetc obdržali to skrivnost zase? ... Ne hodite za menoj.«
Prekoračil jc ulico in odšel v temo proti malini stopnicam pod obokanim hodnikom. ki je držal v ulico Fssex, iu ja/. sem ga pustil iti. Iu takrat sem ga posled-njikrat videl.
Pozneje sem prejel dve pismi od niega, v katerih me prosi, da bi mu poslal bankovcev — ne čekov — na gotov naslov. Premišljal sem cclo stvar dobro in
ukrenil, kakor sem mislil, da je bilo najbolje. Nekoč me je obiskal, ko me ravno ni bilo doma. Moj paglavec mi ga je popisal kot zelo suhega, umazanega in razcapanega človeka s strašnim kašljem. Zapustil ni nobenega sporočila. To je bilo zadnjikrat, ko sem čul o njem. Včasih bi rad vedel, kaj se je zgodilo z njim. Ali je bil duhovit človek s fiksnimi idejami ali sleparsk trgovec z dragulji ali jc v resnici izdeloval dijamante, kakor je trdil? Poslednje jc ravno dovolj verjetno, da me navdaja za mislijo, da nisem porabil najbolj sijajne priložnosti v svojem življenju. Seveda sedaj jc morda že mrtev in njegovi dijamanti malomarno vrženi proč eden izmed njih, ponavljam še enkrat, je bil tako velik kakor moj palec. Ali pa morebiti še vedno hodi okoli in skuša prodati svoje stvari. Prav mogoče je, da sc po-vspne v družbi in me sam pri sebi graja radi pomanjkanja podjetnosti pri meni. Včasih mislim, da bi bil moral vsaj pet funtov šterlingov riskirati.
koliko neugoden moment za obtoženca ie bil. ko ga je predsednik sodišča, Tarabo-chia, vprašal »kot predsednik in Hrvat«, kako je mogel v »Kolu« imenovati kralja Petra »našega kralja« — proti temu da ,mora vsak Hrvat protestirati. Braniteiji so sc zapet hudo prepirali z državnim .pravdnikom, obtoženec sam je večkrat prav ostro odgovarjal. Za psihologa je jako zanimivo neko njegovo pismo, v katerem pravi, da bi rad za srbstvo pretrpel silne telesne muke, da bi v tem ognju njegova duša postala kakor, jeklo. V tem je nekaj psihopatološkega in Adam Pribičevič gotovo ne spada pred sodnike, ampak med tiste mučence ideje, ki od nje prepojeni vidijo le njeno uresničenje pred seboj, ne pa zaprek, težav, ki se ji stavijo na-.sproti, in socialnih razmer, s katerimi je treba računati. On spada med tiste mono-mane. ki propagirajo, za vse drugo slepi, svojo misel, nepredelano in nedozorelo med narod — izpeljejo in ublaže jo pa drugi, možje treznega dela in praktiškega razuma. Nje početniki pa so vedno žrtev idealizma. — Kako pa je ban Rauch nekatere veleizdajnike na podlagi falzifici-ranih pisem satn fabriciral, o tem pozneje.
»	O	«
»Srbska zemlja sve do Kupe!«
Državni pravdnik izvaja, da se je propagiranje velesrbske ideje izvajalo v prvi vrsti na ta način, da se je populari-zovala podoba kralja Petra in pela njegova himna. Obtoženec taji, da bi Srbi na Hrvaškem peli kako himno, ker pojo izključno le narodne pesmi. Državni pravdnik pravi, da je med narodom veljala za himno kralja Petra pesem »Oro klikče«, kar potrjajo priče. Nadalje je prebivalstvo grško-vzhodne vere naglašalo, da je sve do Kupe srbska zemlja, oziroma da mora srbska postati. Dr. Gjurič v Grubišnjem Polju je širil naziranje, da sta Bosna in Hercegovina srbski zemlji, v Dubici so Srbi klicali: »Zivio Karagjorgje!« Obtoženec izvaja vse to iz visoko razvite srbske narodne zavesti in z ozirom na znano Šurminovo interpelacijo v ogrski zbornici namigava, da so priče, na katere se državni pravdnik sklicuje, podkupljene. Državni pravdnik replicira, da se bo o Sur-minovi interpelaciji še govorilo in pravi, da je nesmiselno trditi, da se je toliko fak-tov po več sto pričah eruiralo potom pod-kupljenja. Predlaga, da se prebere več člankov ljudskega lista »Srbsko Kolo«, pri katerem je obtoženec bil glavni sotrudnik in jih več nosi tudi njegovo šifro A. — Nastane dolg prepir, ker braniteiji burno protestirajo. Dr. Popovič se sklicuje na to, da teh člankov državna oblast svojčas ni konfiscirala, torej se ne morejo uporabiti kot material proti obtožencu. Potem pa trdi, da velesrbska ideja ni kriminalna. Naposled povdarja, da obtoženec ni odgovoren za to pisavo, ker ni on tiskovni šef v Belgradu ali predsednik »Slovenskega Juga«. Te stvari niso z njim v nobeni direktni zvezi. Simpatije za tuje kralje nikakor niso veleizdajske. Če Italijani v Trstu kličejo evviva kralju ali pa Nemci pojo v češkem deželnem zboru »Wacht am Rhein«, se to ne kvalificira kot veleiz-daja. Zato to ne spada v sodno dvorano. Srbi so že večkrat pokazali svojo*ljube-zen do vladarske hiše, kar se je tudi priznalo. Zato sc ne sme simpatij Srbov za kralja Petra izrabljati proti obtožencem. Za svoje nazore in misli nihče ni odgovoren. Državni pravdnik replicira, da članki v »Kolu« niso samo »nazori in misli«. Sami na sebi ti članki tudi niso bogvekaj pomembni, toda so povzročili, da je prebi-vavstvo grško-vzhodne cerkve začelo misliti, da mora kralj Peter postati tudi kralj na Hrvaškem in v Bosni. Dr. H i n k o v i č protestira, da bi se uveljavilo načelo, da se članki »Kola« pripisujejo vsem obtožencem kot proizvod skupne agitacije. Državni pravdnik odgovarja, da se imajo zato prebrati, ker je obsojenec bil glavni sotrudnik lista. Predsednik odredi, da se članki prebero. Opisovanje kronanja kralja Petra označuje o b t o ž e -n e c za čisto navadno
registriranje dejanskih dogodljajev.
Ko se prebere mesto, kako je takrat, ko se je djala kralju Petru na glavo krona, solnce prodrlo oblake in svoje žarke razlilo nad krono, zakliče dr. Popovič pravdniku: Ali boste tudi Boga obtožili za vele-izdajnika? (Veselost.) Državni pravdnik se zdaj loti silno nevarne stvari, vpraša j namreč obtoženca,
zakaj ni poveličeval tudi cesarja Franca Jožefa?
Ako v ljudskem listu tako na široko i in en detail opisuje kralja Petra, pa nima ! nikoli besede za hrvaškega kralja, cesarja ! Franca Jožefa, je to silno čudno in značil- : no. Opisuje srbske razmere, domačih hr- i vaških pa nc O b t o ž e n c c se silno raz- j buri in zakliče državnemu pravdniku. da \ je provokater. Predsednik mu za- 1 preti z disciplinarno kaznijo. O b t o ž e -nec pravi, naj se ga ukuje v verige. Dr-
žavni pravdnrk sklepa rz sfik srbskift vc-jakov in poročil o maiurvrih srbske armade v »Kolu«, da se je namenoma poveličevala armada tuje države, da se gojimrž-nja do lastne. Ko se bere odstavek, v katerem se pravi, da se v Srbiji nK5 ne kon-fiscira, na Hrvaškem pa da ni svobode tiska, zakliče obtoženec:
»Nikar toliko ne konfiskujte, pas se bo v
Srbiji drugače o vas pisalol«
Nato državni pravdnik: »No„ če bi jaz pustil, da bi vi pisali, kakor hočete, bi daleč prišli!« (Občna veselost.) Potem se bero dalje članki, v katerih se proslavlja srbski kraljevič Jur (Veselost) in demo-kratiška ustava v Srbiji,, katero kralj, Peter in kraljevič Jurij tako zelo pospešujeta. Obtoženec in braniteiji ugovarjajo,, da se je šlo zgolj za to,, da se ljudstvu pokaže demokratičnost v Srbiji. Nato pripomni državni pravdnik ironično:. »V Srbiji pa prijemljeio ljudstvo najbrž z glage-rokavicami.« Očita obtožencu, da je v teh člankih namenoma
primerjal našega cesarja s kraljem Petrom,
češ, prvi je despot, drugi demokrat. Obtoženec trdi, da se je primerjalo srbskega vladarja in oblasti le s hrvaškimi uradniki. Državni pravdnik temu oporeka in opozarja na posledice tega pisanja, da je namreč med grško-vzhodnitn prebivav-stvoni število razžaljeni Veličanstva izredno visoko. Sotrudniki »Kola« so narod vzgajali v veleizdajniškem smislu. Obtoženec protestira. Predsednik sodišča vpraša obtoženca »kot predsednik in Hrvat«, kako je mogoče na Hrvaškem tako pisati? Imenuje kralja Petra »našega kralja«, proti čemur da mora vsak Hrvat protestirati. Članek jc Pribičevičev, ker nosi šifro A. Ko obtoženec taji, mu predsednik dokaže, da je tako izpovedal v prejšnji razpravi. Obtoženec in braniteiji povdar-Jajo, da se mora dokazati, da so razžalje-nja Veličanstva med srbskim narodom v zvezi s pisavo »Kola«. Predsednik replicira, da se je s tem pisanjem omalovaževalo cesarja, kar je povzročilo v ljudstvu zaničevanje Veličanstva. Sledi pavza, nato prepiri, disciplinacije. protesti. Po pavzi se nadaljuje branje »Kola«. Razvijt se nato
politična debata o trializmu.
Obtoženec razlaga namreč članke v »Kolu« tako, da se je delalo za triarizem, ugovarjalo proti politiki monarhije po geslu: »Divide et impera!« in proti odvajalnim tendencijam naših državnikov na Balkanu, nadalje se je naglašalo, da rabi Srbija pot do morja, da se emancipira odvisnosti od Avstrije. Državni pravdnik pa ugovarja, da se v teh člankih izrečno naglaša, da se mora monarhija oslabiti, d;i se bodo vsi Srbi osvobodili. To je vele-izdajalsko in je imelo namen pripraviti revolucijo.
Pribičevič: Potem pa so tudi Mažari, ki hočejo personalno unijo, Čehi, ki hočejo streti centralizem in teže po federalizmu, veleizdajalci.
A c c u r t i: Nikakor, ker teže za tem ustavnim potom. Sicer pa ste vi delali, da bi se deli monarhije odcepili in pripojili Srbiji.
Dr. Popovič:: Starčevičanci hočejo tudi Velehrvaško.
A c c u r t i: Na ustavnem temelju! Državni pravdnik nato izvaja, da so dokazane izjave članov izvrševalnega odbora srbske samostalne stranke, da se mora Hrvaška s Srbijo pod Karagjorgjeviči združiti. Obtoženec dvomi o tem, izjavlja, da on s tem ni v zvezi in pripominja, da če bi se bila srbska samostalna stranka Rauchu ponudila za pomočnico,, bi ne bilo veleizdajskega procesa. Drž. pravdnik prečita pismo obtoženca .Joči O r e š č a n i n u, v katerem obtoženec slednjemu očita, da je postal mlačen v zasledovanju kulturnih in političnih idealov Srbstva. On da zanje tako dela, da se jc ves posušil. Zeli postati mučenec, da bi njegova duša v ognju telesnih in dušnih muk postala tako trda kakor jeklo. Le potem bo vreden biti pravi Srb in polnove-ljaven mož. Z bratom Milanom (oficirjem v srbski armadi), da ne more korespondi-rati, da ne bi vzbudil suma.
Obtoženec prosi, naj se mu da pismo, da ga satn interpretira. Državni pravdnik mu ga da. Ker se pa spreta, zaključi predsednik razpravo.
Kako je baron Rauch fabriciral nekatere veleizdajnike.
»Obzor« objavlja pismo neke gospe Vodogažec, iz katerega je razvidno, da jc srbski učitelj Petrovič bil obtožen veleizdaje na podlagi potvarjenega pisma, katerega je fabriciral neki Kandt, Rauehov agent, ki je bil od slednjega menda plačan za to, da mu dobi veleizdajavce. Mogoče, da so na podlagi tega agenta po krivem obdolženi še Živkovič in Boroevič,
Krvavi poboji v Zagrebu. « '
Včeraj ponoči so se spoprijeli v Zagrebu ob eni popoinoči pristaši Starčevi-čanskih disidentov iu takozvani legionaši dr. Brankovi. Streljalo se je iz revolverjev. Ranjeni so poslanec dr. Petričič, os-inoSolca Planinšak in Šolič ter pravdnik \ Peliovac, dva precej težko. Policija je j aretirala pet oseb Te stvari sicer niso ! s Srbi v direktni zvezi, vendar pa kažejo j veliko razburjenost na Hrvaškem in dajo j nekako predpodobo bodočih volitev. Res i ni težko Rauchu vladati, ko se Hrvatje med seboj tako koljejo. Tudi med Srbi ni edinstva.
TURČIJA
Ententa.
i Carigrad, 11. inarca. Ker se je vodja Arnavtov in liberalne jednote, Izumil Kemal, v albanskem klubu izjavil za turško-avstrijski sporazum glede Bosne, bo znašala v zbornici opozicija proti zapisniku o enketi le okrog 30 glasov.
p
Šolstvo. — Vere enakopravne.
Carigrad, 11. marca. Ministrski svet jc sprejel predlogo, da se uvede v celi državi obvezni šolski obisk in da bodo državljani vseh treh veroizpovedanj (mozlimi, kristjani, judi) pri oddajanju državnih služb pogojno enakopravni. O obeh predlogih bo sklepal parlament.
Pogajanje z Rusijo.
Carigrad, 11. marca. Rifaat paša je brzojavil iz Peterburga. da je pri pogajanjih o kapitalizaciji turške vojne odškodnine naletel na nepremostljive težave. Ruska vlada je turški protipredlog odklonila. Bati se je presenečenj.
RUSIJA.
Sto!ypin zbolel.
Peterburg, 11. marca. Ministrski predsednik Stolypin je na povratku iz Carskega Sela zbolel na hudi influenci. Vročina je dosegla 40 stopinj. Zadnji čas je nevarnost za življenje nekoliko ponehala.
Kdo je umoril Gapona?
Pariz, 11. marca. »Matiti« priob-čuje pismo ruskega revolucionarca Ruten-berga- ki trdi, da je on po nalogu osrednjega revolucionarnega odbora izvršil smrtno obsodbo nad popom Gaponom.
PERZIJA.
London, 11 marca. »Pal Mali Ga-zette« poroča iz diplomaških krogov, da i je postal poločaj v Perziji opasen in da jt- j pričakovati v par dneh intervencije. Vsled tpga je nastalo med Anglijo in Rusijo nasprotje. Rusija želi intervencijo, Anglija bi jo rada preprečila. Rusija bi se rada razširila, dočim hoče Anglija rabiti močno Perzijo kot »odbijalno ploščo«. Rusija ima na razpolago vojaštvo, Anglija pa denar. Lahko se zgodi, da dobi Rusija denar od gotove strani in izvede svoje namene.
Dnevne novice.
+ Šolnina in naučno ministrstvo.
Pred nekaj časom je bila v »Slovencu« notica, da je deželni šolski svet, oziroma njega poročevalec zavrnil one prošnje učencev prvega razreda srednjih šol, ki so prosili za odložitev plačevanja šolnine in so imeli v napredku red zadostno. Učiteljski zbori so take prošnje podpirali. Deželni šolski nadzornik Hubad je poslal tedaj v liste nek popravek, v kojem na koncu trdi, da se učencem ni zgodila nikaka krivica. — Sedaj pa je ukazal naučili minister novo preustrojitev tozadevnih predpisov. Oni učenci, ki bodo dobili od učiteljskega zbora v napredku povprečni red »zadostno« in bodo imeli v vedenju red »prav dobro« ali »dobro«, ne bodo plačevali v prvem tečaju šolnine. — Naučno ministrstvo je torej zavzelo mnogo bolj blagohotno stališče, nego naše »na-predne«(?) šolske oblasti.
-r V Cerknici bo v nedeljo, dne 14. inarca popoldne ob 4. uri shod S. L. S., na katerem bosta poročala g. dež. odbornik dr. Lampe in g. državni poslanec Gostin-čar. Udeležite se shoda v obilnem številu. Izrecno vabimo na shod g. župana Šer-kota.
+ Občni zbor »Matice Slovenske« za
leto 1909 bo v ponedeljek, dne 26. aprila (ne 19. aprila) ob 8. uri zvečer. Samostal-ne predloge je po S 4. b) društvenih pravil vsaj 14 dni pred občnim zborom prijaviti odboru.
— Železniška proga Jesenice - Trbiž
je zopet odprta. Danes opoldne pa ie prišlo poročilo, da so vse železniške proge na Gorenjskem zopet odprte.
Zbirke krajepisnih imen so v poslednjem času »Matici Slovenski« izročili: Gosp. Pr. Drenik, gg. Iv. Domicelj (tehn.) in .lak. Pa t ur (bogosl.) po g. Silv. D,orni-eelju, vodji okr. glav. v Črnomlju gosp. nadučitelj Val. Pulko in gg. dijaki z novomeške gimnazije: Mih. Kambič, Anton in Lovro Klemcnčič po gosp. prof. dr. Šle-
bingerju; s celovške gimnazije gosp. £rof.' ! ,dr. Fr. Kotnik in po njem gg. dijaki: Val. j Brandsttitter, lv. Lakner, Iv. Marselj, Jak. Mošič, Jak. Rebernik, Zdravko Wigele, I Fr. Zeichen; gospod učitelj Rih. Trebše po gosp. prof. Koštiatu (v Kopru). Odsek za nabiranje krajepisnih imen izreka v imenu »Matice Slovenske« vsem imenovanim gospodom iskreno zahvalo za njih trud in prizadevanje v njene namene.
—	Finžgarjevo krasno povest »Pod svobodnim solricem« ponatiskuje sedaj Clcvelandska »Amerika«.
Pomlad v Vipavi. Iz Vipave se nam piše: Dočnn beremo v časnikih o velikanskem snegu, o nesrečah vsled snega itd., imamo v Vipavi najleoše vreme; pravo spomlad, pri koji trgamo vijolice in zvončke. Pač nam je burja pretekle dni prinesla nekaj snežink iz visokega Nanosa, a vipavskih tal se sneg ne prime iz lepa. Pač pa so v tem oziru bolj srečni sosedje v bližnjem Colu in Podkraju, kjer imajo snega en do dva metra visoko.
—	Občni zbor mlekarske zadruge v Svetji se bode vršil dne 14. marca 1909 v mlekarniških prostorih.
—	Slovenska ztnaga v Trstu. Pri volitvi v cenihio komisijo za osbeni davek III. skupine četrtega, petega in šestega predmestnega okraja so zmagali slovenski kandidatje.
—	Naznanjevalci pomladi. Iz Šmarja nam je poslala gdčna. Mara Porentova šopek zvončkov in pisemce, v katerem piše: Pošiljam Vam šopek zvončkov, nabranih v naravi. Predrli so s svojimi glavicami na dan, da nas razveseljujejo in da so prvi oznanjevalci že težko pričakovane pomladi.
—	Smrt strastne kadilke. Iz Št. Ru-
perta pri Celovcu poročajo: 721etna umi-rovljena delavka tobačne tovarne M. Graf je bila strastna kadilka. Te dni je s tlečo cigareto v ustih zaspala v postelji. Postelja sc je vnela in starka se je v dimu zadušila.
Imenovanja na pošti. Ravnokar jc 105 poštnih asistentov z 1. 1901. imenovanih za poštne oficijale.
Otrok zgorel. V Trstu je zgorel triletni Adolt Mihalič, katerega je mati samega pustila v kuhinji.
—	Iz Črnega vrha nad Idrijo. Poziv-Ijem dotičnega dopisnika, ki mi v »Slov. Narodu« očita strankarstvo in nerede pri pošti, naj pride na dan s svojim imenom, potem bova nadalje govorila. Dominik Rudolf, poštar in župan.
—	Premeten slepar, ki sme sleparlti. Piše se nam: K notici »Napačen usmiljen brat« od dne 9. marca 1909, št. 55, blagovolite še to-le dodati: Mati Ivana Frakelj je doma iz I>obrave pri Kropi; župnija Dobrava spada k občini ovsiški. Frakelj je sleparil na različnih krajih; enkrat je pobiral za kapucine v Škofji Loki v poljanski dolini; enkrat je pokradel v Ledinjih v cerkvi sveče in koretelj; na Prezrenjah, dobravske župnije, je pokradel posestnici Frančiški Pogačnik okoli 100 kron denarja; v ovsiški župniji in tudi drugod je prodajal semena, enkrat repnje za kapus; /lasti se je potikal po Hrvaškem; proti koncu lanskega leta je napravil dve igri v gostilni gospoda poslanca Pogačnika na Podnartu, katero ima v zakupu Reza Javor, in sicer eno v spomin cesarskega jubileja in eno božičnico, rekoč, da ima dovoljenje od c. kr. okrajnega glavarstva: potem je naredil nekaj dolga, odnesel nekaj denarja in obleke in je pobegnil. Občina ovsiška, katere župan je na Podnartu, ga je imela nekaj časa celo za slugo in jc klical pred cerkvijo. Večkrat so" ga že pripeljali po odgonu, a ga zopet izpustili. .Motil je že na Ovsišah božjo službo. C. kr. okrajna sodnija mu nič ne naredi; pravijo, da je neumen; dva zdravnika sta ga spoznala za nenormalnega, sta pa izrekla, da se samo dela, da je simulant; v resnici, kadar mu slaba prede, se kar neumnega naredi; pravi, da so drugi neumni, ki to trdijo, ne pa on; božjasten je pa res. On dela, kar sme in se mu nič ne naredi. Pravijo, k večjemu bi moralo c. kr. okr. glavarstvo ukreniti, da bi se ga kam interniralo, da bi imeli ljudje mir pred njim in bi dalje ne sleparil.
—	Novice iz Amerike. Č. g. msgr. Jiuh se je vrnil med svoje župljane v Flly. Minn. Bil je jako slovesno sprejet. Kot stalni župnik v Hinklev pride župnik J. Šiffrer iz Elly. Minn. — Umrla je v Cle-velandu Slovencu Andrej Pelanu soproga Helena, doma iz Lož pri Starem trgu. Poročil se je v Clevelandu J. Pire iz Grahovega pri Cerknici z gdčno. Malko Spec.
Umrla je v Clevelandu Slovenka Marija Bladnik, stara 22 let.
Stolarski pomočniki štrajkajo v Zagrebu.
O hrvaški ljudski šoli v Pulju piše puljki »Oinnibus«, da se je deželni glavar dr. Ri z z i napram vladi obveza! ustanoviti hrvaško ljudsko šolo v Pulju, toda le pod tem pogojem, da je dobila laška gimnazija v Pulju pravico javnosti.
—	20-letnlca »Siidmarke«. Letos je 20 let, odkar se je ustanovila »Sildmarka«. Začetkoma je delala z 5000 do 8000 kron letnih dohodkov, I. 1907. je imela že letnega dohodka 262.485 K, leta 1908 pa je imela že dohodkov nad en milijon kron.
—	Smrtna kosa. Iz Barkovelj poročajo: Preminul je včeraj popoldne g. Jakob V i h t e 1 i č , poduradnik južne železnice. Pred mesecem ga je težko poškodoval vlak in od tedaj je ležal v bolnišnici. Ko je včeraj opoldne dospel domov, je na-gloma oslabel ter izdihnil. Pogreb se bo vršil jutri, v petek, ob 4. uri popoldne.
ZOPET STRAŠNA VREMENSKA KATASTROFA.
Uničena mesta.
Iz Londona poročajo: Silen vihar Je opustošil vso pokrajino ob Mississippi do Arkansasa. Najhujše je trpelo mesto Hinklev ob železniški progi iz Čikage v Ročk Islatid. V par minutah so bile vse hiše v razvalinah. Istočasno je na raznih krajih izbruhnil ogenj, ki je razdejanje izpopolnil. 50 oseb je težko ranjenih, 40 oseb je mrtvih, 5000 oseb je brez doma. Beda je silna Porušilo se ni samo šest hiš.
Uublianske noulce.
Izlet v deveto deželo! Prihodnji torek 16. marca bo v Veliki dvorani »Uniona« zopet javno predavanje, ki bo zopet nekaj posebnega, kajti predavatelj si je izbral vsekakor snov. ki bo gotovo vsakega zanimala: »Iz devete dežele«. »Zveza je preskrbela, da se zanimivost tega predavanja poveča s krasnimi skioptičnimi slikami, ki pridejo te dni v Ljubljano. Pred vrati dvorane sc sprejemajo prostovoljni darovi. Vabimo torej vse naše somišlje-nice in somišljenike v Ljubljani in okolici, da se poslužijo tega izrednega duševnega užitka, ki ga jim nudi »Slovenska kršč.-socialna zveza« in da pribite v torek k predavanju v veliko dvorano »Uniona«.
lj Predavanje o razstrelivih. Včeraj smo kratko omenili izredni uspeh predavanja o razstrelivih. O vsebini predavanja se nam danes poroča: Govornik, g. dr. Robida, je pričel razpravljati o temeljnih zakonih plinske teorije, govoril o pritisku iu napetosti plinov, in pojasnil, kaj nam je razumeti pod besedo eksplozija. Nato prične govoriti o razstrelivih v splošnem, katere deli v dve velike skupine: v ono, ki je označena z veliko množico kisavca v spojinah ali zmeseh, in ono, pri kateri igra dušivec glavno vlogo, in ki se naprav-Ijajo pod vplivom solitarjeve kisline. V prvo skupino sodijo solitarji in kalijevi klorati, in njihove zmesi, ki so ob prižigu, .zdrsku in udarcu jako občutljive. Najbolj znana solitarjeva zmes je navadni črni smodnik, o čigar zgodovini podaja predavatelj obširna pojasnila in se pri tem tudi ozre na zgodovino ljubljanskega mesta. Natančno nam slika strašno eksplozijo skladišča za smodnik na ljubljanskem Gradu v 17. stoletju. Ko potem z eksperimenti pojasni eksplozivno silo kalijevih kloratov in njegovih zmesij, preide na ni-trose in nitracijo in govori v posebnem o strelnem bombažu, nitroglicerinu, razstrelili želatini in dinamitih, katerim priklopi še vrsto brezdiinnih smodnikov. Pod vplivom solitarjeve kisline nastaja tudi pikrinova kislina in njene soli, pikrati imenovane. ki so vse jako močna razstreliva, katera pa v efketu daleč nadkriljuje posebno pripravljena, povsem čista pikrinova kislina, takozvani ekrasit ali mellnit. Poleg teh v tehniko povsodi vpeljanih snovij pa poznamo šc druge, ki se odlikujejo po svoji občutljivosti in svoji na-glosti razkrajanja, tako imenovane ful-minate (spojine pokalne kisline), od katerih pa praktično uporabljamo samo pokalno živo srebro. Dosti močnejše in občutljivejše jc šc pokalno srebro in pokalnoki-sli srebrni amomitjak, ki tcclo pod vodo udarjen eksplodira. Nato obravnava predavatelj še netitve, katere delimo v časovne in hipne, in katerih poznamo celo vrsto: s frikcijo, s perkusijo, z navodom, z električnim tokom in žvcpleno kislino. Ko jc govornik obdelal še napravo min in uporabo razstreliv, razstreli mal model podmorske mine. Končno še pove, kako sc napravljajo bombe, in pripravi z me-težem tudi tako petardico do zanetja in eksplozije.
Ij Višji poštni kontrolor Grošelj sc je včeraj dopoldne poslovil od svojega urada in tovarišev. V ravnateljevi pisarni se je poslovil od njega ob navzočnosti deputa-cijc ravnatelj Leban. Zvečer so mu pa priredili tovariši banket v Iliriji, kjer so mu čestitali na odlikovanju, ki ga je dobil ob cesarjevem jubileju.
Ij Prijeti svedrovci. Danes ponoči bi se bil izvršil v Werthcimovo blagajnico v trgovini trgovca z moko g. Jožefa Ba-hovca na Sv. Jakoba trgu štev. 6 kmalu vlom. sličen onemu lanskega leta v Jcba-činovi trgovini, a ga je preprečila stražni-
kova pozornost, katera zasluži javnega priznanja in hvale. Ljubljanski policiji sta prišla v pest dva imenitna tička, ki se gotovo nista nadjala, da ju zadene v Ljubljani bridka usoda. Zadeva se je vršila takole: Policijski stražnik Anton Kotnik je okolu pol 2. zjutraj zaslutil v Bahovčevi mokariji nekak ropot, kar mu je vzbudilo sumnjo, da ni vse v redu. Počakal je v obližju svojega tovariša stražnika Frana Kurenta in mu stvar obrazložil. Med tem. ko se je Kotnik nekoliko odstranil, je stal na straži Kurent, ki je pa zopet začul škrb-Ijanje. Prišedši nazaj, je skočil Kurent k sv. Jakoba mostu po službujočega stražnika Jczovšeka, ki se je takoj postavil na Sv. Jakoba nabrežje, kjer vodi iz Bahov-čeve kleti okno, Kurent in Kotnik pa sta zastražila hišo na trgu. Med tem, ko sta budila hišne stanovalce s metanjem snega v okna, sta naprosila nekega mimoidočega pasanta, da je šel na osrednjo stražnico po pomoč. V kratkem je stalo okolu hiše 12 policistov. Prišedši v trgovino so opazili, da je vlomljena Wertheimovka. V prvo steno je bila napravljena že velik* luknja ter izkopan s srede materijal, druga pa je bila že dvakrat navrtana. Sedaj se je pričel lov za storilci, o katerih je bilo dokazano, da niso mogli priti na ulico. Preiskali so vso hišo, a vlomilcev ni bilo nikjer. Ker sta pa vlomilca stala pri »delu« na vreči moke, so zasledovalce močnate stopinje vodile v klet. Tam so dognali, da sta tatova pristavila k oknu, ki vodi na Francovo nabrežje malo lestvico in ker sta zunaj zapazila stražnika, se nista upala na prosto, ampak sta jo ubrala po stop-njicah v podstrešje. Tudi tam je bilo vse iskanje zaman. Streha jima jc služila v pomoč bega. Lopova sta zlezla skozi strešno okno na streho. Z Bahovčeve strehe, kjer ni snega, sta šla na sosednjo Bergan-tovo, s te pa sta po dimniku splezala na Smrekarjevo. Tam sta zlezla skozi okno v podstrešje, odprla z vitrihi podstrešno shrambico in zlezla tam pod pod. Še preje pa sta odvrtala pri glavnih podstrešnih vratih vijake, da bi tako lahko pobegnila. Ko so varnostni organi začeli pregledovati tudi to shrambo, so opazili, da izpod poda moli kos haveloka. Hipoma sta mogla zlesti izpod poda in v tem, ko je eden nekaj z roko gestikuliral, ga je že držala stražnikova roka, mu posegla v žep, v katerem je bil nabasan revolver, s katerim bi se bil gotovo branil, ko bi bil imel čas. Uklenili so ju iu odvedli na osrednjo stražnico, kjer sta izjavila, da sta Jurij Franetič, zidar iz Samobora, in samski mehanik Jožef Rukavina iz Scnja. Zadnji se je takoj izgovarjal na tovariša, da je le žrtev in da se tovariš piše Stanko Ahar, zidar iz Samobora. Izpovedal je tudi, da sta 14. januarja t. 1. pobegnila iz zaporov deželnega sodišča v Zagrebu. Oba trdita, da sta prišla v Ljubljano šele včeraj in takoj poskusila svojo srečo. Pri sebi sta imela dva zato pripravljena svedra in nekaj drugega vloniihiega orodja. Ko so Smrekarjevo podstrešje še enkrat preiskali, so našli tam šc več vitrihov in samokres, katerega je bil tatu popustil Rukavina. Tata sta ukradla iž nekega miz-nega predala do. 25 K drobiža, katerega so še vsega dobili pri njima. V blagajnici je bilo tudi kakih 25 K, do katerih pa še nista bila prišla.
lj Umrl je včeraj v Ljubljani vpoko-jeni polkovnik Franc vitez Knobloch pl. Siidfeld, star 80 let.
Ij Šolske vesti. Dosedanja suplentka na ljudski šoli na Viču gdč. Fla pl. L u -k a n c jc imenovana za pomožno učiteljico na osemrazredni slovenski dekliški šoli pri sv. Jakobu v Ljubljani. — Gdčna S k a b e r n e je imenovana za definitivno učiteljico na tukajšnji vadnici c. kr. učiteljišča.
Ij K organizaciji uradnikov Jugoslovanskih denarnih zavodov. Osnovalnl odbor tega društva naznanja, da se vrši ustanovni občni zbor nepreklicno v nedeljo, dne 14. t. m. dopoldne ob 10. uri v Ljubljani, hotel »Ilirija«. Kolodvorske ulice, s sledečim sporedom: L Poročilo pripravljalnega odbora; 2. predložitev pravil; 3. volitve odbora in preglednikov; -1. slučajnosti. Zadnja seja pripravljavnega odbora jc v petek, dne 12. t. m. ob 8. uri zvečer nri »Roži«.
Ij »Slovenski lovski klub« sporoča svojim cenjenim članom, da so izkaznice za leto 1909 že odposlane. Ako bi je kdo ne dobil, naj takoj naznani odboru. Člane se opozarja na občni zbor, ki se vrši dne 19. t. m. ob treh popoldne v veliki dvorani »Ilirije«. Samostojne predk>ge je S dni pred občnim zborom prijaviti odboru.
Štajerske noulce.
š S. K. S. Z. Socialnih tečajev je bilo v letošnjem zimskem času osem, ki so se vsi lepo obnesli. V več krajih so prosjli. da tiaj »Zveza« priredi šc take tečaje. Za letošnjo zimo to ni več mogoče, iz več važnih razlogov. Govorilo se je tudi o te-
čaju za telovadbo, ki bi pa se naj priredil v poletnem času. Za našo mladino bi bilo telovadno gibanje velikega pomena. V centralno knjižnico se nakupi večje število niladeniških knjig. Dvem društvom se dovoli podpora v knjigah.
š Mladeniči! Opozorite svoje tovariše na mladeniški sestanek, ki bo dnč 25. t. m. v Mariboru,. Kdor bi bil res zadržan, pa naj pošlje pismeno svoje želje in nasvete glede naše mladeniške organizacije. Na svidenje!
š Kompromis za deželnozborske volitve pripravljajo na čuden, prav liberalen način. O tem so nas zopet prepričali shodi Narodne stranke zadnjo nedeljo, kakor na primer v Rušah, na katerem je zastopnik Narodne stranke kar izjavil, da bo stranka po vseh okrajih postavila svoje kandidate, jn pozval poslušalce, naj volijo te kandidate, ne pa one Kmečke zveze. Lepa priprava za kompromis! Kdo torej onemogočuje kompromis?
š Brez laži liberalci niso srečni. V »Narodnem Dnevniku« poročajo, da se je shod Narodne stranke v Rušah krasno obnese! in da je bilo okoli 150 udeležencev. Oboje jc velikanska laž. Nekdo je štel udeležcncc in jih je naštel komaj nekaj nad .40. Do 150 jih je torej še precej manjkalo. Toda to liberalce nič ne moti. Za liberalce je lagati tudi svobodno.
š Imenovanja v kaznilnicah. Kontrolor mariborske kaznilnice Fran Pacal je imenovan za jetniškega oskrbnika v Celju. Kaznilniški adjunkt Friderik Zamolo je imenovan za kaznilniškega kontrolorja v Celju.
š Imenovanje. Za provizoričnega finančnega konceptnega uradnika v Banja-luki je imenovan dr. Kristijan Doktorič.
š Imenovanja. Pravni praktikantje A. Stuhec pri deželni sodniji v Gradcu. Alojzij Nendl pri okrajnem sodišču v Celju in Emil Url pri okrajnem sodišču v Mariboru so imenovani za avskultante.
š Prestavljen je iz Gradca v Celje c. kr. avskultant dr. Adolf Lenard.
Darovi.
Ii Za »Rokodelski dom« v Ljubljani so
darovali p. n. preč. gg.: J. Karlin, župnik v Sorici, 5 K; Fr. Hoenigman, župnik na Kropi, -4 K; Fr. Pešec, župnik na Krki, 4 krone; Fr. S. Finžgar. župnik v Sori. 3 K; L. Turšič, kaplan v Logatcu, 2 K; .1. Zupane, župnik v Motniku, 5 K; M. Poč, župnik v Komendi, 3 K; Fr. Sever, župnik pri Sv. Lenartu nad Skofjo Loko, 3 K: .1. Benedičič, župnik v Črnem vrhu nad Polhovim gradcem, 2 K; .1. Klinec, župni upravitelj v Javorju pod Ljubljano, I K: Jos. Koblar, župnik na Savi, 5 K; Iv. Mi- I lielčič. župnik v Zaplani, 5 K; Mat. Jereb, župnik v pok. na Primskovem pri Kranju. 3 K. — Blagim dobrotnikom kličemo iskreni: Bog povrni! Živeli posnemovalci!
Telefonska In brzojavna poročite«
NUJNI PREDLOG DR. ŠUSTERŠIČA PROTI MAŽARSKI BOSENSKI AGRARNI BANKI.	!
Dunaj, 11 marca. Današnja seja je \ bila mirna. Na dnevnem redu je bil nujni predlogdr. Susteršiča o mažarski bosen-ski agrarni banki. Dr. Šusteršič je povdarjal. da Avstrija ni žrtvovala zato denarja J in krvi. da bi sedaj s to banko bosenski ; kmetje namesto svobode dobili oderu- i štvo. Za dr. Šusteršičem je govoril finančni minister Bilinski. ki je izjavljal, da zadeva nikakor še ni definitivno rešena in da bo avstrijska vlada porabila ves vpliv, da Avstrija ne bo oškodovana. Stališče avstrijske vlade je, da bi o tej stvari moral v prvi vrsti razpravljati bosenski deželni zbor in da vprašanje odkupa kmečkih zemljišč ni prepustiti kakemu finančnemu zavodu. Dr. Šusteršičev predlog je zbornica soglasno sprejela.
PRVA BRZOJAVKA IZ GRAHOVEGA.
Grahovo, II. marca. Danes se je tu otvoril brzojavni urad. Prva brzojavka naj zahvalo ponese poslancu Žitniku za uspešno posredovanje glede ustanovitve telegrafskega urada.
Grahovski župnik s farani.
PRAVDA PROTI VLOMILCEM PRI JEBAČINIJ.
Zader, II. marca. Včeraj je bilo nadaljevanje zaslišanja prič. Dunajski ko-
misar Wahl je bil konfroptiran z jetnikom Dundlerjem. Svetnika Lauterja so dve uri zasliševali. Koren ga je s psovko napadel; zavrnjen je bil po predsedniku (n branitelju. Izkuhar Meze je oba Korena spoznal. Dr. Ljubič je. temu nasprotoval; Danes zaslišijo pričo nadzornika Titz iz Trsta; v soboto je konec.
STAVKA GOSTILNIČARJEV V OSIJEKU.
Osijek, II. marca. Tudi tukajšnji gostilničarji groze, da posnemajo svoje va-raždinske tovariše in da prično štrajkati.
OB DRINI.
Zvornik, II. marca. Srbija se oboro-žuje ponoči in podnevu. V Smrdan bari, srbskem kopališču ob meji se vežbata dve stotniji pešcev. Slišati je streljanje. Patrulje hodijo gori in doli ob meji. Opaža se pravo vojno življenje. Premikajo se cele kolone četašev. Na mirni razvoj stvari tu nihče ne misli.
SRBSKA ČRNA VOJSKA POZVANA NA KONTROLNI SHOD.
Zeinun, U. marca. Za danes so pozvani vsi vojaški obvezanci tretjega poziva, ki odgovarja naši črni vojski, na kontrolni shod. Dozdaj se to še ni zgodilo. Potrjuje se, da sta dobila pošpolka v Zaječaru in Negotinu in en artiljerijski polk povelje, da se nemudoma podajo k Donavi.
SRBSKE VOJNE PRIPRAVE.
Zemun, II. marca. VZaječaru in Negotinu so pripravljeni 3 polki, da odkorakajo k donavski diviziji. V Požarevcu so izpraznili kaznilnico, da nastanijo v njej vojaštvo.
SRBIJA NABIRA PROSTOVOLJCEV.
Carigrad, 11 marca. Srbija nabira v Stari Srbiji prostovoljce. Ker jih turške oblasti ne puste čez mejo, si prostovoljci nabavljajo potne liste za Ameriko, gredo pa na Srbsko.
SRBI SE NOČEJO POMIRITI.
Belgrad, 11. marca. V včerajšnji seji staroradikalncga kluba so razpravljali, kaj stori vlada, ako ne pride do konference evropskih vlasti. P a s i č je izjavil, da je Rusija obljubila, da se more bosen-sko hercegovsko vprašanje rešiti le potom konference, tedaj ostane vprašanje odprto, to je: Rusija ne pripozna aneksije Bosne in Hercegovine, kar bi bilo za Avstrijo velikega pomena. Srbiji se nič ne mudi, čim več časa pridobi, bolje se more pripraviti za odločilni trenotek. Srbija pred Avstrijo ni kapitulirala in ne bo ter računa na podporo Rusije.
Belgrad. 11 marca. V krogih članov skupščine se srbski noti nc pripisuje posebne važnosti, ker se v noti Srbija ni na nobeno stran zavezala in se ne odreka svojim zahtevam. Upanje na pomoč Rusije je vedno večje. Časopisje je mnenja, da Srbija nc dobi nobenih teritorijalnih odškodnin. Oboroževanje se nadaljuje.
Izvid gda. prof. dr. Oaetano Mazzo-nija, vseučiliškega profesorja za prope-devtiško patologijo in kliniško kirurgijo, primarija v bolnici S. Salvadore v Late-ranu, konzultujočega zdravnika Nj. Svet. papeža Leona XIII. v Rimu.
Gospodu J. Serravallo
v Trstu.
Serravallova kina-vino z železom sc lahko smatra za izboren izdelek in se s polnim zaupanjem lahko priporoča ob klo-ranemiji. zlasti ako jo spremlja pomanjkanje teka ali želodčna atonija.
V Rimu, januarja 1904. M 292 (6)	Prof. G. Mazzoni.
Zahvala. 699
Izrekamo vsem znancem in prijateljem povodom smrti naše nepozabne ljube matere itd., gospe
Marije Vertnik roj. Jenček
tem potom za izkazano sočutje, za M krasne vence in za spremstvo k več- ® nemu počitku najiskrenejšo zahvalo.
t
701 1-1
Potrti najgloblje žalosti javljamo podpisani vsem ostalim sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo, našega ljubega dobrega strica ozir. svaka, visokorodnega gospoda
Franca vit. Knobloch pl. Sudfeld
c. in kr. polkovnika v p.
imejitelja reda železne krone III. vrste (K. D.) vojaške zaslužne svetinje na na traku, vojaškega zaslužnega križa, vojne svetinje, službenega znaka III. razreda za častnike, jubilejne spominske svetinje, jubilejnega križca, pa-peške spominske svetinje iz 1. 1849.
po prejemu sv. zakramentov za umirajoče odpoklicatl k Sebi v boljšo večnost v dobi 80. let.
Zemski ostanki dragega pokojnika se bodo v petek dne 12. marca letos ob 3. uri popoldne v hiši žalosti Vegove ulice št. 8 slovesno blagoslovili ter nato na pokopališču pri Svetem Križu položili v lastni grob k večnemu počitku.
Svete zadušne maše se bodo brale v raznih cerkvah.
Ljuijana, dne 10. marca 1909.
Irma Hunke roj. Augustin, Kar lote Golf r.Tscheleschnig, Frida Hunke roj. Augumtin, nečakinje - Leopold Augustin, c.kr. višji davčni nadzornik v p. v Trstu, svak. — Karol Hunke, c. kr. višji računski svetnik pri c. kr.pomorskem oblastvu v Trstu. — Leopold Golf, c. kr. namestniški svetnik v Zadru. — Fran Hunke. c. kr. svetnik in ravnatelj pom. uradov v Trstu, nečaki.
TRZNE CENK
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 11. marca.
Pšenica za april ... ...	1373
Pšenica za oktober I. 1909. . . .	11 33
Rž za april I. 1909..............10 42
Oves za april........878
Koruza za maj 1. 1909............7 55
Efektiv vzdržno.
leteor^logično poročilo.
Višina n. morjem 306-2 m, sred. zračni tlak 736-0 mm
9 a	Čaa opa- COVBD jfl	Stanje barometra v mm	Temperatura po Celzija	Vetrovi	Nebo	m A o a e isi ■SS. a. „
10	9. zveč.	732-7	21	sl. jvzh.	obl.	
11	7. zjutr.	31-3	13	B	1»	00
	2. pop	30-2	40	sl. jug	dež	
Srednja včerajšnja temp. 2-4°, norm. 2'7°.
Lepo meblovana
s posebnim vhodom se takoj odda v Zatiških ul. št. 1, 1. nadstropje desno.
Več se izve istotam.
sobo
697 3-1
Zdrav, jako nadarjen deček-sirota brez starišev, star 16 let, ki je absolviral dva gimnazijska razreda želi vstopiti v kako trgovino kot 695 3—1
^učenec
Pojasnila da iz prijaznosti upravništvo ,Slovenca".
Prememba tvrdke
Tovarna šivalnih strojev in voznih koles gospoda Ivana Jax-a v Lincu se je spremenila v družbo z omejenim poroštvom. S tem pa ne nastane nobena sprememba niti v prodaji, kakor tudi ne v izdelovanju. Gospod Ivan Jax ostane vodja celega podjetja, vzame pa svoje otroke v družbo, s čemer je dano poroštvo, da ostane podjetje še dolgo vrsto let' v rodovini.
Na tisoče odjemalcev tovarne, ki so kupci šivalnih strojev, koles in pisalnih strojev in imajo pravico do jamstva za od njih kupljeno blago, bodo z veseljem pozdravljali ustanovitev družbe, kajti na ta način jim je poroštvo popolnoma zagotovljeno.
Tudi nastavljencem in delavcem tovarne, kakor njih družinam, služi v pomiritev zavest, da lahko še dolgo časa računajo na delo in zaslužek.
Tovarna je bila ustanovljena dne 15. novembra 1867, torej pred več kot 41 leti od g. Ivana Jax-a, dobavila do 1. januarja 1909 več kot 150.000 šivalnih strojev, koles in pisalnih strojev na posamezne odjemalce, večinoma na Gor. Avstrijskem, Solnogra-škem in Kranjskem, torej promet, kojega ni niti približno dosegla nobena druga tvrdka teh dežel.
Odjemalci šivalnih strojev ne dobijo samo brezplačen in popolen pouk v šivanju na navadnih šivalnih strojih, ampak tudi v vezenju in drugih delih na modernih strojih. Družba vzdržuje tudi posebno delavnico za popravila, ima veliko zalogo posameznih delov šivalnih strojev in voznih koles in je zatorej v položaju, da lahko pri slučajnih poškodbah takoj postreže.
Kolesarji dobe poduk v vožnji; istotako vsi oni, ki se hočejo priučiti pisanju s samopisnicami, v k tovarni spadajoči, od c. kr. namestništva dovoljeni, pisarni in raz-množitvenem zavodu, poduk v strojepisju.
Ker se vsled premenjene tvrdke, kot zgoraj omenjeno, obrat podjetja v ničemer ne spremeni, je lahko umevno, da bode tudi nova družba, kot dosedaj tvrdka Ivan Jax z dobavo najboljših izdelkov in s točno, prijazno postrežbo popolnoma zadovoljila svoje odjemalce.	672 i—i
V Tojvodlnl Kranjski je družba mtopana po tvidki
IVAN JAX & SIN
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 17.
Dražba elektrarne
v Kranju
se vr&i dne 17. maroa ob 9. uri pri sodniji. Najmanjši ponudek 20.700 K, cenjena 41.400 K, veljala je nad 93.000 K, donaša okoli 16.000 K letno. Vprašanja na naslov: „Za Kokro" poste re» stante, Kranj.	700 1-1
Za spomladansko sezijo
in kroju, po zmerno nizkih cenah.
priporočam svojo popolnoma sortirano zalogo izgotovljenih ob ek ža gospode, dame, dečke deklice in otroke v najmodernejših vzorcih »Angleško skladišče oblek", Ljubljana, Mestni trg 5.
O. BERNATOVIC
Priloga ,f9lovanoa" ite». 57. dni II, maroa 1809.
BalhonsKl problem.
Včeraj popoldne se je zastor balkanskega odra nekoliko dvignil. Vsaj nekaj jasnega upogleda smo dobili na oder, za kulise še ne! Videli smo šele nekaj prizorov. Kaj še pride, ne vemo. Sklepati pa smemo po dispoziciji, da ne bomo gledalci žaloigre. Končno se razdraženi sosedi menda vendarle pomirite in objamete ...
Srbska vlada je priobčila besedilo ruskega prijateljskega opomina Srbiji in obenem nanj odgovorila. Odgovorila v precejšnjih ovinkih, tako da ne vemo, ali bo na Dunaju tak odgovor zadostoval. Nai čitatelji sami sodijo.
Ruska nota.
Besedilo ruske prijateljske opozoritve Srbiji z dne 2. t. m. je sledeče: Z zadovoljstvom izpričujemo, da kraljevska vlada vztraja pri svojem sklepu, da ne bo opustila miroljubnega vedenja in da se izogiba vsemu, kar bi moglo povzročiti med Srbijo in Avstro-Ogrsko spor z orožjem, ter da ne bo fevajala ob meji vojnih ukrepov.
Prepričani srno, da zivljenske koristi Srbiie, ki smo jim vedno kazali najprisrč-nejšo naklonjenost, Srbiji odločno velevajo to smer zadržanja, ki edina odgovarja današnjim splošnim potrebam. Razun tega srno se mogli prepričati, da vlasti niso razpoložene, da bi podpirale misel o teritorialnih odškodninah v prid Srbije. Srbska vlada naj iz tega sklepa, da ostane ves njen trud, da bi velesile pripravila do podpirania takih zahtev, brezuspešen, in da si more ohraniti naklonjenost velesil le na ta način, čc opusti pritiskanje z zahtevki, ki bi zamogli dovesti do oboroženega spora z Avstro-Ogrsko.
Nam je do tega, da bi kraljevsko vlado obvarovali pred vsakim korakom, ki bi jo lahko spravil v tako nevarnost. Upamo, da ostane Srbija, kakor ie že izjavila, zvesta svoji obljubi, da hoče ubogati nasvete velesil. Obenem se nam zdi primerno, da bi naj Srbija pri razmerah, kakršne so, velesilam jasno izjavila, da opusti teritorialne zahteve in da prepušča vse, kar se nanaša na rešitev odprtih vprašam, odločitvi vlasti. Tedaj bodo velesile zamogle uporabiti ves svoj trud v korist srbskih interesov.
Srbski odgovor.
Okrožnica, ki jo je minister zunanjih poslov dr. Milovanovič včeraj popoldne kot odgovor na rusko noto brzojavil srbskim poslanstvom v Peterburgu, Berolinu, Londonu, Parizu, na Dunaju, v Rimu in Carigradu se glasi: V smislu prijateljskih nasvetov carsko ruske vlade ie srbski vladi čast poslati Vam sledečo iz.avo s prošnjo, da jo naznanite vladi, ki ste pri njej pooblaščen. V duhu nazora, da jc bil pravni položaj Srbije napram Avstro-Ogrski po razglasitvi aneksije Bosne in Hercegovine, vedno pravilen, ne namerava Srbija izzvati vojne s sosedno monarhijo, niti spremeniti svojega pravnega razmerja do nje, marveč izpolnjuje, kakor doslei, temeljem vzajemnosti, svoje dolžnosti kot soseda in vzdržuje, kakor v prejšnjih časih, ž njo zveze, ki izbirajo iz skupnih gmotnih koristi. V duhu stališča, ki se mu je Srbija vselej pokorila, da je bosansko-hercegovsko vprašanje evropsko in da pripada signatarnim vlastem berolinske pogodbe naloga, da odločijo glede aneksije in glede novega besedila člena 25. berolinske pogodbe, izroča Srbija, zaupaje na modrost in pravičnosf vlasti, svojo stvar brez vsakega pridržka njiin kot pristojnemu sodišču ter vsled tega ne zahteva tem povodom od Avstro-Ogrske nikakšnih odškodnin, niti teritorialnih, niti političnih, niti gospodarskih.
Kaj pomeni srbska nota?
Srbski odgovor zatrjuje, da je Srbija miroljubna in da noče izzvati vojne. Cemu pa se nadalje oborožuje? Cemu pomno-žuje posadke ob avstrijski) meji in ob Sandžaku? Čemu sklicuje celo črnovoj-nike pod zastavo? Čemu zopet v Nišu velik ljudski shod, ki se je izjavil za vojno?
Srbska vlada pravi, da o tej priliki ne zahteva od Avstro-Ogrske nikakšnih odškodnin in da je bosensko vprašanje evropsko, ki ga imajo rešiti velesile, ki so podpisale berolinsko pogodbo. Torej konferenca.
Kako pa misli o konferenci avstro-ogrska vlada, je že znano, in velevlasti pač ne bodo mogle prisiliti ne monarhije ne Turčije, da bi Srbom na ljubo razdrli pogodbo glede anektiranih dežel, ki sta takorekoč že plačani.
Vsega tega si tudi srbski državniki ne morejo prikrivati. Zato se nam zdi, da le zaradi lepšega in da bi pred ljudstvom naenkrat nc razkrili svojega umikanja, še vedno rožijajo s sabljami. Ko se
ljudstvo privadi, da bo neizprosni resničnosti moglo gledati v oči, sc razgubi tudi bojaželjnost in vojna nevarnost. Želeti, bi '■bilo le, da h'i tudi na Dunaju te misli čitali med vrstami srbskega odgovora in se ž njim zadovoljili, kakor so zadovoljni ž njim srbski odločilni krogi od kralja Petra do ministrov in .narodne skupščine. Saj bi bil skrajni čas, da preženejo moro, ki .že četrt leta tlači evropsko javnost.
Ljudski tabor v Nišu za vojno.
Dne 9. t. m. jc bil v Nišu velik ljudski shod, obiskan od 10.000 ljudi. Predsedoval je znani makedonski agitator, bivši generalni konzul Stankovič. Shod je sklenil, kralja in vlado brzojavno obvestiti, kako ljudstvo v notranjosti z nestrpnostjo pričakuje, da napoči vojna, in prositi, da pod nobenim pogojem nc odpuste teritorialnih zahtev, češ, narod je pripravljen, da okrene svojo bo:aželjnost proti izdajalcem srbskega ljudstva. Policija je preprečila, da zborovalci niso šli demonstrirat pred avstro-ogrski vicekonzulat.
Kraljevič Juri optimist.
Belgrad, 11. marca. En pešpolk posadke v Nišu so poslali na mejo novi-pazarsko. Kraljevič Juri je 9. t. m. poklical poveljnika srbskih prostovoljcev ter ga pooblastil, da pove odboru za narodno obrambo, da bo ali Avstrija ali pa Turčija izpolnila srbske zahteve. Zato je potrebno, da se srbska vojska zbira ob me i, cla lahko Srbija takoj zasede Sandžak, ko bo Turčija privolila v to, da ga odstopi, in da se tako prepreči konflikt z Avstro-Ogrsko. (?!)
Turčija oborožuje (prebivalstvo v Sandžaku.
Iz Skoplja poročajo: Sem je prispelo mnogo pušk Martijnijevegal sestava in osem železniških vozov nabojev. Vse to razdele med mozlimsko prebivalstvo. To je turška vlada storila z ozirom na vesti, da nameravajo srbske bande upasti v Makedonijo in Novipazar. Tudi premikanje turške vojske je v zvezi s to nevar«. nostio.
Organizacija srbskih band.
Zemun, 11. marca. Belgrajski listi pišejo, da je zdaj organizacija srbskih band dovršena. Kakor razglaša odbor za narodno obrambo, je vseh vojno oboroženih četašev 12.000, in sicer 6000 Makedoncev, 4000 Srbov in 2000 Arnavtov.(?) En del čet se nahaja med Lešnico in Iva-nico ob bosenski meji, drugi med Raško in Kuršumlijo (ob Novem Pazaru), tretji med Vranjo iu Prepolcem (na jugu). Ban-dam poveljuje 20 v makedonskih bojih izkušenih vojvod in 20 srbskih aktivnih častnikov. Oboroženi so s peteronaboj-itimi brzostrelnimi puškami in z ročnimi bombami. Obleka je srbska ali albanska narodna noša. Četniki dobivajo poleg popolne preskrbe po 1-50 dinarja dnevne plače. Belgrajski milijonar Čelovič, ki je že preje stavil vladi en milijon dinarjev za vojne svrhe na razpolago, je dal odboru za narodno obrambo vnovič 300.000 dinarjev za vzdrževanje čet. Tako je zasedel kordon srbskih čet mejo proti Bosni in Stari Srbiji. Govori se, da hoče Srbija nenadoma napasti Novipazar, postaviti Evropo pred dovršen čin in zvaliti krivdo na bande.
Južno druži«! ftssainifcili vlomit- u
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Za d e r, dne 8. marca 1909.
Danes se je pričela pred zadrskim porotnim sodiščem zanimiva obravnava proti Franu Korenu in tovarišem, ki so obdolženi raznih blagajniških vlomov v južnih mestih naše monarhije; med te spada tudi znano ljubljansko dejanje, vlom v blagajno pri trgovcu Ivanu Jelačinu. Kot načelnik te družbe je bil razkrinkan ključavničar Fran Koren, ki je meseca prosinca lanskega leta na Dunaju ubil gostilničarja Josipa Meixnerja. Obravnava, zaradi katere je ves Zader na nogah, trajala bo gotovo ves teden. Sodišču predseduje sodni nadsvetnik Salvi, obtožbo zastopa državni pravdnik Barič. Obtožba, katera obsega 40 pol, dvignjena je proti že omenjenemu Franu Korenu, rojenemu v Trstu leta 1885 in njegovemu bratu Ka-rolu Korenu, rojenemu istotam leta 1883; rodbina njuna je doma iz St. Ruperta na Dolenjskem; Jakobu Jedrejčiču. pristaniškemu delavcu, rojenemu v Trstu 1. 1884, in Alojziju Kavčiču, delavcu iz Gabrovice pri Komnu. Proti petemu tovarišu, mehaniku Josipu Arzonu, kakor tudi proti stari-šem bratov Koren, zakonski dvojici Matiji in Katarini Koren, je moralo državno pravdništvo preiskavo ustaviti. Zagovorniki navedenih obtožencev so zadrski od-
dr. Alačevič. Državno pravdništvo je predlagalo, da se zasliši nebroj prič, sodišče je pozvalo nad 40 prič iz raznih mest v svrho, da se privede vlomilsko če-tvorico do zaslužene kazni. Poklicani so: iz Zadra policijski organi, ki so imeli opraviti z vlomilci povodom ponesrečenega vloma pri tvrdki Mazzoni v Zadru, in uslužbenci tvrdke; iz zadrske okolice kmetje, ki so ubeglega Korena prijeli in ki so dospeli v pristnih dalmatinskih oblekah; iz Trsta znani nadzornik tržaške policije Titz, rodom Ljubljančan, in gostilničar Bulis, ki je videl na parniku »Grof Wurmbrand« vlomilno orodje; dva uradnika dunajskega policijskega ravnateljstva, in sicer c. kr. vladni svetnik in predstojnik varnostnega urada Stuckart ter njegov policijski komisar dr. Wolrl; vdova Ana Jarolim, pri koji sta Fran Koren in Jakob Jcdrejčič stanovala; pleskar Ivan in njegova žena Betti Sclimitt, s katerima je Fran Koren na Dunaju občeval in ju celo v etablisement Ronacher peljal; iz Ljubljane: oškodovanec Ivan Jebačin in njegov bivši vajenec, sedaj trgovski pomočnik v Bohinjski Bistrici Ivan Goro-dek; policijski svetnik Lauter; izkuhar Fran Meze; gostilničar Starbek in Fran Godec. Zadnja dva pa nista prišla. Večinoma so navedene zunanje priče dospele v nedeljo popoldne s parnikom »Panonija« ogrsko-hrvatske parobrodne družbe, katerega je na molu pričakovala velika množica občinstva. Zelo važna priča je tudi agent Lavoslav Dundler z Dunaja, katerega je dunajsko c. kr. deželno sodišče, kjer se nahaja v zaporu, že pred enim tednom poslalo v Zader; bila sta namreč s Korenom na Dunaju v preiskovalnem zaporu skupaj. Porotniki so večinoma iz Zadra in okolice in govore italijansko; vendar je pa med njimi tudi nekaj Hrvatov. Razpravo je predsednik otvoril v hrvatskem jeziku, dasi nobeden obtožencev tega jezika ne razume — samo brata Koren govorita slovensko — ter potem italijansko nadaljeval. Tu je važno omeniti, da so napisi v sodnem poslopju, čisto novi moderni zgradbi blizu novega obrežja Ri-va nuova, dvojezični, in sicer stoji hrvatski napis na prvem, italijanski pa na drugem mestu. Tu se vidi velikanski razloček med Zadrom in Ljubljano. Pri nas povsod nemško-slovenski napisi, dočim primeroma v Ljubljani manj Nemcev živi, kakor Italijanov v Zadru; v Zadru pa nasprotno hrvatsko-italijanski, dasi je zadrska občina šele pred kratkem v svoji zadnji seji celo sklenila, vpeljati samo — italijanske napise. Kdaj pride preobrat? Povdariti je, da je Fran Koren koncem meseca oktobra iz preiskovalnega zapora pobegnil. Delal se je bolnega in dosegel, da ga je dalo oskrbništvo jetnišnice v bolniško sobico v četrtem nadstropju. Tukaj je z veliko težavo pri oknu dva kamna omajal ter ju vzel iz zida proč, potem pa skozi tako narejeno odprtino zlezel na neki pomol, s katerega se je spustil s tretjega nadstropja po rjuhah na ograjo jetnišnice ter od te skočil na ulico, ne da bi se bil le količkaj poškodoval. K sreči ga je pa neki poljski čuvaj v zadrski okolici kmalu prijel. Da se jc navedenca od tega časa naprej čuvalo bolj skrbno, jc pač umevno in da se prefriganemu tiču nov beg ne bode več posrečil, za to je preskrbljeno. Obtožba je, kakor že omenjeno, zelo obširna, ker je četvorica le to priznala, kar se ji je dokazalo; temelji večinoma na indicijah in jzpovedbah prič. Obtoženci brata Koren in Jcdrejčič sedijo na obtožni klopi; Kavčič, ki ni v zaporu, sedi poleg njih na stolu. Fran Koren je oblečen v sivo jetni-ško obleko; drugi nosijo lastno obleko. Splošno pozornost je vzbudil Fran Koren s svojim predrznim vedenjem: motril je razne priče, kakor da bi se hotel njihove obraze dobro zapomniti. Orožništvo opravlja službo straže.
za tenor s spremljevanjem klavirja, b) Anton Lajovic: 1. »Poljub«, 2. »Serena-da«. Pesmi za tenor s spremljevanjem orkestra, poje g. Ernesto vitez Camma-rota. — 3. Peter Iljič Čajkovski: Koncert za klavir s spremljevanjem orkestra v b-niolu. I. Allegro non troppo e molto maes-toso, II. Andante simplice, 111. Allegro con fuoco. Igra gdč. Vida Prelesnikova s spremljevanjem orkestra »Slovenske Filharmonije« pod vodstvom kapelnika g. V. Talicha. — 4. Karel Bendl: »Svanda du-dak«. Narodna pravljica. Besede spisal Jaroslav Vrchlicky. Za soli, mešan zbor in orkester. Svanda dudak (tenor-solo) g. Ernesto vitez Cammarota. Tujec (bas) g. Josip Križaj. Marinka (sopran) gdč. Pavla Boletova. — Začetek točno ob pol osmih. Konec ob pol desetih. — Cene prostorom: Sedeži po 4. 3 in 2 kroni, stojišča po 1 K 20 vin., za dijake po 60 vin., se dobivajo pri gospej Češarkovi v Selenburgovih ulicah iu na večer koncerta pri blagajni. Besedilo istotam brezplačno.
izpred sodišča.
* Koncert »Glasbene Matice« v nedeljo, dne 14. marca 1909., ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela »Union«, pod vodstvom koncertnega vodje gosp. M. Hubada. — Sodelujejo: gdč. Vida Prelesnikova, konservatoristinja s Prage (klavir), gdč. Pavla Boletova, članica pevskega zbora »Glasbene Matice« (sopran), g. Ernesto vitez Cammarota, operni pevec iz Zagreba (tenor), g. Josip Križaj, član pevskega zbora »Glasbene Matice« (bas), pevski zbor »Glasbene Matice«, oddelek šolskega zbora »Glasbene Matice«, orkester »Slovenske Filharmonije«, pomnožen z učitelji in gojenci »Glasbene Matice«. — Vzpored: 1. M. Hipoli-tov-Ivanov: »Iveria«, suita za orkester:
I. Introdukcija, II. Bcrccuse, III. Danse Lesghine, IV. Marelic Gcorgienne. Izvaja orkester »Slovenske Filharmonije« pod vodstvom kapelnika g. V. Talicha. — 2. a) Viktor Parma: »Poslednja noč«. Pesem
IZPRED POROTNEGA SODIŠČA V NOVEM MESTU.
Alojzij Kopina iz Klenovika je bil pri
tajni razpravi zavoljo hudodelstva ne-nravnosti obsojen na štiri leta ječe.
Uboj. Dne 24. januarja t. 1. zvečer pili so fantje v Sladičevem vinotoču v Vel. Cirniku. Prav dobro so se imeli in ko je začel igrati nekdo na orgljice, so plesali. Med njimi je bil tudi Alojzij Jelene, hlapec iz Vel. Cirnika. Plesal je z delavko Barbo Boštjančič, ko mu nastavi Anton Krajšek nogo, da se je opotekel. Jelene se je obrnil h Krajšeku in mu rekel: »To pa nisi prav storil.« Krajšek mu je baje nato zagrozil z pivsko steklenico, da ga bode udaril. Pred vinotočein sta se kmalu po tem dogodku spoprijela Jelene in Krajšek. Ludovik Trkovnik jih je miril in tudi narazen spravil. Jelene je pa le kuhal jezo na Krajšcka, ker ga je on kot močnejši prej na tla potlačil. Skočil je še enkrat proti njemu in mu z odprtim nožem zadal dve rani, in sicer eno lahko na levih plečih, na levi podlehtnici pa mu je prerezal vse žile in mišice. Sunil ga je s tako silo, da mu je prerezal žile in mišice do kosti. Krajšek se je, dasiravno tako hudo ranjen, odpravil proti domu. Na poti so ga pa moči zapustile, obležal je v snegu, kjer so ga našli drugi dan oče iu sestra mrtvega — zmrznjenega. Obtoženec se zagovarja, da je ravnal v silobranu, kar pa priče deloma zanikajo. Porotniki so vprašanje, če je zadal Jelene Krajšeku rane v sovražnem namenu, soglasno potrdili, zanikali pa soglasno dodatno vprašanje, če je ravnal Jelene v silobranu. Sodni dvor prisodi nato Jelencu tri leta zapora, poostrenega s trdim ležiščem vsake tri mesece. Obsojeni kazen takoj nastopi.
Kozarec vrgel v oko. Jernej Marko-vič ima že staro jezo na Jerneja Adamiča. Dne 17. januarja 1.1. so praznovali na Gor. Retnji god Antona Debeljaka. Vsi so bili dobre volje, dokler ni prišel Jernej Mar-kovič. Ta je pričel dražiti Adamiča z »Malčkom«, kakor nekateri nazivajo Adamiča, da mu nagajajo. Hotel je tudi v njega vreči sifonsko steklenico, kar pa so preprečili navzoči. Umirili so se nekoliko, naenkrat se dvigne Markovič ter vrže Adamiču kozarec s tako silo v oko, da se jc kozarec razletel. Prizadnjal mu je po izvidu izvedencev težko telesno poškodbo, ker je zgubil desno oko in vid za zmiraj oslabil. —• Obtoženec se zagovarja s popolno pijanostjo. Ker porotniki vprašanje, če je ravnal Markovič v taki pijanosti, da ni odgovoren za svoja dejanja, potrdijo, se prisodi Markoviču zaporna kazen dveh mesecev. Plačati pa mora Adamiču za zgubljeno oko, bolečine itd. znesek 500 K.
Oslabelost
bodisi prirojeno, ali vsled bolezni, odstranja hitro in zagotovi zdravje in moč Scottova g«r*uI.#
2249 (2)	rt	1 V JI**
Za občutljive
kateri nc morejo prenašati ribjega olja, jc Scottov-n emulzija na.boljSe sred stvo. Ta ima tudi prednost, daje trikrat rcdilncjša kakor navadno ribje olje.
Cena ori9inalne steklenice - 2 K 50 vin.
l0vninisr.'iv • Dob! se v vseh lekarnah. -
T
Ustanovljena lata 1854.
Prva domača slouenska pivovarna
Telefon St. £10.
0. AUER-Ievlh dedičev
LJubljano, GJolfove ulice Stev. IZ, Ljubljano
>tjum*»3' i	-

Me, naročajte »Slovenca"!
346 41-0
Steckenpferd-lilijno-mlečno-milo.
Najmllejše milo za kožo kakor proti pegam! -Dobiva se povsod!-
Predpisi ljubljanske sinode o orga-nistu in cerkveniku so izšli posebej kot ponatis iz knjige »Synodus dioecesana Labaeensis II.« in se dobe v »Katoliški I3u-kvarni« v Ljubljani. Cena 30 vin.
*	Red za cerkvene sedeže je tudi izšel kot ponatis iz iste knjige in se dobi ravnotam za 12 vin.
Naše posojilnice, hranilnice In gospodarske organizacije opozarjamo na I. Podlesnikovo »Knjigovodstvo« U. del, ki nam predstavlja specialno delo in se mora kot tako ocenjevati. Kot podrobno delo se peča temeljito najprej z bistvom kredita denarnih zavodov, zadrug, potem raiffeizenskih hranilnic in p o s o j i 1 n i c. Za tem sledi razlaga uprave hranilnice in posojilnice po Raiffeizenovem zistemu in so ti razlagi priklopljeni predmetni vzorci. Temu sledeči tretji oddelek prinaša v kratkem osnovne pojme eno- in dvo-stavnega knjigovodstva kakor tudi teoretično razlago dvostavnega knjigovodstva, kakor se rabi v hranilnici in posojilnici raiffeiznovki. Četrti oddelek prinaša praktične primere poslovanja prej omenjenih zavodov. Peti oddelek govori o velepomembnem predmetu: konverzija vknjiženih dolgov. Že ta sam odstavek daje knjigi zelo veliko vrednost. Šesti in zadnji oddelek te obširne knjige se peča zblagovnim prometom raiffeiznovk. Kakor iz predsto-ječega razvidno, se knjiga peča temeljito z poslovanjem raiffeiznovk in bo jako dobro služila kot priročna knjiga vsakomur, ki ali vodi posle kake že obstoječe raiff-eiznovke, ali jo želi ustanoviti ali pa se sploh zanima za to važno panogo zadružnega gospodarstva. Pisatelj si je prizadeval dati javnosti lahko umljivo knjigo, katera bi naj dobro došla tudi preprostim, a vztrajnim samoukom. To njegovo željo izraža preprosti in jasni slog, kakor tudi obširno razlaganje vsakega pojma. Knjiga temelji na praktičnem življenju, primeri in vzorci so posneti iz prakse, kakor jih je uvedla delavna Zadružna zveza, in zategadelj daje knjiga le praktične, v življenju preizkušene nasvete, primere in vzorce. Res se knjiga peča v prvi vrsti z poslovanjem in knjigovodstvom raiffeiznovk, ali ravno zategadelj je knjiga velike vrednosti, ker bo pospeševala razširjenje in učila poslovanje raiffeiznovk hranilnic in posojilnic, katerih namen je povzdigniti gospodarsko blagostanje kmetskega ljudstva. Ta knjiga bo pa tudi vodila k varčnosti, k skupnemu in zadružnemu delu, saj dokazuje, da ima naš trud in delo povoljen uspeh in obilen sad le, ako varčujemo z pridobljenim, delamo urejeno in složno in podpiramo drug drugega. Vsak, kateri želi, da bi se naše slovensko ljudstvo gospodarsko ojačilo in napredovalo, mora povspeševati razširjenje in vdomačenje koristnega dela: Podlesnik, knjigovodstvo, II. del. — Dobi se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.	Franc Zelenik.
*	Nalezljive otroške bolezni v sliki in podobi. Nazorno tablo po dr. Tumppovem plakatu za šolo in dom je priredil dr. D e-meter pl. Bleiweis. Izvrstno bo služilo to nazorno učilo za šole in za naša društva, kakor tudi za matere, ki jim je
<o
Priporoča Stavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborna
moreno pivo
v sedeli! in steklenicah
poznavanje nastanka, simptomov in pripomočkov proti sovražnikom otrokovega organizma neobhodno potrebno. Tabla ni prevelika, temveč za porabo zelo ročna, besedilo kratko in precizno, slike (osem) dobre in jasne. Na slikah so predočene ošpice (I^oteln), škrlatica, davica, norice (Schafblattern) in koze. Besedilo pa razloži še sledeče: dušljivi (oslovski) kašelj, hripo, trebušni legar in vnetje ušesnih slinavk. Izmed pripomočkov zavzemajo prvo mesto profilaktiška sredstva, osamlje-nje bolezni, prava hrana in hitra zdravniška pomoč. Tablo prav toplo priporočamo starišem, šolskim vodstvom jn sploh vsem faktorjem v mestu in zlasti na deželi, ki imajo interes na tem, da se kužne otroške bolezni omejijo, zabranijo epidemije in sploh povzdigne ljudsko zdravstvo. Prav posebno pa opozarjamo krajne šolske svete, naj si omislijo to nazorno prekoristno tablo, ki je namenjena, da se obesi kot izvrstno nazorno učilo v šoli na steni, pa tudi v društvenih prostorih. Cena 4 K, po pošti 4 K 50 h. Naroči se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Nabavijo naj si to na-stensko učilo tudi naša društva, da se pouči ljudstvo o simptomih otroških bolezni in si poišče pravočasno pomoč.
* Občinski zakon za Kranjsko, izdal deželni tajnik Jožef Pfeifer, je izšel ravnokar v novem šestem natisu in se dobi v »Katoliški B u k v a r n i« v Ljubljani. Cena s poštnino vred 1 K 35 v, vezana knjiga 1 K 90 v s poštnino vred.
Za ljudsko izobrazbo! Kakor smo obljubili, bo oddajala »Katoliška Bukvama« iv Ljubljani zgodovinsko povest » P a s j e g 1 a v c i « do konca meseca marca po zelo nizki ceni 1 K; uspeh je pokazal, da smo s tem zelo ustregli našemu ljudstvu, ki rado bere dobro leposlovno čtivo in ne mara umazanosti izvestne kolportaže. Že nekaj dni po izdaji »I3asjeglavcev« smo opazili, da se je ljudstvo našemu vabilu z navdušenjem odzvalo; došlo nam je nepričakovano veliko naročil, tako da danes opažamo, da nam bo zaloga »l3asjeglavcev« prav kmalu pošla. Na to nismo bili pripravljeni. — Naznanjamo, da bomo oddajali do konec marca mesto »Pasjeglavcev« zgodovinsko povest »Zadnja kmečka vojska« po isti ceni, kakor smo naznanili »Pasje-glavce« — 1 K s poštnino in položnico vred, tako da ne narastejo za naročnika nobeni drugi stroški. Seveda na ogled »Zadnje kmečke vojske« ne bomo razpošiljali, temveč jo doposlali samo onemu, ki jo bo naročil. »Zadnja kmečka vojska« je še lepša in mnogo bolj zanimiva nego »Pasjeglavci«, saj je delo slavnega Šenoa, ki je tako mojstrsko opisal boj slovenskega in hrvaškega kmeta za ljudske pravice. Zato naj si jo omisli, komur je mar, da pride med ljudstvo dobro berivo in se izpodrine »šund«! Prav iz tega namena smo nastavili tako nizko ceno! Broširana knjiga velja do konca marca 1 K, vezana 2 K. — »Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
Trgovski učenec
iz dobre hiše z dobrimi spričevali se takoj sprejme pri tvrdki I. Modic, Novavas pri Rakeku. 687 3 1
689 3-
če ste hripavi, zaslezeni ali nahodni, ako težko dihate in se ponoči potite, kaže to, tla sle se
!
m k
L S

i I').. i J prehladi)! aii dobili inffuenco, vendar utegnejo imeti tudi ti simptomi važen pomen. Zato je potrebno, da preprečite nadaljne učinke in v Vašo korist rabite domače zdravilo
Orkeny-jev Ispov med (sirup),
katerega hvalijo in priporočajo mnogi zdravniki.
Mnogo zahvalnih pisem potrjuje ta izboren učinek. Vzorčna steklenica Orkeny>jev lipovega medu (sirupa) stane K 3-—, velika
steklenica K 6- ,3 steklenice poštnine prosto K 15-— po povzetju ali če se pošlje denar naprej.
Glavna zaloga za Avstro-Ogrsko: Lekarna pri
.Apostolu', Budoceštn, 'Josefsring 64,
Depot 30.	3058
Gostilna intrgo vina
se odda najem mi ^ iri« pri Doniž l?»li.
Poizve se istotam v hiši št. 3 ali v Ljubljani Marije Terezije cesta št. 1 v trgovini z železnino Fr. Stupica.	189
krščanskih poštenih starišev, zmožna v računstvu in pisavi, v starosti od 14 do 16 let kot učenka v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe naj se pošiljajo na 668 6 i
HfnkDta Grsbriiona, trgovca v vm.
iwr društvo zdravnikov
na cJiranjsRem
vino ter je je našlo,
je opetovano dalo kemično preizkusiti Serravallovo ^ina-da vsebina je/ejer ni višja /$ot f^a/^ega navadnega vina. ?o soglasnem sKlePunaročilo društvenemu vodstvu, naj napravi vloge na e. ^r. deželno vlado h^a^or tudi na mestni/i^if^at v ljubljani, b^jer se prosila odpravo te zlorabe.
(,,Laib. Zeitg. " št- 247, 26 okt. 1895.)
vpggj^ Železiiato vino lekarja Ficcoli-ja v Ljubljani
^^ vsebuje natančno množino železa, ki se mora po določilih o zdravilih dovajati bolnemu organizmu. Pollit. stekl. 2 K.
Pozor!
Gospodje, ki si žele nabaviti pazinsk
belovlnoirefoški
dobro, čisto, naravno, naj se obrnejo n „Kmetsko društvo Selo" v Pazlni
Cena vinu od 16—20 K hekto franko n postajo Pazin. — Vzorce pošljemo franke

K*K
Vinske sode
nekaj skoro novih, dobrih in močnih, o 600 do 1000 litrov proda po nizk ceni. Dobe se tudi aorfi od 15 di 20 hektolitrov. x	65 i
FRAN CASCIO
Šelenburgove ulice št. 6.
o
C
cs .1-
n
P D
?r o
Marijin trg štev. 1.
Največja zaloga najfinejših
- barv-=
za umetnike, od dr. Schonfelda & Co.
Fine oljnato barve za stadije, akvarelne trde ln tekoče, teinpera barve v tnbah, pastelne barve. Raznobarvna kreda. Zlate in raznobarvne bronoe. Pristno in kovinsko zlato, srebro ln alninininm v listih. Šlarapilijske barvo. 0gl|e za risanje. Raznobarvne tinte in tuši. Slikarsko platno ln papir. Paleto, škatljo za študijo. Čopiči za :: umetnike, slikarje in pleskarje. r ::
-Nafsioveiši =
slikarski vzoroi in papir za vzoroe po najnižji ceni, najnovejše in moderne suhe, komične, ===== prstene in rudninske barve. =
:: Priznano najboljše in najizdatnejše ::
= oljnate barve =
za pleskarje, stavbne ln pohištene mizarje ===== in hišne posestnike Itd. ===
::	priporoča	: j
Hdolf Hauptmann
Prva kranfska tovarna oljnatih barv, llrnežev, lakov tn steklarskega kle|a. ■ Prodaja najboljšega mizarskega ,.
Uma
===== po najnlžl oenl, ==
karbolinefa
- samo boljše vrsta, ==
gipsa
atabastra In stukalurnega za podo-2961	barje In zldarfe.	1
= Ustanovljeno 1832. == :: Zahtevajte cenike! * ::
Podružnice
Spljet, Celovcc tn Trst
- Delniška glavnica -K 3,000.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve niice
sprejema vloge na knjižice in na tekočI račun ter je obrestuje po čistih
'/2%
Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzu.
Podružnice
Spljet, Cclovcc tn Trst
Rezervni lond K 300.000.