november
16	P Edmtmd
17	T Gregorij, Jud.
18	S Roman
19	č Elizabeta
20	P Felik« Val. +
21	S Darovanje M. D.
22	N 25. pobink.
23	P Klement
24	T Janez od križu 2E S Katarina
26	Č Zahvalni dan
27	P Maksimij
28	S Stefan, ml. ®
29	N 1. adventna 80 P Andrej, ap.
ŠTEV. (NO.) 227.
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Gttlo: Z• vero in narod — ta pravico in resnico — od boja de :mage!
SLOV. EATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHIGAGT; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBtJKN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
CHICAGO, ILL., TOREK, 17. NOVEMBRA — TUESDAY, NOVEMBER 17, 1936
LETNIK (VOL.) XLV
Hitler konferira s svojimi vojaškimi osebnostmi zaradi odnošajev med Nemčijo in sovjetsko Rusijo. — Na-ziji vznemirjeni, ker sovjeti aktivno pomagajo španski vladi, in bodo vložili pritožbo. — Ogorčenje kažejo naziji tudi nad aretacijo Nemcev v Rusiji.
Berlin, Nemčija. — S poveljniki armade in mornarice je imel Hitler koncem tedna tajno konferenco, katera se smatra izredne važnosti in se o njej domneva, da se je sklicala predvsem zaradi novih napetih odnošajev s sovjetsko Rusijo, ki so se pojavili zadnje dni.
1 Nazijska vlada je vznemirjena predvsem vsled poročil, da je Rusija na tem, da pošlje španski vladi znatno pomoč, ne samo v orožju, in municiji, marveč tudi v vojaštvu, kar bi utegnilo odločilno vplivati na izid sedanje civilne vojne v Španiji med radikalizmom in fašizmom. Poraz fašizma v Španiji pa bi Nemčija smatrala kot nekako svoj lastni poraz, ker aktivno podpira španske fašistične upornike.
Tako je Nemčija prejela vesti, da je bila iz Rusije odposlana velika pošiljka tankov, ki so ime-U dospeti v Španijo to nedeljo ali ponedeljek, in to smatrajo Nemci, da bi bilo očitno kršenje mednarodnega nevtralnostnega Pakta glede Španije. Hitler je zato dal naročilo, da se vloži to-
UPORNIKI V MADRIDU
Oddelek upornikov si pot v mesto samo.
priboril
Madrid, Španija. — Ponoči v nedeljo je oddelek upornikov izvršil nepričakovan napad na severozapadni del Madrida, v takozvanem univerzitetnem odseku, in posrečilo se mu je, prekoračiti most preko reke Manzanares. Uporniško poveljstvo javlja, da je s tem odpor vladnih čet končnoveljavno strt, ko si je njega armada pridobila pot v mesto samo. Vlada pa nasprotno trdi, da ta izpad upornikov ni nobenega večjega pomena in da so pri njem uporniki tudi utrpeli težke izgube na moštvu in materijalu; most sam pa je vlada dala razstreliti.
MILOSTNA
OBSODBA
Ubijalci sedmerih Srbov dobili le par mesecev zapora.
Zagreb, Jugoslavija. — Nepričakovano mila razsodba se je izrekla nad 28 Hrvati, proti katerim se je vodila obravnava skozi pet tednov. Obtoženci so bili voditelji množice kakih 3000 hrvaških kmetov, ki so začetkom tega leta pobili v gradu Kerestinec sedem mladih fantov, o katerih so sumili, da so člani srbske nacionalistične organizacije komitašev in da imajo načrt, ubiti hrvaškega voditelia. dr. Mačka. Sodnija je obsodila dva obtoženca na šest mesecev ječe: štiri druge na tri mesece, enega na dva meseca, vsi drugi, pa so bili oproščeni.
HVALEVREDEN ZDRAVSTVENI ODLOK
Chicago, 111. — Tukajšnji o-krajni odbor za javno zdravje je
KONVENCIJA FEDERACIJE
koncem preteklega tedna objavil, Na sedanji konvenc;ji deL fe_
da bo v naprej upravičen vsakdo brez izjeme do brezplačnega cepljenja s serumom proti steklini; država Illinois je namreč postavila ta serum na brezplačno li-
federacije se glede Lewisa unij.
bo
odločilo njegovih
Strašna žaloigra pri Rušah, kjer je sedemnajstletni pastir ubil svojo gospodinjo in se nato sam obsodil. — Notranji minister dr. Korošec dobil visoko češko odlikovanje. — Smrtna kosa in drugo.
Tragedija na vasi
Tampa, Fla. — Ta ponede- Maribor, 25. oktobra — sto. Serum se bo razdeljeval po- ljek ge otvorjia v tukaj- .Pretekli ponedeljek je bila tom mestnega zdravstvenega u- 'gnjem mestu letna konvencija (Prijazna vasica Bezena pri Ru-rada. Kdor je hotel biti doslej ;ameriSke delavske federacije, šah, pozorišče strašne nepojm-brezplačno cepljen, je moral |Na to zborovanie ima letos ,ljiv« tragedije, ki je globoko predložiti spričevalo uboštva. <uprte o£i vsa Amerika, kajti pretresla vso tamošnjo okolico.
-'tako važne konvencije federa. V Bezeni št. 15 ima posest-
VDI7UM CJ/TT A 'cija še ni imela, odkar obstoji, vo že precej priletna Mama liliILLIVI O V11 A Na njej se bo namreč razprav- Prežel, pri kateri živeta na do-
----ljalo o končni izključitvi Lewisa mu dve hčeri, od katerih je
— Rim, Italija. — To sredo in deseterih unij, katere so se ena, 32 letna Marija, poroče-zvečer se sestane fašistični ve-[mu priključile v njegovem od-'na z železničarjem Robičem. liki svet, ki bo imel razmotri- boru za organiziranje delavstva Pri hiši je bil za hlapca m pa-
vati o raznih važnih zadevah, .po industrijah. Lewis in omenje- stir,i a
NEVARNOST NAVALA TU-.TFŽEMSKEGA DENARJA
razsodbo se bržkone žele omiliti l-^- da Se odnošaji med Srbi in Hrvati. '
komaj 17 letni Ernest
Med temi je tudi predlog za ne unije, med njimi mogočna ru- Hostinger iz Ruš, ki je bil si-g t0 m;io\izpremembo ustave; v načrtu |darska unija, so bile suspendira- cer priden, toda silno razbur-
ustavi zagotovi 'ne iz federacije pred dvema me- ljive narave in nagle jeze. Ker
PRETEP V FRANCOSKEM PARLAMENTU
iMussoliniju dosmrtno njegov j čin "duce."
i — Dublin, Irska. — Nad 12000 irskih mladeničev se je prostovoljno priglasilo za pomoč l!!pan&kim upornikom.
Washington, D. C. — Tuje- kajšnji poslanski zbornici, ko so zemski denar prihaja v takih se spopadli socijalistični in faši-množinahv Ameriko, da postaja ,stlčm Poslanci in je v pretepu
Pariz, Francija. — Nekaka civilna vojna v malem obsegu je Kampanjo za to je vodil general O'Duffy, ki je pri tem slikal madridsko vlado kot komunistično in protikatoliško. — Vatikan. — Vse govorice
izbruhnila pretekli petek v tu-
že nevaren ameriškemu gospo-
,z vso „brezobzirnostj o sodelovalo
secema.	j se
Vladni zastopnik G. L. Berry je še zadnje dni skušal posredovati, da pride med obema stru-
je za vsako malenkost razburil, je vladalo med njim in Marijo Robičevo dostikrat napeto razmerje. Zadnji ponede-
jama do sporazuma in da se ljek. je Robičeva obdolžila Tlo-končna izključitev prepreči, toda stinger j a, da je bil večer po-naletel je na oster odpor. Neka- prej v njeni sobi in da je r'az-tere osebnosti so gladko zavrnile metaval njene stvari ter da je vsaka pogajanja z "uporniško" jmei najbrž« namen kaj ukra
skupino, dočim so nekateri dru
sti. Te obdolžitve so fanta
iskrene in prijateljske odnoša-je, ki vladajo med obema bratskima slovanskima državama, kar tiče nas Slovencev posebej, se z odlikovanjem našega narodnega voditelja čuti-no tudi sami počaščene. Saj nam velika pozornost predsednika ČSR dr. Benešia zopet kliče v spomin nepretrgano vrsto prisrčnih manifestacij medsebojnega bratstva češkega in slovenskega naroda, skupnih borb in skupnih zmag. Zlasti pa se spominjamo, da je v najbolj usodnih trenutkih naše skupne zgodovine bil ravno dr. Anton Korošec, ki je med nami Slovenci in Jugoslovani ter severnimi slovanskimi ^brati tvoril politični most. Čez katerega je vodila pot v naše narodno osvobojenie.
-o-
Avtomobilska tovarna Beograd, 22. okt.— Iz Amerike je dospel v Beograd ravnatelj ameriških avtombilskih
gi, bolj zmerni, izjavili mnenje, strahovito razburile. Zvečer ob j tovarn "Chrysler" Lawrence
kakor po
zadevna pritožba pri nevtral- darskemu življenju, in predsed- ikaklh 50 oseb. V francoskem nostnem odboru v Londonu. Mo-'nik Roosevelt se je izrazil, da bo Parlamentu ni nič novega, ako podobnem, je papežs rij prete žno je sicer, da so vesti o tej po-' potrebno, sprejeti kak zakon, da Pride do dejanskih spopadov, to- kh petek pokazal Kot neresnic
o njegovem slabotnem zdrav-'da bi ne bilo v škodo, ako bi se;7. je šla Robičeva, stvenem stanju, o operaciji in 'zadeva razmotrivala še enkratj naVadi vsak dan v hlev, da bi
l
od zastopnikov obeh strani. Vo- |POmolzla krave. V hlevu je č- diteljem strokovnih unij je Lew- j takrat opravljal živino mladi i sov načrt nevšeč zaradi tega, hlapec. Ker pa hčerke dolgo
hleva, je postala
srs tsxrtz r, ~ ss zrszt3-«■» ■*»—
dvomno kriti svojo lastno aktiv- vestiranih v Ameriki okrog nost Italije v Španiji, kajti zna- dem miljard dolarjev, Host in Španiji,
»najo španski u^i—	»i«™.. » oxumr tate, icuijvu lic- i
vilo tankov na razpolago, ka- pričakovano vržejo na trg svoje ,v tem oziru svoječasno že spo _
tere so prejeli iz tujezemstva, in ameriške vrednostne papirje, |znan nedolžnim in zdaj je min. well, se točasno gradi v
torej nimajo države nikakega' vsled česar bi utegnila nastati Predsednik Blui" skušal v parla-, Greenbelt, Md
nasprotnike, ki bo obsegala
—------ — i *--------------- — i--------' — i .
drugo zaradi kršenja kostnega pakta,
,ni bilo iz
1 , , v. , , - cnvor dolg celo uro !ci izgubili svoje-sedanje "plem- mati pozorna in šli sta z drugo _p paganda fasistov proti notranje- slce zveze govor, aoig ceio uro. ®	J j„i„„„{	• , , ,	xTn-
- se-	. .	*	; i	_ __stvo", ker bi bili vsi delavci ene hčerjo pogledat, kaj ctela. jnu-
Nevar-, " ministru Salengro, obdolzu-.	-7-°	in iate industrije potem enaki,'dil pa L jima ie v temnem
akthmost Ital«e	ZSo	ne glede, ali ao strokovni, ali ne. ,hlesPu prizor, ki ga
kajti znano je, da ski investor ji, ki so po večini ;lJi0 aezertiral iz irancosKe ar-,	-o--no7?bili vse življenje. Na tleh
uporniki šte- združeni v sindikate, lahko ne. made k Nemcem. Salengro je bil; Washington, D. C. - Po^na-!	č POHOTNEŽA i-e iI*oi„ v mlaki krvi Marija
' -- -	- -	- " tem oziru svoiečasno že spo- črtu, ki ga je izdelal K. G. lug-	»	i.i«
___ ____________________________________________________ ___ . ne bodo
da ski
!..._. ..... ... .................................................................. . .........
KRVAVI ČIN POHOTNEŽA jje ježala v mlaki krvi bližini j Chicago, 111. - Žrtev neznane- ;Robičeva že mrtva, ^r ah o ta o
države nikakega; vsled česar bi utegnila nastati P'«—uniK isium SKusai v pana-, ureenueu, m«., nova naselbina,	ga okrutneža je postala pretekli	" glavo z
Povoda, da bi obtoževale druga podobna zmeda in panika, ka-,mentu Pogovoriti nasprotnike, ki bo obsegala 1000 his zgra-	petek zvecer pet let stara d^kh- ^el ™ ^ J	m ^ vso vaz- umri
nja nevtral- koršno je Amerika doživela v le- H Prenehajo s tem obrekova- j jenih z vsemi modernimi udob-	ca Ant. Tintilh, 1521 Flournoy cnm■ m, je že mrt. fi.^ati
ker so enako tu 1929. A še v drugem oziru je i"Jem> na k^r je eden nacijonali- nostmi. Ta naselbina bo name-	st. Zlocmec je zgrabil otroka na sok,.no	? nožem pr, .
ta tujezemski riavalna ameriške !stov vzkliknil: "Samo kak Jud/njena predvsem ljudem z zasluž-cesti in ga odvlekel v"alley" po- vi	drob
1-1-—y - •	i ft^nai j- (poaoa	— 4—	deklica odklonila od iezai treuun, u j
1Z-
Ja, ki se je zadnje dni izvršila v ških korporacij, v inozemstvo in Rusiji nad številom Nemcev, so na ta način izgubljene za Vzrok za aretacije ni pojasnjen, j ameriško vlado, ker ne dobi od domneva pa se, da so sovjeti brž- njih nikakega dohodninskega kone zopet prišli na kako zaro-1 davka.
to proti svoji vladi. Kakor sej	-o-
Poroča, je število aretiranih! ROJSTNI DAN VRHOVNE-Nemcev 17, toda poleg njih jej	GA SODNIKA
ZaPrtih tudi več Rusov. Nemško i Washington, D. C. — Eden Poslaništvo v Moskvi javlja, da deveterih vrhovnih sodnikov, Je skušalo dobiti od ruske vlade L. D. Brandeis, je pretekli petek Pojasnilo glede teh aretacij, to- jobhajal dosego častitljive staro-da brez uspeha.	sti, namreč 80. rojstnega dne.
Nad to tajnostjo, ki vlada v Kakor je bilo pričakovati, je pre-oziru, se zdaj nazijska via- '• jel množice čestitk.
da ogorčeno pritožuje, rekoč, da j	----o----
.'v nobeni drugi državi na svetu, PREDSEDNIKOVA PROKLA-»zvzemši v sovjetski Rusiji, bi ne	MACIJA
o»lo mogoče, da bi bil kak tuje- Washington, D. C. — Pred-^emec zaprt za več tednov, ne da sednik Roosvevelt je po vsako-1 bili o tem obveščeni diplomat- letnem predsedniškem običaju '^i zastopniki njegove države." proglasil 26. novembra kot na-nazijsko izjavo smatrajo tu- rodni zahvalni praznik in je pri ajšnji zastopniki kot dober dov- tem povdarjal, da je Amerika 'P> kajti znano je predvsem a- pripravljena, pospeševati med-meriškemu in angleškemu kon-,narodno prijateljstvo in blago-Zujatu, da je nemška vlada dr-'stanje.
^ala v zaporu število njih držav-! -----
Jailov Po več kakor teden dni, Predno so naziji obvestili njih
Poslaništva.
Naziji so zagrozili, aa bodo iz-Vraili Protiukrep proti tej areta-
so prihiteli ostali sosedje. Klicali ro
krive.	__________________________________
Druga zadeva, ki je ustvarila' investicije neljub, namreč v tem, kakoršen ste vi, se upa braniti kom od $1200 do $2000, kajti na- (tem, ko je	---- - ,	, Na krike matere
še bolj napeto razmerje med ker gredo velike svote, plačane dezerter*a!" To je dalo nato po- jemnina bo nizka, ker vlada ne napadalca ponudene sladkoreke. ;.ul J ^ Nemčijo in Rusijo, je pa aretaci- 'v delnicah in bonusih od ameri- vod za dejanski spopad.	,bo skušala delati dobička. Pre- Kriki otroka so preprečili po- .n hccr e
o__. tekli petek si je predsednik hotnežu njegovo zverinsko na- aomaci	^ Modni
Roka roko umiva, pravi pre- j Roosevelt ogledal ta kraj in se je mero, na kar je deklici prerezal tudi hlapca, ki pa se govor. Katoliški Slovenci naj v navdušenju izrazil, da želi, da vrat in je tej rani tudi tri ure pa podpirajo tiste, ki podpira- bi ga mogel vsak Amerikanec pozneje podlegla.
I jo njihov katoliški list "Am j videti. Tudi v drugih krajih u-,	--o----
Slovenec!"	'tegne vlada kaj takega pod vzet i. ŠIR1TR AMER. SLOVENCA
Wanimas, ki bo v Jugoslaviji proučil možnost plasiran i a avtombilov svoje znamke ter eventuelno udeležbo Chrvsler-ja pri gradbi nove avtomobilske tovarne v Jugoslaviji
--o- •
Smrtna kosa V Ljubljani je umrl Martin Cilenšek, profesor v pokoju in znamenit slovenski pisatelj. Umrl je ravno na svoj rojstni dan 2i. oktobra. Rojen je bil v Gotovliah v Saviniski dolini pred 88 leti. — Na Vranskem Anton Zorko, nekoč pisarniški predstojnik v Celju star 82 let.
-o-
IZ ABESINCEV DELAJO FAŠISTE
ciji, in sicer s tem, da bodo aretirali enako število Rusov, žive čih v Nemčiji, ako se zadeva ne bo razjasnila začetkom tega tedna.
Kakor v domovini sami, so pričeli Italijani tudi v zasedeni Abesiniji navduševati otroke za Italijo potom fašističnih organizacij. Gornja skupina kaže oddelek fašističnih otrok v Addis Ababi potem, ko so prisegli zvestobo Italiji.
koder javil. Jasno je bilo tedaj takoj vsem, da je strašen Kločin izvršil mladi Ernest, penili so, da je, hlapec pobegnil z doma ter so ga vso noč iskali. Odkrili pa so ga šele drugi dan zjutraj na bližnjem skednju — mrtvega. Visel je na tramu, kjer se je naj-brže že sinoči kmalu po zločinu obesil. V žepu je imel pismo, v katerem navaja, da je umoril Marijo Robičevo zaradi tega, ker mu je po krivici očitala, da jo je nameraval ok rasti.
--o--
Odlikovanje dr. Korošca
Ljubljana, 23. okt. — Predsednik čehoslovaške republike dr. Edvard Beneš je z najvišjim redom Belega orla I. razreda odlikoval našega notranjega ministra dr. Antona Korošca. To visoko odlikovanje je prijetno presenetilo nc le vladne kroge, v katerih zavzema dr. KoroSec zelo vidno mesto, temveč je pomembno tudi iz splošno političnega vidika, ker dokazuje izredno
Huda nesreča
Smrtnonevarno se je ponesrečil 66 letni posestnik Jožef Ficjan iz Spodnjega Velovla-ka v ptujskem okraju. Pri obešanju koruze je padel z lestve več metrov globoko in si zlomil tilnik. Pripeljali so ga v ptujsko bolnico.
-o-
Ker ja izgubila delo
V ljubljansko bolnico so pripeljali iz Podgore pri Št. Vidu neko služkinjo, katero so našli s prerezanim trebuhom. Reva je izgubila službo, pa si je hotela radi tega že drugič na ta grozni način končati življe-ljenje.
-o-
Tihotapska roba
Ko je hotel na postaji v Radgoni vstopiti slikarski pomočnik Jože Kaučič, na vlak, se je njegova prtljaga zdela finančnim organom sumljiva, zato so ga legitimirali in pregledali prtljago. Pri tem so našli okrog 18.000 kamenčkov za vžigalnike in več zavojev igralnih kart ter 230 različnih vžigalnikov in vse skupaj zaplenili. — Kaučič, ki je iz Zagreba, se je nahajal na dopustu pri svojih starših v Lomanoših.
Strmn S
'AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 17. novembra 1036
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849. W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina;
..$5.00 _ 2.50 _ 1.50
Za celo leto __________________
Za pol leta---------
Za četrt leta ___________________
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto_____________$6 00
Za pol leta__________3.00
Za četrt leta ----------------1.75
Posamezna številka___________ 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday*.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription: For one year For half a year _ For three months
..$5.00 _ 2.50 _ 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year__________$6.00
For half a year-----3.00
1.75 3c
For three months Single copy __________
Dopisi važnega pomena za hitfo objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
z Gospodom takoj dejala: Vtakni meč v nožnico!
Ko bi Cerkev res kaj takega učila, li mislite, da bi bil n. pr. Bismarck, Jožef II., Clemenceau in toliko drugih njenih preganjavcev pomrlo naravne smrti? Li mislite, da bi Calles, Cardenas, Hitler in še več takih še živeli? Grem stavit, da se taki med vernimi katoličani čutijo najbolj varne svojega življenja. Imam tudi dosti dokazov za to. Zakaj je zadnji turški sultan Abdul Hamid proti koncu, ko se je njegov tron že zelo majal, hotel imeti samo katoliške usmiljenke v svoji kuhinji ? Zakaj je francoski tiger Clemenceau, ki je toliko katoličanov moralno zatrgal, isto-tako v svoji poslednji bolezni hotel biti le od usmiljenke negovan? Zakaj se je katoliške krvi krvavi Calles v svoji bolezni zatekel v bolnišnico katoliških sester v Kaliforniji? Zakaj je kralj Aleksander tudi med kulturnim bojem najrajši letoval na našem Bledu, med kremenito katoliškimi Gorenjci? Zakaj se Hitler najbolj varnega čuti v gorah katoliške Bavarske? In še toliko takih zakaj bi vam lahko postavil. Odgovor na vse pa je, ker so bili in so prepričani, da verni katoličan, ki se zvesto drži svoje morale, rajši da svoje življenje, kot bi je vzel bližnjemu, bodi tak ali tak.
A če pravim, da danes noben resni znanstvenik več ne
prilikah in glede nekaterih verskih stvari, kot n. pr. krst, prvo sv. obhajilo, birma, poroka, potem pa ničesar več ne, kakor šele po smrti cerkveni pogreb?
Premnogo jih tako ravna. V življenju cerkve in duhovnika ne podpirajo, kot bi morali, temveč pomagajo onim, ki bi raje danes kot jutri vse cerkve podrli, duhovnike pa pomorili, potem pa hočejo iste pravice, kot praktični katoličani, ki vestno spolnu-jejo vse verske dolžnosti, ki s težavo zdržujejo cerkev in duhovnika, in zraven tega še prenašajo zaničevanje in sramote-nje od strani takih mlačnih, polovičarskih in protikatoliških "katoličanov", potem pa se drz-
koncu smo! Saj se človeku skoraj zdi neverjeten čudež, da smo mogli tako dolgo taki biti.
Drugače se nam vtegne zgoditi, da nam Bog odvzame pre-dragocen zaklad sv. vere in ga drugim vrednejšim da, ki ga bodo bolj cenili.
Zato Bog tega zaklada neskon-ne vrednosti ne da zato človeku ali narodu, da bi se igral z njim in teptal po njem, temveč da si pridobi z njim večno zveličanje, za katerega je vsak človek vstvarjen. Ko pa ima en narod vero samo še zato, da jo sovraži, napada, preganja, če še oni, ki hočejo še ostati katoličani in vero ohraniti, si pa vero po svoje delajo, katera jim ne more bi
nejo od duhovnika zahtevati, da, ti sredstvo v dosego njihovega jih enako cerkveno pokoplje, kotjnamena t. j. večnega zveličanja, prave katoličane, češ, saj je bil. j0 pa Bog takemu narodu odvza-pokojni vendar krščen. Menda ime in jo da drugemu, vrednej-taki "katoličani" celo pričakuje- šemu.
jo, da jih po smrti Bog oče, v
Tako n. pr. pravi neko poroči-
NEKAJ O NAŠEM KATOLI- vemu katoličanu že pošteno — ČANSTVU	'gabi.
Johnstown, Pa. j Ravnanje nas katol. Slovencev Cenjeni g. urednik! Prosim za je v resnici tako, da je za nas že
prostor sledečim vrsticam.
i več, kot sramota. Biti hočemo
P. Hugo:
Namen posvečuje sredstva?!
(Konec)
Deset let je nagrada čakala, a se ni nihče potegnil zanjo. Leta 1862 jo je drugič razpisal in 1.1869 tretjič. Od nikoder nobenega, ki bi se potrudil zanjo. Čakala je odrešenja nadaljnih 33 let. In vmes je bilo še več drugih razpisanih. Tudi zaman. L. 1903 je nemški državni poslanec Dasbach ponudil novo, v znesku 2000 gl. Takrat so namreč protestantski in kulturobojni katoliški poslanci nemškega parlamenta zopet prišli na dan s to kleveto, da zabarikadirajo jezuitom pot v Nemčijo, ki jim jo je katoliški centrum ravnal.
To pot se je zglasil odpadli jezuit Pavel grof Hoens-broech, da hoče doprinesti dokaz resnice, to je, da jezuiti res uče: Namen posvečuje sredstva. Še bolj kot za nagrado mu je bilo menda na tem, da jezuite potlači v blato, iz katerega so se že izkopali. Veliko veselje je zavladalo ~ zr<<Funny¥a"ge''"tairborec znanosti in resnice, od med njihovimi protivniki, češ, če kdo ta bivši jezuit nam katerega padaj0 zgodovinske laži kot cape od cigana in ki bo otel to orožje proti njim in katoliški cerkvi. _ In res, ce siamnatemu "tatermanu" v koruzi lahko reče: Hallo so-komu, bi se bilo moralo to njemu posrečiti. Štirinajst let •(jrUg t je bii jezuit. In sicer eden od njihovega učenjaškega ge- j neralnega štaba. Ne le jezuitska bogoslovna literaturaj mu je bila dobro znana, ampak tudi vse "skrivnosti" njih reda, da govorim z njegovimi nasprotniki. Ti so se namreč pred protidokazi iz njih bogoslovnih del skrili za neka "Monita secreta", za nek njih skrit nauk, ki se ga ne najde v knjigah, ampak gre baje samo od ust do ust izvoljenih.
Čez dve leti brskanja po jezuitskih bogoslovnih knjigah je Hoensbroech prišel na dan s svojim dokazom resnice in zahteval razpisano nagrado. Pred vsem je ugotovil, da noben dotedanjih dokazov ne vzdrži kritike. Z drugimi besedami, kar ste doslej jezuitom očitali, je bilo samo na sebi laž in obrekovanje, ker niste imeli podlage za to. Nato pa se je pobahal, da je on našel trdne dokaze in hoče imeti nagrado. A to je bilo treba šele ugotoviti. Prvotno je bilo določeno, da bo mešana znanstvena komisija katoličanov in protestantov dokaze pretresla in ugotovila, če res drže ali ne. Toda.protestantski učenjaki so to odklonili. So se pač upravičeno bali, da je Hoensbroech dokaze s svojim splošno znanim sovraštvom do jezuitov podprl in da radi tega njemu in njim preti samo dolg nos.
Imeli so prav. Ker Hoensbroech ni mogel drugače priti do nagrade, se je obrnil na civilno sodišče. Kolinsko deželno nadsodišče je imelo 30. marca 1905 s tem izrednim slučajem posla. Seveda je moralo pritegniti k razpravi tudi bogoslovne učenjake obeh taborov, katoliškega in protestantskega. Kako bi mogli sicer sodniki laiki v bogoslovnih vprašanjih izreči pravično razsodbo. Čeprav so bili med njimi tudi zastopniki nasprotnega mišljenja, kot n. pr. svobodomiselca K. Jentsch in V. Naumann, ki bi jim bil dokaz resnice dobrodošel, se je končno razsodba le glasila: Dokaz resnice ni doprinešen! Tožitelj tedaj ni upravičen do nagrade! Med zasmehom sodnega dvora, zlasti K. Jentscha in V. Naumanna, je moral Hoensbroech brez nagrade iz sodne dvorane.
Poslej se ta kleveta tudi pri protestantskih znanstvenikih več ne vrača. Poslana je bila v leksikon zgodovinskih laži, kjer je našla precejšnjo družbo. Tam uživa rekord zgodovinske laži, ki je imela izjemoma dolge noge. Trčba je bilo toliko črnila in toliko besedičenja, da se ji je priborilo to "častno" mesto in ta "zavidljiv" rekord! Živa "jezuitska" t. i. katoliška morala, je bila vedno najboljši dokaz za ono na papirju. Ko bi jezuiti, ko bi Cerkev res odobravala načelo: Namen posvečuje sredstva, bi bila to gotovo tudi prakticirala. Vzrokov bi imela zadosti. In tudi taki bi se bili našli, ki bi se bili žrtvovali, ako bi bili vedeli, da ona to ne le dopušča, ampak celo želi. Saj jo je v teh stoletjih nešteto tiranov pestilo in gnjavilo. Zadavili bi jo bili, če bi ne imela božjega življenja v sebi. Nešteto svojih otrok je gledala na kalvariji, umirati mučeni-ške smrti. Pa kdo more navesti samo en slučaj, da je nje ali koga drugega spodbujala naj dotičnim tiranom posveti? Nasprotno! Ce je kdo nienih zvestih v hipnem raz-gorčenju hotel zgrabiti za meč, kot svoj čas Peter, mu je
v boju proti kaka prva
nali in pomagali njemu, posadi Sia mesta v nebesih.
Duhovnik, ki je takim katoličanom, ki hočejo biti pred smrtjo kakega svojega člana ali sorodnika bolj brezverci, kot katoličani, le navaden humbugar, seveda odreče takim ljudem cerkven pogreb, ker pač ni humbugar, se pa potem hudujejo nad njim zato, kar ni humbugar, kot oni trdijo, da je.
Že slišim ugovore: Seveda, taci ljudje res niso pravi katoličani in sploh nobeni katoličani. Toda mi nismo taki. Saj spolnu-jemo vse verske dolžnosti. Zahajamo ob nedeljah in praznikih k službi božji, prejemamo sv. za-ramente, podpiramo in zdržu-emo cerkev in duhovnika, kaj
, . ,	.	, ,	. , ~ i zahvalo, da so v življenju nje-; Iq, če je resnično, da je v so-
trdi, da je ta očitek resničen, ce pravim da trezno mislec |govim zapovedim nasproti rav-Jdobni Indiji 60 milijonov Indij-človek ni tega nikoli verjel, čeprav je imel jezuite in katoliško cerkev v želodcu, s tem nočem reči, da je ta laž enkrat za vselej pokopana. Ne, le tja je bila spravljena, kamor spada, v leksikon zgodovinskih laži. Razni pamfletisti in drugi obrekovavci, ki sta jim znanost in resnica deveta briga, so jo in jo še bodo zopet in zopet privlekli na dan. Ko se je pred par leti v jugoslovanskem parlamentu pripravljal predlog za izgon jezuitov, je bila že na tehtnici. Med nami jo je ob isti priliki pogrel veliki Jugoslovan Mr. Palandech in zato tudi svoje dobil. Hvala Bogu, da je tisto gonjo kralj Aleksander viteško zatrl!
Zdaj je pa naš Mr. Molek vdrl v muzej zgodovinskih laži, pograbil to zastarelo m zarjavelo flinto in zapel: V boj, v boj zoper črnih vragov roj! Da bi pa ne izgledal preveč rekrutarsko ali trenarsko, za katere je vsaka flin-ta kresilka dobra, si je ogrnil oficirski plašč znanosti. Ta-ko-le piše: "Bojujmo se z razumom. Iščime resnico. Spoznavanje resnice je izobrazba. Potrpimo z maso, če počasi spoznava resnico in sprejema izobrazbo." Smešna
DOGODKI«
med Slovenci po Ameriki
Slovenec odnesel zmago volitvah
pri
cev, ki želijo sprejeti krščansko vero in prosijo za krst, med tem, ko drugi narodi odpadajo od prave vere. (To poročilo sem bral v ."'Nedelji".—Opomba u-redniku.) "
Tudi mi ameriški Slovenci nismo od tega izvzeti. Saj katoli-čanstvo, ki ni pravo, resnično, praktično katoličanstvo, pač sploh ni katoličanstvo in kot tako nima korenin in ne more dolgo obstati. V vsako, tudi najmanjše popuščanje v katoličan-stvu V zasebnem in javnem življenju je za katoličanstvo usode-polno. Je popolnoma isto, kot luknja v ladji, ki, četudi še tako majhna in neznatna, gotovo prej ali slej ladijo potopi.
Saj nas tega uči že tudi ža-jlostna in bridka skušnja med napa kdo še hoče več od nas! In jmi ameriškimi Slovenci, ko mla-takih nas je veliko število. Kar jdina katoliških staršev odpada poglejte naše cerkve in katoliške ;od vere in cerkve svojih staršev
šole, naše katoliške organizacije. Kako torej more kdo trditi, da je pravega katoličanstva tako malo med nami?
Ta ugovor bi bil upravičen in na mestu, če bi naši katoličani, ki se tako izgovarjajo in zagovarjajo, poleg tega, da spolnu-
in se civilno poroča z drugoverci in brezverci, da sta oče in mati dobra katoličana, njun sin ali pa
hči sta pa popolna odpadnika, ki sta izdala svojo vero, svojo cerkev in svoje lastne starše.
Seveda je eno gotovo, da če mi katoličani odslej naprej ravna-
Izšla je mala knjižica kot prvi katoličani, pa nismo nikoli kato-zvezek knjižice "Naša Straža". Jličani. Samo s katoliškim ime-Majhna je ta knjižica, stane sa- nom smo pobarvani. Naše kato-mo pet centov. Pa bi se lahko re- ličanstvo je le gola hinavščina. klo, da je po svoji potrebi in j Katoličane se igramo. Pravega, važnosti velika. Nepopisno važna resničnega in praktičnega kato-je. Pričakovati je, da zbudi med ličanstva je med nami bore ma-našo slovensko ameriško katoli-lo, dasi je število onih, ki hočejo ško javnostjo splošno in naj-^ veljati za katoličane, še zmeraj večjo pozornost. Ta po obliki .ogromno.
drobna, po vrednosti nje vsebine J Ali je to katoličanstvo, če člo-pa velika knjižica, je ne samo (vek le malokdaj ali po več let ne za našo metropolo Cleveland,j vidi cerkve od znotraj in ne temveč za vse naše naselbine ta-(spolnuje nobene verske dolžno-ko potrebna in važna knjiga, kot sti, ki se za cerkev in duhovnika nam je potreben in važen — ka-ne briga, ki se druži s sovražni-tekizem. Take knjižice, kot je ki krščanstva, ki je član njiho-nastop te knjižice, bi mi ameri-(vih protikatoliških organizacij, ški Slovenci že davno krvavo po- naročnik in podpiratelj njihove-trebovali; da bi ne bilo prišlo |ga časopisja? Ali je to katoli-med nami do takega razdejanja čanstvo, če kdo velik del svojega v verskem oziru, kakor je in da življenja služi vragu in pomaga bi ne prišli tako daleč, da še to 'njegovim hlapcem v boju proti katoličanstvo, ki je še ostalo, je Bogu, proti veri in cerkvi, kato-žalibog tako, da se vsakemu pra- ličan pa hoče biti le ob gotovih
jejo verske dolžnosti, zahajajo k !mo tako, kot se nam kot katoli-službi božji, prejemajo sv. za- [čanom spodobi in kot je naša kramente, podpirajo cerkev in .dolžnost, bodo nasprotniki zav-duhovnika, ne vstopali obenem 'pili, da jih napadamo, če tudi z tudi v protikatoliška društva, bi mezincem ne ganemo, da bi jih v ne naročali in podpirali proti-i resnici napadali. Nič zato! Zakaj atoliškega tiska in še na druge'pa oni napadajo, tako napadajo, načine ne podpirali nasprotni-j že tako dolgo napadajo, napa-kov, katerih vse delo in strem-'dajo, kar bi ne smeli napadati, ljenje gre za tem, kako bi se bolj .So pač tega že navajeni. Po vo-vspešno bojevali proti Bogu in Iji jim to seveda ne more biti, katoličanstvu.
Vidite, tako življenje, tako njega napadeni skuša braniti, ravnanje pa ni katoliško, temveč Toda, zakaj pa naši nasprotniki je protikatoliško. To je narav- sami nočejo takih somišljenikov nost izdajstvo svojega Boga, in sodrugov, ki bi bili njih somi-svoje vere in cerkve, izdajstvo šljeniki in sodrugi samo po ime-samih sebe. Tako ravnanje je nu, v resnici in v dejanju pa bi ravnanje Judeža Iškarijota, ka- bili vse kaj drugega, kot hočejo,
Cleveland, O. — Meet ni sodnik Fr. J. Laushe, ki je kandidiral za okrajnega sodnika, je bil v torek 8. novembra pri volitvah izvoljeri v ta urad z veliko večino glasov. Ob enem je pa drugi naš rojak, John L. Mihelich, ki je kandidiral za kongresnika, bil poražen.
Drevo ga je ubilo
Coudersport, Pa. — Rojak Anton Modic je nedavno našel svojega partnerja Johna Benča-na mrtvega v gozdu. Popoldne sta še delala skupaj in podirala drevesa. Ko ga je pa zvečer po končanem delu Tone klical, se John ni oglasil. Drugo jutro ga je šel iskat in ga našel mrtvega pod nekim posekanim drevesom.
—	Pokojnik je bil doma iz Gorenje vasi pri Cerknici, kjer zapušča mater, dve sestri in enega brata, tukaj pa enega brata.
Nesreča v premogorovu
Frontier, Wyo. — V Kem-merer Coal Co., premogovniku se vsula na rojaka Johna Ma-rinaca debela plast kamenja in ga na mestu do smrti pobila. Omenjeni je bil doma od Sapjan pri Slovenski Bistrici.
—	Istotako je bil v premogorovu smrtno pobit rojak John Vodnik, ki zapušča vdovo in sina.
Clevelandski bolnik)
Cleveland, O. — Iz Glen-ville bolnišnice se .je povrnil na svoj dom, na 19016 Arrowhead Ave. rojak Andy Kuret.
—	V Glenville bolnišnico, je bila odpeljana Miss Anna Grd o vie s 15411 Darjiei Ave.
—	V isto bolnišnico je morala na operacijo tudi Mrs. Frances Skebe z 857 E. 185th St.
V večnost so cdšl?
— V Ridgewood, Brooklyn, N. Y., je umrl Jakob Vesel« Umri je po hitri a mučni bolezni. Doma je bil iz Malih Lipljen, fara Škocjan pri Turjaku.
V Clevelandu je bil zadnji ponedeljek položen k večnemu počitku stari pij oni r Jožef Zalar,
terega žalostna zgodba je vsakemu znana.
Kdor je zadovoljen s takim katoličanstvom, se norčuje iz lega, iz vere, iz cerkve in iz samega sebe.	L	---o-
Res skrajni čas je že, da se [ Človek, ki mnogo prisega, je začne med nami daniti. Ne more- poln krivice, in njegova hiša ne mo več še dalje cincati, slepomi- odide šibi. šiti, omahovati in odločati, se pomišljati, temveč takoj začeti, takoj se odločiti. Po poti ne moremo več.
kot ni povolji roparju, če se od|oce gl. tajnika KSKJ. v Jolietu,
ki je dočakal častitljivo starost 93 let. V Ameriki je živel 45 let. Doma je bil z Dola pri Borovnici. Zapušča dva sinova, dve hčeri in okolu 70 vnukov in prav-nukov.
—	V Clevelandu, O.,je umrl rojak Frank Podlipec v starosti 69 let. Doma je bil iz Male Ligojne pri Vrhniki in je bival v Ameriki nad 80 let. Zapušča soprogo, sina in hčer.
—	V Milwaukee, Wis., je umrl Ferdinand Koren v starosti 43 let. Doma je bil it Drežnice nad Kobaridom v v zasedenem ozemlju. V Ameriki je bival 26 let in zapušča ženo, dva sinova in malo hčerko.
da bi mi katoličani take naše somišljenike kar tiho in mirno trpeli ? Pozdrav.
And. Tomec
Blagor človeku, komur je da-dosedanji no, da ima božji strah. Kdor ga Prav na ima, s kom bi se neki prepiral?
TARZAN IN
P-156
OGNJENI BOGOVI
(158)
(Metropolitan Newspaper Serrict>
Napisal: Edgar Rice Burroughs
Obenem ko je Tarzan nameril orožje na Borisa Garetta, je ugotovil, da ni več delovalo, ker je zmanjkalo nabojev. Tedaj je pa že tudi Garetto držal v roki svoj samokres in ga nameril na Tarzana. V tem pa, ko ga je hotel sprožiti, je skočil vanj Hobash, kralj baboonov in samokres je Gnret-tu padel iz rok.
Na čuden in zagoneten način se je Garetto nepoškodovan rešil iz objema Hobasha in izginil brez sledu neznano kam. Tarzan, vedoč da dokler bo Garetto pri življenju, ta del Afrike ne bo imel miru, se je podal, da ga poišče. Hobash je pogrešanega že opazil in ga pokazal gospodarju džungle, Tarzanu.
Tarzan je pogledal kamor mu je Hobash pokazal in opazil Garetta, s katerim je bil tudi veliki žrec Baalali-tov Niarchus, ki se je s svojimi vojaki udeleževal boja. Tedaj je opazil Tarzan, da so se vsi skupaj začeli umikati in se odpravili na skrivaj proti Baalo-vemu templju pred steber gorečega boga.
Sedaj je Tarzan že vedel, da mu no uidejo in se je brezskrbno podal za njimi po drugi poti. Z njim so bili ba-booni s svojim kraljem Hobashem, ki se je zvesto držal Tarzana svoiega prijatelja in ga ni hotel izpustiti, doki;'' je bil v nevarnosti. Zvesto je poslušal vsa Tarzanava povelja in jih tudi izpolnil.
Torek, 17. novembra 193(5
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sffafl B
KLASJE IN PABERKS z evangelijske njive
P. Aleksander Urankar.
4. NEDELJA V NOVEMBRU
Pri svetskih sodbah in sodi- sodbo je treba advokata in po-ščih se časih kaj čudne reči do- rotnikov? Nikar ne misli takoj dajajo. Posebno v Ameriki. Po-[na zemske advokate, ki z dobrim štenim ljudem kar lasje vstajajo j jezikom še tako velikega zlocm-spričo čudnih razsodeb. Zgodi j ca izmažejo in porotniki niso se, da stoji žena morivka pred j možje, ki bi jih lahko kdo pre-sodiščem. Lene oči ima, pa jami- tental.
ce v ličcih, pa smehljati se znaj Advokat za sodbo božjo nam
tako lepo in jokati, pa gane sr-jbodi Kristus. Večni zagovornik najbolj drastične. Leta ce porotnikom in jo pustijo, pravice in prijatelj tistih, ki Zgodi se, da stoji mogočnjak- resnico iščejo, goljuf pred obtožno mizo. Mili- Vsakemu, ki izpolnjuje evan-jone ljudi je spravil ob denar, gelijske nauke bo ob sodbi na Toda še vedno je petičen . . . Pu-j strani stal, bo zanj besedo pre-stijo ga . . . Zgodi se, da stoji J vzel in večnemu sodniku predocil politik pred sodnijo. Njegov zlo-j v najlepših potezah življenje čin bi pokvaril premnogim slavo njegovo. Ti s svojim življenjem in ime in dobro porciio dohod-,temu advokatu govor pises. Le kov pri državnih koritih, pa ga je tvoje življenje tako, da z njim oprostijo. Ce bi tega ne storili, kažeš veselje do poklica, ki ga bi bilo še večje zlo.	j na zemlji imaš, bo ta govor Kri-
Pravičnost pa taka. Hajdipo- stusov nadvse prepricevaven. biks — bi dejal starokrajec s ta-;Če se trudiš, da živiš po postavi ko pravičnostjo.	(božji in imaš v vsem dober na-
0 sodnem dnevu božjem, go-men, čeprav je tvoja narava vseh vori evangelij zadnje nedelje. Pa!slabosti polna in padeš tisočkrat človeku pride na misel: ali bojna dan, toda vedno tudi vstanes Bog tudi tako sodil pri svoji ob- ,s kesanjem v srcu in trdno voljo tožni mizi. Ali ima tudi on take j poboljšan j a, blagor ti. Zavzel se porotnike, ki jim boš lahko z bo zate nebeški advokat in prav očmi in lepoto diktiral razsodbo gotovo bo porotniški sklep in in jim z denarjem izvabil iz srca sodba sodnikova: not guilty — in jezika srečni "not guilty". ni kriv.
Odgovor je lahak. Ce je Bogi Vprašanje je seveda še, kak-" "skončno pravičen, bo morala šne porotnike si boš izbral. Za aiti njegova sodba vse drugačna
kakor so človeške sodbe. Ce ne, roda j ni sledeči porotniki, se pa vse podre. Tukaj ni pra-| Prvi porotnik za sodbo božjo vega reda. Krivičnikom se dobro!bo tvoja ljubezen do Boga, lju-godi, pravični pa trpe, če še Bog j bežen, ki se najbolj kaže v lju-ne bo obljube držal, obljube, da bežni do bližnjega. Ljubezni, ki
ralo, da ne bi skuša) biti v skladu s načeli in naukom katoliške cerkve enako pravičen in nepristranski nasproti vsem svojim vernikom, ne glede na njihovo narodnost.	.
Radi te svoje objektivnosti in pravičnosti in radi tega, ker je hotel braniti načela katoliškee cerkve, je ponovno prišel v kon- j flikt s fašisti in s političnimi in državnimi oblastmi. Njegovo stališče je bilo tem težje, ker sega tržaško-koprska škofija v več pokrajin.
Od neštetih epizod težkega boja, ki jih je moral izvojevati škof Fogar, naj omenimo samo
931 je
moral zapreti cerkev v slovenski vasi Krkavci pri Kopru. V kratkem razdobji; nekaj let ;e moralo sedem duhovnikov ;>od fašističnim terorjem zapustiti to župnijo. Fašisti in oblasti pa niso hotele dati škofu zadostnega jamstva, da bi se v slovenski župniji verniki nemoteno dalje posluževali svojega jezika. Ta korak tržaškega škofa je izzval najhujšo kampanjo fašističnih listov.
Ko je škof Fogar leta 1934 v svoji funkciji kot cerkveni poglavar tržaško-koprske škofije posegel v nekatere razmere, ki jih je uvedel tedanji administrator goriške nadškof i je Siroti v duhovniškem semenišču v Gorici, ter je pozval semeniščnike svoje škofije k slogi in toleranci, so fašistične oblasti s silo u-
DOBRA PRIJATELJA
I gotovem mestu izven utr j evalne-f Pred goriškim sodiščem se tisoč lir denarne kazni, ga okoliša, odkoder ga potem'je vršil nedavno proces pro-
delavci iz utrdb prepeljejo dalje. V ta namen so si izposodili več
„ t ti 25-letnemu Štefanu Cernetu
iz Gorice, ki je po obtožbi 23. — V Cerknem so napravili konj pri kmetih po pivških va- septembra 1935, brez rednega karabinerji na neko ovadbo hiš-seh. Kot odškodnino, oziroma potnega lista zbežal v inozem- no preiskavo pri 25-letnem
izposojevalnino za konje, plaču jejo kmetom razmeroma visoke zneske. Istočasno nekako, ko so pričeli letos z nadaljevanjem utrjevalnih del, pa je prišel v II. Bistrico neki general, ki se je tamkaj stalno nastanil. Sklepa se, da je bil poslan radi nadziranja utrdb, ki so v delu, in onih, ki so že izvršene.
V zadnjem času so pričeli s kopanjem pri izviru Bistrice. Sicer je tu zaposlenih le malo delavcev, vendar je dejstvo, da kopljejo v neposredni bližini naselja, vzbudilo pri ljudeh razne komentarje. Domačini se namreč boje, da je to kopanje namenjeno utrjevanju, ki bi tako segalo skoro v trg in II. Bistrico, kakor se je to zgodilo že drugod, na primer v Idriji in Št. Petru na Krasu. Za enkrat zatrjujejo, da je to kopanje predpriprava za napeljavo vodovoda v bližnje Trnovo, vendar so nekateri mnenja, da je to samo pretveza.
--o-
stvo in se tako odtegnil svojim Francetu Močniku. V njegovem vojaškim obveznostim. Cerne je i stanovanju so našli neko staro bil obsojen v kontumaciji na 2 I avstrijsko puško, zaradi česar je leti in mesec dni zapora ter 20 ,bil Močnik prijavljen sodišču.
i TO IN ONO IZ DOMOVINE
Sreča v nesreči	(zavetišče, pa jim je na rokah
V Studencih pri Mariboru je padla z okna tretjega nad-
stropja 5 letna Zlata Sišek
umrla.
Domače je hotel cstrašiti
Kranja. Očividcem je zastal; | Blizu predora v Košakih so sapa, ko se je iz globine začni 'nedavne našli ob železniški udar telesa ob trda tla. ker ce (progi 15 letnega železničarje-bili prepričeni, da je dekletec j vega sina Ignacija Eiletza z mrtvo, pa so kmalu zaslišali j odtrgano nogo in pcjkodba-jok ponesrečenke. Po čudnem jmi na glavi. Pozneje se jo iz-slučaju je ostal otrok skoro nc ivedelo, da je fant hotel pre-poškodovan. V bolnišnici so I strašiti domače, zato si je ob
Nenavadna slika redkega prijateljstva med dvema živalima, ki se navadno "sovražite kot pes in mačka".
Trsta in njegovih predmestij.
Na proteste slovenskih vernikov iz Trsta na Vatikan je šti-drle v "semenišče in aretirale ter jri mesece pozneje policijska ob-konfinirale podravnatelja Rutar-jlast zopet preklicala to prepo-
ja in profesorja teologije Mu- ved.
V drugi polovici meseca je
zapustil Trst prefekt Tiengo, da
nastopi svoje novo službeno me-
pravične plača in hudobne kaznuje, potem se vse neha.
Le brez skrbi, dragi moj. Ce Kristus pravi, da njegove besede ne bodo prešle, to se pravi, da hnamo garancijo v njegovem imenu in njegovi volji, lahko Pričakujemo, da vsaj sodni dan ne bodo govorili nobenemu v Prilog postranski obziri, temveč le pravičnost, nepristranska in sveta pravičnost božja.
Dies irae, dies ilia. — Strašen dan bo dan plačila.
Da, strašen bo tisti dan svetu in posameznikom, že v misli nanj nam lahko srce trepeta. Trepeta samo tistim,ki si nič dobrega obetati ne morejo. Tebi, ki si se za to sodbo pripravil, ne sme biti skrb v duši. Samo dobrega advokata in dobre porotnike si izberi za sodno uro. Glej, glej in čuj. Torej tudi za božjo
kristjana morejo biti edino me- sjzzo. Rektor semenišča, italijanski duhovnik Brumat ter slovenskega profesorja teologije Dr. Pavlica in Dr. Tul pa so bili postavljeni pod policijsko nadzorstvo.
Samega škofa Fogarja pa so tedaj skušali obdolžiti, da je prejemal denar od nekega Štefanija, ki je bil v službi pri pre-mogokopni družbi "Arsa" in da je uporabljal ta denar za podpiranje Slovencev in za protifašistično agitacijo. Hujskanje proti škofu Fogar ju je doseglo višek, ko se je škof Fogar v aprilu 1934 branil, da bi blagoslovil
gleda v vsakem človeškem obrazu božjo podobo, ki daje pomoči potrebnim radi Boga, ki se usmili ubogih radi Boga in pomaga, kjer more z zemskimi in duhovnimi deli usmiljenja.
Drugi porotnik za sodbo božjo bo tvoj dobri namen. Dobri namen, ki vsako delo posvečuje, vsak tvoj korak, vsako misel in vsako željo, bo tvoj dobri porok,
namreč ugotovili le manjše notranje poškodbe, ki bodo brez posledic, dočim so vsi udje popolnoma nepoškodovani.
--o—» —
Protifašistična zastava na ka-	Usoden padec
sarni v Ilirski Bistrici j Ko se je 67 letni posestnik "Giustizia e Liberta" z den 16. Ivan Gorišek iz Globoc pri okt. prinaša sledeči dopis iz Tr^Vojniku mudil na pošti v Voj-sta: "28. septembra zjutraj je niku, je tam padel in se tako vihrala rdeča zastava na kasarni poškodoval, da so ga morali karabinjerjev in finančnih stra-' odpeljati v celjsko bolnico, žnikov v II. Bistrici. Po dolgem' zasliševanju so ugotovili, da je zastavo razobesil eden izmed finančnih • stražnikov, ki je deja-
-o-
~ ^ .» •• 7------- a -------*	' » — ~ ~ -	---- -
ko bo treba dati račun. Časih je spomenik atentatorja na cesarja
šlo na stran pota, toda dober namen sem imel, boš dejal; časih je šlo tudi rakovo pot, toda le slabosti so bile coklje, dober namen je zavrl kolo pogube.
Tretji porotnik za sodbo božjo bo milost božja, ki jo je Bog razlival v vse tvoje dni, v vse tvoje življenje in si ti pridno z njo sodeloval. Predvsem zakramentalna milost svete spovedi in svetega obhajila.
Frana Jožefa Guglielka Ober-danka, češ, da katoliška cerkev ne more blagosloviti morilca. Vsi senatorji in poslanci in predsednik tržaške pokrajine, tržaški podestat in vse fašistične avtoritete so se sestali na poziv fašističnega tajnika in zahtevali odstranitev škofa Fogarja. Do odstranitve takrat ni prišlo, pač pa so od tedaj politične in fašistične oblasti tržaškega škofa
l IZ
SUŽENJSTVA mi TRPLJENJA
sto v Bologni. Prav tiste dni se je vrnil z abesinskega bojišča fašistični tajnik Perusino in Grazioli je šel za političnega tajnika na Južno Tirolsko. Pred kratkim je bil odstavljen fašistični tajnik Perusino in sedaj se mora umakniti tudi škof Fogar. Ni še znano, kdo bo njegov naslednik in tudi ne, kdo ga bo morda prehodno nadomestoval.
Vojaške naprave v okolici Snežnika
Reka, oktoba 1936. — Na Mi-lanju, 1100 m visokem vrhu ležečem zapadno od Snežnika, točno nad pivško vasjo Šembijami, že več let neprenehoma gradijo obsežne utrdbe. Tu je vsepolno rovov in raznih obrambnih naprav, vse preluknjano, vse zabe-tonirano, kamuflirano, in dobro zastraženo. Lansko leto po pri-četku vojnih operacij v Abesini-ji, so nenadoma prekinili z vsemi utrjevalnimi deli v tem obmej-
Nesreča na cesti
Iz Višnje gore so pripekal
_______.... „____________ t—t „- —v ljubljansko bolnico 24 letno jniški ,
nje takoj priznal. Oblasti so se posestnikovo hčerko Jožef o škodbam. zelo prestrašile zaradi njegove (y0vko iz Kriške vasi, katero1 odkrite izpovedi in ker so se ba- je na cesti podrl neki kolesar le, da je to središče protidržav- [z okolice in je aooila hude }nih elertientov, so aretirale vse'p0gk0dbe po glavi in rokah.
lrt n r\ ImIi" IT	A
železniški progi izkopal jamo v katero se je vlegel in zaspal. Med spanjem pa mu je noga prišla na tračnico in mi-|mo vozeči vlak mu jo je odtrgal ter ga tudi na glavi močno poškodoval.
--o--
Smrtna nesreča Frančiška Bergantova, 49 letna postrežnica v Ljubljani je nekoliko vinjena tako nesrečno padla, da r-i je hudo poškodovala glavo in hrbet. Nezavestno so odpremili v bolnico, kjer je kljub vsaj :;drav-pomoči podlegla po-
prisotne^,' ki so bili v kasarni. Odpeljani so bili s kamijoni v Trst, kjer bodo postavljeni pred vojaško sodišče."
o
Umrla med prevozom
Ko so 83 letno mestno revo Uršulo Jelenovo v Mariboru z rešilnim vozom peljali iz mestne ubožniee v mestno zavetišče v Medlogu. je starka ,med prevozom izdihnila. Le še znanemu gostilničarju in živin- i ma|0 živo in vso onemoglo so skemu prekupčevalcu Rebcu 10 ge prenašali iz avtomobila v
___1______„ LiK ttII V« /-v4-r» nI i n	--
Vtihotapljeni voli
Trst, oktobra 1936. — V Divači so pred kratkim zaplenili
--o-
Nesrcča pri stiskalnici
Ko je 23 letni delavec Edvard Cigoj iz Celja, pri svojih sorodnikih pri Sv. Križu pri Pctrovčah pomagal prešati, mi je padlo težko sleme stiskalnice na roko, mu jo zlomilo in (Dalie nn 4. str-inU
popolnoma bojkotirajo, tako da nem pasu. Ker so tvrdke, ki jim dejansko civilno spioh ni več ob-> bila gradnja poverjena raz-stojal.	i prodajale ves preostali material
Temu razpoloženju oticielnih bi bilo sklepati, da so v tem pre-krogov so dali javno duška ko-'delu zaključili z utrjevanjem. Z prški fašisti v juniju 1935, ko'nastopom letošnjega poletja pa
!so dansko napadli škofa Fo-'je ponovno prišlo v snežniški gar j a na poti v cerkev in v cer- gozd vec sto delavcev — Itahja-
Kr ~žev pot zadnjega škofa v zasedenem ozemlju, ki je skušal biti pravičen tudi napram slovenskim vernikom
Kakor se izve iz precej zanesljivih virov, je s prvim novem-
vo, s katero se odpoveduje svo jemu mestu. Škof Karlin je moral zapustiti Trst in Julijsko Krajino in je nekaj let pozneje umrl kot škof mariborske škofije v Jugoslaviji.
Na njegovo mesto je prišel
--- — — —■ ** * j j ~	A
,;>rom letošnjega leta mons. Aloj-jvojni škof Angelo Bartolomasi. z'j Fogar, prenehal biti škof tr-:Za časa njegovega pastirovanja žaŠko-koperske škofije. Dosedaj ^so se vršile krvave državnozbor-ni bilo sicer še nobenega urad- ske volitve leta 1921., ki so pri-nega obvestila o tem, le zunanji pilile škofa Bartolomasija, da je iif?ti so poročali o predstoječi iz- v posebnem pastirskem pismu Premombi v vodstvu tržaško-ko- obsodil fašistični teror. Obče Prskega ordinarijata. Od itali-'znano je tudi apostolsko pismo, anskih listov je le tržaški "Pic- ki ga je pisal njemu tedanji pa-na kratko omenil, da je bil pež Benedikt XV. in ki je pome-
colo'
tržaški škof v Rimu in da bo za- nilo javno obsodbo nečloveških Pustil svoje mesto, češ, da mu je 'fašističnih metod od s t rane vr-dolofieno drugo važno mesto v hovnega poglavarja katoliške Vatikanu.	cerkve. Sam Bartolomasi pa je
Resnica pa je ta, da bo tržaški kmalu spoznal, da kod priselje-skof Alojzij Fogar, ki ima komaj' nec ni sposoben da vodi tržaško-nekaj čez petdeset let in je popolnoma zdrav, vpokojen z ne-2natno plačo.
, pred aneksijo Julijske Kra-^ne. namreč leta 1919 so italijanski nacionalisti, iz katerih so *'e Pozneje rekrutirala fašistična »ojna krdela, vdrli v palačo tr-"<iskegu škofa, uničili pohištvo in Prisilili tedanjega škofa And Ju Karliua, da ie
kvi sami, ko je prihitel v Koper, nov, ki bo jih zaposlili pri utr-da podeli sv. birmo.	jjevalnih napravah. Bili so ves
Dejansko škof Fogar tudi ni čas popolnoma izolirani od osta-mogel več posredovati za slo- lih delavcev, domačinov in Ita-vanske duhovnike svoje škofije, lijanov, zaposlenih pri drugih ki so bili v posebno velikem šte- delih v gozdu. Delavci v utrdbah vilu proti koncu leta 1935 po-J so bili vse poletje zaposleni pri stavljeni pod policijsko nadzor- gradnji treh obsežnih kavern in stvo.	| nekaterih manjših na Milanju.
Razmerje političnih oblasti do V zadnjem času so ta dela pospe-tržaškega škofa pa se je poseb-^ili, najbrže radi bližajoče se zi-no ostro izrazilo v ukazu, ki ga'me. In tudi letos, kot prejšnja je izdal tržaški kvestor po na- leta, so tu porabili ogromne ko-logu tedanjega prefekta Tienga ličine gradbenega in drugega po-
Bačuna se, napeljali
stoval fašističnega tajnika Pa-1 okrog 50 vagonov. Dostop v bli-rusinija. S tem ukazom je bila žino utrjevalnega okoliša je ukinjena raba slovenskega jezi-j vsakomur strogo zabranjeno. ka pri pridigah, petju in mo- Potreben material dovažajo s litvah v vseh cerkvah mesta postaj s kamjoni in ga odlože na
volov, češ, da so bili vtihotapljeni. Zaradi tega je bil starejši sin delj časa v zaporu, a kazen za ta prestopek do sedaj še ni bila izrečena. Rebec je star prekupčevalec in je zato skoro nemogoče, da bi bil sum, ki je padel nanj, resničen.
•-o-
KRATKE NOVICE Smrtna nesreča. V tržaški ladjedelnici se je smrtno ponesrečil 28 letni Ambrožič iz Ro-jane. Pri delu je padel z visokega žerjava na kamniti tlak in dobil hude notranje poškodbe, ki jim je nekaj ur pozneje v bolnici podlegel.
*
Trije abesinski bojevniki iz
goriške pokrajine, in sicer umrli Viktor Colja iz Komna, Karel Blaško iz Šturij pri Ajdovščini in Rihard Žgur iz Vipave, so bili te dni odlikovani s srebrnimi kolajnami za vojaške zasluge.
*
JUBILEJ POROKE
Cleveland, O.
Letošnji 31. oktober mi ne poj de iz spomina, dokler bom živel, kajti ta dan sva z mojo soprogo doživela resnično presenečenje. Zato se iz srca zahvaliva najinim hčeram Mary in Frances, ki sta nama napravili toliko veselja za najino 25 letnico zakonskega življenja. Hvala pa tudi kuharici, materi Šinkovec, ki je s tolikimi dobrotami obložila mize in pa zetu, ki naju je na tako lep način odpeljal od doma, da bi ničesar ne opazila, dokler nisva zopet prišla domov, kjer naju je pričakovalo veliko število prijateljev in nama radostno vzklikalo. — Hvala lepa vsem, ki ste naj i s svojo navzočnostjo počastili za najino poroke. Ob priliki bomo skušali j vašo dobrotljivost in prijaznost (J? J^ J
NAROČITE SI SVOJ PREMOG ZDAJ — Črni "gold lump" $6.00; "Mine run" (drobni) $5.75; "Screenings" $4.75. — Grundy Mining Co., Chicago. Tel. CEDererest 1131.
Pristen "Bahovec" P L A N I N K A Zdravilni čaj direktno iz Ljubljane.
Zopet smo prejeli svežo zalogo pra-rega "Bahovec" Planinka čaja. To je .■(lini pristen čaj pripravljen po starem preizkušenem predpisu ter slovi po celem svetu za čiščenje krvi, zdravljenje želodca, ledvic, jeter in žolča. Cena 51.00 škatlja.
MARIJA CELJSKE grenke želodčne kapljice. Te so našim ljudem splošno znane še iz starega kraja. Cena »teki. 60c.
ŠVEDSKE KAPLJICE za čiščenje krvi, črev in proti vročici. Cena stekl. 50c. —
STEVE MOHORKO CO.
25 letnico 704 So- 2nd Street- Milwaukee, Wis.
povrniti. Hvala lepa in Bog plačaj.	(Oglas) ( Frances in Anton Erjavec |
in očitno na vzpodbudo Grazio-(trebnega materiala lija, ki je v tistem času nadome-,da so samo cementa
re-
podpisal izja-
koprsko škofijo, ki ima večino slovenskih vernikov. Radi tega je odpovedal temu mestu in p .stal vrhovni kaplan fašistične milice.
Njemu je sledil sedanji škof Alojzij For gar, ki je po rodu Slovenec iz goriške, okolice, se je v svoji službi vedno pokazal lojalnega in vestnega italijanskega državljana. To pa ga ni ovi-
Želodčno zdravilo iskreno priporočeno
filiiri ELDOE I
ssnrs'saraa-ij
Ne bodite sužnji neprebavnosii
- NAKOČITI2 SI • PROSTI VZOREC — Triner's Hitte. Wine Co. 514 S. V.'el Is St., Chicago, W. Pošljite mi brezplačni vzorec.
line ....................... I
1 Naslov ..................... i
STv
!>
t>
t> f> t>
t> ^
i>
!> !> t>
sr
A i
BOŽIČNA DARILA
Vašim domačim v staa kraj bodo dostavljena točno in hitro. Mi pošiljam denarne pošiljatve v vse dele sveta. Pošljite vašim iomačim v stari kraj božično darilo potom nas, ki b dostavljeno točno, hitro in brez vsakega odbitka. Cene valuti so podvržene spremembam borznih cen. Včeraj so bile naše cene:
Dinarji:
Za $ 2.55.................... 100 Din
Za $ 5.00.................... 200 Din
Za $ 7.20.................... 300 Din
Za $ ">.50.................... 400 Din
Za $11.70.................... 500 Din
Za $23.00....................1000 Din
Za izplačila v dolarjih:
Za $ 5.00 pošljite..........$ 5.75
Za $10.00 pošljite..........$10.85
Za $15.00 pošljite..........$16.00
Za $25.00 pošljite..........$26.10
Za $40.00 pošljite..........$41.25
Za $50.00 pošljite..........$51.50
Za $3.50..
.100 lir
Lire:
.................. 50 lir Za $6.40.................
Za $29.00............................500 lir
Vsa pisma in pošijatve naslovite na:
JOHN JERICH
(V pisarni Amer. Slovenca)
1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois
<1
€ «5
<1 <1
<t
v*
VH
m
<1
BLAZNIKOV A
FRATIKil
1 iifc*	mm «!* ■■•A- m m m	m m .I^MMM-.•<*«•!* ms
ZA LETO 1937
JE TUKAJ!
Kakor vsako loto, je tudi leto3 prav zanimiva. Krasijo jo lepe številne slike in druge zanimivosti. Naročite jo takoj dokler zaloga ne poide, da ne bote prepozni. Stane s poštnino vred
25 centov
Naroča se od:
Knjigarna
AMER. SLOVENEC
1849 W. Cermak Rd.
Chicago, 111.
Sfran 4
jfiflnM**""
'AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 17. novembra 1936
rBniiinnunuiJiuuuiiuwiHumiuimjmuumiiiniim
Peter Pave! Glavar
nfgrnuri n— ■ — ■■ i n ■■ win 11 mmm^mmmmmmmmmmmmmmmmmmaa^mmrnmmmmmi^mmmmmmammmmmmmmmmmmammm
LANŠPREŠKI GOSPOD.
Zgodovinska povest spisal
DR. IVAN PREGELJ.
Kmet ni odgovoril. Župnik je mrmra-je odprl brevir, se prekrižal ter pokleknil pred razpelo na klečalnik in je menil bridko : "Zdaj vidiš, Križani, kaj sem! Kmet sem, čebelar in čenča v prvi jutranji uri in šele potem mislim na Te in Tvojo sveto službo. Usmiljenje imej, Gospod, z menoj !"
Poglobil je glavo v roke in molil. Potem je vstal in hodeč po sobi molil polglasno iz brevirja. Nekajkrat je posluhnil zagonetnim glasovom, ki jih je bilo čuti in mislil pri sebi:
"Ali je mlado pse ali pa je otrok! Kdo neki mi pestuje okoli hiše?"
Sel je nevoljen in zaprl okno. Potem je domolil in odprl knjigo, kamor je zapisoval maše in je mrmral:
"Za Kocjana ni, za Uršo bo danes, Bog ji daj mir."
Šel je iz spalnice in po stopnicah v pritličje ter stopil v kuhinjo, ki je prijetno dišala po mleku in masti. Hlapec in dekla sta sedela za mizo in zajemala iz velike sklede. Ko je župnik vstopil, sta se dvignila in voščila dobro jutro. Pri ognjišču je stala župnikova sestra, ki se je naglo obrnila in dejala rezko: "Tri kure so preč. Pa v eni sami noči." "Lisica ni," je menil hlapec. "Ni ne," je rekla dekla. "Če ni lisica je pa dehor," je viknila kuharica. "Tri kure so preč. To je, kadar ima človek take posle."
"No, no, no," je dejal pomirjevalno župnik. "Kar je, je. Kriv ni tu nihče. Bomo videli, kako si bomo pomagali, da vnaprej ne bo take morije."
Stopil je iz kuhinje na dvorišče; hlapec, dekla in sestra kuharica so šli za njim.
"Tu se je splazila notri," je kazal hlapec v zidnji luknji. "Samo en močan skopec je treba, pa bo mir."
"Bomo kupili skopec," je rekel župnik. V cerkvi je pozvonilo k maši. Takrat je dekla rekla:
"Bog nas varuj, kje pa joče nekak otrok?" Ženi sta posluhnili.
"Bog ve, da joče," je rekla župnikova sestra.
"Le iščite ga, če ga najdete," je menil rahlo zbadljivo župnik, "saj to je vajin posel, ne pa moj."
Šel je skozi vežo proti vratom, ki so držala k cerkvi in mu je hipoma zopet prišlo v spomin, kako neumno je sanjal po noči. Zdaj je odpahnil vrata in odprl. Na stopnici pred njim je ležalo dete vse zariplo v obraz od joka.
"Bog nazarenski," je vzkliknil župnik, "zdaj pa je res Izak tu." Bil je ta trenutek skrajno smešen v svoji osuplosti, nagibajoč se nazaj in roke stegujoč predse, kakor da se brani vsiljivca. Takrat sta prišli okoli hiše dekla in sestra. "Otrok!" je zavpila kuharica. "Saj sem vedela," je rekla dekla mirno. "Pa iz vasi ni. To je odloženo dete."
"Pa na našem pragu!" je zavpila župnikova sestra in si šla s predpasnikom čez obraz.
Župnik se je bil zavedel iz svoje osuplosti in je rekel:
"V božjem imenu. Človek je le. Pobere naj ga ena ali druga. Saj se bo raztr-
gal od joka."
Dekla se je pripognila in vzela dete v naročje. Izpod rute je zletel listič. Župnik se je sklonil ponj in bral:
"Krščen je za Petra Pavla, 2. maja 1721."
Dekla je pozibavala otroka na rokah in je menila:
"Lačno je, revče, pa zebe je. Ali naj je nesem noter?"
"Kamor hočeš, noter ne," je viknila župnikova sestra.
Župnik je odločno zamahnil z roko in dejal:
"Tu sem jaz gospodar, ne ti, Marta. In noter ga bo nesla. Saj je človek in ne žival. Ogreje se in morda bo pil."
"Bo," je menila dekla. Župnikova sestra pa je osupla stopila v stran. Nato pa je zajokala in zalomila z rokami.
"Umrla bom od sramu. V farovžu se bodo sušile plenice."
"Ne vpij," je rekel župnik. "Ne bodo se sušile."
Bog, ki mu je bil dal smešne sanje in to preizkušnjo v prvem jutru, mu je vdahnil dobro misel in je rekel:
"Jaz moram v cerkev. Ti pa stopi k Je-rasovi materi. Pred tednom smo ji pokopali eno. Bo pa tega-le vzela, da ji po lastnem ne bo prehudo. Stopi k njej, naj pride k meni."
"Pa on?" je vprašala sestra neverno.
"Kateri on?"
"Jeras vendar!"
"Jeras je v senožeti. Ko se vrne, bo že videl in zvedel."
Sestra se je umirila, brat župnik je krenil v cerkev. Bil je razmišlien, ko se je oblačil za sveto daritev in ni mislil kaj moli in je govoril kakor iznavade: "Prae-cinge me, Domine, cingulo puritatis, et extingue in lumbis meis humorem libidi-nis: ut maneat in me virtus continentiae et castitatis." (Opasaj me, Gospod, s pasom čistosti in ugasni v mojih ledjih občut poželjivosti, da ostane v meni moč vzdržnosti in čistosti.)
Zavedel se je svoje raztresenosti, razvezal pas in si ga še enkrat nadel. Ko pa si je nadeval plašč, je že popolnoma odmrl razburjenju prvega jutra in je govoril vneto in poln gorečnosti, naj mu Gospod Bog da nositi svoj sladki jarem, tako, da bo deležen božje milosti . . .
Po maši je vprašal pred cerkvijo svojega cerkvenika:
"Luka, ali si kaj slišal po noči?"
"O, sem," je odvrnil mož. "Vso noč je lajal sosedov pes. Lisice so blizu."
"Vem," je odvrnil župnik. "Ob tri kure sem. Pa sem mislil, če si kakega človeka okoli hiše slišal hoditi."
"Žive duše ne," je dejal cerkvenik in pogledal naglo vstran. Toda župnik je vendarle videl njegovo zadrego in dejal: "Po Tonetu, tvojem zetu, če bo, nisem vprašal če je kaj voglaril krog tvojih oken, dasi to ni prav. Za mlade fante je še vedno bolje, da ga po noči s palico po hrbtu napodiš, kakor pa da se delaš kakor bi spal ko hodi hčeri na okno trkat. To sem ti hotel reči."
(Dalje sledi) Širite amer. slovenca
PISANO POLJE
J. M. Trunk
TISKOVINE
vse vrste za društva, organizacije in posameznike izdeluje točno in lično naša tiskarna. — Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. Cene zmerne.
Tiskarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST CERMAK ROAD,
CHICAGO, ILLINOIS
Klerikalizem v politiki.
(Konec)
Huda mizerija je med ii ck m i katoličani pri politiki. Priznajmo. Vrlo resen katoliški list (America) je zadnjič značilno pisal o "catholic rabbits." katoliških zajcih, ker rui katoličani vzdržujemo lastne sole, pa pridno plačujemo tudi davke za vse druge šole in bi imeli vso pravico zahtevati, da se naši davki porabijo za naše šole. drugi naj pa plačujejo za svoje ali javne.. Pa rmr ! i zajci. Tudi to je hud poper ocl inaše lastne strani, ampak vrlo j opravičen poper, i Klerikalizem v politiki, i 'Ostanimo pri tem. Vrabci na ^ strehah čivkajo, da so prote- ! stantovski "klerikalci." -— mi- i nistri, pričarji — že od nekdaj vsi v politiki, do ušes v politiki, ampak naši slovenski rdeči bratje ne vidijo tega že stoletnega — klerikalizma, kričijo pa, da prihaja Katoliški klerikalizem v politiko in jo baje hudo ogroža. Enako utegne biti z judovskimi raT binci, kjer se morejo udejstvo-vati. Očividno vsaj socialistom ta protestantovski ali judovski .— klerikalizem ni nevaren, če ga ne vidijo ali vsaj molčijo o njem. Res ni le prav nič nevaren, večinoma je voda na njih rdeče mline, zato molčijo ko grob. In kako je z njih predsedniškim kandidatom Thomasom? Ali ni vsaj bil nekoč — pričar, toraj prav hudo izmed vrst — klerikalcev, vsaj protestantovskih klerikalcev ? He? Pa ga hvalijo ko Jud svoje blago. Ko bi kdo hotel malo zlobno pocukati te socialiste z njih — klerikalnim kandidatom, bi jih lahko imenoval : rdeči, protestantovski klerikalci, ki hočejo nam vsiliti celo za predsednika svojega — klerikalca. To bi bil teater.
Vidijo in kričijo o — kleri-
kalizmu, katoliškem udejstvo-
vanju v politiki, kjer je take-\
ga udejstvovanja bore malo, dasi bi ga imelo biti vse polno, ampak tam, kjer v resnici tak vsaj protestantovski ali judovski klerikalizem obstaja, tam ga ne vidijo, in mi dobro vemo, čemu ga ne vidijo.
Nič na tem za zdaj. Politika je vrlo kočljiva roba, katoličani so v politiki že tisočletja, v posameznih dobah in pri posameznostih so lahko — zajci, ampak kadar pride na resnico in pride pravi čas, niti zajčji katoličani niso -od muh. in to ve>o dobro naši nasprotnik'-, in kričijo že tedaj, ko le malo dvigne to katoličanst^o trrH v politiki svojo glavo.
-o-
!'7 n^rifnj/r^/r
(Nadaljevanje s 3. str.)
zmečkalo.
Fante je miril
V	Trbovljah na vasovanje se je mudil 28 letni rudar Ta kob Prosenc iz Trbovelj. Ko je videl da se fantje pretepajo jih je šel mirit, pri tem ga je > eden fantov zabodel z nožem v levo stegno, precej ne-vai*no.
-o-
Nesrečen padec
Petintridesetletni delavec Franc Prislan iz Meliš pri Gornjem gradu se je peljal na splavu mimo celja. Pripetila se mu je nesreča da je padel in si pri tem zlomil nogo. Spravili so ga v celjsko bolnico.
--o-
Jermen se je utrgal
V	Kompolju pri Vidmu so mlatili ajdo na mlatilnici. Na stroju se je utrgal jermen in težko železo je padlo na glavo posestniku Janezu Adamiču. Železo je popolnoma izbilo Adamiču desno oko.
-o-
V zmedenosti
Iz kapel pri Dobovi poroča-
jo: Že delj časa so domačini opažali na trgovcu Vidmarju duševno vznemirjenost in potrtost. Nekega dne ga je pa sin nenadoma našel na podstrešju mrtvega. Nihče ne dvomi, da je Vidmar šel v prostovoljno smrt v duševni zmedenosti.
-o-
Posledica brce
Rudar Ivan Jagodič, star 25 let, iz Trbovelj, se je spri s prijateljem Pušnikom, da ga je ta brcnil v trebuh. Jagodic je moral takoj v bolnišnico, kier so ga operirali, pa mu ni bilo pomoči. Drugi dan je v hudih bolečinah izdihnil.
-o-
Pod avtom Pri Botolenovi gostilni v Ro-sratcu je neki avto povozil 43 letnega dninarja Vt'ncenca ^onča iz Cerevca pri Št. Juri-iu ob iužni železnici. Čončn ie počila lobanja, zlomil si ie -rQč reb^r in ooškodoval obe roki. Odneliali so v ^"li^kn bolnišnico.
-o-
P ^v n v^V- ' 'i " " "
T" St. Vida rtri Stični noroča-io: Neke noči se ie v hišo Antona Anžlovaria državni cesti nvi Sv. Roku (Št. Vid št. 671, nekdo priplazil. Stopil je v spalnico in imel v eni roki samokres, v drugi pa električno svetilko ter je zahteval od obeh zakoncev denar. Oče je star nad 80 let in se ni mogel ustavljati, mati je pa vstala in izročila roparju ves denar, katerega je imela pripravljenega da bo plačala orača, ki je imel priti orat za pšenico. Pri odhodu je ropar zapretil, da se bo kruto maščeval, če bosta to stvar naznanila orožnikom.
,-o-
Nezsroda pastirčka Ko je korakal 13 letni pastirček Franc Polanc iz Vojnika skozi gozd v bližini ljubljanskega letališča, je neznan strelec v gozdu streljal nanj in ga obstre-lil, da je moral fantek v bolnico.
-o-
N^sr^rs« rnlad«* ttif>^e>1/>


Prva, najstarejša, največja in najbogatejša sloven- j ska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
i Kranjsko-SIovenska Katoliška Jednota i
Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporlrana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois.
POSLTTJE ŽE 42 LET.
Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.
SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $3,500,000.00.
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%.
K. S. K. Jednota ima do 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 184.
Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 42-letnega obstanka nad $5,900,000.00.
GESLO K.S.K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!"
Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni or- J [ ganizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se ,
>	lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni J in onemoglosti.
K. S. J. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do | 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko
>	za $250.00; $500.00; $1000.00; 1500.00 in $2000.00 posmrtnine.
V	Mladinskem Oddelku K.S.K.J. se otroci lahko zavarujejo v raz-
>	redu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek,
• samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi za- J varovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden.
>	Asesment primerno nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavarovanja.
Člani in članice nad 60 lot stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini.
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih asesmentov. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva ! vsak član in članica. •
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. i S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Če še nisi član ali člani-| ca te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi < » takoj.
V	vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem o»ab v starosti od 16. do 55. leta. — Za nadaljna !
, pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 ' ; No. Chicago Street, Joliet, IUinoiB.
Na Podeškem vrhu pri Konjicah je prišlo do težke nesreče, ki je imela smrtno po-'sledico. Posestnica Boček Terezija je šla s svakom pomagat spravljat voz na vkreber po tako imenovani strmini "Konjska smrt'.' v bližini posestnika Bo-čka. Vola nista mogla potegniti in poleg tega se je še os snela z jarmov. Bočkova je hotela voz naglo podložiti, toda ta se je že

<
Društvo sv. Jožefa
štev. 53, KSKJ., Waukegan, 111.
36 leto pri K. S. K. Jednoti.
Seja se vrši vsako drugo nedeljo ob 9:30 zjutraj. — Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do 55. leta v odrasli oddelek; in v mladinski oddelek od rojstva do 16 leta.
Skupna društvena imetja znašajo nad $15,000.00. Skupno število članstva 484 članov(ic).
Nadaljna pojasnila se dobe od sledečega odbora:
Frank Jerina, preds. Joseph Zore, taj. Mike Opeka, blag.
Vsakemu
SLOVENCU in SLOVENKI
priporočamo, da si nabavi
MR. IVANA ZUPANA Poezije
Iz življenja za življenje
Stanejo samo $1.00
Mr. Ivan Zupan, urednik Glasila KSKJ. je priznan pesnik. Njegove pesmi so mehkega domačega sloga, iz katerih govori življenje slovenskega, naseljenca v Ameriki. Pošljite naročilo za to knjigo na:
Knjigarna "AMER. SLOVENEC"
1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL.
začel premikati. Bočkova se ni mogla umakniti in je prišla pod voz. Dobila je težke poškodbe, katerim je uro po nesreči podlegla.
-o-
Pobegnil je
Iz bolnišnice za duševno bolne v Ljubljani je pobegni 67 letni Edmund Kavčič, ki je bil svoj čas znan izdelovalec likerjev, pa je nesrečnež pred nekaj leti zblaznel.
Odlikovanje
Z redom Jugoslovanske krone IV. razreda je bil pred kratkim odlikovan rudarski glavar Josip Močnik.
Nesreče
Pri nalaganju sena v kozolec je padel 28 letni delavec Janez Podkovšek z Rebeusche-govega kozolca v Zavodni na tla in se močno poškodoval. — Pri brušenju kose si je prereza] kita na roki 36 letni de1?-vec Franc Bele s Trličnega pri Rogatcu. — Oba se zdravita v" cclj ki bolnici.
23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in predpisuje očala
msn *IW?JL
OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523
Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer.
SLOV. LICENZIRAN ELEKTRICAR
Prevzemam vsakovrstna večja in manjša električna dela. — Nabavljam in prodajam vse vrste Električne "Fixtures" po zmerni ceni. Kadar rabite popravila luči, a!i drugih električnih predmetov, me samo pokličite na elefen: HAYMARKET 4005
1823 W. Cermak Rd.
CHICAGO, ILL.
Društvo sv. Vida
štev. 25, K.S.K.J.
CLEVELAND, O.
Leto 1936. Predsednik: Frank Habich, 6310
Carl Ave. Tajnik: Anthony J. Fortuna, 1093
E.	64th Str.
Blagajnik: Anton Korošec, 1063 Addison Rd. Zdravniki: Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman, Dr. L. J. Permej Dr. A. J. Perko, Dr. A. Skur in Dr.
F.	J. Kern.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Asesment se prične pobirati opoldne. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu.
Družinska
PRATIKA
ZA LETO 1937
JE DOSPELA.
Letošnja Družinska Pra-tika je bolj zanimiva kot kedaj preje. Prevzv. kne-zoškof ljubljanski Dr. G. Rožman ima v njej krasen članek o ameriških Slovencih. Ima posebno polo slik in mnogo drugih zanimivosti. Stane s poštnino
25 centov
Naroča se od: Knjigarna
AMER. SLOVENEC
1849 W. Cermak Rd. Chicago, III.