GLASILO OSVOBODILNE KRÖNTE SLOVENIJE Ljubljana, sreda 3/. maja 1050 LETO XL, ŠT 128 / POSAMEZNA ŠTEVILKA 2 ĐTN TRI NAJVAŽNEJŠE NALOGE Te dni Je bila v Beogradu II. redna seja sveta za kmetijstvo in gozdar, stvo Zvezne vlade, na kateri so razpravljali predvsem o trenutnih najvažnejših nalogah socialističnega zadružništva: o napredku živinoreje v kmečkih obdelovalnih zadrugah, o zagotovitvi semena za prihodnjo setev in o obveznostih socialističnega zadružništva do države. Sklepi, ki so jih ob koncu seje spre. Jeli, postavljajo pred vse zadruge konkretne naloge v razvoju in pospeševanju živinorejske proizvodnje. Vsaka zadruga mora do konca leta na svojem posestvu urediti najmanj dve živinorejski farmi, in to eno za veliko (goveda, ovce, prašiče) in eno za drobno živino (perutnina, kunci itd.). Ministrstva za kmetijstvo ljudskih repu. bilk bodo najkasneje do 1. avgusta izdelala plane ureditve živinorejskih farm pri kmečkih obdelovalnih zadrugah, kasneje pa bodo zadrugam pomagala s strokovnimi in organizacijskimi nasveti. Večje in bolj razvite zadruge bodo organizirale po 3 do 4 farme, kakršni so pač pogoji zadruge ali pogoji na datičnem področju. Zaradi napredita kakovosti živine na zadružnih farmah in zaradi zagotovitve dobrega pomladka v živinore. S bodo vse zadruge, ki imajo za to pogoje, sestavile iz najboljših plemenskih živali matične črede. Piam sestavljanja matičnih čred v kmečkih obdelovalnih zadrugah bodo izdelala ministrstva za kmetijstvo ljudskih republik, pri selekciji ali odbiranju moških plemenskih živali pa bo sodeloval biro za pospeševanje kmetijske proizvodnje. V vseh zadrugah, kjer se uredijo matične črede, se mora obvez, no uvesti knjigovodstvo za vsako posamezno žival. Znaten del naloge pospeševanja živinoreje pri kmečkih obdelovalnih zadrugah prevzemajo državna kmetijska posestva, znanstveno raziskovalni zavodi in instituti za živinorejo. Državna kmetijska posestva bodo na svojih farmah vzrejala dobre plemenske živali in jih oddajala kmečkim obdelovalnim zadrugam, pomagala bodo zadrugam s strokovnimi nasveti pri organizaciji živinorejske proizvodnje, pri vodstvu matičnega knjigovodstva itd. Znanstveno raziskovalni zavodi in instituti za živinorejo bodo z obiskovanjem zadružnih farm in s stalnimi, sti. ki z naprednimi zadružnimi živinorejci reševali določena vprašanja živinorejske proizvodnje v zadrugah. Razumljivo je, da morajo tudi zadruge skrbeti za strokovno usposobitev zadostnega kadra živinorejcev. Ministrstva za kmetijstvo ljudskih republik bodo izdelala najkasneje do 1. avgusta obširen plan in program množičnih tečajev za brigadirje živinorejskih brigad v kmečkih obdelovalnih zadrugah. Čeprav je bil plan oddaje poljedelskih pridelkov, posebno žita, lani v zadrugah v glavnem izpolnjen, odkupljene količine kljub temu niso bile v nobenem primeru stvarni odraz njihovih gospodarskih možnosti. Letos bodo do. bile vse kmečke obdelovalne zadruge najkasneje do 15. junija odločbe o količinah žita, ki ga morajo obvezno oddati državi. Odločbo o oddaji žita izda Nove tovarne v Zagrebu Pred kratkim so v Zagrebu začeli proizvodnjo v novozgrajeni tovarni »Elektröfen«, ki bo izdelovala električne aparate in material za množično potrošnjo. V novi tovarni so izdelali že 1500 električnih kuhalnikov, do konca prvega polletja pa jih bodo napravili še 2500. V juliju bodo začeli izdelovati tudi električne rešoje z dvema ploščama in električne bojler je za vročo vodo, v kateri se bo voda avtomatično segrevala do 60 stopinj. Naposled so izdelali prototip avtomatične varovalke za hišne instalacije. V Zagrebu gradijo še drugo pomembno industrijsko podjetje »Elektrotrak-clja«, ki bo izdelovala razna vozila na električni pogon s pomočjo akumula-torjetf,- Izdelali.. bodo tudi.. dva. prototipa električnih tovornih avtomobilov, in sicer za notranji mestni promet in za izvemmestnl promet z nosilnostjo 1500 kg. Z eno polnitvijo akumulatorjev bo tak eleitotrični avtomobil lahko prevozil 60 km. Poverjeništvo za industrijo in obrt mestnega ljudskega odbora v Zagrebu je začelo graditi dve važni industrijski podjetji lokalnega pomena. Kmalu bo zgrajena tovarna kleja, ki bo že prihodnji mesec začela izdelovati klej pretežno iz odpadkov tovarn usnja. Zato gradijo novo tovarno v neposredni bližini usnjame »Almerija«. Odpadke pa bodo tovarni dajale tudi druge usnjarne. Tovarna bo oskrbovala s klejem predvsem mestna lokalna podjetja, deloma. pa tudi ostala podjetja v Zagrebu. m Drugo pomembno podjetje, ki ga gradijo v Zagrebu, je centralna livarna. Za ustanovitev tega podjetja bodo uporabili, magmo livarn? »Gvozd«,, .ki ji bedo dogradili nov trakt in jo razširili»-V-novi livarni bodo postavili 2 ku. polni peči za železni liv, 2 jamski peči za topljenje barvastih kovin in posebno peč s kurjavo na nafto za taljenje aluminija. NOV STROJ namesto sedmih starih V tovarni kovinskih izdelkov »Saturnus« y. Mostah so v .počastitev rojstnega dne maršala Tita izdelali in sestavili modem stiskalni stroj (prešo) za izdelovanje manjše pločevinaste, m S sedmimi takšnimi stiskalnimi stroji so v »Saturnusu« doslej izdelali trikrat manj pločevinastih škatlic., kakor jih bodo sedaj lahko napravili z novim strojem embalaže. To je prvi stroj te vrste v naši državi. Vse dele do poslednje kovinske ročice ter vijakov so po zamislih in načrtih konstruktorja Staneta Galeta skupaj z njim izdelali v »Saturnusu« strugar Franc Završan ter orodjarja Lado Robič in Anton Hrastar. Samo težko ogrodje so vlili v »Litostroju«. Včeraj smo obiskali konstruktorja, novatorja Staneta Galeta. Mimo strojev, ob katerih delavke izdelujejo razno pločevinasto embalažo, predvsem škatle za konzerve, smo naposled prišli v majhno sobo, ki je za Staneta delavnica, še bolje rečeno tudi risal-nica hkrati. Stane je risal nove načrte za o-rodje, ki še manjka na njegovem stroju. Brž ko smo se pozanimali za njegovo delo, je takoj in z gromkim glasom začel pripovedavati, kako je prej potekala proizvodnja pločevinaste embalaže in kako bo v bodoče na novih strojih, ki zmorejo z različnim orodjem tudi po obliki različne Izdelke. Sedem delavk je moralo doslej v VREME Napoved za četrtek: Sončno s spremenljivo oblačnostjo in krajevnimi padavinami. Temperatura brez bistvene Spremembe. »Saturnusu« neprestano paziti na svoje prste in vsak trenutek porivati v stroje nove kose pločevine, ki je šele na sedmem, zadnjem stroju dobila pravo, dokončno obliko. Proizvodnja je bila na ta način razmeroma majhna, odpadkov pa je bilo veliko preveč. Sedem delavk je s sedmimi starimi stiskalnimi stroji izdelalo le toliko pločevinastih škatlic, da jih bo sedaj ena sama delavka z novim strojem lahko napravila skoraj trikrat toliko, ker stroj sam opravi vseh sedem pro. izvodnih operacij. Ta uspeh 63 letnega, toda čvrstega in pogumnega konstruktorja Staneta Galeta je za ves delovni kolektiv velikega pomena. V »Saturnusu« bodo ob manjšem številu delavk znatno povečali proizvodnjo, sproščeno delovno silo pa porabili za dela na drugih štro. jih. Kar pa je najvažnejše: v dvorane, kjer stoje dolge vrste starih stiskalnih strojev, ki žro obilo električne energije, bodo lahko , montirali vrsto novih strojev s trikrat večjo proizvodno zmogljivostjo. Konstruktor Stane že pripravlja nov stroj, enak prvemu in že misli tudi na druge nove stroje. Z izkušnjami, ki si jih je nabral v petih desetletjih svoje, ga dela kot mehanik, monter in konstruktor, bo kos vsem nalogam. Izpolnil jih bo. enako kakor je tri dni pred rojstnim dnevom maršala Tita izdelal svoj novi stiskalni -stroj, ne zaradi nagrade, ampak zato, ker ga potrebuje tovarna in ves delovni kolektiv. za ves zadružni sektor v okraju okrajni ljudski odbor, okrajni poverjenik za kmetijstvo pa.bo ta plan na skupnem sestanku s predsedniki kmečkih obdelovalnih zadrug razdelil na posamezne zadruge. Zagotovitvi zadostnih količin semen vseh poljedelskih kultur za prihodnjo setev je treba že sedaj posvetiti vso skrb. Treba je pravočasno blokirati posevke za semena krmilnih rastlin in zagotoviti spravilo tega semena, da se prihodnje leto ne bodo pojavljale po. dobne težave, kakor smo jih imeli letos. Hkrati je treba organizirati tudi sklepanje pogodb za površine, na katerih se bo pridelovalo setpe rdeče detelje in lucerne prihodnje leto. Pri odkupu poljedelskih pridelkov je treba izločevati vse odkupljene količine semena jarega žita in posebno skrbeti za priznano seme in za seme, ki je bilo pridelano na semenskih parcelah. V letošnjem odkupu morajo zato po. verjemištva za kmetijstvo na okrajih najtesneje sodelovati z odkupnimi organi. Nedeljskih volitev ljudskih odborov v Beogradu se je predsednik zvezne vlade maršal Jugoslavije Josip Broz.Tito v spremstvu podpredsednika zvezne vlade Edvarda Kardelja udeležil ob 10. dopoldne na 23. volišču. Skupine volivcev pred poslopjem in na volišču so navdušeno pozdravljale tov. Tita in Kardelja, Slika nam kaže njuno vrnitev po opravljeni volivni dolžnosti. Prihodnje dni bo začela obratovati TOVARNA MONTAŽNIH HIŠ v Naklem Pomanjkanje stanovanj za železničarje je občutno ne le v velikih mestih, marveč tudi povsod tam, kjer je z razvojem industrije naglo narasel železniški promet in se je v zvezi s tem povečalo tudi število železniških uslužbencev. Zato se je naša železniška uprava letos z odločnostjo lotila gradnje stanovanjskih hiš. Določila je takojšnjo zgraditev petih tovarn za montažne hiše železničarjev v naši državi. Prva izmed teh tovarn je že zgrajena v Naklem pri Kranju in bo začela obratovati prihodnji teden. Postavili so jo v dobrih 3 mesecih. Železniško gradbeno podjetje štev. 5 v Ljubljani je na gradbišču v Naklem sredi velike gramozne jame ob progi proti Tržiču že med zimo vse pripravilo za gradnjo: barake, material, nakladalno in razkladalno rampo, globok vodnjak itd., da na ta način omogoči zgraditev tovarne v čim krajšem času. Ob koncu februarja pa so začeli gra- Topilnica svinca v Mežici izpolnila polletili JJlan _________________ ^____ip_. ______^ v________ Delovni" kolektiv' Topilnice"ivinča'-^ räien fegä šo: v'nedeljo 'Si^T Mežici je v torek 30. maja izpolnil svoj 1. polletni plan. K predčasni izpolnitvi planskih nalog in povečanju proizvod, nje je pripomogla požrtvovalnost delavcev ter vzorna organizacija dela pod tehničnim vodstvom tov. inž. Franja Uršiča, ki je z lastno iniciativo pripomogel do mnogih izboljšav, racionalizacij in tehničnih izpopolnitev. Po njegovi zamisli in načrtih je bila zgrajena nova tovarna za pridobivanje kalcijevega molibdata, ki se odlikuje po so. dobnih tehničnih napravah ter racio» nelnem izkoriščanju rudninskih snovi. Poleg topilničarjev se močno prizadevajo v izpolnjevanju planskih nalog tudi jamski delavci — mežiški rudarji. Njihova avantgarda so udarniki, ki so jih letos nanovo razglasili kar 340 ter je med njimi 277 večkratnih udarnikov. Kopača tov. Valentin Kapun in Franc Smuk sta 13 kratna udarnika; kopača Franc Ziherle ter Tomaž Hor. vat sta si že dvanajstič priborila častni udarniški naslov. Ti štirje tovariši so tudi prvi rudarji mežiškega rudnika, ki so že izpolnili petletni plan. ap. diti tovarno: 2 veliki delavnici, dolgi po 100 m in široki 21 m, skladišče za cement in izdelke, delavnico za železc--krivce in instalacije, delavnico za lesene modele itd. Treba je bilo zelo pohiteti, da se izkoristi letošnja gradbena sezija. Pogosto je deževno vreme precej oviralo gradnjo tovarne. Navzlic temu so danes vsi navedeni glavni objekti že postavljeni. Med gradnjo so se delavci na gradbišču zavezali tako pospešiti gradnjo, da se bo v tovarni lahko začelo delo že 1. junija. Vse kaže, da bodo to obljubo gotovo izpolnili. Zadnje tedne je bila največja skrb gradbenih delavcev dovršiti dela v obeh velikih delavnicah, cd katerih bo ena služila za izdelavo gradbenih elementov iz železo-betona (soh, nosilcev preklad), druga pa za izdelavo lahkih betonskih delov za stene iz premogovnih ugaskov. V teh dveh velikih delavnicah je bilo treba še izdelati betonski tlak. Delavci so sklenili, da bodo to delo končali pred rojstnim dnevom maršala Tita. Pri izdelavi betonskega tlaka so zadnji teden presegali norme povprečno "ža^So/(,T ražen fegä šo V' ned-’*'— '-='” daljevali betoniranje tlaka še v prostovoljnem delu. Za hitro izvršitev instalacijskih del ima zlasti velike zasluge tov. Strumel. ki je mnogo instalacij izvršil s prostovoljnim delom. V novi mizarski delavnici že izdelujejo lesene modele za posamezne gradbene elemente iz betona. Ko bo način izdelave teh elementov preizkušen, pa bodo izdelali take modele iz železa. Montažne hiše, ki jih bo izdelovala nova tovarna v Naklem, ne bodo morda provizorij. To bodo razmeroma velike enonadstropne montažne hiše, grajene po 'sistemu arhitekta Todiča v Beogradu. Po večini bodo imele po 8 stanovanj, manjše pa 4 stanovanja. Stanovanja bodo dvosobna in enosobna s kuhinjo in stranskimi prostori. Ustrezala bodo vsem sodobnim zahtevam gradnje higienskih stanovanj. Način gradnje iz votlih gradbenih elementov pa bo zagotovil dobro toplotno izolacijo. Tovarna, ki je komaj zgrajena, ima že svoj proizvodni plan. Od 1. junija do konca leta bo morala izdelati in postaviti prvih 15 montažnih hiš, od tega 11 osemstanovanjskih in 4 štiri-stanovanjske, kar da skupaj 104 stanovanja. Prve hiše bodo postavili Ljubljani in v drugih velikih železniških vozliščih naše države, kar bo pospešilo razvoj montažne gradnje železničarskih stanovanjskih hiš in gradnjo ostalih štirih tovarn za železničarske montažne hiše v državi. Po izpopolnitvi proizvodnega .postopka in tovarniških naprav v Naklem se bo proizvodna zmogljivost tovarne še precej povečala. Delo se tudi pozimi ne bo ustavilo. Proizvodnjo zimskih mesecev bodo vskladiščili, tako da bodo že zgodaj spomladi lahko začeli montirati nc-ve hiše. Zahvala maršala Tita «a čestitke in darila, ki jih je prejel ob rojstnem, dnevu Predsednik zvezne vlade, maršal Jugoslavije Josip Broz Tito, Je prejel ob svojem 58. rojstnem dnevu več tisoč pismenib in brzojavnih čestitk od ustanov, podjetij, organizacij in posameznikov iz naše države in inozemstva, od naših diplomatskih predstavništev v Inozemstvu in predstavništev tujih držav v Jugoslaviji. Hkrati s čestitkami Je prejel maršal Tito tudi zelo veliko najraznovrstnej-ših daril od delovnih kolektivov, pod. Jetij in ustanov, prebivalcev posameznih krajev in mest, članov množičnih organizacij in posameznikov s posvetili in izrazi spoštovanja in vdanosti. Ker ne more vsem osebno odgovoriti, se maršal Tito s tem naJprisrčneje zahvaljuje za čestitke, želje in darila, ki so mu bila poslana ob rojstnem dnevu. V jeseniški železarni je že 22 delavcev izpolnilo petletni plan V obratu elektropeči jeseniške železarne je te dni 13 delavcev izpolnilo svoje petletne delovne naloge. Med njimi so tudi trije nosilci medalje dela Anton Smukavec, Jože Petelin in Franc Gorjanc. V mehanični delavnici pa je izpolnil petletno delovno nalogo udarnik Anton Košir. V vsej železarni dela sedaj za drugo petletko že 22 delavcev. Nadaljnja podjetja, ki so izpolnila polletni plan V počastitev rojstnega dne maršala Tita so nadaljnja podjetja izpolnila polletni plan, med drugim tovarna kmetijskih strojev v Mariboru in tovarna papirja na Reki. V Osijeku je na rojstni dan maršala Tita izvršil svoj proizvodni plan za prvo polletje kolektiv tovarne usnja, ki od začetka leta v nobeni dekadi ni zaostal za planom. V Slavonskem Brodu pa je izvršil polletno delovno nalogo kolektiv livarne v veliki tovarni »Djuro Djakovič«. Vietnamska mladinska brigada pnde v Jugoslavijo Pariz, 29. maja. (Tanjug) 38 Vietnamskih - mladincev,' 30 -delavcev -ia-8 intelektualcev, je imelo v Parizu konferenco, na kateri so ustanovili iniciativni odbor za odhod delovne brigade Vietnamcev v Jugoslavijo. Na konferenci sta bili prebrani dve poročili, v katerih so razložili razloge za to pobudo naprednih vietnamskih mladincev. Delavci vsega sveta, je rečeno v poročilih, ne morejo biti ravnodušni do jugoslovanskega problema, kajti, ta problem se tiče vseh. V razpravi o poročilih so vsi vietnamski mladinci izrazili željo, da bi se seznanili s pravim stanjem v Jugoslaviji. Po njihovih izjavah se morajo kolonialni narodi seznaniti z Jugoslavijo prvič zato, »ker nudi Jugoslavija zgled socialistične revolucije, ki je bila izvedena hkrati z borbo za narodno osvoboditev« in drugič, »ker je Jugoslavija v svetu, razdeljenem na dva bloka, zgled države, ki ni kapitulirala pred ameriškim kapitalizmom in noče koristi svojih narodov podrediti izključno ve-likoruskim zahtevam ter potrebam zunanje politike ZSSR.« VELIČASTNE POGREBNE SLOVESNOSTI v Zagrebu Padle heroje je počastil tov. Milovan Djilas Včeraj se je več deset tisoč prebivalcev Zagreba poslovilo od posmrtnih ostankov junaških partijskih in skojevskih voditeljev. Iz Delavskega doma so nosili krste člani CK KPJ in CK KP Hrvatske, pred veličastno grobnico na Mirogoju pa so jih položili oficirji. Nato se je član Politbiroja CK KPJ Milovan Djilas poslovil od padlih junakov ter je med drugim dejal: Tistega, kar danes grade naši narodi pod vodstvom svoje Partije in Tita, padli tovariši niso dočakali. Toda slutili so, verovali in vedeli, da bo to Konstruktor-novator Stane Gale ob svojem novem stroju prišlo in da bo, ter so zavestno s sto in sto tisoč drugimi heroji vzidavali svoja življenja v temelje bodoče socialistične Jugoslavije, v temelje novih, zares enakopravnih odnosov med ljudmi in narodi. Niso vedeli, in tedaj, kakor tudi mi, niso mogli vedeti, da bo prav v prvi deželi socializma na. stalo središče revizionizma in se razvilo v center izdaje socializma ter osvo. bodiine borbe narodov. Borili so se in padli za novo družbo, v kateri bodo delovni ljudje v resnici svoji gospodarji, v kateri bodo narodi v resnici svobodni in enakopravni. Borili so se in padli za ta in tak novi svet, za ka. terega je zgodovinski razvoj pozval delavski razred, da ga zgradi in ga bo zgradil kljub vsem njegovim sovražnikom in sovražnikom te njegove vloge. Mi, ki danes živimo, in tisti, ki prihajajo za nami, smo dolžni korakati naprej po tej poti in se približevati vedno bolj končnemu s iotru proletariata in naprednega človeštva, brat. stvu in resnični enakopravnosti narodov ter resnični enakopravnosti ljudi. Naši narodi korakajo danes prav po tej poti, in to s prav enako neustra. šenostjo, pogumom in vero, s katerimi so šli in padli revolucionarji. Njihova stvar je postala stvar vsega delovnega ljudstva, vseh narodov Jugoslavije. Kakor so svoječasno revolucionarji Oktobrske revolucije v Rusiji utirali nove poti socializma, njihova stvar pa je bila last vsega naprednega v človeštvu, tako je tudi danes z borbo narodov Ju. goslavije, kajti borba za nadaljnji raz. voj socializma ne more biti izločena in stvar samo enega naroda ali enega porekla, ker je socializem po svoji naravi internacionalističen. Borba, ki jo naši narodi in naša Partija vodijo danes za socialistično zgraditev in narodno enakopravnost, bo postala in že postaja stvar vseh v resnici naprednih Mutti na svetu, Naši narodi morajo biti ponosni, da so krenili pa tej novi poti in da z dejanji dokazujejo, da gre lahko sleherni narod, ki ima notranje revolucionarne sile, danes po tej poti. Naši narodi morajo biti ponosni na slavne žrtve, ki so jih dali, da bi utrli poti k socializmu in srečnemu življenju svobodnih in enakopravnih naro. dov. Naš delavski razred mora biti ponosen, da je vzgojil tako goreče in neustrašene revolucionarje, kakršni so to. variši, katerih ostanke danes pokopa, varno. Ponosni morajo biti nad Radetom Končarjem, čigar pogum, vztrajnost in odločnost niso poznali zaprek, čigar plemenitost, tovarištvo in ljubezen do ljudi niso poznali ne trohice sebičnosti, čigar sovraštvo proti sovražniku ni poznalo trenutnih slabosti, čigar vera in brabrost sta bila brezmejna in čigar borba za Partijo ter njeno enotnost, borba za stvar delavskega razreda in jugoslovanskih narodov je bila edini smisel in najpopolnejše veselje njego, vega življenja. Številni tovariši so padali pod anonimnimi imeni kot neznani borci. Toda Partja jih je poznala in ljubila zaradi njihove vdanosti in odločnosti. Tudi sovražnik jih je poznal in trepetal pred njihovo aktivnostjo. Resnice in pravične stvari delavskega razreda in njegovih sinov ni nobena stvar mogla in ne more uničiti. Njihova imena danes žive in bodo živela v srcih naših narodov, njihov revolucionarni žar se sveti v očeh naše mladine, njihova srca močno utripajo v srcih našega delavskega razreda in naših delovnih ljudi, ki zidajo dom srečnih ter svo. bodnih ljudi in svobodnih narodov, kakršnega človeštvo še ni videlo. Naj nas žrtve borcev delavskega razreda in jugoslovanskih narodov navdahnejo z novo silo v borbi za ideale socializma in svobode naše dami Slava 4n hvala padlim borcem! Udeleženci konference so izvolili od-,bor--sedmih-članov,--ld .bo organiziral odhod vietnamskih mladincev v Jugoslavijo. Naš protest v Pragi Beograd, 30. maja. (Tanjug.) Češkoslovaške oblasti drže trgovinskega delegata pri našem veleposlaništvu v Pragi Zvonimira Tomiča že od 27. novembra v zaporu, češ da je zagrešil neki gospodarski prestopek. Kljub ustmenim in pismenim posredovanjem našega veleposlaništva češkoslovaške oblasti odklanjajo vsako pojasnilo, kar dokazuje, da ne gre za kako Tomičevo krivdo gospodarskega ali drugačnega značaja, ampak samo za nedovoljeno ravnanje z jugoslovanskim državljanom. Naše veleposlaništvo je poslalo zato češkoslovaškemu zunanjemu ministrstvu noto, v kateri zahteva pojrsniio o Tomičevi aretaciji in njegovo takojšnjo izpustitev iz zapora. Osebje poslaništva FLRJ v Tirani se je vrnilo v Jugoslavijo Beograd, 30. maja. (Tanjug.) Tanjug je poblaščen objaviti toie: Zaradi neznosnega režima in raznih pristranskih ukrepov, ki jih albanske oblasti že dlje časa uporabljajo proti poslaništvu FLR Jugoslavije v Tirani in njegovemu osebju, zaradi česar je onemogočeno sleherno nadaljnje delo jugoslovanskemu predstavništvu v Albaniji, se je vrnil odpravnik poslov FLRJ v Tirani z osebjem poslaništva v Jugoslavijo, poslaništvo FLRJ v Tirani pa je začasno prenehalo z delom. O začasni opustitvi jugoslovanskega poslaništva v Tirani in o vzrokih, ki .so dovedli do tega, je zunanje ministrstvo FLRJ obvestilo albansko poslaništvo v Beogradu in mu sporočilo, da bo poslaništvo FLRJ v Tirani znova odprto, ko bo dala albanska vlada zadovoljiva jamstva, da bo spremenila svoj odnos do jugoslovanskega predstavništva in njegovega osebja. Gostovanje beograjske opere v Sloveniji in Primorju Beograjska opera se pripravlja na veliko turnejo s festivalskim programom, ki je določen za čas od 15. do 25. junija na Reki in v Opatiji. Opera odpotuje iz Beograda 5. junija in bo gostovala najprej v Zagrebu, potem v Ljubljani, na Reki, v Opatiji in Pulju. Turneje se udeleži ves ansambel pod vodstvom direktorja Oskarja Danona ter dirigentov Stevana Hrističa, Kreše Saranoviča in Predraga Miloševiča. Največji dom kulture v Črni gori V Plevljah je zgrajen in urejen kuli turni dom, ki je največji v vsej EB Cmi gori. Mestno gledališče je lo v njem že prvo predstavo. Gled» liska ' dvorana z galerijo ima" prosto« ra za 700 gledalcev, dom pa ima veliko dvorano za fizteultume bavne prireditve. Svoje prostore so dobile v novem! množične organizacije. Gospođa Viđali in Bartoli sta poromala še v , Rim, 30. maja. (Tanjug) Italijanski Informbirojci in nacionalni šovinisti so organizirali v nedeljo v Rimu nov skupni napad proti Jugoslaviji. V imenu informbirojcev je pred peščico s silo privlečenih poslušalcev nastopil šef razbijaške tržaške komunistične partije Vittorio Viđali, po radiu pa je govoril krščanskodemokratski predsednik tržaškega občinskega sveta in eden glavnih eksponentov tržaškega »osvobodilnega odbora« Bartoli. Oba sta govorila o »nasilju v coni B«. Krščanski vodja Bartoli je tokrat govoril po rimskem radiu, ker se je očitno bal slabih izkušenj svojih kTščanskodemojp-atskih kolegov iz tržaške rumene »Delavske zbornice«, na katerih konferenco o »nasilju nad delavci v coni B« je prejšnji teden prišlo samo 110 oseb, po večini prirediteljev. Cesar se je bal Bartoli, je doživel Viđali, ki je začel svoj govor skoraj eno in pol ure pozneje, kajti večina poslušalcev ni prišla pravočasno na konferenco, kljub pozivom, ki so bili poslani po partijskih organizacijah. Oba govornika sta končala svoja govora z zahtevami, naj se »stori vse«, da bi bilo vse Svobodno tržaško ozemlje čim prej priključeno k Italiji. Viđali je zahteval, da je treba revidirati določbe mirovne pogodbe, ki se nanašajo na Svobodno tržaško ozemlje. Istočasni nastop obeh najpomemb- Jugoslovanski paviljon na velesejmu v Parizu zbuja splošno pozornost Pariz, 30. maja. (Tanjug) Na letošnjem pariškem velesejmu, ki ga je doslej obiskalo okoli tri milijone ljudi, je razstavilo 10.500 razstavljalcev iz 22 držav. V nacionalnih paviljonih je razstavilo svoje proizvode 10 držav: Jugoslavija, Italija, Švedska, Švica, Belgija, Češkoslovaška, Indija, Nizozemska, Pakistan in Turčija. Paviljon Jugoslavije, ki vzbuja veliko pozornost obiskovalcev in kupcev, se odlikuje po raznoličnosti razstavljenih predmetov. Stroji, napravljeni v jugoslovanskih tovarnah, pričajo o velikem napredku jugoslovanske mlade industrije. Obiskovalci se zanimajo zlasti za pnevmatično kladivo — proizvod tvornice »Ivo Lola-Ribar« v Železniku, za moderni rezkalni stroj — proizvod zagrebške tovarne »Prvomajske«, in za krasno filmsko kamero d proizvod »Iskre« v Kranju, ki je dobila na mednarodnem velesejmu v Milanu drugo nagrado. V jugoslovanskem paviljonu so nadalje razstavljeni vzorci rudninskega bogastva Jugoslavije, proizvodi kož in krzna (krzno mladega merjasca preseneča obiskovalce, ker je to doslej neznan proizvod v Evropi). Proizvodi narodne umetnosti se odlikujejo po lepoti in izvirnosti. Veliko zanimanje je tudi za narodne vezenine, narodne noše, keramične in tekstilne izdelke. Kupci se posebno zanimajo za razne vrste konoplje in tobaka, ki igrajo važno vlogo na mednarodnih tržiščih. Organizatorji -letošnjega pariškega velesejma poudarjajo, da je jugoslovanski paviljon zaradi raznoličnosti, zanimivosti in kakovosti razstavljenih predmetov zelo pozitiven prispevek k splošnemu uspehu pariške mednarodne razstave. Dr. Klementis izključen iz Centralnega komiteja KP Slovaške Praga, 30. maja. (Tanjug) Ob koncu IX. kongresa Komunistične partije Slovaške sta zunanji minister Vilim Siroky in ministrski predsednik’ Antonin Zapotocki ponovno kritizirala bivšega zunanjega ministra dr. Vladimira Ciemeniisa in predsednika slovaškega narodnega sveta Karla Smidkeja in zahtevala od kongresa, naj odkloni njihovo samokritiko. Siroky je sporočil, da bo o Clementiscvem slučaju razpravljal še Centralni komite KP Češkoslovaške. Dr. Clementisu so ponovno očitali, da se ni strinjal s sovjetsko zunanjo politiko že od leta 1939, ko je bil pcd- vega dela med slovaško ljudsko vstajo, zaradi slabega izvajanja agrarne reforme in podržavljenja industrije. Niti slovaški niti češki tisk nista objavila obrambnih govorov dr. Cie-mentisa in Smidkeja, pač pa samokritične izjave Novomjeskega in Husaka, katerih delovanje so prav tako na kongresu kritizirali. Za predsednika Komunistične partije Slovaške je bil zopet izvoljen sedanji zunanji minister Vilim Siroky. Iz Centralnega komiteja Komunistične partije Slovaške so izključeni dr. dementis, Smidke, Novomjeski in Husak, ki so bili poleg Širokega in Djuriša pisan sovjetsko-nemški sporazum. I doslej glavni voditelji Komunistične Smidkeja so kritizirali zaradi njego-1 partije Slovaške. ZDA bodo zahtevale od Japonske vojaška oporišča Washington, 30. maja. (Un. Pr.) Ob potovanju pomočnika ameriškega zunanjega ministra republikanskega senatorja Dullesa na Japonsko piše »Wash-inton Post« v svojem uvodniku, da bo Dulles posvetil največjo pozornost vojaškim oporiščem ZDA. List piše med drugim: »Interesi ameriške varnosti imajo vsekakor prednost. Zaenkrat je namen ZDA pridobiti Japonsko, da bi »prostovoljno« odstopila svoja oporišča.« List je mnenja, da bo Japonska, ko bo po podpisu mirovne pogodbe, postala svo- Francoski socialisti zvesti Atlantskemu paktu Pariz, 30. maja. (Tanjug) V resoluciji o splošni politiki socialistične stranke, katere kongres se je končal včeraj, je rečeno, da »morebitna udeležba v vladi za sedaj ne pride v poštev«. Resolucija navaja v glavnem tale program stranke: zboljšanje življenjskih razmer, zvišanje plač in izvajanje določb kolektivnih pogodb; zgraditev stanovanj in šol; odprava omejitev v dajanju kreditov; zvišanje življenjske udobnosti na vasi. Upravni odbor stranke, ki ima 31 članov, je ostal v glavnem isti. Edina omembe vredna sprememba je izvolitev Julesa Mocha na mesto Depreuxa. ki ni hotel kandidirati. Za generalnega sekretarja stranke je bil izvoljen Guy Mollet. V resoluciji o zunanji politiki zahtevajo, naj stranka pozorno spremlja »pogajanja v zvezi s Schumanovim načrtom«. da bi zagotovila udeležbo Ve like Britanije in močno zastopstvo delavcev v bodoči visoki upravi ruhrske industrije jekla in premoga. V resoluciji zavračajo misel nevtralnosti in potrjujejo zvestobo stranke atlantskemu paktu. Na koncu se stranka izjav Ija za zastopstvo LR Kitajske v OZN V resoluciji o politiki v prekomorskih posestih zahteva stranka, naj se spor v Vietnamu predloži OZN. Nesoglasja med Anglijo in Francijo zaradi Schumanovega predloga Piriz, 30. maja. (Reuter) V zvezi Schumanovim predlogom o združitvi francosko-nemške industrije premoga in jekla so nastala med angleško in francosko vlado nesoglasja. To potrjujejo poleg predstavnikov francoskega zunanjega ministrstva tudi londonski diplomatski krogi, ki poudarjajo, da je od francoske vlade odvisen nadaljnji razvoj nesoglasij. Nesoglasja so nastala po privolitvi britanske vlade, da bo poslala na francosko-nemško konferenco o združitvi industrije jekla in premega svoje opazovalce. V britanskih krogih pripominjajo, da britanska vlada v sedanjem trenutku nikakor nr namerava sprejeti nobenih obveznosti Kakor poroča United Press. je uradni zastopnik iialijanskega ministrstva za zunanje zadeve sporočil, da je Italija sprejela vabilo francoske vlade naj sodeluje na konferenci, ua kateri bodo razpravljali o Schumanovem načrtu za združitev francoske in nemške tndustriie premoga in jekla. bodita In neodvisna, »srečna, da bo imela zanesljivo varstvo od ZDA«. Drugo vprašanje, ki mu bo Dulles posvetil pozornost, bo problem posebnih japonskih interesov na Kitajskem. Poudarjajoč, da bo Japonska kmalu ponovno stopila na torišče svetovnih dogodkov, zahteva list, naj se priznajo legitimni interesi v gospodarskih odnosih s Kitajsko. V Angliji je ukinjeno racioniranje petroleja London, 30. maja. (Tanjug) Medtem ko večina britanskih listov pozdravlja sklep o ukinitvi racioniranja potrošnje petroleja, pa washingtonski dopisniki odkrivajo pravo ozadje te najnovejše akcije angleške vlade. Tako pišejo, da je ukinitev racioniranja petroleja predlagal ameriški trust Standard Oil Company in da je ta predlog podpiralo tudi ameriško zunanje ministrstvo. Po pisanju washingtonskega dopisnika »Financial Times« pričakujejo ameriške družbe, da bo angleška vlada po ukinitvi racioniranja potrošnje petroleja prisiljena, da bo kmalu sklenila splošen sporazum, podoben odredbam zadnjega kompromisa, ki so a predlagale ameriške družbe. Odlok britanske vlade o ukinitvi racioniranja potrošnje petroleja predstavlja nov korak v podrejanju ameriški politiki. hujskala proti jugoslovanski coni in zahtevala priključitev vsega Svobodnega tržaškega ozemlja k Italiji nejših predstavnikov informbirojskega in iredentističnega središča iz Trsta v glavnem italijanskem mesto opozarja na namene vodstva KP Italije in italijanske reakcije, da z združenimi močmi nadaljujeta gonjo proti coni »Ba, ki se je v Italiji zlasti razvnela po nedavnih upravnih volitvah. Končana je stavka v kamnoloma v Nabrežini Tnt, 30. maja. (Tanjug) Včeraj se je ®>nčala stavka v kamnolomu v Nabrežini, ki je trajala 12 dni. Delavci so se vrnili na delo, ker je lastnik kamnoloma izplačal zaostale prejemke In ker je angloameriška vojaška uprava nai-očila, naj se Imenuje nadzornik, ki bo pregledal finančno poslovanje podjetja. Vidalijevci priključujejo tržaške sindikate italijanskim organizacijam Trst, 30. maja. (Tanjug) Vidalijev-ski glavni odbor sindikatov je, ne da bi o tem obvestil članstvo, na svojo roko priključil zvezo tržaških pomorcev italijanski zvezi pomorcev. Gotovo dejstvo so sporočili članstvu na zadnji skupščini zveze, kar je vzbudilo veliko nezadovoljstvo delavcev v Trstu, ker so delovni pogoji tržaških mornarjev popolnoma drugačni kot ^Homarjev v Italiji. To ni bil prvi poskus Vidalijevcev, da bi tržaške sindikate priključili italijanskim centralnim upravam. Pred mesecem dni so napravili podobno s tržaško zvezo grafičarjev. Poskus pa je preprečil solidarni odpor tržaških grafičarjev. Vietnamska ljudska vojska osvobodila 60Ö km* ozemlja Saigon, 30. maja. (Tanjug) Vietnamska ljudska vlada je v prvem četrtletju letošnjega leta osvobodila 600 kvadratnih kilometrov ozemlja, na katerem živi 20.000 prebivalcev. V istem času je zaplenila velike količine orožja in uničila 3 francoska letala. Koroški partizani za pravice koroških Slovencev Celovec, 30. maja. (Tanjug) Bivši partizani Slovenske Koroške so priredili včeraj zborovanje v Selah, znanem koroškem partizanskem kraju. Podpredsednik Zveze koroških partizanov Luka Sienčnik je poudaril v svojem govoru, da je treba nadaljevati odločno borbo za pravice koroških Slovencev in razkrinkavati delo Informbiroja na Koroškem, ki hoče skupaj z avstrijsko reakcijo razbiti enotnost koroških Slovencev. Oživitev osvobodilne borbe na Filipinih London, 30. maja. (Tanjug) »Observer« piše ob ponovnem oživljanju osvobodilne borbe na Filipinih, da so v ameriških krogih njnenja, da bo šla filipinska vlada isto pot kakor Cang-kajškova vlada. Nekatere vojaške osebnosti v ZDA so mnenja, da predstavlja »edino rešitev« zopetna ameriška okupacija Filipinov, medtem ko so politične osebnosti mnenja, da bi vsaka akcija, ki bi bila podobna »staromodnim imperialističnim ukrepom«, zadela še na večji odpor azijskih narodov. »Observer« Ugotavlja, da je na Filipinih politična in gospodarska kriza, v upravi pa silna korupcija. Po zmagi ljudske revolucije na Kitajskem so postale osvobodilne - sile na Filipinih še aktivnejše in prodirajo iz svojih oporišč v hribih v gosto naseljene oblasti. V nekaj vrstah Sidney, 30. maja. Na konferenci pred kratkim ustanovljene avstralske lige za varstvo demokratičnih svoboščin, ki je bila včeraj v Sidneyu, so obsodili zaken o prepovedi KP Avstralije, ki je bil sprejet v avstralski narodni skupščini kot »zakon, ki uvaja fašizem«. London, 30. maja. Britanski listi poročajo, da so se pojavile v glavnem mestu Malaje Kuala Lumpuru rdeče zastave v hipu, ko sta prispela v mesto britanski vojni minister Strachey in kolonialni minister Griffits. Zastave malajskih domoljubov so razobesili celo na dvorišču palače visokega Komisarja za Malajo. V nekem delu mesta je policija streljala na 4 osebe, ki so razobešale zastave. Pričakujejo, da se bo začela nova ofenziva proti osvobodilnim silam Malaje, ki jo že dlje časa pripravljajo, na področju •lohore. kjer so partizani zlasti aktivni. Krajevni ljudski odbori so začeli danes 31. maja popisovati setvene površine Jesenske in pomladanske setve ter starih posevkov. Da bi bil ta po. pis opravljen kar najbolje in da bi zajel vsa gospodarstva, so krajevni ljudski odbori organizirali posebne 3 članske pregledovalne skupine. Te skupine morajo pregledati vse orne površine in kulture, zlasti pa pšenico, krompir in fižol, in to predvsem pri večjih kmetih. Za izvedbo popisa so odgovorni prvi vrsti ljudski- odbori, ki pa te naloge ne morejo izvršiti, če Jim ne bodo pomagale tudi množične organi, zacije, zlasti odbori OF, AFZ in vaške partijske organizacije. V kranjskem okraju sodeluje pri podpisu 41 najboljših okrajnih aiktivistov iz vseh poverjeništev izvršnega odbora in okrajne zveze kmetijskih zadrug. V tem okraju so imeli krajevni ljudski odbori že od 24. do 26. t. m. področna po. svetovanja in organizirali 265 popisnih skupin, v katerih sodeluje 795 članov. V kamniškem Okraju so se slabše pripravili. Poverjeništvo za kmetijstvo Je prvotno določilo le 18 aktivi, stov, ki naj bi nudili pomoč krajev- JPrihodnost naših otrok bo lepa, sai bdi nad njihovim razvojem ‘ vsa naša skupnost V okraju Poljčane bodo v Tednu matere in otroka priredili 12 otroških sejmov. Za šivanje igrač so žene ustanovile 5 aktivov. Napravile so 16 obiskov materam, 6 jporodnicam so pomagale pri pranju, kuhanju in šivanju. Žene s Pristave so poleg pomoči porednicam uredile tudi materinsko posvetovalnico. V Murski Soboti je mestna ekonomija prevzela patronat nad pionirsko restavracijo ter ji že v redu dostavlja mleko in moko. Uslužbenci ekonomije so na svojem sestanku obljubili, da bodo opravili 730 prostovoljnih delovnih ur, da bodo mleko in moko lahko oddajali restavraciji po najnižjih cenah. Delavci mestnega mizarstva, invalidskega mizarskega podjetja in mizarske delavnice okrajnega gradbenega podjetja bodo s prostovoljnim delom izdelali 3 opreme za najmlajše otroke. V mestni čevljarski delavnici so izdelali 10 parov otroških sandal. Žene povsod pripravljajo zdravstvena predavanja, akademije, izlete in pionirske sejme. Za počitniške kolonije so zbrale preko 20.000 din. V okraju Trbovlje so imele žene 20 sestankov, na katerih so razpravljale o izboljšanju otroške preskrbe in nege. 40 otroških obiskovalk pregleduje otroke po domovih, zlasti varovance, ki jih je v okraju 147.. V Radečah, Trbovljah in Zagorju urejujejo otroška igrišča. V okraju Postojna so žene v tekmovanju pred Tednom matere in otroka opravile 3736 prostovoljnih delovnih ur. V Hrastju so zbrale 7300 din, denar bodo porabile za obdaritev otrok. Do zdaj so obdarile vse otroke — vojne sirote in vložile vsakemu j?o 250 din v hranilno knjižico. Skupno z materami in otroki so organizirale izlet v Opatijo. V Planini, Begunjah, Bas- nem polju bodo pripravile otroške sejme, v Novi vasi otroško igrišče, v Starem trgu pa otroško restavracijo. Osnovne organizacije AFZ v okraju so zbrale nad 5000 din za počitniške kolonije. V Ljutomeru so si rajoni napovedali medsebojno tekmovanje, kdo bo opravil več prostovoljnih delovnih ur pri urejevanju otroškega igrišča. Žene zbirajo razne igrače in hrano za otroške sejme, ki bodo 4. junija v Ljutomeru, Križevcih, Miklavžu, Mali Nedelji in Ivanjkovcih. V kmečki delovni zadrugi so že uredili otroško igrišče, ostale zadruge v okraju pa tekmujejo, katera ga bo prej uredila. V okraju Slovenj Gradec so žene poskrbele, da bodo v Tednu matere in otroka v sleherni vasi zdravstvena predavanja in predavanja o vzgoji otrok. Organizirale bodo 4 tečaje za nego dojenčkov. Otroška igrišča imajo že v Prevaljah, Mežici, Cmi, Žerjavu Guštanju, Marenbergu, Sv. Janžu in Vuhredu. Za vzgojiteljice so organizirale dvodnevni tečaj v Prevaljah. Pripravile bodo 12 otroških sejmov ter pionirski dan v štirih centrih. Obiskale bodo 34 mater, ki so potrebne pomoči Priredile bodo 48 akademij. Istrski mladinci so šli na gradnjo Novega Beograda Pred dnevi se je odpravila Iz Istrskega okrožja posebna delovna mladinska brigada in šla pomagat graditi prestolnico jugoslovanskih narodov — Novi Beograd. Brigada »25. maj«, ki šteje 150 mladincev in mladink iz Buj. ščine, se je zavezala, da bo delala v Novem Beogradu 2 meseca. Začel se je popis setvenih površin nim ljudskim odborom- S pomočjo Izvršilnega ljudskega odbora pa so to število aktivistov kasneje pomnožili. Na krajevnih ljudskih odborih sodeluje 250 skupin s 750 člani. V poljčan-skem okraju sodeluje 48 aktivistov, 288 skupin z 864 člani, v radgonskem okraju 30 aktivistov. 120 skupin s 360 člani. Popisne skupine, ki bodo kme. tom pravilno tolmačile pomen popisa posevkov in ki se bodo ravnale po predpisanih navodilih, bodo lahko delo najprej in dobro končale. Po operativnem planu ministrstva za kmetijstvo mora biti popis zaključen pri kmetovalcih do 7. junija, do 10. junija pa morajo biti sestavljeni krajevni šumariji, loffeno po gospo, darskih skupinah kmetovalcev, posebej za kmetijske delovne zadruge, eko. nomije in za državna posestva. Poverjeništva za kmetijstvo okrajnih ljudskih odborov pa bodo združila poročila vseh krajevnih ljudskih odborov in socialističnih gospodarstev v okraj, nt sumarij do 18. junija, ko ga balo predložila ministrstvu za kmetijstvo LRS. Kako bomo pripravljali volitve novih delavskih svetov Ko so bili v razvoju naše socialistične demokracije uvedeni delavski sveti kot nova oblika sodelovanja delovnih množic pri vodstvu podjetij, je bilo naglašeno, da se delavski sveti izvolijo najprej samo pri večjih in šele pozneje po pridobljenih izkušnjah pri manjših državnih gospodarskih podjetjih. Po presoji dela dosedanjih delavskih svetov pa izražajo mnogi delovni kolektivi in tudi vodstva podjetij željo, naj se delavski sveti uvedejo tudi pri njih. Zaradi tega je osrednji odbor Zveze sindikatov Jugoslavije sestavil navodila za vse sindikalne organizacije o ustanavljanju novih delavskih svetov. Ta navodila nalagajo sindikalnim or-gnizacijam naslednje važne naloge: Povsod, kjer se pripravljajo volitve delavskega sveta, mora sindikalna organizacija skrbeti, da bo ves delovni kolektiv poučen o odločbi gospodarskega sveta vlade FLRJ in osrednjega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije o ustanovitvi delavskih svetov. Ce se pripravljajo volitve delavskih svetov v velikih podjetjih, morajo biti prej sklicani sindikalni aktivisti, ki potem po pododborih in sindikalnih skupinah , seznanijo člane sindikalnih organizacij z navodili o ustanovitvi in o delu delavskega sveta. V manjših podjetjih zadostuje dobro pripravljeno V Ptuju 60 odkrili spominsko ploščo 20 talcem V nedeljo dne 28. maja je bilo v Ptuju odkritje spominske plošče 20 žrtvam, ki so jih nemški fašisti ustrelili kot talce dne 8. februarja 1945 pred zidom mestnega ptujskega pokopališča. Zveza borcev NOV v Ptuju se je dostojno oddolžila žrtvam, ki so prelili krt za našo skupno svobodo ter postavila lep spomenik. Na svečanosti je govoril tudi tov. Franc Simonič, minister za kmetijstvo LRS. J. R. Zahtevamo najstrožjo kazenT Tudi delovni ljudje Trbovelj so se zbrali na protestnem zborovanju in ogorčeno protestirali proti umoru Dimitrija Dimitrijeviča in Josipa Pleša. V resoluciji, ki so jo sprejeli, pravijo med drugim: »Jasno nam je, da lahko, delajo take zločine samo hlapci informbirojskega vodstva v CSR, ki škoduje s tem pred. vsem interesom same Češkoslovaške republike. Najodločneje zahtevamo, da vlada FLRJ p odvzame vse ukrepe za zaščito naših državljanov v tujini in zahtevamo v imenu jugoslovanskih narodov najstrožjo kazen za krivce zlo. činov, ki so jih nad našimi narodi zagrešili organi informbirojskih vlad.« Podoben protest so poslali tudi sod. niki-porotniki Okrajnega sodišča Ljub. ljane s svoje delovne konference. V resoluciji pravijo: »Pozivamo češko, slovaško ljudstvo, da obsodi to nečlo. veško ravnanje, ki je vsemu svetu dokaz, kam vodi revizionizem marksi-stično.leninističnih načel in kako podla ter krivična 'je vsebina informbiroj-ske gonje proti naši državi.« U POSVETOVANJU INŽENIRJEV IN TEHNIKOV V NOVEM SADU Novi Sad, 27. maja. Tovariš urednik, ni še dolgo, ko sem se Vam oglasil iz Nemčije, in zdaj se oglašam iz vročega srca Vojvodine — iz Novega Sada. Pot iz Ljubljane do sem je zelo kratka. Natančno ob pol sedmih zjutraj smo se na ljubljanskem letališču odlepili od tal in po 24 minutah smo se v Zagrebu spustili, po-i nadaljnjih 79 minutah smo bili na tleh v Zemunu. Z avtomobilom je iz Zemuna do Novega Sada še dve uri (pa tudi manj) in to bi nam tudi uspelo, če bi nas vročina ne prisilila na kratek postanek v Stari Pazovi, kjer smo si za silo izplaknili grla... Posvetovanje inženirjev in tehnikov se je začelo 24. maja in bo končano 'utri, ko bodo odprli razstavo za mehanizacijo in elektrifikacijo kmetijstva. Posvetovanje je bj^» izrazito strokovnega značaja; raz^J agronomov, ki so mehanizaciji Kmetijstva najbližji, je Zveza društev inženirjev in tehnikov poklicala na posvet tudi strojne inženirje in elektroinženirje iz vseh republik, da bi vsi skupaj čim ■stvarneje rešili vse obširne naloge, ki so združene pod kratkim naslovom mehanizacija kmetijstva«. Tudi minister za . težko industrijo Franc Leskošek je povedal v otvoritvenem govoru, da- so na posvetovanje poklicani samo strokovnjaki. Pri reševanju problemov v zvezi z mehanizacijo kmetijstva je res potrebna široka razgledanost, saj je vprav kmetijstvo tista panoga, ki daje s pestro različnostjo vsakemu predelu naše zemlje svoje posebno obeležje; struktura zemlje, značaj in še mnogo drugih komponent pa to različnost zahteva. Za posvetovanje so bili že pripravljeni in razmnoženi referati, ki so ob sodelovanju vsega zbora dobili svojo dokončno obliko. Tako je skupina referatov o poljedelskih strojih obravnavala traktorske pluge, tipizacijo vprežnih plugov, kombajne in druge stroje za žetev, stroje za melioracijska dela in slednjič predloge za mehanizacijo transporta. Druga skupina referatov je obsegala izrabo vodne, toplotne in vetrne energije prav posebno za kmetijstvo, tretja in četrta skupina pa sta obravnavali predloge o električnih strojih za tako imenovane mikroelek-trarne in majhne elektrarne lit o elek-trifikacijski mreži. Tri dni napornega dela — v tropski razmerah podnevi in ponoči — je konferenca združila v nasvetih, predlogih in sklepih, ki bodo objavljeni posebej in drugje. Deljeno delo v posameznih skupinah posameznemu udeležencu onemogoča pregled čez vse, dokler gradivo ni zbrano. Kot verižni člen v skupini za energetska vprašanja, ki jo je vodil prorektor Tehniške visoke šole iz Ljubljane prof. inž. Co plč, in še v tej samo za vodne turbine in elektrarne, poznam la delo ta »ku- pine do podrobnosti ln s posebnim pogledom na »Litostroj«. Vem pa, da je skupina za poljedelske stroje izluščila nov tip kultivatorja, ki ni kopija inozemskega, marveč je Izsledek domačih strokovnjakov. Iz velikega števila raznih domačih in tujih plugov so bili izbrani najboljši; za naša bombažna polja je bil sprejet prototip sejalnika po predlogu Andarsarskega, profesorja na agronomski fakulteti v Skoplju. Posebno uspešno je bilo delo komisije, ki je obravnavala prevoz. Za obdelovanje 1000 hektarjev je dokazano, da je treba na relaciji 5 km z notranjim in zunanjim prevozom obvladati 43.000 ton raznega tovora. Ta številka nujno zahteva izvedbo transportnih sredstev in naprave za nakladanje in razkladanje. Sprejet je bil'predlog, da je nujno potreben 3-tonski voz na pnevmatikah, ki je pripraven tudi za traktorsko vprego. Za hribovite kraje pa so zamišljene lahko žičnice za 100 kg in za razdalje do 2 km. V energetski skupini so se pri vodni in Vetrni energiji pokazale nekatere nove zanimivosti: Prof. Obradovič iz Beograda je izdelal leseno vodno turbino za 7.5 konj, ki je tako enostavna, da jo lahko izdela vsak kolar na vasi. Zanimiva je tudi zamisel majorja "inženirja Bešiina, ki ima v privezanem balonu 500 m nad zemljo vgrajeno zračno turbino z električnim generatorjem za 10 KW. V »kongresnih dnevih« je bilo v Novem Sadu zelo vroče; 39.4 Celzija v senci. To je motilo posebno nas s severa, ker nismo računali na tako močan dodatek. Motil nas je tudi zvočnik, montiran na glavnem trgu, tik pod našo posvetovalnico — s katero pa ni imel zveze. Ko so ga zjutraj vklopili, je počil nekajkrat kakor zarja--vel mitraljez in potem je hreščeče in nerazločno ves dan tekmoval z nena-mazanim tramvajem. Sejali smo pri zaprtih oknih, pa je bila temperatura zato še nekaj višja. Pripis iz Ljubljane. Doma sem našel pismo, v katerem se neznan prijatelj zelo kulturno razburja nad mojimi ugotovitvami o prometu v Avstriji. S cvetkami olepšano mi dojpo-veduje, da so prazni vlaki znak urejenega prometa. To ne bo držalo, saj si Avstrijci sami belijo glave, kako bi svoje vprašanje rešili, ker se odraža vprav tudi na prometu. V ostalem pa ie znano, da je od praznine do urejenega prometa prav tako daleč, kakor od urejenega prometa do gužve (slovenski Izraz mu _ kaže - ni dovolj domač!) in narobe. Naši živahnosti manjka samo narekovaj, in tega sem opustil pri prometu in še marsikje za tiste, ki spadajo v sorto ne čisto neznanega mi prijatelja. Prof. inž, Albert Struna predavanje za vse delavce in nameščence. Kratko rečeno — storiti je treba vse, da ne bo v podjetju niti enega delavca in nameščenca, ki ne bi poznal vloge in pomena delavskega sveta. Prav tako morajo vsi člani delovnih kolektivov, predvsem pa seveda -kandidati, dobro poznati dolžnosti in prar vice delavskega sveta, ker se ne sme več dogajati, da bi se delavski sveti prevrgli v posvetovalne organe vodstev podjetij. Člani delovnih kolektivov morajo vedeti, da se z delavskimi sveti v našem gospodarstvu približujemo kolektivnemu vodstvu podjetij. Pri vseh pripravah na volitve delavskih svetov morajo sindikalni funkcionarji na najnazomejši način izkoriščati izkušnje in uspehe dosedanjih delavskih svetov. Pri tem ne smejo pozabiti, da so delavski sveti marsikje, kakor na primer v zeniški železarni, pri rudniku v Trbovljah in v Novem Beogradu, dali že takoj po svoji izvolitvi pobude za nova socialistična tekmovanja. Zelo važno je tudi, da se odpravijo napake, ki so se pri nekaterih delavskih svetih izkazale že pri sami njihovi sestavi. Za primer je navedeno, da so v tovarni avtomobilov v Mariboru med 100 člani delavskega sveta izvolili samo eno ženo, čeprav je v kolektivu zaposlenih 32.6 odstotka žena. Prav tako so 'v delavskih svetih nezadostno zastopani mladi delavci. Tudi razmerje med delavci in nameščenci ni pravilno. V sarajevski kurilnici so izvolili v delavski svet več nameščencev kakor delavcev, so pa tudi primeri, kjer v delavskem svetu nameščenci nimajo pravega zastopstva. Pravilo je. da pridejo v delavske svete najboljši delavci in strokovnjaki, ki pri svojem dosedanjem delu prednjačijo pri izpolnjevanju nalog. Prvenstvo bi morali imeti udarniki, racio-nalizatorji in novatorji in ne sme se ponoviti primer Dalmacije, kjer so v devetih podjetjih, ki imsio nad 5000 delavcev, izvolili v delavski svet samo dva racionallzatorja, ali primer dveh podjetij Karlovca z 2500 delavci, kjer so izvolili samo dva odlikovana delavca, a nobenega racionalizatorja. Navodila so zaključena s poudarkom, da je od dobrih priprav v tem smislu v največji meri odvisen usjieh novih delavskih svetov. Volitve patriarha srbske pravoslavne cerkve Po odločbi sinode srbske pravoslavne cerkve se bo sestal volivni zbor za volitve novega patriarha srbske pravoslavne cerkve, naslednika umrlega patriarha dr. Gavrila Dožiča, dne 10. junija v Beogradu, Ustava srbske pravoslavne cerkve od 1. 1947. predpisu, je, da smejo kandidirati za patriarha trije arhiereji, ki samostojno opravljajo svojo eparhijo že najmanj pet let. Glasovanje je tajno za dosego absolutne večine. Naslednji dan po volitvah bo ustoličenje novega patriarha. Podaljšanje razstave o ustanovitvi, razvoju in delu ljudskih odborov Jugoslavije Zaradi velikega zanimanja je razstava o ustanovitvi, razvoju in delu osvobodilnih in ljudskih odborov v Jugoslaviji, ki so jo odprli v Beogradu že v začetku tega meseca, podaljšana do 10. junija. Doslej je razstavo obiskalo nad 50.000 obiskovalcev iz vseh ljudskih republik. Bili so tudi veliki skupinski obiski šol, vojaštva, množičnih organizacij in delovnih kolektivov. Po 10. juniju bo razstava prirejena v Sarajevu, odkoder bo poslana najbrž v Dubrovnik, dlje časa pa bo odprta tudi v Zagrebu in Ljubljani. V Ljubljano bo prispela v začetku septembra. Do 10. junija imajo obiskovalci razstave polovično voznino, ki jo je odobrilo zveznoprometno ministrstvo z odlokom št. 13.153-50. Na svoji železniški postaji naj kupijo celo vozovnico in obrazec K 13, na katerem bo v Beogradu potrjen obisk razstave. Obiskovalcem razstave v Novem Sadu Obiskovalci razstave o mehanizaciji kmetijstva v Novem Sadu, ki bo odprta H. junija, imajo polovično železniško vožnjo. Na svoji odhodni postaji morajo izpolniti obrazce, na katerih bo potem potrjena udeležba razstave. Udeleženci, ki bi radi*prenočili v Novem Sadu, zlasti pa skupine obiskovalcev, naj brzojavno sporočijo svoj prihod dva dni prej zaradi rezerviranja prenočišč na naslov: Servis, Novi Sad, sejmišče. razstava. Skupinska potovanja v Novi Sad organizira tudi Putnik. si. maja 1950 / štev. 128 / SEOVENSKI POROČEVALEC Str- 3 Vsaka krava povprečno 3400 litrov mleka na leto Državno posestvo v Konjicah ima telo pisan sestav. Orni zemlji se pridružujejo veliki travniki, pašniki, sadovnjaki in vinogradi. Nekaj zemlje in gospodarskih poslopij je v Konjicah, nekaj v bližnjih Žičah, nekaj pa v Slovenski Bistrici. V Žičah ima enega največjih trsnih matičnjakov v Slovenji. V Skalcah si je uredilo lepe breskove plantaže, ki so prvi poskusni nasadi te vrste v bližnji in daljni konjiški okolici. Drevesničarstvu je odmerjenih 10 ha, v sadovnjakih pa raste izbrano sadno drevje. Največ ji sloves pa uživa posestvo zaradi svojih uspehov v živinoreji. Ta sloves se iz leta v leto množi, ker proizvodnost živine še vedno narašča. Plemenska živini je vsa man talon ske pasme, ki je izrazito mlečna. S skrbnim krmljenjem, pri katerem posebno pazijo na red, so dosegli v molz-nosti krav že izredne uspehe. Povprečna molznost vseh 27 krav na posestvu jc lani znašala 3400 litrov! Krava Fata je lani dala 5600, Breza 4800, štirinajstletna Jela 3997, Gora 4280, Cika 4373, Alma 3947, Breda 3727 litrov mleka itd. Letos v aprilu je 15 krav dalo blizu 5400 litrov mleka. Pričakujejo, da bodo letos pri najboljših molž. nicah presegli 6000 litrov na kravo! Breda, ena izmed najboljših molznic državnega posestva v Konjicah (drži jo upravnik tov. Strašek) To so številke, ki jih v naših razmerah dosega malokatero posestvo. A kar je pri tem najbolj razveseljivo in kar mora spodbujati vse naše zadružne in kmečke živinorejce, je ugotovitev, da dosegajo v Konjicah tako visoko molznost v največji meri z doma pridelanimi krmili. Glavno skrb pa posvečajo, kakor smo že poudarili, re. du pri krmljenju, pri napajanju, pri snaženju itd. Skušnja jih je namreč naučila, da je molznost hitro padla leelo za 40 litrov), če ni bilo reda. Posestvo ima letos precejšnje proizvodne naloge. Število krav, ki jih Ima^o danes samo 19, se mora več kakor podvojiti. Oddati morajo 42.000 litrov mleka, 3600 kg mesa in ve® plemenske živine. Obveznost oddaje mesa so že presegli za 42%, mleka so oddali do konca aprila 16.000 litrov. Prepričani so, da bodo v govedoreji vse obveznosti presegli. Zgradili so si v Konjicah nov moderen hlev za govejo živino, v katerem je prostora za 50 živali. Stare hleve, ki že davno niso več ustrezali, bodo začasno spremenili v pitališče, kasneje pa v skladišča. Novi hlev, ki ima tudi posebno sobo za operacije In veliko gnojišče z dvema betonskima jamama, stoji pod vznožjem Konjiške gore. Vmes je do gozda 3 ha prostora, na katerem bodo uredili pregrajena tekališča. V prašičereji mora posestvo letos oddati 230 pitancev, 18 merjaščkov za pleme, večje število prašičkov za potrebe »Velseruma« in zvišati število svojih plemenskih svinj za blizu 100%. Te naloge pa so že težavnejše. Doslej so izpolnili šele 27o/# plana in čeprav so že oddali 61 pitancev, so v zaostanku, ker jim odkupno podjetje ne dobavlja pravočasno mršavcev. Tudi svinjake gradijo nove, stare bodo uporabljali samo za plemenske svinje. Prašiči, ki jih redijo, so lep«, skrbno negovane živali. Posebno so ponosni na plemensko svinjo Pepco, ki je danes tri leta stara in tehta okoli 280 kg. Doslej je imela dvakrat mladiče: prvič 18, d-rugič pa celo 22. To je svojevrsten rekord plodovitosti, ki daleč presega običajno povprečje. Od drugič povrženih mladičev jih živi 18, ker so jih lahko nekaj porazdelili drugim svinjam, ki so skoro ob istem času povrgle. Kolektiv državnega posestva v Konjicah, ki ga vodi upravnik Strašek, požrtvovalno izpolnjuje svoje naloge, čeprav mu primanjkuje delovne sile. V njem del* že več udarnikov, najbolj zgledno pa je delo 81 letnega oskrbovalca živine Jurija Mesariča, ki Svinja Pepca, ki je povrgla 22 prašičkov kljub visoki starosti presega svoje službene obveznosti in je bil že dva. krat razglašen za udarnika. Tako je le tam, kjer se zavest dolžnosti druži z ljubeznijo do dela. In tako je v Konjicah! —zg— MALA, TODA POMEMBNA DELA Državno posestvo v Račah se odlikuje pred drugimi po reji zelo različnih vrst živaii. Tu imajo ne samo konje, ki so najlepši v mariborski oblasti, in lepo okroglo govedo, gojijo tudi race, gosi, polže in ribe. V perutninarstvu imajo na tem posestvu že precej izkušenj. Sami so vzredili doslej že 140 starih rac in več desetin gosi. Za vso pisano družino vodne perutnine skrbi z resnično ljubeznijo Znidarjeva Pavla. Razen za račke skrbi Pavla tudi za polže. Le redkim uspe pobegniti iz plodišča, pa še ti se ne veselijo dolgo zlate svobode. Pavla jih prav kmalu najde, saj ne pridejo s svojo počasnostjo daleč. Tedaj morajo nazaj v plodišče, od koder je samo še pot v — inozemstvo, za drage devize. Miha Sterbala ima sicer že sedem križev na ramenih, vendar ga je videti vsepovsod na posestvu. Njegova skrb veija ribnikom, ki merijo 28 in pol hektarja. Vanje je vloženih 12.000 mladih ribič - krapov. Skrb za te ribice preganjajo Miho celo ponoči. Ko mu ni do spanja, gre naokrog in pregleduje, ali je vse v redu. Hudo ga skrbi, da mu ne bi kdo uničil kakšno ribico. Prepričan je, da bo tehtal na jesen vsak krap že en kilogram. Tako opravljata Pavla in Miha prav za prav majhna in vendar zelo važna dela. Omeniti pa je treba še tretjega, vrtnarja Antona Lukana. S svojo vrt. narsko brigado dosega v vrtnariji prave čudeže. Treba je videti samo njegovo plantažo paradižnikov, ki bodo kmalu cele tedne obilno rodili! Ko bo dograjen rastlinjak, bo imel Anton že več prilike, da pokaže, kaj zna v svojo in skupno korist. Vinogradnikom mariborskega okoliša Letošnje vreme v maju ni bilo ugod. no za razvoj peronospore. V mariborskem okolišu so razen dveh nalivov padle le manjše količine dežja, pa tudi nočne temperature so bile doslej dokaj nizke, tako, da znatnejših okužb ni bilo. Zato bomo letos s prvim škropi je-Ijem lahko še nekaj dni počakali in si bomo eno škropljenje prihranili. Vsekakor pa bo škropljenje treba opraviti v 5—6 dneh po prvem izdatnem dežju (nad 10 mm padavin), ker bo po preteku tega roka računati z močnejšim pojavom bolezni posebno v primeru nastopa vlažnega in toplega vremena. Odstrel srnjakov Obvestilo okrajnim (mestnim) ljudskim odborom in lovskim družinam. — Ker plan odstrela ni razčlenjen po lovskih družinah, je začasno, dokler lovske družine ne dobe celotnega lovskega plana za letošnje leto, dovoljen odstrel srnjakov po številu iz lanskega leta. Odstreliti se smejo samo taki srnjaki, ki za pleme niso primerni (gojitveni odstrel.) — Iz pisarne ministrstva za gozdarstvo LRS. Nove knjige in revije Prejeli smo: SLOVENSKI KNJIŽNI TRG. Izdaj» z» slovenske založbe Državna založba Slovenije. Letnik III štev, 5. Ljubljana mo. Ni ji mar, kaj pišejo časopisi Dne 25. maja sem čakal v vrsti pred blagajno na jeseniški železniški postaji. Neki tovariš, ki se je naveličal čakanja, je odločno potrkal na zastrto okence: blagajničarka bi namreč že bila morala začeti s prodajo vozovnic. Res je čez nekaj časa odgrnila okno, vendar se je vrnila k pisalni mizi in se delala, kakor da nekaj dela. To je bilo tako očitno, da so začeli ljudje na glas mrmrati. Ko je začela blagajničarka čez nekaj časa vendarle prodajati vozovnice, se je vlila na vrsto čakajočih ploha neljubeznivih besed. Ko mi je bilo tega dovolj in sem jo vprašal za ime, se je zadrla name: »Ce hočete to zvedeti, pojdite k na. čelniku.« Ker nisem takoj izpolnil tega povelja, me je še nahrulila: »za-' kaj pa ne greste, tak pojdite no!« Opo. zoril sem jo, da bo o tej stvari lahko čitala v časopisu. S tem sem prilil olja na ogenj. Zadrla se je dobesedno: »Kaj me briga, le dajte v časopis! Mar mi je, kaj pišejo časopisi.« Ko sem prišel na vrsto, mi je dala vozovnico in še dodala: »Ne pozabite iti k načelniku.« Nisem ji odgovoril, pač pa sem šel k načelniku postaje, od katerega sem zvedel, da se ta vljudna blagajničarka piše — Silva Mikula. S. St. DNEVNE VESTI KOLEDAR Sreda. 81. mala: Angel«. Maja Bojealav. Četrtek, L Junija: Radovan., Fortunat. Deva. SPOMINSKI DNEVI S. V. 1819. — Bojan »meriiki D&snü Walt Whitman. Sl V. 1891. — Otvoritev veLke transibirske železnice, ki vodi čez vso Sibirijo do Vladivostoka- 81. V. 1942. — Boji dolenjskih, partizanov z okupatorskimi četam. v bližini Višnje gore. Stične in Trebnjega 81. V. 1941. — I. bataljon VII. SXOUB Franceta Prešerna napade postojanko v Zgornji Besnici. DEŽURNA LEKARNA Centralna lekarna Tromostje Trg Franceta Prešerna 50 • Razstava Jugoslovanskega vojnega letalstva U Letalske zveze je odprta že danes do 30. v Narodni gabriji. Foietul delovni čas pri poštah. Od 1. Junija do 30. septembra poslujejo pošte, telegrafi in telefoni. uri katenh je uveden omejeni delovni ras s strankami od 7 do 12 to od 16 do 18. Glavna direkcija industrijskih servisov LliS se je preselila iz svojih dosedanjih prosti »nov na Tyrževi cesti 31-1 v provi zorij Sveta za predelovalno industrijo LRS v Parmovo ulico 33 Telefonske številke: 20-38, 40-55 JQ 26-24. 1335-n Podjetje I*s Ljubljana mvd »Jnikiistra-tčvno operativnim vodstvom Generalne direkcije za lesno industrijo obvešča vse dobavitelje, d» je nova številka njegovega računa pri Narolni barki Ljubljani 801-70139-0. ter je odslej vse fakture vnovčite na sprednji račun. I006-I Izredni sestanek vseh alpinistov Univerze danes. 31. ui«i» ob 18 v sob} 77 na univerzi. Vse ustanov«, podjetja In družbene organizacije. ki zaposlujejo izredne študente Ekonomske fakultete naprošamo, da odobrijo le-teen pravočasno Studijske dopuste. da se bodo lahko udeležbi tečaj» za izredne slušatelje, ki bo od 5. do 17. juniju t. 1. Opozarjamo na določil» točke 10-U Navodila o izrednem studiranju (Ur. list FLR.J št. 34-48) kj državnim organom. ustanovam in podjetjem nalagajo dolžnost da,jati svojim uslužbencem izrednim slušateljem plačan dopust, da bi mogli obiskovati letne tečaje in krajši dopust za trapite. — Dekanat Ekonomske fakultete univerze v Ljubljani. Sprememba voznega reda n« avtobusni presti LJUBL4ANA-GORICA. Odhod iz Solkana je od 1. junija dalje ob 18.30 namesto dosedaj ob 15.30.. Na avtobusu: prnai Ljubi iena—Ljubno je odhod avtobus« iz Ljubljane po novem voznem redu ob 16i,n jn ne ob 15.00. 0b 16.1,0 ju ne oh 15.00. SAP Liililjan». Mladinci in mladinke! V četrte« 1. Pinija Im kulturna akad mi Ja kjer s,uHuje pevski Zbor folklorno skupina, harmonikarski zbor in recitatorji MKI P Kahili Z« etek ob 20 v div omili, bivšega kina Moste Ljubljana.. Prednvičeva ul. V: I.lični! Vstopnice v ,.rediprnda!’ '>a RK MU lij Pokopališka 31 - Rajonski krmite IMS lil. , , LIST-n Planinsko ilriritvo Želc/tllČar r.rlreui v četrtek 1 'lini i« ob 17 sestanek p'anm-e?v v sindikalni dvorani direkcije žlju Spored izvajalo pum.»! Ant n Trost, violinist Dies Prevoršcg m ffc Odlm kvartet Slovenske Mhnrmimne «J-4 n PREDAVANJA Planinsko društvo Ljubljana priredi v četrtek 1 juniift ob 20 v D nr.u su*djk*-'..v na Miklošičevi nesti r*r?davaUK dr. Maler j«: Flora Kamniäkl'h Alp, fcpremha-no z zvočnim filmom in barvanimi di«a-nozitivf. Predprodaja vatopnio v društveni pisarni. Vetosjodna 15 din. KINO LJUBLJANA UNION: ameriški film »Sestri iz Bostona Brez tednik». Predst.: 16.15, 18.15. 20.15. MOSKVA: angl. barvani film »Blanche fury«. Obzornik 37. Predstave ob 16.15 18.15 in 20J5. — SLOGA: sovjetski film «Tri srečanja«. Pionir 6. Predstave ob 16.15 18-15 20.15. TIVOLI: amer. film »Tarzanov zaklad« Slov. Primorje. Predstava ob 20. TRIGLAV: francoski film »Ljubavni gnn«. tednik. Predstav» ob 20. — ŠIŠKA: ameriški barvam film »Nepozabna pesom«, tednik. Predstava ob 20. — LITOSTROJ: češki film »Slutnja« tednik MARIBOR PARTIZAN: francoski film »Ljubavni Sen«. Tednik. — UDARNIK: angl. barvan' film »Saraband* za umrle ljubimce«, tednik. CELJE METROPOL! sovi. film »Zlati ključek« Tednik. — DOM: ameriški film: »Vojna dtvjih mačk« Tednik. — RADIO SPORED ZA ČETRTEK Poročila ob 6.15 7.00 12.30. 15.00. 19.00. 22,00 in 23.30 6.00 Budnica: 6,05 Jutraui» telovadba; 6.30 Slovenske narodne pesmi; 7,10—800 Jutranji koncert: 12.00 30 min. bal. glasbe: 12.40 Zabavna glasba razntli n.iTodov: 13.20 Oddaja za pionirje: Izlet na Triglav (ponovitev); 13.40 Vedri napevi; 14.00 Lahko orkestralno glasbo izva.ia Stojan Steno-' ie s svojo kapelo: 14.30 Ivan Micliler: Kras in kraški pojavi (ponovitev); 14.50 Samospevi Hrabroslava Volariča; 15.10— 15.30 p. I. Čajkovski: Romeo in Julija, fantazija — uvertura: 18.00 Od Novih akordov do danes. Samospevi Matije Bravničarja. Sodeluje sopranistka Štefka Odur. pri klaviriu Pavel Šivic; 18.20 Pogovor s pionirji: 18.40 Nastop gojen cev glasbene šole rajona I. v Ljubljani: 19.15 Ciklus Beethovnovih čelm-snnat: Sonata št. 1. — Igrata čelist Sebastian B»or in pianist Marjan Lipovšek: 19.45 Drobne orkestralne skladbe: 20.00 Politični komentar Radia Beograd; 20.15 Tribe Straussovi valčki: 20.30 Poje tržaški komorni zbor: 21.00 Gospodarska reportaža: 21.15 Simfonični koncert — Na sporedu Prokofjev: Klasična simfonija, A Hačaturjan: Klavirski koncert A. Casella: Scarlatiana: 22.15 Zabavna nočna glasba: 23 35 Zaključek oddaje. OBVESTILA RAZPIS Ministrstvo za prosveto potrebuje v centralnih počitniški}, letovanjih večje število tehničnega kadra (ekonomi administratorji. kuharice, gospodinjske pomočnice htSne pomočnice). Vabimo tovarišice in tovariše, ki imajo veselje, d» se ja.vjo pismeno ministrstvu za prosveto, upravi z«, m.vterrilno oskrijo V prijavi n»i navedejo: priimek in ime. starost, stalno bivališče pnk|ie delo. kj bi ga opravljali. kiki j žele v letovanje v juliju sli avgustu. V poštev pride in tudi matere. vendar največ z 2 otrokoma (starost otrok vsaj 6 Irt). Hrana in stanovanje sta brezplačna, zn delo ho vsakdo honoriram no prizadevanja. Na ljubljanski železniški postaji dela 240 udarnikov Vsake tri minute odpelje ali pripelje na ljubljansko železniško postajo najmanj en vlak. Včasih je treba razmestiti po postaji tudi po 10 ln še več vlakov hkrati, odpremiti velike mno. žice potnikov in skrbeti za pravoča. sen prevoz blaga. Na železniški ljubljanski postaji zato že nekaj časa tekmujejo vse vlako, spremne, premikalne in čistilske skupine. Samo do konča aprila je bilo iz vrst delovnega kolektiva na ljubljanski železniški postaji proglašenih 240 udarnikov ali več kakor ena tretjina uslužbencev prometno . transportne službe. Za čim boljše izpolnjevanje vseh dnevnih nalog si napovedujejo medsebojna tekmovanja tudi posamezne skupine in celo posamezniki. Čemu so na mariborski postaji čakalnice in restavracija? Na mariborski postaji odprejo vra. ta na peron dostikrat nekaj minut pred odhodom vlaka. Tako so jih odprli 27. t. m. k vlaku, ki odhaja ob 8.35 šele ob 8.30. Med čakajočimi smo bile tudi matere z otroki. Vprašujemo se: »Komu služijo čakalnice in restavracija na mariborskem kolodvoru?« Marija Klep Sedemkratni udarnik, ponos gradbišča Strniše© Na Elektrolizi v Stmišču že nekaj dni tekmujejo. Najbolj borbena je skupina tesarjev na usmerjevalcih. Vodja skupine je tesar Tomaž Kralj, 7kratni udarnik in najboljši delavec gradbišča. Bori se, da bo s svojo skupino najboljši. Vsak dan presegajo normo do 30%. Tomaž je star delavec. Doma je iz okolice Ptuja. Večkrat pripoveduje, kako trda je bila borba za kruh v stari državi. Pogodbo je podpisal do dovršitve tovarne aluminija. V delavskem svetu, katerega član je, pomaga reševati probleme dela, v sindikalni organizaciji pa je član nadzornega odbora podružnice in blagajnik pododbora. Njemu slede še drugi. Strojnik Jakob Ulaga je že 30. aprila izpolnil petletni plan in dela že za drugo petletko. Trikratni, štirikratni in petkratni udarniki z ostalim sindikatom hite za svojimi najboljšimi. U, S- Dezerterja pred beograjskim vojaškim sodiščem Pred vojaškim sodiščem v Beogradu se začne jutri razprava proti Vladi Dapčeviču in Branku Petrićeviću, ki sta skušala kmalu po informbirojski resoluciji dezertirati iz naše armade čez mejo v Romunijo. Beg je preprečila naša obmejna posadka: pobudnik in vodja dezerterske skupine Asa Jovano-bil. ustreljen, Dapćević'in Fetifc čevid pa ujeta. Zanimiva arheološka raziskovanja na področju stare Emone Na obsežnem stavbišču pred Tehniško srednjo šolo na Aškerčevi cesti bodo v kratkem začeli graditi poslopje prirodoslovne fakultete ljubljanske univerze. Ker gre tu za arheološko zanimivo področje rimske Emone, so že pred tedni začeli študenti arheološkega seminarja pod vodstvom univ. prof. dr. Josipa Klemenca previdno kopati, da sistematično in podrobno preiščejo in izmerijo temelje nekdanjega obsežnega stanovanjskega bloka Emone. Pri delu so jim zadnji čas prišli z gradbišča študentskega naselja na Viču na pomoč mladinci in mladinke mariborske mladinske brigade »Ježe Lacko«. Na mestu, ki ga danes odkrivajo, je že v letih 1909 do 1912 v presledkih kopal prof. Walter Schmid iz Gradca, znani raziskovalec Emone. Dosedanji rezultati kopanja so pokazali, da sistematično delo mladih arheologov ni bilo odveč. Sedaj so v glavnem odkrili temelje nekdanjega stanovanjskega bloka Emone z vsemi kletnimi pritiklinami. Čeprav so ostali le temelji nekdanje rimske stavbe, vendar nam ti temelji povedo marsikaj zanimivega. Zlasti je bila naloga ekipe študentov, da - ugotovijo, kakšnemu namenu so služili posamezni prostori, kar se da ugotoviti po načinu zidave, po izvedbi kanalizacije, po najdenih predmetih in ostankih pepela, po tlaku itd. Značilen je posebno skrbno zgrajeni sistem kanalizacije. Med zidovi se kar prepletajo kanali za odvajanje padavinske vode, vode iz stranišč in kuhinj, vode iz kopalnic Itd. Ti kanali so grajeni na etruščanski način. Dno kanala je obloženo s skrbno izdelanimi kosi ploščate opeke, ki ima dvignjene robove, äeveru v trasi današnje Tvrševe ceste. Kraj, kjer danes kopljejo, pa tudi ni bil daleč od glavne ceste stare Emone (decumanus maximus) v smeri od zahoda proti vzhodu, ki je bila razširjena v forum in je imela pri zahodnih vratih zvezo z rimsko cesto proti Trstu (Via Julia Augusta) in pri vzhodnih vratih s cesto proti Dolenjski. Lega stanovanjskega bloka v bližini obeh glavnih cest, kakor tudi ostanki kanalizacije in kopalnic pričajo, da so v teh hišah stanovali imovitejši meščani stare Emone. Kopalnice so bile urejene tako, da so ped pod kopalnice, ki so ga nosili stebrički, dovajali vroč zrak. Ugotovili so tudi ostanke kurišča za kopalnice (našli so še ožgane stene in pepel), odkoder je bil speljan vroč zrak po kanalu pod kopalniški prostoT. Čeprav je tu, kakor rečeno, že pred 40 leti kopal prof. Schmid, so našli še nekatere zanimive predmete, zlasti okrog 20 novcev, med drugim prav zanimiv in razmeroma redek novec iz dobe rimskega cesarja Klavdija z vtisnjeno »kontramarke«, s katero je bila legalizirana nadaljnja veljavnost novca. Ta zanimiv novec izvira torej iz konca prvega stoletja, se prvi, iz prve dobe Emone, ki je bila, kakor znano, ustanovljena leta 34 pred našim štetjem in je verjetno dokončno propadi« leta 453 našega štetja, ko so prihrumeli Huni ter mesto požgali in porušili. Med kopanjem so našli tudi nekatere druge predmete, kakor šivalno Iglo iz brona, fragmente oljenk, majhen prstan in ostanke lončene posode. Raziskovanje bodo verjetno končali še ta teden, nakar bodo delavci za- na katerih sloni ometan stranski zid kanala, čez kanal pa so položene kamenite plošče. Kanali so odvajali vodo proti velikemu cestnemu kanalu v današnji Gorupovi ulici, ki poteka približno v isti smeri kakor cesta, ki je v , Start. -Emajli, yodila od. južnih . maja 1950. 1Qri5.T Naznanlamo. da ie nmd naš dobri oče. Stari oče tast. FTr jp «»uriizir lrniiko«:eškf mojster. U 75 letu svoip starosti. Ponrob bo v čni-t»Jr 1 innim ob 16 t» ,Tožefo«»o mrlišt-p vežice na nokonellšee. 7 iubliana. 30, mala " 1050 žahrioča: Milica por. Lukič hčt jn« Stanko, sin ta ostalo sorodstvo. 191'41I Nabirajmo polže! Letos izvažamo lahko do nadaljnjega polže v neomejeni količini. Zato se naj priključijo starim nabiralcem še novi. Stari nabiralci vedo. da daje nabiranje polžev dober zaslužek. Nabirati smemo samo odrasle polže, manjše pa pustimo, da se dalje razvijajo na prostem. Ti pridejo v poštev šele v jeseni. Tržni polži so tisti, ki so veliki nad 3 cm in težki nad 18 gramov. Taki polži so veliki kakor orehi in večji. Polže prevzemajo vse kmetijske zadruge. razen teh pa še farme, ki so v Brežicah (podjetje Štajerka), v Račah. Otočcu in Novem mestu (polžja farma). v Dolenji vasi pri Kočevju, železniška postaja Ribnica (državno posestvo). v Podbreziu. železniška postaj» Naklo pri Kraniu (Svin.ieeojstvo). v Bočni pri Gor. Gradu, železniška postaja Šmartno ob Paki (gosia farma), v Poljčanah, železniška postaja Poljčane (Mlekopromet). v Ptuju (podjetje Perutnina), v Račah pri Mariboru, železniška postaja Rače (državno posestvo) in v Murski Soboti (podieije Perutnina). Vsi ti prevzemajo tržne polže za takojšnje plačilo 7 din za 1 kg. Priporočljivo ie. pošiljati polže neposredno na podjetje Štajerka v Brežicah. kjer je zbirna in transportna baza. S tem se izognemo nepotrebnim vmesnim stroškom. Vsa pojasnila daje Ministrstvo za državna posestva v Ljubljani. Vilharjeva 33. V 69 letu starosti nas je zapustil p-težki bolezni nas dobri soprog, oee ii stari oce dr. ALOJZIJ BRAUTBEH GER. Pogreb bo v četrtek 1. juniia oi 16 na okoliškem pokopališču v Celje Žalujoča žena, licenca, zeti. vnukinji m ostalo sorodstvo. 1921- Umrl nam ie v Liubiiani na Klinik moj ljubi mož in oče RUPERT BOR KO. sedlar. Prepeljali ga bomo do mov v Središče ob Dravi. Pogreb bi v četrtek 1. junija pop. iz hiše žalosti Žalujoči žena Terezija in otroci Olg. zabnega pokojnika bo v Ljubljani i kapelice sv. Nikolaja na Zalah v čs trtek 1. iunija ob 16.30. Zaluioč žena Pepi. otroci Albina Lili. Marii: L?°,. Franci, snaha, zetje in vnučk ■ 1u.,L1Sna‘ New York, Caracas. 31. na ja 1950. 2742- Uprava rudnika Kočevje sporoča, d je po dolgi in mučni bolezni dane JJRjn nien nameščenec STÄNE ZA GAR. Dragega in vzornega tovariš, bomo ohranili v trajnem spominu. . Umrl je naš dragi. z'aM soorog oč m ded dr. JOSIP MALERIC. viš. zdrav stveni svetnik v pokoju v 83. letu svo ie starosti. Pokooali ga bomo v četr tek 1. iuniia 1950 ob 17. uri v njegov rojstni vasi Vojni vasi poleg ni°gove ga prerano umrlega ■ sina dr. Borisa Globoko žalujoči Rafaela, žena: Ven nor. Pantič. Nada por. Faidetič. hč>»ri Branko Pantič, dir. VTP in Ante Fej detič zeta: Zlatko. Boris. Lidija. Nada smuka in vnukinje ter ostalo sorodst««e Cim omeli. 30. maia 1950. 1925- VREMENSKO poročilo Stanje 31. maja: Področje visokega Era nesra pritisk« nad srednjo Evropi» se p. iagoma razkraja. Ciklnrnlnn motnje Biskajskega zaliv« in severne Eerrope T notnjejo prot,- vzhodu in ženejo s sebi deževna nndtočj», ki bodo dosegle Slov nijo že jutri Danes je v Sloveniji sončn z delno oblačnostjo jn riajnižjn temnem turo 5 C v Postanimi jn n* Jezerskem. ßtr. 4 SLOVENSKI P 0 R ö C E V Ä13 E<3 7 štev. *28 7 »i. maja i950 ■ J " ---------- - , - . I I r -ä. V .. - — c,,m -***.*,. n.,.. .. . i Zakaj hišni aktivi ne morejo postati — aktivni Pred letom dni so bili po hišah mesta Ljubljane in drugih večjih mest ustanovljeni hišni aktivi, ki so jih izvolili prebivalci posameznih hiš iz svoje sredine. Njihova naloga je, da skrbijo za dobre odnose med stanovalci, vzdrževanje hiš, za redna popravila okvar, skratka: hišni aktivi pomagajo upraviteljem hiš ljudske in zadružne imovine, oziroma nadzirajo zasebne hišne gospodarje pri vzdrževanju hiš, da se zaradi brezbrižnosti ne bi zanemarjale in se s tem zmanjševala njihova uporabljivost. Hišni aktivi so se marsikje resno poprijeli dela. Toda pri tem so naleteli na toliko ovir, da je njihovo delo marsikje že popolnoma zaspalo. le oglejmo si nekaj najbolj značilnih primerov! Ni gradbenega materiala »na drobno«... Člani aktiva so n. pr. ugotovili pri pregledu hiše ali pa po kakem hudem vetru ali snežnih zametih, da manjka na strehi nekaj komadov strešne opeke. Stranke so se že pričele pritoževati, da jim zamaka, nekdo je povedal, da pri njem že odpada omet itd. Kaj storiti? Najti je treba vsekakor krovca. Toda krovcev je n. pr. v Ljubljani zelo malo. In še ti so izjavili, da dela ne morejo prevzeti, ker so tako zaposleni pri novih zgradbah, da na take, »brezpomembne fiikarije« še misliti ne utegnejo. Vendar so le nekako našli tovariša, ki je bil pripravljen streho pokriti, če mu seveda preskrbijo opeko. Spet so pričeli iskati, toda opeke ni dobiti nikjer. Nekje so jim svetovali, da lahko dobijo vagon strešne opeke, če pošljemo v zameno vagon apna v Vojvodino____Toda kaj bomo z vagonom opeke?! Za nekaj komadov opeke so nam dejali, da naj prosimo na kakem gradbišču, morda nam jih bedo tam prodali — toda tudi to nam ni uspelo. Ker ni torej niti krovca niti opeke, zamaka streha še kar naprej in koliko je že škode, ni treba razlagati! Drug primer: Neki tovariš je potreboval 100 komadov zidne opeke. Iskal Jo je, ponudili so mu vagon, toda 100 komadov? Take branjarije pa ni v Ljubljani, ki bi tako drobila gradbeni material. — V stanovanju se je po nesreči odbil vogal in gospodinja je potrebovala nekaj kil cementa, za zama-zanje lukenj pa nekaj mavca. Tudi take »branjarije« ni našla. Prav tako je prijatelj1 zamen iskal nekaj letev in kolov za popravilo plotu in seveda tudi nekaj žičnikov. Vse zastonj! Večje količine bi moral planirati, manjših ne prodaja nihče! Skratka: gradbenega materiala v malih količinah za vzdrževanje in popravilo stanovanjskih zgradb in gospodarskih poslopij ne debiš nikjer. In posledice? O njih so mnogo govorili na zborih volivcev, ki so se nedavno vršili v Ljubljani in govorijo na vsakem množičnem sestanku po terenih. Hiše se kvarijo in polagoma propadajo. Tam, kjer bi danes zadoščalo nekoj opek, bo treba jutri popraviti ves zid, prebeliti bo treba vse stanovanjske ali druge prostore, pojuiršnjim bo pa pričelo gniti že tudi ostrešje. Tam, kjer bi danes zadoščalo za popravilo nekaj ur dela in nekaj stotakov za stroške, bo treba kmalu mesece dela in milijone za plačilo stroškov. Kako temu odpomoči? Najmanj kar bi mogli takoj urediti, bi bila ustanovitev posebnih poslovalnic ali oddelkov železnin za prodajo gradbenega materiala na drobno. Take poslovalnice bi bilo treba ustanoviti v Ljubljani, Mariboru, Celju in v vseh industrijskih središčih. Te poslovalnice pa naj bodo zares ustrezno založene! Remontirajmo — remontna podjetja! Marsikje so ustanavljali in še ustanavljajo remontna podjetja. Naloga teh remontnih podjetij (zakaj je potrebna ta tujka, tudi ne vem!) je skrbeti za popravila zgradb državnega, zadružnega in privatnega lastništva. Toda kadarkoli se oglasiš pri njih s prošnjo, da bi prevzela kako delo, slišiš vedno isto pesem: ne moremo vam pomagati, nimamo delovne sile, nimamo materiala, zaposleni smo pri državnih zgradbah, izvršujemo to in ono prezidavo in podobno. Zato predlagam: remontirajmo najprej poslovanje teh remontnih podjetij, da bodo re-momtirana postali zares remontna! Pa tudi sicer je s popravili velik križ! Ne dobiš ključavničarja, da bi ti popravil ključavnico ali ključ, ne mizarja, edirlo električarja še nekako pričakaš iz mestne elektrarne. Ni vodovodnih inštalaterjev in vsi pozivi mestnega vodovoda ne zaležejo nič, če ni človeka, ki bi popravil vodovod ali okvare V straniščih, kopalnicah ali pralnicah. Ta popravila bi precej omilila hudo pomanjkanje vode. Tudi tu bi morala sodelovati »remontna« podjetja. Zelo težko je tudi s kleparji. Ko greš po ulicah, doživiš mimogrede prho iz strešnih žlebov, ki je vrhu vsega nadvse kvarna tudi za zidovje, ostrešje in pod. — In »reparaturni« zidarji? Ni jih! Vse je v velikem zaletu. Kdor iztakne kakega zidarja za nedeljo ali prosto uro, je zadel tombole! Glede tako primanjkujočih obrtnikov bi svetoval tole: Na vsakem terenu imajo nekaj obrtnikov. Te bi naj teren zbral za popravljanje hiš ter jim štel to kot prostovoljno udarniško delo. Obrtnike iz strok, ki jih na posameznem terenu ni, naj izmenja teren s sosednjimi tereni. Vsekakor bi bilo neznansko koristneje, če bi delal obrtnik udarniško v svoji strcki, kakor pa da dela kje s krampom na kanalu, v parku ali podobno. Tako bi lahko preprečili prenekatero okvaro in omilili propadanje hiš in zgradb. Od »Slikopleska« do »Opleska«... Kdo nima rad čistih in snažnih stanovanj? Tako stanovanje ni le ponos gospodinje, ugodno vpliva tudi na življenje in zdravje družine. V snažnem stanovanju je manj bolezenskih klic, vlage, plesnobe in prahu. Toda, žal, dobra volja je premalo. Romaš cd pleskarja do pleskarja, obiščeš »Slikoplesk«, potrudiš se do »Opleska« — toda vse zastonj. Zaposleni so do glave s pleskanjem novih stavb in prezidav, s preslikavanjem raznih pisarn in lokalov, kjer se venomer selijo, — le za zasebna gospodinjstva in domačije časa ni. Tako ostajajo' stanovanja še naprej umazana in nesnažna. Ce pa hoče kdo sam pre- beliti vsaj kuhinjo, mora imeti posebno srečo ali znanstvo, da iztakne nekaj kil apna, saj kupiti ga, žal, ne more. Zato predlagam, da »gospodinjski servisi«, ki jih imamo v Ljubljani, ustanovijo posebne oddelke za pleskanje kuhinj in stanovanj, ker bodo tudi na ta način služili (saj tak pomen ima menda tujka »servis«!) gospodinjam in gospodinjstvom. Ce bi pa morda ne mogli najti delovne sile, naj se obrnejo na MLO Laško, ki je ima gotovo odveč, saj je nedavno zaukazal svojim meščanom, da morajo vse hiše prebeliti z določeno barvo, da bo1 mesto ob tujski sezoni lepo, enotno — uniformirano ... Dasi bi napisal lahko še marsikaj, se bom ob koncu ozrl samo še na eno vprašanje: odpravo vsemogočega mrčesa, ki ga je marsikje polno. To so podgane, so ščurki in razni ostali mrčes, ki ga je vedno več, če ga ljudje ne preganjajo. Kjer pa pričnejo stanovalci borbo proti njemu, ga preženejo kmalu. Pri roki imam zgledno okrožnico, ki jo je izdal hišni aktiv neke hiše na Miklošičevi cesti v Ljubljani, kjer je večja slaščičarna pustila kot zapuščino v hiši mrčes. Zavedajoč se, da borba proti mrčesu ne zalege, če ga preganja samo ena stranka, dočim se druge za borbo proti njemu ne menijo, so se vsi prebivalci te hiše obvezali na borbo proti mrčesu »do končnega iztrebljenja« in si bodo pomagali medsebojno. Zatiranje ščurkov je bilo svoje dni težavno in dolgotrajno, dandanes pa imamo zanesljivo domače sredstvo »pantakan«. Upam, da sem z napisanim dokazal, da je delo hišnih aktivov zelo težko. Dobili so važne naloge in dolžnosti, ni pa nikogar, ki bi jim pomagal oziroma sploh omogočil izpolnitev nalog. Tudi vse intervencije s strani ljudskih inšpekcij niso imele doslej nobenega uspeha. Pomagajmo jim pravočasno, da obvarujemo naše narodno premoženje nepopravljive škode. Tudi tu velja: Dvakrat pomaga, kdor hitro pomaga. * (—?!—) Švicarji so mojstri v orodni, telovadbi Včeraj popoldne je bil na letnem telovadišču v Tivoliju v Ljubljani telovadni nastop TD Ljubljana i.. združen z gostovanjem švicarskih telovadcev, članov tamkajšnje telovadne organizacije Satus. Več tisoč ljudi ie nestrpno pričakovalo začetka, ki se je nekoliko zapoznil. kajti švicarski reprezentanti so prispeli v Ljubljano šele ob pol šestih ter so morali z dolge vožnje takoj na telovadišče. V prvi točki sporeda so nastopile mladinke na gredeh. Za njimi so se pomerili mladinci klasične gimnazije in TSS v štafeti 400 x 300 X 200 X 1OO m, v kateri je z velikim naskokom zmagala reprezentanca klasične gimnazije, Nato so nastopili mladinci in mladinke na orodju, s čimer so nazorno prikazali tretji del vadbene ure. V četrti točki so tekle tri štafete mladink na progi 4 X 60 m. Tudi tu so zmagale mladinke klasične gimnazije. Prihod švicarskih telovadcev so gledalci pozdravili z dolgotrajnim ploskanjem. 2e prve razgibalne vaje na bradlji so dale slutiti, da bodo gostje potrdili sloves, ki ga uživajo v svetu. Nismo se motili. Švicarji so poleg izredne težine vaj pokazali tudi veliko zanesljivost, kar dokazuje, da tamkajšnji telovadci pogosto nastopajo. Švicarski teikmovalci so izredno mišičasti, tako, da je njihovo telovadba za naše pojme morda nekoliko krčevita, kljub temu pa so gledalce prepričali, da so veliki mojstri in da v vrhunski orodni telovadbi brez zadostne telesne moči ni napredka. Vsi tekmovalci so z lahkoto obvladali najtežje prvine, kakor premete nazaj v vzporo. obrate v pred- in zako-lebu. kolesa, toče pod bradljo in podobno. Tudi na ko-nju so navdušili občinstvo z najtežjimi prvinami — prehodi, strigi, odbočnimi in prednožnimi kolesi — katere so izvajali z vso zanesljivostjo in lahkoto. Ker se je že močno zmračilo, je moral biti celotni spored nekoliko spremenjen in so gostje takoj nastopili na krogih. Tu sta se najbolj odlikovala Kurt Hausmann in Scheuderer. od katerih je prvi krasno izvedel naupor v zakolebu do razpore. Tudi ostali niso bili dosti slabši in so vsi obvladali vzmike v stojo, tezne stoje, videli smo pa tudi lepo razovno stojo in še nekaj težkih prvin. V osmi točki sporeda so nastopile mladinke in mladinci s simultanimi preskoki čez kozo na šir. Mladinci so bili boljši od mladink. Nato so Švicarji pokazali svoje znanje na drogu. Prav tako kot na ostalih orodjih so bili tudi tu popolni gospodarji nad svojim telesom. Za odskok ima večina premet nazaj iz stoje na drogu. Vse je spet nadkrilil Kurt Hausmann, prvak Satusa na tem orodju, ki ie z lahkoto izvajal najtežje prvine na drogu, med njimi veletoč z obrnjenim podprijemom ter zaključil svojo vajo z učinkovitim premetom nazaj iz veletoča nazaj. V predzadnji točki so nastopile mladinke na gredeh. nato pa Švicarji v prostih vajah. Zal ie bilo pri tej točki že tako temno, da so vaje izgubile na učinku, pa tudi telovadci zaradi teme že niso bij 'o-volj sigurni. Vendar pa je ta točka pokazala. da so Švicarji, v primerjavi s prejšnjimi orodji, v tej panogi neko'i-ko slabši. Vzrok je v načinu švicars.ie telovadbe, ki goji predvsem glavna štiri orodja (drog. bradlja, konj. krogi) pa tudi naziranja o partemi telovadbi so pri njih drugačna kakor na primar pri Fincih ali Madžarih, ki dajejo prednost z zamahom izvedenim prvinam. predvsem raznim prevratom in premetom. Prireditev je pokazala, da ima naše občinstvo še vedno zanimanje za to panogo. Predstavnik švicarske delegacije Satus ie izjavil, da so presenečeni nad izredno prisrčnim sprejemom v Jugoslaviji. Gostie se niso mogli načuditi lepotam našega moria, vse priznanje pa so dali tudi velikim delovnim naporom našega ljudstva, ki si gradi lepšo bodočnost. O naših telovadcih so dejali, da so kot posamezniki dobri, manjka jim pa predvsem izkušenj in tekmovalne rutine. »O vaši domovini bomo lahko napisali samo najlepše in najboljše,« so zaključili Švicarji pripovedovanje o svojih vtisih. Igor Prešeren. SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU Jugoslavija bo igraia prvo tekmo s Švico, nato pa z Mehiko in Brazilijo NOVICE in zanimivosti z vsega sveta Prepoved pornografske literature v Zahodni Nemčiji. Senatni odbor za kulturna vprašanja v Bonnu je sprejel vladni zaikonski predlog o prepovedi pornografske in vobče škodljive literature, ki Je bila že prej v veljavi v nekaterih pokrajinah Zahodne Naliči je. Zahodna Nemčija je preplavljena v zadnjem času s številnimi revijami in publikacijami pornografskega značaja. Založniška podjetja, ki zaslužijo s takimi publikacijami velikanske profite, so se v časopisih zeper ta vladni predlog silovito uprla, poudarjajoč, da bi to pomenilo omejevanje tiskovne svobode. Zmanjšanje proizvodnje umetne svile v Švici. Švicarsko združenje tekstilne industrije je sklenilo letošnjo proizvodnjo umetne svile v primeri z lansko zmanjšati za 25 %, ker se je zmanjšalo povpraševanje v inozemstvu, kar je posledica uvoznih omejitev. Švicarski izvoz tkanin iz naravne in umetne svile je v marcu dosegel 9,6 milijona švicarskih frankov, v aprilu pa je padel na 6 milijonov frankov. Podražitev avtomobilskih plaščev. Ena največjih ameriških tovarn avtomobilskih plaščev. »United States Rubber Company«, je povišala prodajne cene avtomobilskih plaščev in to pri gumah za potniške avtomobile za 2.5 odstotka, a pri gumah za avtobuse in kamione za 5%. Reuter pripominja, da je to povišanje v glavnem posledica povišanja cen naravnega kavčuka. Oče družine 190 članov. 95-letnega farmarja Johna Osborna so razglasili za živega očeta najštevilnejšega živega potomstva v ZDA. Osborne ima 12 otrok, 76 vnukov, 163 pravnukov in 39 prapravnukov. Nepreskrbljenost otrok britanskih delavcev. Dr. Bum, ki je pristojen za zdravstveno službo V Salfordu pri tekstilnem središču Manchestra, je izjavil da se lahko nepreskrbljenost otrok v družinah britanskih nekvalificiranih delavcev najbolje vidi iz statistik. Pri olrckih nekvalificiranih delavcev so štirikrat večji primeri prezgodnih rojstev. Ti .otroci štirikrat prej izgube življenje zaradi nesrečnih primerov v lastni hiši ali na cesti. Med njimi je osemkrat več smrtnih primerov zaradi obolelosti dihalnih organov in štirikrat več zaradi želodčnega ali črevešnega katarja kot pri otrokih kvalificiranih delavcev Dr. Burn je tudi naglasil težave mater delavk pri vzdrževanju svojih otrok z mezdo, ki jo prejemajo. V tej zvezi je pripomnil, dia dobivajo nekvalificirani delavci v bombažni industriji samo 5 funtov šterlingov tedenske. Medicinci v Avstriji, Na sestanku študentov, medicine in maturantov $a navedli, da bo imelo od 3000 študentov medicine, kolikor jih bo letos diplomiralo, samo okrog polovico upanje, da dobe zaposlitev v svoji stroki. Letos bo maturiralo 42000 dijakov. Prosvetno ministrstvo pripravlja strokovne tečaje za maturante, da bi jih usposobilo za raane posle v industriji, to pa zato, da bi nekako rešili problem »hiperprodukcije inteligence«. Pariška policija proti hrupu na ulicah. Uprava pariške policije je izdala nove odredbe proti hrupu. Prepovedano je vpitje na ulicah, dajanje signalov s hupami in oddajanje glasbe z zvočniki. Celo lastniki radijskih aparatov, ki poslušajo glasbo pri odprtih oknih, so opozorjeni, da tega me smejo delati. Uprava policije je javila, da bo najprej nekaj dni kršilce te odredbe opominjala, nato pa bo začela uvajati ostrejše ukrepe in vsakega kršitelja kaznovala z globe. Angleški načrt za evakuacijo otrok. Londonski dnevnik »Daily Worker« je objavil vest, ki jo je vlada potrdila, da je bil sestavljen načrt, kako v primeru vojme na najhitrejši način evakuirati iz Londona 6 milijonov otrok v starosti od 5—15 let. Nesreče na Dunaju. Na Dunaju se je pripetilo v prvih treh tednih meseca maja 351 prometnih nesreč, pri katerih je zgubilo življenje 12 ljudi. V primeri z isto čebo minulega leta se je povečalo število smrtnih primerov za 10%. Včeraj je bil objavljen razpored tekmovanja na svetovnem prvenstvu v Braziliii. Kakor znano so v skupini, v kateri bo igraia Jugoslavija, še reprezentance Brazilije, Mehike in Švice. Naša državna reprezentanca bo 25. junija igrala s Švico. 29. junija z Mehiko in 1. julija z Brazilijo. Ostale novice o pripravah Iz službenih virov javlja agencija AFP, da je že določen koledar prvih tekem za svetovno prvenstvo, čeprav doslej še ni bil objavljen zaradi negotovosti o udeležbi Portugalske. Po tem koledarju bosta prvo tekmo 24. junija igrali reprezentanci Brazilije in Mehike v Rio de Janeiru. Naslednji dan bodo odigrane tekme Anglija : Čile v Riu, Italija : Švedska v Sao Paolu in Urugvaj : Francija v Porto Alegro. Delegat Mednarodna nogometne zveze Ottorino Barassi Je odobril igrišči na stadionu v Sao Paolu in v Belo Horizonte. Prav tako je pregledal igrišče na stadionu v Pernambuku. ki pa do tekmp Švica : Jugoslavija.' ki je bila prvotno določna v tem mestu, najbrže ne bo usposobljeno, tako da bosta omenjeni reprezentanci odigrali medsebojno tekmo v Belo Horizonte. Po sklepu organizacijskega komiteja za svetovno prvenstvo mora vsaka država odigrati po eno tekmo izven kraja, v katerem so določene tekme njene skupine. Centralni komite je na svojem zasedanju sklenil podeliti darila prvim trem ekipam, vsak član delegacije pa bo dobil jekleno plaketo z imenom države in grboma Mednarodne nogometne federacije in brazilske federacije. Pripravljenih bo nadalje 700 spominskih kolajn, ki jih bodo razdelili igralcem in vodstvom reprezentanc. Kongres Mednarodne nogometne zveze. ki bo 22. in 23. junija v Petropolisu, bo med drugim razpravljal tudi o predlogih za spremembo pravil in pravilnikov. Nadalje bo sklepal o prošnji Švedske, da bi balo svetovno prvenstvo v nogometu leta 1958 v Stockholmu. Na dnevnem redu bo tudi predlog Švice o vzpostavitvi stikov z nemško nogometno zvezo in o prošnji Japonske o ukinitvi suspenza nad japonsko nogometno zvezo. Švicarska nogometna zveza ie poklicala 22 svojih igralcev v Curih, kjer bo danes določeno moštvo za tekmo proti londonskemu Arsenalu. Odhod francoske nogometne reprezentance ie določen za 18. junij. Moštvo bo sestavljalo 18 igralcev. Pred odhodom bo francoska reprezentanca igrala 10. junija trening tekmo z moštvom Lausanne, zadnja trening telema pa bo 15. junija proti tujemu moštvu, ki še ni določeno. Lepi uspehi strelcev »Ljuba Šercerja« Strelska družina »Ljubo, Šercer« (Trgovinski servis) je v počastitev rojstnega dne maršala Tita priredna prijateljski dvoboj z družino VII. gunna-zije in zmagala s 307:299 krogi. V tekmovanju posameznikov so bili doseženi naslednji rezultati: ____ 1. Snov. 2. Pušenjak (oba Trg., servis). 3. Skodlar. 4. Agnic (VII. gmrn). 2enske družine »Ljubo Šercer« pa so se jjomerile z družino »Urban Velikonja« (DOZ) ter dosegle še en uspeh. Zmagale so z rezultatom 202:189 krogov. Doseženi so bili naslednji rezul- 1' Hlebševa (DOZ): 2. Cemotova; 3. Hamova (obe Trg. servis); 4 Srajner-jeva; 5. Černigojeva (obe DOZ) 80 krogov. _ . , _ Strelci »Ljuba Šercerja« so poleg tekmovalnih uspehov dosegli lepe uspehe tudi s prostovoljnim delom na strelišču ob Dolenjski cesti, pri čemer so prispevali 393 delovnih ur. Strelsko tekmovanje za memorial Dušana Lušina V okviru II. študentskega festivala ljubljanske univerze in visokih šol je priredil Strelski odbor Univerze tekmovanje za memorial Dušana Lušina. Tekmovanje je bilo tehnično pomanjkljivo pripravljeno, vendar .je prineslo zadovoljive uspehe, kar kaže na uspešen razvoj strelskega športa na univerzi. Moštveni prvak je družina elektro-oddelka tehnične visoke šole s 627 točkami pred družino strojne fakultete s 621 točkami. Med ženskami je prvo mesto zasedla družina kemijskega od- Posamezniki: moški: 1. Miloš Lojk (strojna) 133 krogov, 2. Rado Vrabl (elektro) 132. 3. Miro Krajcer (elektro) 130: ženske: 1. Danica Visočnik (filoz ) 126. 2. Vladimira Bratuš (strojna) 123, 3. Nataša Krivčenka (kemija) 118 krogov. , Tudi pionirji bodo imeli svojo plavalno ligo Na pobudo Enotnosti, ki z vso pozornostjo skrbi za nov mladi plavalni naraščaj, so organizirali PK Enotnost. Primorje z Reke in Crikvenica svojo pionirsko ligo. Ti dvoboji bodo podprli čim večje zanimanje najmlajšega kadra za plavalni šport. Mladi plavalci iz Ljubljane, Reke in Crikvenice se bodo v medsebojnih dvobojih spoznavali in večali svoje športne izkušnje. Da bi se čim bolje pripravili za bližnja tekmovanja, sklicuje PK Enotnost sestanek vseh pionirjev in mlajših mladincev v četrtek. 1. junija ob 18.30 na Centralnem ljudskem kopališču. Mednarodna kolesarska dirka v Zagrebu V ponedeljek je bila na zagrebških ulicah krožna kolesarska dirka ki so se je udeležili najboljši avstrijski in jugoslovanski vozači, udeleženci dirke Dunaj—Zagreb. Zmagal je Avstrijec Kain s 45 točkami, drugi je bil Po-redski s 35 točkami, dalje so bili Sitzwohl s 35. Lausch z 19 in Deutsch s 6 točkami. Dirke je gledalo okrog 20.000 prebivalcev. ZVEZNA NAMIZNO TENISKA LIGA Milicioner : Kladivar 9:1 V osmem kolu zvezne namiznoteniške lige so imeli Celjani v soboto v gosteh igralce zagrebškega Milici-oneria. ki so nastopili v naslednji postavi: Vogrinc. Valkovič in Soljačič. Za Kladivaria so igrali: Bradeško. Medvedšek in Božič. Dvoboj je potekel v premoči gostov, ki so vse igre posameznikov beležili v svojo korist. Brez izgubljenega niza je odšel z dvoboja mladi Seljačič, ki je s sigurno igro zelo presenetil. Domačini, ki so tudi tokrat nastopili brez treninga, so dali slabe igre. Edina točka je bila zmaga v dvojicah. Organizacija dvoboja je bila zelo slaba, kar znova kaže neodgovornost vodstva. Rezultata ostalih dvobojev namiznoteniške lige sta naslednja: željezničar (Bgd) : Željezničar (N. S.) 7:3 Milicionar : Lokomotiva 6:4. Drobne zanimivosti Na mednarodnem nogometnem turnirju v Šibeniku, kjer so poleg Šibenika sodelovali Hajduk. Zadar in Glognitz iz Avstrije. Je zmagal Hajduk. V zvezni košarkaški ligi sta bili v 8. kolu odigrani še naslednj,i tekmSi: Parti- an : Željezničar (Bgd) 46:43 (24:22) in Mladost : Zadag 31:27 (14:32). V zvezni odbojkaški ligi se Je v moški skupini tekma 4. kola med Spartakom in Beogradom končala z zmago Spartaka 3:2. v ženski) Skupini pa Je Spartak premagal Beograd 3:0. Izmed slovenskih moštev Je Enotnost na Četrtem mestu. Polet na šestem in Železničar (LJ) na osnem, v ženski skupini pa vodita Enotnost in Polet s trem* dobljenimi tekmami. Bndnčnost : KAC (Celovec) S:3 (4:1). — V Titogradiu je bila odigrana povratna tekma med Budućnosti o in celovškim KAC. Tekma se Je končala z zasluženo zmago Budućnosti 6:3 (4:1). Ljutiš ka tehnika Mladi piloti se usposabljajo Na ljubljanskem letališču le bila nedavno odprta letalska sezona aerokluba v Ljubljani. Poleg modelarske, jadralne in padalske šole- ie letos prvič začela delovati tudi motoma pilotska šola. kamor so sprejeli večje število mladincev in mladink, ki kažejo za to panogo tehnike veliko zanimanje. Letenje bo na letalih tipa »Trojka«, ki jo v serijah izdelujejo v naših letalskih tovarnah. Zamisel konstrukcije in načrte je izdelala konstrukcijska skupina pod vodstvom inž. Cijana. Letalo je dvosedežno. Pilotovi sedišči sta nameščeni vzporedno, s čimer je sporazumevanje obeh pilotov možno tudi v zraku. , , . Ker je letalska tehnika že na visok: stopnji, jp razumljivo, da morajo bit: bodoči piloti že v naprej dobro poučeni o letalu in z njegovim upravljanjem. Zaradi tega se je začel teoretični tečaj, na katerem dobivajo učene: osnove teorije letenja, navigacije, meteorologije. spoznavanje delovanja motorja in konstrukcijo letala. Pouk na motornem letalskem tečaju je obsežen, zaradi česar polaga vodstvo tečaja vso pozornost učencem, ki morajo snov čim bolje obvladati. Na tečaju predavajo tovariši), ki imajo visoko strokovno znanje, ki je porok. da bo prizadevanje uprave šole bogato poplačano. Na ljubljanskem letališču so že pripravljena letala, ki čakajo mlade pilote. da jih varno popeljejo v zračne višine. |P||||| Ureja areduiSki odbor. Odgovorni a rednik Cene Aranjc. Uredništvo in oprava: Ljubljana. Anafljeva ulica s. lelelou 55-24 do S5-2S, telefon oprave za ljubljanske naročnike 38-96, za naročnike izven Ljubljene 38-32, telefon oglasnega oddelka Štev. 38-96. Tekoči račun pri Narodni banki, Ljubljane 6-90601-1. Tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani. — Poštnina plačana v gotovini. — Četrtletna naročnina 135 din. polletna 270 din, celoletna 540 din. — »Slovenski poročevalec« izhaja vsak dan razen et nedeljah in praznikih.