207. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 12. septembra 1904.
XXXVII. leto
ishaja vsak dan zvečer, izimai nedelo in praznike, ter vejja po po iti prejeman aa avstro-ogrske dežela zavaeleto»K,z*polletal3K,sa Četrt leta 6 K 60 h, aa eden meaec S K 30 h. Za LJubljano a pošiljanjem aa dom za vse leto 24 K. za pol leta IS K. za Četrt leta 6 K, za eden mesec S K. Kdor hodi sam Don], placa za vse teto 23 K, za pol leta U K, za Četrt leta 5 K BO h, aa eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje ideiele toliko več, kolikor znaBa poštnina. — Na naročbe brez istodobne vposujatve naročnine se ne ozira, — Zs oznanila se plačuje od peterostopne petit vrste po 12 h, ce ae oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h,.če is trikrat ali večkrat tiska.  —  Dopisi naj se izvole* trankovati. — Rokopisi se ne vračajo.  —  Uredništvo in upravnlitvo je v Knaflovih ulicah Bt. 5, in sicer uredništvo v L nadstropju, upravnistvo pa v pritličju. —
Dpravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne Številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 8C.
Kranjske deželne finsnce in učiteljske plače.
v.
Stanje kranjskih deželnih financ je torej, kakor smo videli, nad vse žalostno in treba je korenite izpre* membe, treba je bistvene preosnove deželnih Gnane, kateri ne bo samo namen, dobiti pokritja za svoto 300000 K, ki jo je treba za zvišanje učiteljskih prejemkov, nego tudi pokritja za letni primanjkljaj 600.000 K.
Saniranje deželnih financ bi bo dalo najbolje in najlaglje izvršiti, če bi dežela dobila v eČ j o prostost glede dobivanja dohodkov, kakor jo ima sedaj, ali bolje rečeno, če bi država prepustila deželi eden ali več virov dohedkov. Ti viri pa bi morali biti isdatni, tako da bi mogla dobiti dežela iz njih res toliko, kolikor in kadar bi potreboval«, tem virom bi morala biti Ustna gotova elastičnost;. Sedanja odvisnost dežele od države glede dobivanja dohodkov ovira razvoj deželne uprave na vseh straneh, ovira pa tudi državo samo, kajti država se mora pri dobivanju državnih dohodkov kolikor toliko ozirati na deželo in na druge avtonomne uprave, katerih finance slone na državnem davčnem sistemu.
To stoji in v tem so vsi razumni ljudje edini. Z dobivanjem deželnih dohodkov iz istih virov, ki jih ima država za svoje dohodke, se mora prenehati, dežele so se osvobodile prevelikega vladnega vpliva že skoro na vseh poljih, le na najvažnejše m p o 1 j u, gledefinanc, so še dandanes v vsakem oziru odvisne od države.
Že pred več leti so malone vse dežele pričele neko aacijo za osvobojene dežel iz od?isnosti od države in za pridobitev samostojnih virov dohodkov. Zahtevalo se je, naj se prepusti deželam zemljiški davek,   na   kar  bi  dežele odpravile
doklade na različne državne davke. Prinoipijalno se je izrekel za to že Plener za čas« koalicije, ki je Šukljeju pomagala do dvornega svet ništva, ali ostalo je doslej pri tem principijalnem pripoznanju. Država se temu dohodku za sedaj šs nele odpovedati, a sčasoma mora priti do tega, ker ao tudi finance posameznih občin postale nujno potrebne temeljitih reform in ker tudi občine žele in potrebujejo novih virov.
Toda sedaj ni misliti na tako korenito izpremembo sistema, tem manj, ker imata država in dežela glede dohodkov državnega osebnega davka in glede davka od žganja do 1. 1909. vezane roke. Pred 1. 1909. je preosoova deželnih financ popolnoma izključena, ali da bi se ta preosnova vsaj tedaj mogla izvršiti, je treba že sedaj napeti vse sile, sicer se zna zgoditi, da se zopet zamudi ugodna prilika. Zatorej skupno z drugimi deželami na delo, da se doseže ta smoter o priliki, ko pripravi država finančni načrt za dobo od 1. 1909. dalje.
A deželne finance so že zdaj tako neugodne, da ni mogoče tako dolgo čakati, da se izpremeni sistem, nego je že sedaj treba dobiti sredstev, da zamore dežela ustreči rasnim zahtevam. Odprta so, to uvidsva vsakdo, samo tri pota, in sicer: 1) znižanje izdatkov, 2.) zvišanje dohodkov iz obstoječih virov in 3.) pridobitev novih virov.
Novi namestnik.
Iz Trsta, 10. septembra.
Danes smo dobili brzojavno obvestilo, da je deželni predsednik v Bukovini, prine Konrad H oh en 1 o h e imenovan namestnikom v Trstu
Torej so nesposobnega in nevednega grofa Ooessa vendarle spodili. Zaslužil ie to že davno, kajti nearečnejŠega namestnika že davno ni bilo na Primorskem.  Dopretis in
Rinaldini sta vsaj vedela, kaj hočeta, grof Ooess ps niti tsga ni vedel. Mož je neznansko nadut in ošaben, živel je popolnoma zase, občeval le z nekaterimi aristokrati in o dejanjakiu rezmerah na Primorskem ter o potrebah prebivalstva niti pojma ni imel, kamoh|še samostalne sodbe. Ravnal se je največ po nasvetih policijskega ravnatelja Busieha in bivše sutemrane sartorele sedanje milijonarke baronice Reinslt.
Goeas je bil dosti časa vladar Primorske, a storil ni v tem času prav ničesar. Kako tudi, ko se za uradne posie sploh ni brigal. Njega je kaka prijetna tennis-partija dosti bolj zanimal«, ko vsa politika.
Samo v enem oziru je bil dosleden, v nasprotju do Slovencev. Nas Slovenoev ni trpel. Že ko je bil še pri deželni vladi v Celovcu, je Slovence preganjal kar je mogel in lahko se reče, Schmidt-Zabierow in Ooess sta izkopala koroškim Slovencem grob. Tudi na Primorskem je delal dosledno proti Slovencem in nadaljeval politiko Depretisovo in Rinaldi-nijevo, kakor je pač znal. V primeri z Depretisom in prekanjenim Rinal-dinijem je bil pravi šušmar. Svoje šušmarstvo je posebno pokazal za časa socialnodemokratičnih izgredov v Trstu, pri katerih je bilo dvanajst nedolžnih ljudi ustreljenih.
Slovencem v Trstu ostane prijatelj baronice Reineltove in zaščitnik tistega dr. Veneziana, ki se ga v Trstu javno sme imenovati »il bo-rellicre che non e stato mai oneato«, v najŽalostnejšem spominu zaradi nsčuvenega postopanja povodom umora cesarice Elizabete. Tržaški in okoiičanski Slovenci bo bili vedno steber avstrijan-stva, nositelji avstrijske državne in dinaBtične misli v Trstu in kadar je bila država v stiski, vedno je klicala na pomoč Slovence. Vsakemu starejšemu Trža-čanu js še v spominu, kako so svoj
čas prihrumeli mandrijerji v Trst, da kaznujejo Lahe i    kako so
se Lahi poskrili kot podgane po luknjah, tega pa ne ve vsakdo, da s6 takrat rasni vladni agentje izkoriščali nevoljo in ščuvali okoličane, naj »obiščejo Trst« in prsteno Lahom njih preši most.
Ko je Italijan Lueoheni umoril cesarico Elizabeto, tedaj je slovenskim okoličanom zavrela kri in pobili so nekaj šip in naklestili nekaj Lahov. Zato so bili po zaslugi in po vplivu grofa Goesu grozovito kaznovani. Nič se ni upo števalo, da je proti Lahom nastala nevolja izvirala iz vdanosti do dinastije, iz ogorčenosti nad storjenim grozodejstvom, is plemenitih in pa-trijotičnih nagibov. Slovenci so bili kruto nečloveško kaznovani, cesar Franc Jožef pa je odrekel obsojencem vsako pomilošče-nje, gotovo zopet po zaslugi grofa Ooessa.
Tega Slovenci v Trstu nikdar ne pozabimo. Od tedaj se načeloma ne udeležujemo nobene patrijotične priredbe, od tedaj ignoriramo cesarjev rojstni dan, od tedaj je ustavljen znaše strani vsak boj proti iredenti. Zaradi.nas naj dela iredenta, kar hoče! Mi imamo boj proti L* ho m za naše narodne pravice, državne koristi in interese pa naj brani, če hoče drŽava, če pa neče, naj pa pusti Da je prišlo do tega, to je v največji meri zasluga grofa Ooessa.
Novi namestnik princ Hohenlohe nam js popolnoma nepoznan. Na tiste I ofieijozne hvalospeve, kako je mladi princ — star šele 41 !et! — sposoben* kako je bil v Bukovini pravičen vsem strankam in kako je skrbel za dobro upravo, na to ničesar ne damo, to so prazne fraze. Hohenlohe je postal namestnik, ker je prine, ker je sin bivšega najvišjega cesarjevega dvornika in če ka; zna, ali če ničesar ne zna, za to sploh ni nihče vprašal.
Našega jezika princ-namestnik seveda ne zna; morda niti italijanskega ne, čeprav je sorodnik tiste Teresine Hohenlohe, ki je v slovenskem Devinu pospeševala poitalijančevanje, in tistega princa Hohenlohe, ki je bil kot goriški državni poslanec in kot prezident južne železnioe strupen sovražnik slovenskega naroda. Princa-namestnika sprejmemo primorski Slovenci z največjo nezaupnostjo in s prepričanjem, d a prihaja kot naš nasprotnik v Trst. Ako je prino Hohenlohe mnenja, da to ni upravičeno, naj to pokaže z de-
i » 11 j i- _
Vojna na Daljnem Vztokn.
Položaj na mandžurskem bojišču.
Mnogo se je že naglašalo, da js položaj ruske armade na mandžurskem bojišču veliko bolj ugoden, kakor se splošno misli. Tega mnenja so sedaj tudi razni angleški listi. Tako piše »Daily Express«: Ruska armada se nahaja v veliko ugodnejšem položaju, kakor se v obče domneva.
Mevendorfova armada, ki šteje 42.000 mož, je namreč 12 milj južno od Mukdena zatopila generalu Ku-rokiju pot in ga uspešno zadržuje, da ne more prodirati proti severu. Kuroki je v sredo napal to rusko armado, a je bil z velikimi izgubami odbit. Tudi kasneje je še opetovano napal M« y«n-dorfov voj, a vedno brez uspeha. Vsa ruska armada je že odkorakala proti severu, samo na jugu od Mukdena stoji še voj 12.000 mož, ki se pa nahaja v precej nevarnem položaju, zlasti ker so že vojaki, ki se že neprestano bero 5 dni in 5 noči, popolnoma utrujeni.
V zadnjih dneh se je zlasti junaško borilo rusko levo krilo, ki je omogočilo, da se je mogel Kuropat-
LISTEK.
Cvetka ljubezni.
Slika. Dagmar.
Pozno v noči je.
Vse že počiva. La v tretjem nadstropju v mali sobici gori še luč.
V borni postelji leži mladenič. Krasno, a smrtnobl«do obličje obdajajo dolgi, temni lasje. Njegova oči so obrnene v prijatelja,] ki sedi ob njegovem zglavju.
Tiho je v sobici. Le zdajpazdaj se Čuje bolesten vzdih Mojmira. Sedaj se vzdigne in prime prijatelja za roko.
»Prijatelj dragi, stori mi uslugo, saj bode itak zadnja. Tam v predalu«, pokaže na malo pisalno mizico, »najdeš rdečo cvetko. To cvetko, »prenehati mora, ker ga popade grozen kašelj«, to cvetko izročim tebi. Ko bodem jaz umrl, tedaj jo vzemi ti in ljubi jo, kakor sera jo jaz ljubil. Kadar jo bodeš pogledal, spomni se vedno, da me je ta cvetka neizrečeno osrečila, — a mi tudi prizadela smrtno rano. Prepričan sem, da jo bodeš tudi ljubil, ko bodeš čul, koliko srčnih bojev sem jaz pretrpel,
a koliko veselja tudi uži), ko mi je bila ta cvetka podarjena« . . .
Oroina slabost je obšla Mojmira. Naslonil se je na trdo blazino in pričel pripovedovati:
»Moje življenje ni poanalo sreče, trnova so bila moja pota. In tedaj, ko sem menil, da sem našel cvetko : reče, cvetko Ijubeini, tedaj sem moral zopet iznova spomati, da nisem rojen za srečo.
Ker sem bil slabega zdravja so me starši poslali v prijazno vasico, da bi se nekoliko okrepčal. Zdravja sem šel iskat, — a našel sem tam — smrt. Spoznal sem njo ... Dušan, ali si že ljubil, čisto, sveto ljubil ? Jaz prej nisem poznal prave ljubezni, a ko sem njo spozna), tedaj asm jo šele občutil. Nisem mislil na prihodnost, nisem mislil, kaj sem jaz in ksj je ona, le ljubil sem jo. Nisem si druzega želel, kakor da bi vedno tako ostalo.
Odkril sem ji svojo ljubezen. Oorko me je poljubila in polno ljubezni mi je rekla: »»Ljubim te, in tvoja sem na veke««. O, da bi bila! In dalje sem ji govoril o svoji ljubezni, a pomislil nisem, da jaz nimam ničesar, da bi mogel za njo skrbeti.   Ko sem ji pa vendar ne-
kega dne povedal, da še nimam ničesar, da bodeno moral še dolgo študirati, da bodem h kruhu prišel, tedaj mi je ona ovila roke okoli vratu in šepnila: »»Mojmir, ne delaj si zavoljo tega nikakih skrbi. Olej, oba sva še mlada. Ti bodeš pridno študiral, in ko bodeš svoje študije dovršil, se bodeva poročila. In ako bi ti popolnoma nič ne imel, Mcjmir, vseeno bi te ljubila««.
»Te idealne nazore je imela ona; toda drugačne je imela njena mati. In prav je imela. Dolžnost matere je, da skrbi za blagor ovojih otrok. Kaj pa bi ji mogel jaz dati?«
Oloboko je vzdihnil. Za par tre-notkov je prenehal, potem pa s otožnim glasom nadaljeval:
»Da, prav je imela; toda tako kruto bi naju ne smela ločiti. Tudi reven človek ima čuteče srce. Nenadoma naju je ločila; nič več je nisem videl.
»Orožen čas je napočil za mene. In vendar čaše bridkega trpljenja še nisem izpil do dna. Najhujše me je še čakalo. Ne pisma, ne karte nisem dobil od nje, le nekega dne sem dobil od njene matere naznanilo, da se je njena hčerka zaročila . . . Prehud je bil ta udarec za me.   Orožno sem
zbolel, okreval še nisem. ... in ako Bog da, tudi ne bodem Pred tremi dnevi sem dobil pismo«, — boij in bolj tiho je govoril, — »pismo od nje, in zraven je bila rdeča cvetka . .. Prijatelj dragi, daj mi jo, da jo še enkrat poljubim«
Strastno je pritiskal svetko na Bmrtnoblede ustne. Dolgo Čas« je molčal in potem zopet nadaljeval:
»Pismo je bilo kratko, le malo besedi mi je pisala, a srečen sem bil, neizmerno srečen! S tresočo roko je napisala:]
»»In če me še tako k možitvi silijo, omožila se pa vendar ne bodem! Tebi sem se zaročila, Tvoja ostanem na veke«« ...
Zvonovi so pa drugo jutro, namesto, da bi vabilili k poroki, zvonili — mrliču. — Umrla je. Ostala mi je zvesta! ....
Prenehal je. Čez nekoliko tre-notkov je planil kvišku in z umirajočim glasom je govoril: »Prijatelj, čuješ li zvonove? čuj, še vedno zvonijo!!! Jaz jih čujem ... — a ti zvonovi ne zvonijo mrliču, o ne! Oni me vabijo k poroki ...
Božena, ljuba Božena ... saj že ... grem; le malo . .. trenotkov .. . in združena bodeva . ..
Kralj Matjaž.
Zgodovinska povest XVI. (Dajjej
Prijor Celestin je junaško nmrl. Z neznanskim zaničevanjem je motril cigane, ki so stali okrog drevesa in se jim posmehoval. Ester se je prerinila skozi vrsto ciganov. Strgala je s sebe svojo srajco in stopivši pred Celestina mn pokazala rane na svojih prsih in na hrbta.
— Tvoj bič je napravil te rane, je siknila polglasno. Vsak tvoj udarec je neizbrisno zarisan na mojem telesu. Takrat si se ti veselil mojih muk, danes se veselim jaz tvojih muk.
Celestin se je porogljivo zasmejal, kakor da bi njemu cigani sploh ne mogli prizadejati nikakih muk. Ester je ta smeh razkaČil, da je potegnila izza pasa malo bodalo in rekla:
— Ali ti naj izkopljem oči, ali ti izrežem jezik ?
Celestin se je zopet zasmejal, glasno in poiogljivo in z neznanskim zaničevanjem vzkliknil:
— Stori, kar hočeš, ciganski smrad, tvoja jeza je meni slast, tvoje sovraštvo je moj ponos.
kin v reda umikati, in uničilo vse Kurokijeve načrte.
Ruska armada obstoji iz petih kolon. Prva kolona je dospela v Tijeling in se tamkaj z veliko hitrostjo pripravlja na obrambo proti Japoncem. Druga kolona se nahaja na pol poti med Mukdenom in Tijen-lingom, tretja je utaborjena v Muk-denu, četrta je Mevendorfov voj, peta pa, ki obstoji iz gori navedenih 12 000 mož, pa stoji najbolj na jugu.
Ako so vname pri Mukdenu boj, bodo se na ruski strani z Japonci borili samo še zadnji voji. Največjo vlogo pri teh operacijah ima Meyen-dorfova armada.
»Daily Telegraph« poroča, da se sedaj na mandžuraki železnici kuri samo z drvmi, ker se rudokopi tako ▼ Vafantijanu, kakor tudi v Jantaju nahajajo v japonskih rokah.
To poročilo pa ne odgovarja res nioi. Rusi imajo namreč premoga za kurjavo na železnici še v izobilju. Vse-učiliški profesor dr. C. Diener, referent vseh geologičoih del, tičočih se sibirake železnice, za Petermannove »Geographische Mittheilungen«, piše v »Neue Freie Presae«, da glavni premogokopi v ruski vzhodni Aziji, ki pridejo v prvi vrsti v poŠtev za sibirsko in mandžursko železnico, niso v Jantaju, marveč v pokrajini Usuri v bližini Vladi-vostoka in ŠuČanska. Tu se vsako leto nakoplje 300 do 400.000 ton premoga. Se bogatejši na pre mogu pa je otok Sahalin, kjer samo v Aleksandrovem v štirih rovih vsako leto nakopljejo 80.000 ton pružnoga. Iz teh podatkov je pač raz-vidno, da Rusom radi tega, ker Jant&j nI v njihovih rokah, še ne primanjkuje premoga.
Poročevalec »Daily Telegrapha« zatrjuje, da je Tijeling veliko bolj utrjen, kako Liaojang. Severnovzhodno in zapadno obko Ijajo Tijeling visoki hribi, ki stražijo vse komunikacije, na zapadu pa zabranjuje reka Liao, da ruskih pozicij ni mogoče obiti. Zato se v Petro-gr&du splošno misli, da se na tem mestu vname druga velika bitka. Tijeling ima velikanske zaloge pro-vijanta in municije. Sodi se pa, da Japonci ne morejo pred 3 tedni dospeti v Tijeling. V tem času pa že dospeta na bojišče 6. sibirski in 1. evropski srmadni kor. na kar pa stopi Kuropatkin po svoji lastni izpovedi v ofenzivo.
Boj pri Mukdenu?
Pariškemu »Matinu« se poroča iz Petrograda: Tušem so doŠia poročila, da se je med Kuropatkinovo armado in Kurokijevimi voji vnela v neposredni {bližini Mukdeca velifca bitka. K tej vesti se pripomnja, da se najbrže noj pri Mukdenu ni pričel, vendar se pa v vojaških krogih zatrjuje, da se je Kuropatkin odioČil, da bo Mukden branil z vso odlcč-
V divjem srdu se je zapodila Ester na Celestina in sunila z bodalom ali bodalo se je ob Celestinovem usnjenem jopiču zlomilo in odletelo ciganki iz rok. V tem trenotku so cigani potegnili za vrv, ki so jo držali in v trenotku je visel prijor Celestin na veji, Ester pa je kakor blazna poskakovala okrog drevesa, se radovala trepetov Celesti-novega telesa in vriskala tako, kakor da je učakala največjo srečo.
— Zvečer ga nesite v Bistro in obesite ga pred samostanska vrata, je Ester ukazala. Samostanci naj vedo, kaj se je zgodilo njihovemu predstojniku. Tam naj visi, kjer je visel kralj David.
Cigani so pustili mrtvega Celestina viseti na drevesu in so se vrnili v kočo, da se tam dogovore o svojem odhodu. Zavedali so se, da se začne novic proti njim velika gonja. Sicer so se doslej znali tako skrivati, da ni nihče slutil, da so se vrnili na Kranjsko, toda uvidevali so, kako lahko pade nanje sum, če obesijo prijorja Celestina tja, kjer je visel kralj David, in zato so sklenili, da takoj odrinejo čez Rakitno, Cerknico in Lož na Hrvatsko.
— Naše delo je tu končano, je rekel stari Miško. Maščevali smo kralja Davida in maščevali smo tebe, Ester,
nostjo. »Daily N*ws« pa javlja is Singmingpinga: Mnogobrojni ruski voji prodirajo proti jugovzhoda od Mukden a proti točki, kamor se tudi pomiče vsa Kurokijeva armada.
Izgubo zadnjih bojev.
Rusko brzojavno agentstvo po« roČa: Ruaka armada se umakne do Tijelina. Ruske izgube v zadnjih bojih znašajo 12 000 mrtvecev in ravno toliko ranjenoev. Japonske izgube so najmanj dvakrat tolike.
Reuterjev urad pa poroča is Tsingtava: Neki japonski oficir, ki je na poti iz Tokija dospel v Tsing-ta v, je izpovedal, da so bile japonske isgube pred Port Ar-turjem v zadnjih dneh izredno velike; znašajo namreč najmanj 15.000 mož. V boju pri Liaojangu so pa Japonci izgubili veliko več nego 20.000 mož.
Maršal Ojama pa poroča: Po bojih dne 4. in 5. t m. za premogokope v Jantaju se je glavna ruska armada
umaknila proti severu najbrže preko reke Hun. Kitajci pripovedujejo, da so Rusi 10.000 mrtvecev in ranjenoev odpeljali sabo proti severu. Mi smo na bojišču pokopali 3000 Rusov.
O vladivostoškem brodovju.
»Standardu« se poroča iz Tokija: Moštvo na nekem norveškem parniku, ki je te dni dospel iz Vladivostoka v Moji, pripoveduje, da je že križar k a »Bo ga tira, ki je pred meseci obtičala na neki obali pri Via divostoku, že popolnoma popravljena. Tudi neka druga križarka bo še popravlja v plavajoči iadjedeinioi in bo že gotova koncem tega meseca. V vladivostoškem pristanišču je usidranih 7 ali 8 torpedovk.
Boj za Port Artur.
V Port Arturju izhajajoči list »Novi kraja poroča, da je pri napadu dne 30. m. m. pri Haosangi pai neki japonski general, čigar ime pa se ni moglo poizvedeti. Istega dne pa so ruske granate uničile japonsko skladišče streljiva pri Litunkeju.
Ik čfua pa se javlja, da so se nedavno tega ponoči približale pristanišču japonske torpedovke, katera so pa Ru = i s pomočjo reflektorjev še pravočasno opazili. Sredi med torpe-dovkami se je nahajala ladja, ki je polagala mine. Ruske obrežne baterije so takoj odkrile ljut ogenj in so imenovano ladjo potopile.
Kuropatkin generalu Steslju.
Petrogradski listi priobČujejo brzojavko, katero je poslal generalu Steslju v Port Artur Kuropatkin, predno se je umaknil iz Liacjanga. Brzojavka se glasi: »Zahvalit • se v mojem imenu hrabri posadki na njenem junaštvu. Zaupam popolnoma na Vas in se nadejam, da vztr* ate v boju do zadnje patrone in d j zadnjega koščka sladkorja in da ste pripravljeni, ali slavno umreti, ali siki si zdaj ciganska kraljica. Nekaj let ne smemo priti na Kranjsko.
Cigani so mu tiho pritrjevali in Ester je potrdila Miškov nasvet.
— Pokličite zdaj straže, je odredil Miško, prijorja pa snamem jaz z vešal.
Med tem, ko je Miško snel Celestina z vešal in s pomočjo drugih ciganov truplo spravil v veliko vrečo, je Ester dala odkopati zemljo na koncu koče in odpreti vhod v podzemsko shrambo, kjer so bili spravljeni zakladi kralja Davida. Dolgi Laban, ki je bil na straži, je kar zatrepetal jeze, ko je videl, da se pripravljajo cigani, odnesti zaklade, o katerih je sanjal noč in dan in na katere je on prežal toliko mesecev. Dolgi Laban bi bil lahko že prej izdal cigane in se polastil njih zaklada, a tega ni storil, ker je želel, da odstranijo prijorja Celestina, in ker je mislil, da dobi potem zaklad brez truda v roke. Bil je prepričan, da razen mrtvega kralja nihče ni vedel za ta zaklad, a sedaj je videl, da je vedela zanj tudi Ester. Laban bi najraje planil med cigane in jih potolkel, tako ga je jezilo, da so splavale po vodi vse njegove nade, a moral je molčati in tiho gledati, kako so cigani spravljali zaklade v vreče. Nanesli so iz podzemske shrambe več posod denarja, potem
jajno zmagati. Pripravljam silno armado, da osvobodim Port Artur«
Nova parlamentarna večina.
L i n e o , 11. septembra. E b e n-h o c h o v o glasilo priporoča združitev vseh krščsnsko in avstrijsko mislečih elementov v takozvano osrednjo stranko, kakršen je setrum na Nemškem. O novi stranki prorokuje, da bi bratskim narodom ne odrekla, kar zahtevajo ter bi se potegovala za delo in napredek (? ), za versko svobodo in narodno strpljivost. Pri bodočih splošnih volitvah, ki so bližje nego se splošno misli, bo konservativcem in kr-ččanakim socialcem parola nova osrednja stranka.
Trgovinska pogodba z Italijo.
Dunaj, 11. septembra. V trgovinski pogodbi z Italijo ni nikake vinske klavzule. S 1. oktobrom ssčenši ne bodo imela italijanska vina nobene carinske olajšave pri uvozu v Avstro-Ogrsko.
Politične razmere na Srbskem.
B e 1 g r a d , 11. septembra. Ker se je liberalna stranka razcepila, na stopile bodo v bodoče v skupščini sledeče stranke: ekstremni radikalci, zmerni radikalci in frakcija radikalnega kmečkega voditelja Petroviča; v liberalni stanki frakcija Ribaraca, Genčića, Avakumovića in frakcija dr. Veljkovića, nadalje kmečka stranka in končno novoustanovljena narodna stranka pod vodstvom Nikolajević«. Toliko strank nimajo parlamenti velikih držav, zato je skoraj neizogibno, da se skupščina takoj po kraljevem kronanju razpusti.
Bolgarija v denarnih zadregah.
Sofija, 11. septembra. Bolgarska vlada se je dalje časa pogajala s pariško banko zaradi 100 milijonskega posojila. Ta pogajanja pa so se sedaj razbila. Bolgarska vlada je začela nato poizvedovanje pri draždanski banki, ki bi sicer bila pri vclji posoditi 100 milijonov frankov, zahteva pa, da Bolgarija prekliče svojo naročbo na topove pri tvrdki C r e u z o t ter iste naroči pri Kruppu v Essenu. Ker pa je bol garska vlada že sklenila s Creuzo-tom pravoveijatno pogodbo, ne more iste razdreti, sicer se zaplete v pravde.
Dogodki v Macedoniji.
Solun, 11. septembra. Iz Skoplja je došlo poročilo, da se je tam spuntal turški bataljon rezerv-nikov iz Azije. Vojaki so odpovedali pokorščino, razdjali šotore ter nagnali častnike. Valiju se je posrečilo vojake pomiriti le na ta način, da jim je obljubil odpust. In res je bil v dveh dneh celi bataljon razpu-ščen. kar je naravnost usodno, ako se ve, da je v Ljumi zbranih 8000 oboroženih Albanov.
pa mnogo druge zlatnine, zlasti mon-štranc in kelihov, ogromno premoženje in Laban je moral gledati, kako so se pripravljali, da to odneso s seboj na Hrvatsko.
Labanova jeza je še narasla, ko je Ester poklicala Simona Kozino, ki se je ves ta čas skrival za kočo. Zahvalila se mu je za njegovo delo in mu izročila celo vrečo, polno zlatnine in tudi nekaj denarja. Govorila sta tako tiho, da Laban ni mogel ničesar razumeti, ali med tem, ko ju je opazoval, je storil trdni sklep, da vsaj Simonu Kozini dodeljeni zaklad postane njegov.
Simon Kozina je ostal pri ciganih do večera. Ko je nastala tema, so »e cigani odpravili. Štirje so nesli vrečo, v kateri je bil prijor Celestin, drugi so se pa razkropili in posamič po raznih potih odšli v določeni smeri. Simon Kozina je ostal sam pri ogljarjevi koči. Spravil je svoj zaklad v shrambo, kjer je bil prej skrit, in potem odšel proti doma, ne sluteč, da je v grmovju tičal dolgi Laban in opazoval njegovo početje. Laban je bil šel nekaj korakov s cigani, a ko je bil sam, se je obrnil in se vrnil h koči in tam opazoval Simona Kozino ter videl, kje je ta spravil svoj zaklad. (Dalje prih.)
B s 1 g r a d , 11 ssptembrs. Tudi is Mitrovios in Prizrenda dohajajo vesti, da se puntajo turški vojaki, ki so poslani proti Albanom. Položaj v Stari Srbiji js vsled tega zelo resen.
C e t i n j s, 11. septembra. Al-bani is obmejne vasi Četa ao napadli na črnogoskih tleh mirne Črnogorce pri delu ter dva ranila, enega pa ubili. Crnogorci, ki so delali v bližini, ao prihiteli na pomoč, nakar ae je razvil pravcati boj, ki je trajal celi dan. V boju sta bila dva Črnogorca ubita, šest jih je bilo ranjenih. Albanske izgube niso znane. Položaj na meji je postal kritičen, crnogorska vlada je poslala v Carigrad odločen protest, naj ustrahuje Albane ter plača za ubite in ranjene Črnogorce odškodnino, sicer bo črnogorska vlada sama potrebno ukrenila.
Solun, 11. septembra. Zloglasni vodja Arnavtov DŽeladin Sa-fedin je umoril na zverinski način bolgarskega popa Petra iz Vevčanov, kar je bolgarsko prebivalstvo do skrajnosti razburilo. Vsi popovi moški sorodniki so sestavili pod vodstvom popovega sina večjo četo, ki se bo borila do zadnjega moža proti Arnavtom v dotičnem okraju. Sploh je položaj v celi Macedoniji in SUri Srbiji skrajno obupen, neprestana nasilja Turkov in Arnavtov morajo podžgati splošno vstajo. Obupano prebivalstvo ne zaupa več nobeni državi, razen Angliji, odkoder dohajajo podpore v denarju in živilih.
Plevejev naslednik.
Petrcgrad, 11. septembra. Novi minister notranjih zadev knez SvjatopolkMirski, slovi za kmečkega prijatelja in za raziirje-valca izobrazbe med ljudstvom. K t ekrajni maršal plemstva v Harkovu je deloval v zemstvu kot svetnik ter se je vedno potegoval za razširjenje avtonomije v kmečkih zastopih. Na svojih obsežnih posestvih v Ljubo-tinu je skrbel za razširjenje ljudske izobrazbe ter je na svoje stroške zdrževal mnogo šol Tudi njegova žena, grofica Bobrinska, je zelo izobražena in duhovita d&rna. V njunem salonu v Petrogradu je zbirališče pisateljev in umetnikov. Car je baje novega ministra osebno opozoril, naj obravnava narodnostno vprašanje v pomirjevalnem smislu.
Pariz, 11. septembra Petro-grajski dcp;snik pariškega »Echo de Pariš« je imel razgovor z novim ministrom zunanjih zadev knezom So-jatopolk-Mirskim. Minister je izjavil, da hoče svojo novo službo opravljati v liberalnem naprednem duhu.
Zopet preganjanje Židov na Ruskem.
Lvov, 11. septembra. V vasi Smelo pri Kijevu so se pripetili veliki izgredi proti Zidom. Izgredniki so baje tudi ropali židovske trgovine. Dva ranjena sta že umrla. V vas je prišlo 400 vojakov.
Dopisi.
Iz celjskega okraja. Ni bil
sicer politik svetovnega pomena, ni bil nastavljen v visoki službi, bil pa je blpg, odkritosrčen prijatelj, ta naš ne-nepozabni g. Martin Jelen. Rojen je bil v !St. Ilju pri Velenju. V Mariboru je dovršil kmetijsko šolo z odliko, na kar je bil nastavljen kot vodja deželne trtnice pri Novi cerkvi pri Celju. Ta trtnica se je izvedla in obdelovala pod njegovim vodstvom Pri tem je pokazal svojo izredno nadarjenost in globoko znanost za kmetijsko stroko. Ni pa deloval samo v tej trmici, hodil je tudi h kmetom, da jih je podučeval v vinoreji in sadjereji in jih praktično na peljeval k umnemu negovanju vinske trte in sadnega drevja. Nekaj Časa so se kmetje ob nedeljah zbirali v novo-cerkovski ljudski šoli. Tukpj jih je Jelen podučeval. Pa kako pazno so mu sledili! Veselo je bilo gledati to družbo. V šolskem vrtu je tudi mladini razkazoval, kako je postopati z vinsko trto in sadnimi drevesi. Bil je povsod, kjer je bilo treba ljudi podučiti. Kaj Čuda, da ga je ljudstvo spoštevalo in ljubilo kakor ne malo katerega. Pridobil si je za prijatelja celi ta okraj. Njegovo intenzivno in plodonosno delovanje pa ni ostalo prikrito višjim. Komisar g. Stie-gler je dosegel v Gradcu, da je bil Jelen premeščen za voditelja zelo ob-
sežne deželne trtnice v Ptuju Tam je deloval do svoje prerane smrti dne 1. t. m. v 29. leta svoje starosti. Mož, ki je v svoji stroki učen, ki svoje delo iz ljubezni do njega samega vestno izpol njuje. je navadno ljubezniv. Tak je bil tudi naš Jelen. Kakor kristal je bila njegova volja, kakor bučela nje gova marljivost in kakor solnce njegovo srce.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 12. septembra.
— šuklje v deželnem zboru.
Šukljejevih člankov v »Politiki« je že konec.   V teh člankih ni ne ene nove  misli,  ne  enega originalnega nazora, ne enega uvaže van ja vred nega nasveta.   Šuklje je samo reka pituiiral,  kar je »Slovenec«  že ne-številnokrat premlel in prežvekal, in še to je slabo napravil, kajti vreza! se je parkrat prav pošteno. Šuklje |e imel namen, vplivati s svojima člankoma na dunajsko vlado, naj  na ta ali oni način omogoči klerikalcem, da opuste obžtrukcijo;  najljubša bi jim  bila odstranitev  barona Heinn Sukljeja bo gotovo zanimalo izvedeti, kakšen je uspeh njegovih člankov Ker  smo v  prijetnem   položaju, d mu v tem oziru lahko po avtentičnih informacijah   postrežemo,   bodi mu povedano, da ni njegovo pisar jenje   napravilo   prav cobe nega vtisa na ministrstvo — in da morda prav4 zaradi Sukljejevih člankov ostane baron Hem še nadalje  deželni predsednik v Ljubljani.  Šukljejeve ekspekto racije v  »Politiki«   so   pa vendar nekaj k«, rutile: pokazalo se je namreč, da  nima Šuklje  pri  dunajski vlad« prav nič vpliva in prav nič veljave.
— „Prodane dume", sukljt jevi nizkotni in hudobni napadi na šolstvo in na uČiteljstvo so našli zago vornika med — SlomŠkarji. Ne vemo, kdo med temi zaničljivimi kreaturami je napisal „ Slovencev* Članek \ obrambo Sukljejevih natolcevanj in to nas tudi na zanima. Dovolj, da je pod tem člankom zapisano rIz učiteljskih krogov". Ta človek brani in odobrava Sukljeja in psuje tiste učitelje, ki se potegujejo za svoj stan in za šolstvo. Najlepše je, da imenuje „Slovencev* Člankar te poštene in značajne učitelje prodane duše. Zato, ker ti učitelji branijo šolo in svoj stan, ker se bore za blagor in omiko naroda ter se izpostavljajo najstrupenejšemu preganjanju tiste hudobne zalege, kateri slu/.! „Slovenecu, za to so prodane duše. In to piše izdajalec šole in stanu, človek, ki se je sam prodal klerikalcem, iu tak Človek hoče grditi požrtvovalne može, ki vse svoje moči posvečajo boju za korist učiteljstva, kakor na pr. g. Gangla. No, to blatenje ne bo niko gar odvrnilo od začetega dela, Sjsgo uČiteljstvo le Še tesneje združilo za bij proti klerikalizmu in tistim odpadkom učiteljskega stanu, ki se imenujejo SlomŠkarji.
— Klerikalci — politični
pajaci. »Gorenjec« je v svoji zar4 nji številki priobčil člai ek, v katerem je čitati med drugim tudi tule: ». . Je Že precej dolgo, kar nam je izročil somišljenik   pesmarico  neke  ure* u linske šole.   Da je ista popolno nemška, nas ni še preveč osupnilo, ker drugega od  Určulink pa* m pričakovati. Kn smo pa knjiž'eo malt. bolj natančno prt gledali, smo ne mai ■ osupnili, d* ;e šoliko oblaatvo dovo 1.1 j uporabo take pesmarice na avstrijskih šolah ;n posebno Še na slovenskih. Nialov knjižic* je »K Trutzuacht.gal;   Mu'ler   und \Y mann«. Vsebina sestoji iz 55 nabožnih in 58 posvetnih pesmi.   Med posvet nimi pesmimi je: »Daa Deutsche treue Herz«, »Das Lied vom Feldmarachall«, • Unser   Vaterland«   (das deuteohe), »Das Lied der Deutsshen« itd. Na strani 103. pa se prične Kari \Vilhel mova „Die Wacht am Rhein". Na   strani   107.  pa Čitamo v pesni* »Des  Deutsohen  Vaterland« takole: Was ist des Deutsohen Vaterland?
— So nenne mir daa grosse Land!
— Gewisa ist es daa OUerreioh! — O nein, o nein ... — Da cesarske pesmi ni, nam ni treba poudarjati. Sedaj pa prosimo pojasnila, kako je
moglo o. kr. šolsko oblastvo dovoliti za avstrijsko šole rabo take knjižice? Ko bi mi liberalci boteli uvesti pe-smarioo b slično vsebino, ki bi bila le dfseti del tako provokatorična, bi gotovi krogi skočili kar is kože. In ravno to, da so klerikalci najvernejŠi oprode viade, osobito tedaj, kadar se gre za oškodovanje slovenske narodnosti, omcgači, da se sme v uršu-linski šoli rabiti taka pesmarica, kakršne ne bi dovolili niti šulverajnski šoli«.
— Zloraba   „družbe sv.
Cirila in Metoda." Pretepeni četrtek se je blagoslovil temeljni kamen otroškega vrtca družbe sv. Cirila in Metoda na Jesenicah. Vestnost in taktnost aranžerjev bi zahteval«, ria se da celemu slavju edinole narodni značaj. Temu pa ni bilo tako! Pod protektoratom" »nadstrankarske« rružba sv. Cirila in Mstod* js imela cela prireditev strastno klerikalno lice! Slavnostni govor je imel brezvestni in naduti »Daničar« Marinko, ki tudi to pot ni poznal najprinrtiv-ntgše strankarske dostojnosti. Vsa prireditev tudi sicer ni imela drueega namena kot zbuditi v ijudeh sovraštvo in gnus dotliberalcev, osobito onega do neklerikalnih dijakov. »Da niČarji« so se upriz-iriaii kot edinole ^značajni« »demokratski« narodni junaki, drugo dijaštvo pa je nastopalo le kot cvet pijancev, cestnih barab ■td. To so pač viški nesramne zlorabe družbe sv. Girila in Metoda v umazane klerikalne namene! Prote-stujemo odločno proti tsnau in sicer zsdnjiČ. Mi se napram družbi sv. CiriU in Metoda vedemo tolerantna in naši somišljeniki so njeni edini zanesljivi podporniki Drug.6 bodem o brezobzirnostim odgovorili brezobzirno. Ca-veant consules!
— Kje se vzgajajo ,,deut« sche Priester" ? Kočevski tebant ima svoj listič „Gottscheer Bote^, v katerem se vojskuje zoper Pročodrimovce. Zadnjič je „Gottscheer Bote" med drugim tudi povedal, da se v ljubljanskem semenišču vzgajajo „deutsche Prie-*teru. To kočevskemu dekanu že verjamemo, saj slovenskega narodnega duhovnika to semenišče že davno ni nobenega več vzgojilo.
— Dogodki v Ricmanjih. Iz Ricmanj pišejo: V četrtek na praznik Malega Šmarna vršil se je v Ricmanjih zopet civilen pogreb 75 let starega moža, ki je bil nekdaj ricmanj-ski cerkovnik. Sprevod je vodil vaški župan Ivan Berdon ob asistenci obeh cerkvenih starešinov in vseh dvanajst srenjskih odbornikov, ki so nosili goreče sveče. Med sprevodom je svirala domača godba. Ker je bil praznik, je bila na sprevodu ogromna množica naroda iz sosednjih vasi zlasti iz tržaške okolice. Gotovo je bilo tega dne v Ricmanjih nad 2000 ljudi. Red je bil navadno vzoren, sedaj ne prihajajo ob takih prilikah več orožniki, čemu tudi? Ta pogreb je bil že trideseti, ki se je vršil civilno, odkar je ukazal tržaški škof, Nemec Nagi, z bajoneti razgnati tukajšnjo staroslovensko cerkveno občino ter zapreti obe tukajšnji cerkvi in oba zvonika; da ta vzorni škof, ki nas tako „ljubi in se za nas briga", je bil tako malenkosten, da je ukazal zapreti celo lesen mrtvaški križ in mrtvaška nosila, ki so lastnina občine.
— V koroški deželni zbor Y< izvoljen iz trgovinske in obrtne zbornice rudarski svetuik H Hin-t e r h u b e r.
— Šolske vesti. Učiteljski kandidat p-. FranBratoš je ime-J >van   provizortčnim    učiteljem na
-JM aoii v Kamniku, kandidatioja gdč. Karla Tekavčič pa pride za trovizorično učiteljico v Domžale.
— Umrl je v nosi od 8. na 9. t m. posestnik in občinski odbornik v BuČk», Pran Kapler. Pokojnik je bil zvest pristaš narodno-napredne stranke. Klerikalci s > ga zaradi tega ob času deielnozbors^ih volitev neusmiljeno preganjali in mu prizadjali veliko škode, ali on je vse voljno pretrpel, ker je vedel, da se gre za sveto stvar. V Bučki bodo pokojnika tfcik«; pogrešali, posebno zdaj, ko se ciižajo občinske volitve, kajti Kapler
je pri vsakih volitvah mnogo trudil in ljudje so ga tudi radi slušali.
— „Sokol" v Rožni dolini. V zadnjem času se je v hitro nara-
ščajoči Rožni dolini tačelo jako ži vahno življenje. Zdaj so tam ustanovili oelo svojega »Sokola« in včeraj ae ie na vrtu marljivega in vztrajnega g. Podgorelca vršila ustanovna alavnost. Zbralo se ie nad 2000 ljudi. Stavnostt sta se udeležila tudi »Ljubljanski Sokol« (48 članov) in »Šišenski Sokol« (15 članov). Od »Narodnega doma« je odkorakalo v Rožno dolino 63 Sokolov s »Društveno godbo«. Vrsta »Ljubljanskega Sokola« je jako spretno in elegantno telovadila na drogu in na bradlji in žela burno priznanje. Med telovadbo kakor tudi pozneje je svirala »Društvena godba«. Prosta zabava je nudila mnogo raznovrstnega razvese ljevanja in seveda se je tudi plesalo do pozne noči. Ustanovni sklad »Sokola« v Rožni dolini utegne dobiti precej lepo svoto, tako da mu bo omogočeno, začeti koj s svojim delovanjem. Veseleč se tega uspeha, kličemo Rožnodolincem: Ls tako naprej !
— Žensko telovadno dru* Nivo V Ljubljani naznanja, da je
redna telovadba ob sredah in sobotah in eiser v dveh oddelkih, od 5. do l/t7. ure zvečer za gojenke in od 1 a7. do 8 ure zvečer sa članiae.
— Za   knjižniški fond
„Prosvete" je daroval g. dr. Karol Triller 30 K Živel!
— Šolska higiena. V številki od 9. t. m. smo priobčili opazko, tičočo se nezdravih zdravstvenih razmer v poslopju I državne gimnazije, kjer v gimnazijski kapelici ni prav nič poskrbljeno za ventilacijo. Zdaj pa srao z druge strani poizve-deli, da je ta higienični nedostatak le neznatna malenkost v primeri s kričečimi razmerami, ki vladajo na drugem državnem zavodu našega glavnega mesta, na o. kr II. državni gimnaziji. Kakor je znano, je ta zavod nameščen v hiši dr. \Valdherrja, v poslopju, ki je zgra jeno za privatni inštitut v sfero ni nem obsegu. Torej v njem tudi ni sob, ki bi bile primarne za razredni šolski pouk in bi zadoščale najpri-mitivnejšim higienskim zahtevam.' Zavod je stsl lani 11 razredov, tako da ao bile vse sobe in sobice, nek-dajne shrambe in kuhinje, zasedene. Že dejstvo samo ob seb*, da sede dijaki tesno drug poieg drugega, posebno v nižjih razredih, je nezdravo in nepedagogtčno, kaj šele, da so sobe premalo svetle, nekatere celo vlažne, da ni v njih nikake ventilacije, da ni niti svetilk, ki bi svelile ob mračuih jesenskih in zim skih dneh. V prvih razredih sedi spočetka toliko dečkov, da zasedejo v«e dohode du peči. Sele ko začno »k sreči« izstopati, se prostor toliko izpravni, da more sluga peči kuriti. Dalje je za 11 razredov s približno 500 dijaki določenih le 6 stranišč (!) in še ti prostori so taki, da o njih na tem mestu ni govoriti. Hod niki so ozki, temni, nezračni. Vse te razmere bijejo moderni šolski higieni kar v obraz. Kakor da bi edino tablice z napisom »Na tla pljuvati je strogo, t. j. pod kaznijo prepovedano« bile univerzalno higie-nično sredstvG proti raznim boleznim! Učenci pa in učitelji naj imajo veselje in navdušenost do učenja in poučevanja v takih jetniških prostorih. — Vrhutega je v taistem poslopju nastanjena tudi lic^alna knjiž niča. Po vseh kotih in sobah se praše in trohne dragocene knjige. Radi nedostajanja prostorov so jih nekaj nakopičili celo v deželnem muzeju. Bralna soch, ki naj bi bila pristopna vsakemu, je obenem tudi poslovna soba obeh uradnikov in bivališče obeh slug. Na veliki mizi so razpoloženi debeli katalogi. Kdor hoče v knjižnici kaj delati, je lahko vesel, če more zasesti kak prazen voge!, da tam bere in piše. Pa kdo bi imel tu veselje do dela, ko je vse tako zaduhlo in tesno? Projek tirano je sicer novo poslopje za oba zavoda doli na Poljanah. Mesto j < odmenilo lepo atavišČe, a postavko v državnem proračunu so že črtah, zdaj pa se nihče ne zgane, da bi ee započeta stvar nadaljevala. Da bi vsaj politična zdravstvena oblast šia pogledat te motne pro store zdaj, ko bo v njih morala presedeti naša mladina cele ure in dneve. Mogoče se jim vendar zasmilijo naši dečki, da jim v doglednom času odpro lepše, zdrave prostore. Privoščite naši mladini vsaj svežega zraka in solnčne svetlobe, saj ima itak malo veselih, solnčnih dni v svojem uboŽnem Življenju!
— Vegov spomenik. Dne 19. t. m. ob 6. uri zvečer bo seja za Vegov spomenik v dvorani deželnega dvoroa. V tej seji se bo razpravljalo o tem, ali naj se sprejme že izdelani osnutek za ta spomenik ali pa naj se razpiše konkurenca.
— Narodni društvi „Čital-nica" in „Sokol" v diski priredita v nedeljo, dne 18. septembra s sodelovanjem vojaške godbe peš-polka št. 27, čitalničnega moškega
zbora in »Sokola« koncert s telovadbo »pri Koslerju«. Začetek ob 3 uri po poldne.
— Otvoritev II. potujoče knjifnice „Prosvete" na Jesenicah je sijajno usp»)a. Knjižnico je otvoril sand. phil. Pretnar s predavanjem. Očividno as mu je posrečilo vzbuditi zanimanje za knjige; kajti na licu mesta ai je hotelo izposoditi knjige več nadebudnih mladeničev! Umetniški užitek je nudil daleko znani ljubljanski kvartet
— Crniko, Stegnar, Zavrlan, bebenik
- , navdušeno občinstvo pa ga je opetovano burno pozdravljalo. Splošna Bodba je bila, da na Jesenicah še niso slišali tako krasnega petja. Igra »Nemški ne znajo«, \m vplivala izbOrno v narodnem oziru, v ostalem pa izvabila obilo najpresrčnejšega smehu. Značilno je, da je jeseniški kaplan strastno nasprotoval ustanovitvi. Pri otvoritvi domžalske knjižnice pa je bil tamošnji župnik sam navzoč. Ako bi jeseniški kaplan ne bil zagrizen sirankar, ki v svojem fanatizmu principijalno nasprotuje vsemu, kar ne zrase na njrgovem zelniku, bi se tudi lahko sam prepričal, da so potujoče knjižnice »Prosvete« za vsakega pravega Slo venca podpiranja vredne stvari!
— Spomenik kmetske za-bitosti je novi zvon pri D. M. v Polju. Kakor smo že poročali, stane ta zvon 19.000 K, — vstevši profit, ki ga je vtaknil fajmošter Kolar v svoj žep kot provizijo. Teh 19.000 K so seveda zložili kot brnmni klerikalci in znameniti šnopsarji znani Mari j op olj ci. Zdaj ko so zvon plačali, jih je pa fajmošter razveselil z naznanilom, da bo moral plačati 5 0 kron, vsak kdor bo hotel, da se mu s tem zvonom zvoni. Ta farška požrešnost je že taka, da je kar groza.
— Kadilnikova koča na
Golici je bil* včeraj na slovesen način otvorjena. Koča ima v pritličju eno veliko sobo, dve spslnici, kuhinjo in verando, v prvem nadstropju pa pet spalnic. Pod streho ao ležišča za nos*če. Na otvoritveno alavnost je prišlo kakih 250 turistov. Udelež-nike je pozdravil g. Kunaver, na kar je v imenu osrednjega društva govoril g. dr. Fr. Tomiušek, ki je med drugim poudarjal velike zasluge g. Kađiinika z« turistiko, za kar se je g. Kadilnik ginjeno zahva lil. Govorili so še župan na Jesenicah g. K 1 i n a r , g. M a j d i č it Kranja, g. Razinger s Planine in prof. M a o h e r , ki se je zahvalil g. Ogorelčevi za nabrana darila in g. dr. Krisperju za podporo. Petletni dečko P o d p a c o Save je udelež-nike pozdravil v vezani besedi. Za kuhinjo so marljivo in požrtvovalno skrbele g. Cilka Budinkova, g. Cilka Klinarjeva in g. An-geia Pavlinovs. Zabava je bila jako animirana.
— Iz slovenjegraškega okraja ss nam piše: Dne 1. t m. se je vračal naš »žegnsni« gOBpod iz Slovenjgradca. Ker si še tam ni mogel popolnoma ugasiti svoje strašanske žeje, potegnilo tra je še v neko drugo gostilno. Tam je ostal tako pozao v noč, da je že bila njegova mlada, no reoimo ji kuharica v skrbeh V dotični gostilni so namreč prav brhke natakarica. Baje pa si tudi ne upa sam po noči hoditi. Prišla je torej kuharica ps njega in ž njo dvanajstleten pastir, ki je vaemu sledečemu prisostoval. Ker kuharica ni hotela iti, osebno po župnika v gostilno, pustila ga je poklicati na cesto, kjer ga je tako naklestila, da so Še njegova draga očala trpela. Na poti domu mu je dajala potem priimke, ki so sploh prenesramni, d» bi se dali tiskati. Med drugim mu je očitala, da podkupuje prič?, da je pri zadnjih ob čin»kih volitvah krivično delal, da je hinavski far itd. Na vse to ji ni mogel druzega oponašat«, kakor, da ji je on kupil — zobovje Na zadnje je še rekla: »Ti si Še hujši kakor je župnik Govedič, samo da Tvoje lumparije ne pridejo na dan«! No, se morata že dobro poznati!
— Vojaki so zaklali z bajoneti pred neko gostilno v Beljaku mesarskega pomočnika Vincenca R a b i č a
— Ustavljena preiskava«
Sodna preiskava proti ljubljanskemu policijskemu svetniku g. Francu Podgoršku je ustavljena.
— Težka poškodba. Sinoči je sedel v Oblakovi gostilni na Tržaški sesti 231etni delaves Ivan Kosjek, katerega 80 nekateri gostje sačeli obdelavati z raznimi psovkami, kar je pa Kozjeka tako rastogotilo, da je popadel na mizi stoječi vrček ter ga vrgel v nekega gosta in na to zbežal. V bližini hiše št. 22 na Tržaški cesti so ga pa dotični gostje dohiteli in ga začeli pretepavati. Udarjen je bil tudi po levem sencu tako močno, đs je prišel vsled preobilega odtoka krvi v omedlevico. Policijski zdravnik g. dr. Illner je ranjenca kolikor mogoče za silo hitro obvezal in odredil,
da so gs prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnico. Dvs nspadalca je policija še sinoči aretovala, ki se da nes izročita deželnemu sodišču, dva pa je pustila, z oziroui na njih druž-binake razmere, na prostih nogah.
— Z bajonetom po čelu.
Sinoči ob 10. je prišel poddesetnik B. K. c. in kr. 17. pešpolka k gostilniški baraki v Latermanovem drevoredu, odprl vrata in nekoliko v barako »pokukal«. Ko ga je natakarica Marjeta Golobova vprašala česa želi, je dobila sa odgovor psovke, kakršne poštenim dekletom nikakor ne ugajajo. G 'lobova je hotela podsesetnika odstraniti, toda ta je potegnil bajonet in jo udaril po čelu. Poškodoval jo je lahko.
— Vlom. Včeraj popoldne je šls g. Terezija L*sjakova, stanujoča na Bregu št. 20, izse nekoliko prehajat Med tem časom pa je prišel nekdo v njeno stanovanje na ta način, da je stri šipo pri vratih, cdprl notranji zapah in šel v stanovanje. Nabral bi je bil že nekoliko obleke, toda ustrašil se je bil nekega gospoda, ki je šel po stoptijicah in ko je leta cdšel, je zbežal. Policija mu je baje že- na sledu. Ako ga dobe, bodo gotovo ubite dve muhi z enem udarcem.
— Na ulici je dal včeraj a:e-tovati krošnjar Jurij MušiČ drvarja Matijo Bončino z Gline. Muš ču, ki stanuje pri »Bavarskem dvoru«, je bil pred nekaj časom ukraden suknjič in hlače, ne da bi se bilo moglo poizvedetl tatu. Ko je pa včeraj videl Bončino v svejem suknjiču na izpre-hodu, mu je postregel z večerjo v »hotelu §§« Jeli Bončina tat, pokazala bo preiskava. On pravi, da je suknjo kupil pri starinarjib.
— Dobrega prijatelja je imel včeraj popoldne prodajalec slaščic Cvetko Velkovič, ki ima svojo stojnico v Latermanovem drevoredu. Cel popoldan se je zadrž&val pri njem neki »prijatelj« Rudolf iz Hrvatskega, a ko je ta odšel, je Cve-tkovič pogrešil v suknjiču listnico s 60 K. »Prijatelj« Rudolf jo je bil pa že tako daleč cdkuril. da ;e bilo vse zasledovanje po njem zaman.
— Nepreviden kolesar. Včeraj zvečer ie neki k ieSaM*jfcdr! na Bregu 3ietno Si* f ico AmomVvo n jo lahko telesno poškodoval.
— Prijet je bil na južnem ko-lodvcru Josip Vozel iz litijskega okraja, ker se je hotel izseliti v Ameriko, brez da bi bil prej zadostil vojaški dolžnosti.
— „Marš ven — jaz plačam stanovanje11. V soboto popoldne ee je Marija \rkličev», delavka v tobačni tovarni, stanujoč" v Rebri št. 15, pritožila svoji materi, da ji je zmanjkalo iz v sobi stoječe cm*re 15 K. V isti hiši stanujoča Marija Kolarjeva irna pa to lepo navado, da rada prisluškuje pred vrati in okni, Tudi tukaj je vjela na uho tarnanje MikličevP). Raztogotilo jo je tako, da je začela takoj upiti, da jih ona ni ukradla in da ima še zmeraj kako pošteno zasluženo kronco itd. Mikli-čeva ji je začela stališče pojasnjevati in praviti, da jo vendar ni nihče dol žil kake tatvine. Kolarjeva pa je postajala vedno hujša in je končno še udarila Mikličevo s škafom po glavi. Nato pa pride domu? mož Kolarjeve, ki se je itak začel umešavati v prepir in je če povrhu vrgel Mikličevo čez neko kamenje in jo telesno poškodoval. Ker le ni bilo miru, so poslali po stražnika, ki je pa naletel na slabo. Kolar ga je takoj začel izganjati iz stanovanj* češ, marš ven, jaz p'a-čam stanovanje in ako ne greš, bom še tebe vrgel itd. Stražnik ]e šel res ven, toda šele, ko je bil o celi zadevi informovan. Kolar se bode pa prepričal, da se je obnašal prav neprevidno.
— Konja splašila sta se bila dne 9. t. m. pred južnsm kolodvorom konjaču Avgustu Šiiingerju, ker sta se ustrašila električne železnice. Ujeli so jih Šele na Resljevi cesti. En konj se je bil pri iotn tudi nekaj poškodoval.
— Izkaz posredovalnega odseka »Slovenskega trgovskega društva Merkur". Išče se: 3 pomočniki mešane stroko za deželo, 1 pomočnik manufakturne stroke za Novo mesto, 1 pomočnik galanterijske stroke za Ljubljano, 2 pomočnika špecerijske io železne stroke za Celje, 1 pomočnik Speče rijske in železn. stroke za Radovljico, 1 pomočnik špecerijske stroke za Novo mesto, 1 poslovodja sa Karlovec. Službe iščejo: 3 pomočniki manufakturne stroke, 12 pomočnikov mešane stroke, 4 pomočniki špecerijske stroke, 2 pomočnika špecerijske in železne stroke, 2 konterista, 1 blagajniČarka in 2 kontoristinji.
— Hrvačke novice. — Srbski list v Bosni. Kmalu začne izhajati v Sarajevu srbski list pod imenom »Srpska rieč«. V ta namen je že osnovano delniško društvo s kapitalom 200000 K za list in tiskarno. — Namestnik pozvan u a dvoboj.   Kakor poroča
»H<-v. kruna«  pozval  ie dalmatinski
poslanec dr. T r e s i ć - P a v i ć dalmatinskega namestnika barona Han rila na dvoboj zaradi njegovih žaljivih besed o Dalmatinoib.
*   Najnovejše   novice —
P o n e v e r j e n j a dunajskega odvetnika dr. Herza presegajo po najnovejših  preiskavah  2  milijona K.
— Zborovanje nemških in avstrijskih jnris to v se vrši te dni v Inomostu. Zborovalce je pozdravil „bivši Slovenec" vseučiliščni profesor dr. vitez Wretscho. Zborovanje je otvoril dež. namestnik.
— Bolgarski knez Ferdinand je prišel na Dunaj ter ga je cesar sprejel v posebni avdijenci, zvečer pa ga je povabil k dvornemu obedu.
— Serum zoper revmatizem je baje iznašel nemški štabni zdravnik dr. Menzer.
— Fr. K os s nt h je popolnoma ozdravel ter se vrne iz Italije, da prevzame vodstvo svoje stranke.
— Avstrijski stotnik grof Szeptycki, ki je prideljen ruskemu taboru na bojiščn, je bil v zadnji bitki ranjen.
— Mesarski štrajk v Či-kagu je končan, ker so mesarji obljubili, da ne bodo več imeli v službi neizuČenih pomočnikov.
— Se ena žrtva železnica r-skega štrajka na Ogrskem. Zaradi zadnjega štrajka pri drž. železnicah na Ogrskem je bil odpuščen tudi žel. Čnvaj St. Takacs v Tisza-Kereszturu. Ker ni mogel dobiti primerne službe, se je z ženo in štirimi otroci vred zastrupil.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 12. septembra. Mednarodni časnikarski kongres se je začel včeraj. Pozdravili so shod nadvojvoda R a i n e r, deželni maršal opat Schmolk, župan dr. Lueger in ministrski predsednik Korber. Na današnji, meritornim razpravam posvečeni seji so češki delegatje predlagali, naj stori shod pri vladi primerne korake, da se odpravi praksa glede odrekanja poštnega debita in da se odpravi običaj, izključiti neprijetne inozemske časnikarje. Predloga nista bila pripuščena, češ, da sta političnega značaja.
Dunaj 12. septembra. Novi prezident najvišjega sodnega dvora, dr Emil Steinbach, je storil danes vpričo cesarja službeno prisego. Cesar je danes sprejel tudi novega tirolskega deželnega gla vbrja, dr. Kathreina, in se ž njim izredno dolgo razgovarjal o tirolskih zadevah.
Rusko-japonska vojna,
Petrograd 12. septembra. General Kuropatkin je brzo javil carju, da ni bilo dne 10. t m. nobenega boja, izvzemši nekaj brezpomembnih prask med patruljami, pri katerih praskah niso imeli Rusi nikakih izgub.
Petrograd 12. septembra. Car je odredil, da je poklicati rezerviste iz 22 okrožij pod zastavo in iz cele države eno kategorijo rezervnih častnikov.
Tokio 12 septembra. Uradno se zatrjuje, da so Japonci v bitki pri Ljaojangu od 2G. m. m. izgubili 17.539 mož. Oficirjev je bilo ubitih 136.
Petrograd 12.septembra. Baltiško brodovje je včeraj ob 2. popoldne pod poveljstvom admirala Roždestvenskega od-plulo iz Kronstadta.
Petrograd 12. septembra. Brat srbskega kralja, princ Arsenij Ka ragjorgjevič, je imenovan podpolkovnikom.
Gospodarstvo.
— Ravnateljstvo c. kr. državnih železnic v Baljaku
naznani* trgovski in obrtniiki sbor-nioi v Ljubljani, ds bo po dobavni ponudbi od dajalo ta leto 1905 dobavo raznib materijslij, med katerimi bo tudi: izdelki iz medi bs vozove, bakrene cevi, baker v drogib, bskrens žica, cin, pločevina in Že* is med), pločevina iz cinka, velike svinčena in druge plombe, vlito železo i. t. ci. Ponudbe se morajo  najkasneje do
20 septembra t. I. 12. ure opoldne vposlati gori navedenemu ravnatelj stvu, kjer se lahko vpegledajo na tanČnejši pogoji, seznami materijali], katere je dobaviti in ponudbeni uzorci, ki se pa tudi proti plačilu poštnine dopošljeio Prepis dobavnega razpisa leži v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
HT ^Tafbolf&e £«pi-Iee. valo9 ki daje zdravniku In pacientu, najboljše jamstvo za izdatnost sredstva, je
kemlška analiza, ki je vsekdar potrdila — naparedano množino /tlrzn % -Eelrznateni vinu t«*U ar n *rj u Pl-eeollja v I.jiitHjaiii 11» Dunaj* lat ceetl. Zunanja naročila po povzetju. 4 14
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka" v Ljubljani.
Uradni knrzi dun. borze 10. Bepfcembra 1904. Naložbeni papirji.
4°/6 majeva renta.....
4*2 °/0 srebrna renta .... 4°'0 avstr. kronska renta . . 4°/o n zlata „ . . 4°/0 ogrska kronska „ . . . 4°/0 „ zlata „ . • • 4°/0 posojilo dežele Kranjske . 41/1°/0 posojilo mesta Spljet . 4Va°o n n Zadar . *V«*/a bos.-herc. žel. pos. 1902 4°/0 češka dež. banka k. o. 4% a » „ ž. o. . *Va*/a zst- Pisma Sal- *"P- D-41/i°/o Pešt.   kom.   k.   o. z.
10°/0 pr.......
4'/t°/0 SSBt pisma Innerst. hr.
41/.0/,    a      m     °Srske cen-dež. hr.......
4!/s°/o z- Pis- °£r- niP- b*11' • *Vs*/a obl-   °ZT-  skalnih železnic d. dr.....
4* ,°/0 obl. Češke ind. banke . 4°/0 prior. Trst-Poreč lok. žel.
4°/0 prior. dol. žel.....
3°/„ „ juž. žel. kup. »/»Vi ■ 41/a°/o avst pos. za žel. p. o. .
Srečke.
Srečke od 1. 1854 .....
„      ,   „ 1860»', .   .   . .
.     .   . 1864 .....
„ tizske......
„    zem. kred. I. emisije .
n n n     M* tj
w     ogr. hip. banke . . .
m    srbske a frs. 100— .
„ turške......
Basilika          srečke . . . .
Kreditne „    . . . .
Inomoške „    . . . .
Krakovske „    . . . .
Ljubljanske „ .
Avst. rnd. križa „    . . . .
Ogr.    „     „ „    . . . .
Rudolfove „    . . . .
Salcburške „    . . . ,
Dunajske kom. „    . . . ,
Deluiee.
Jnžne železnice.....
Državne železnice . . . . Avstr.-ogrske bančne delnice , Avstr. kreditne banke . . . Ogrske „ „ . . . Zivnostenske „ . . . Premogokop v Mostu (Briii) .
Alpinske motan.....
Praške žel. indr. dr.....
Rima-Muranyi......
Trbov\jske prem. drnžbe . . Avstr. orožne tovr. družbe . . Češke sladkorne drnžbe .   . .
Valute
C. kr. cekin.......
20 franki........
20 marke........
Sovereigns.......
Marke.........
Laški bankovci......
Rublji.........
Dolarji.........
:>•••.»: I
99'30! 10010'
99-80 119-20
9710 11890
99-50 10025
Blago
99-50 10030
99-50 119-40
97*30 11910 101 — 101*25
100—i 100 — 10070 101-70
99-60 99 60! 101-50J
106-801 100-50|
100 — 99-90 102-50
107-80 101-50
100-60 101 60
100-20 101 20
100*— 101 —
100- 75 101*75 98*50
99 10 100 10
307-60 30960
101- 10 102-10
15290 153-90 257 — 261 — 161 50 163-50 308—1 318 — 296*50, 307 — 269-— 275 — 93— 98 — 130—1 131*—
21*_) 22"_
461.— 472 — 78 — 83 — 83-— 87— 68 — 72 — 53 50 55-50 29*— 30 — 66*— 71*— 75-— 79-50 513 — 524-50
88 — 89*— 638-25; 639-25 1613*— 1622 — I 648 — 649*— 759*—  761 — 249*50 250*50 638 — j 642-— 450- — j 451 — 2353'—12360 — 509-25 51025 315— 319 — 488-— 491-80 170*—  172 —
11-35 1139
1903 19*05
23'46i 23 54
2394| 24 —
117-32! 117-52
95—! 2 53, 4*84'
95 20 2-54 5 —
ffleteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306 2.    Srednji zračni tlak 736 0 mm
Sept. II	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Tempera- ! tura v °C. j	Vetrovi	Nebo
	9. zv.	7383	171	si. sever	del. jasno
n. .	7. zj. 2. pop.	738 6 736-8	142 243	si. jzahod.pol. oblač. sr. jug j del. oblač.	
a	9. zv.	736 4	17 4	al 8zahod	jasno
12. n	7. zi 2. pop.	•7387 7386	15 C 238	si svzhodisk. oblač. ar. jvzhodJ8koro jas.	
Srednia temperatura sobote in nedelje 181° in 18 6', — normale: 15 6° in 15 6°. -Mokrina v 24 urah: 00 mm in U0 mm.
Zahvala.
Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom nenadne prebritke izgube našega preljubega soproga, oziroma brata in strica, gospoda
Frana Kopatzkv
poduradnika južne železnice
kakor tudi za mnogoštevilno spremstvo k večnemu počitku izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, oBobito pa gg. uradnikom južne železnice in gg. stanovskim kolegom ranjcega od južne in državne železnice našo iskreno zahvalo. Za poklonjene, toli lepe vence bodi presrčna zahvala gg. uradnikom, stanovskim kolegom in prijateljem ter načelniku postaje juž. železnice gosp. Gutmanu za dovolitev dopusta velikemu Številu že-lezničnih uradnikov.
Presrčna hva a vsem ! 2628
V Ljubljani, 12. septembra 1904.
Žalujoči ostali.
i
Dele ali 2 mala dijaka
iz   dobre   rodbine   sprejme v dobro oskrbo in vestno nadzorstvo izobražena rodbina. 3566—3 Kje? pove uprav. „Slov. Nar«dau.
Komi
za papirno stroko, zmoten obeh deželnih jezikov,  se išče za takojšnji
nastop. 2591—2
Več pove uprav. „Slov. Narodau.
Osak drugI dan *ttž«
klotasice
( r rt* u It fu r ter )       2623 -1
safalmle, fin narezek
kakor tudi vse vrste delikaies priporoča
<r£4>Wttit   m  apeee-rtjo, «lc!llat*cr-aaiul In ilnarna
Jranja 7(ham, Ejubijana
Miklošičeva cesta.
$aa dijaka
iz boljše hiše sprejme na hrano in stanovanje učiteljska rodbina. Imela bo-deta svojo sobo. Skrbno nadzorstvo.
Naslov se izve v upravniŠtvu „ Slovenskega Narodau. 2548 -3
Dobro ohranjono
štelaže
za špecerijsko prodajalno so naprodaj. 2561-3
Kje, pove uprav. „Slov. Naroda".
«626—1
Šivilja
na novo prišedša, ki izvršuje vsakovrstna v to stroko spadajoča dela, se cenjenim damam vljudno priporoča. — Izdeluje fino, točno in po nizki ceni. Sprejme v poduk tudi učenke.
Taroxlja Dular
Ljubljana, Bleiweisova cesta 1.
Cesarja Franca Jožefa 1. mestna višja dekliška šola
v Ljubljani, Gosposke ulice št 8.
(S pravico javnosti, podeljeno z odlokom vis c kr. ministrstva za bogočastje in nauk
z dne 19. julija 1900, št. 18.586.)
Vpisovanje bode dne Iti. in f*J. septembra od 9. do 12. ure
dopoldne v ravnateljevi pisarni.
Dne iS. septembra od 8. ure nadalje bode sprejemni Izpit
za tiste nanovo vstopivše gojenke, ki še niso dovršile 8. razreda ljudske ali 3. razreda meščanske šole.
Dne 90. septembra se prične deveto šolsko leto s slovesno skupno službo božjo.
Deklice, ki žele vstopiti v ta zavod, naj se v spremstvu roditeljev ali njih namestnikov osebno zglase ter izkažejo z izpričevali o svojem dosedanjem šolanju, za šjMMtfn v I. letnik pa še posebej z rojstvenim listom, dit bodo dopolnile 14. fcdiPfci do konca prvega polletja.
^Blaka deklica plača pri vpisovanju 4 K prispevka za učila, za I. letnik pa poleg tega še 4 K sprejemnine. — Šolnina znaša za vsako polletje 10 K.
Obvezni ucill predmeti so: veronauk, slovenščina, nemščina, francoščina, zgodovina, zemljepis, matematika, fizika, prirodopis, risanje, ročna dela, odgojeslovje (v II. in III. letn.), gospodinjstvo (v III. letn.) zdravoslovje (v III. letn.) — prostovoljni pa: lepopisje, petje, telovadba, stenografija.
Zavod ima značaj srednje šole, podpirata ga država in dežela kranjska, na njem poučujejo večinoma profesorji c. kr. srednjih šol.
Z mestno višjo dekliško šolo sta združena: 1. pedagošk.1 teeaj za tiste absolventinje, ki se hočejo pripravljati za zrelostni izpit na učiteljišču in 2. trgovskJ teeaj9 namenjen razen absolventinjam tega zavoda tudi drugim deklicam, če so dopolnile vsaj 16. leto in dokažejo v posebnem sprejemnem izpitu dovolj sposobnosti za predavanje trgovskih naukov. — Vpisovanje za pedagoški tečaj bode dne 16. septembra, za trgovski tečaj pa dne 23. in 24. septembra od 11. do 12. ure.
Vsa natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo. 2192- 3
V Ljubljani, dne 3. septembra 1904.
Ravnateljstvo cesarja Franca Jožefa L mestne višje dekliške šole.
Tovarna za kruh in pecivn
J. J. Kantz
v Ljubljani
priporoča vsak dan 4 krat svež kruh: ob 5. zjutraj, ob 10. dopoldne, ob 1/.2S. popoldne in ob v^^- zvečer in moji raznašalci kruh točno dostavljajo po hišah.
Prosim slavno p. n. občinstvo, ki hoče sedaj ob sklepu potovalne sezone pokrivati svoje potrebščine pri meni, da se oDrne ali na centralo na Rimski cesti M. 16, ali pa na katero mojih filialk in zagotavljam vsakogar, da bo naj-točnejše postrežen. 2624-1
Filialke:
V hotelu pri Maliču, Ces. Jožefa trg 11, Sv. Petra cesta 35, Marijin trg 2, Tržaška cesta 8, Sodnijske ulice 4, Sv. Jakoba trg 6, Stari trg 1, Turjaški trg 1,
V Šiški pri cerkvi.
ui
jgggg
Priiožtie naj se naslavljajo na centralo na Rimski cesti 10.
3 dijaki
CM
se sprejmejo na stanovanje v dobro oskrbo in strogo nadzorstvo
Francovo nabrežje 7, III. nad.
s prakso želi pod ugodnimi pogoji pre meniti službo. 2644-3 Naslov v uprav. »Slov. Naroda".
■OE" Zahtevajte* -*K—
cenike
za po najnovejših predpisih izdelano
šolske zvezke
pri
2)75-7
Ivan Bonaču v Ljubljani.
55
Grenčica
Florian"
in liker
„Florian"
najboljša kapljica za želodec.
Dijaki
se sprejmejo pri učiteljski rodbini na hrano in stanovanje. Povpraša naj se:
Rimska cesta 7, vrata 18.
že 9 let pri eni tvrdki, vojaščine prost, Želi stopiti v trgovino z mešanim bla gom in železnino, bodisi v mestu al na deželi. 2570—4 Naslov v uprav.  „Slov. Naroda**.
Pozor!
Oddajo se tri sobe s sedmimi posteljami. Pripravne za gospode in dijake. Na željo tudi hrana in postrežba. — Več se izve na Opekarski cesti, Male čolnarske ulice štev. 14. 2607-2
Službe iščoči
vsakršnega poklica,   ki se hote pečati s prodajanjem nekega lahko raz pečavajočega predmeta, dobe lahko proti mesečni gotovi plači in visoki proviziji hitro službo. 2622- 2
Ponudbe pod ,,M. G. 1069" na naslov Haasentein & Vogler, A. G. Miiffichen«
C. kr. moško in žensko učiteljišče v Ljubljani.
Št 430.
Razglas
o pričetku šolskega leta 1904 5 na obeh c. kr. učiteljiščih
v IJubijanj.
A. Vpisovanje v c. kr. otroški vrtec kakor tudi v c. kr. deško in dr kliško vadniču bo v petek, dne 16. septembra od 8 do 10. ure.
Redni pouk v c. kr. otroškem vrtcu in na obeh c. kr. vadnicah se prične v soboto, dne 17. septembra ob 8. uri.
B. Gojenke, ki žele vstopiti v 1. letnik c. kr. ženskega učiteljišča ali pa v učni tečaj za otroške vrtnance, naj se zglase v četrtek, dne 15. septembra med 8. in 11. uro.
Sprejemne preizkušnje se prično v petek, dne 16. septembra ob 8. uri.
C. Zglasila za L letnik c. kr. moškega učiteljišča se bodo sprejemala v sredo, dne 21. septembra od 8. do 11. ure.
Preizkušnja iz posluha bo ravno isti dan od 8. do 11. ure in od 8 do 4. ure, pismena sprejemna preizkušnja pa se prične v četrtek, dne 22. septembra ob 8. uri.
D. Dozdanji gojenci in gojenke IV. letnika na c. kr. moškem, oziroma ženskem učiteljišču naj se zglase v petek, dne 16. septembra ob 10. uri, oziroma ob 11. uri, gojenci in gojenke II. in III. letnika pa v Če trtek, dne 22. septembra ob 10. uri, oziroma 11. uri.
V 2, 3. in 4. razred c kr. deške in dekliške vadnice in v II. in 111. in IV. letnik c. kr. ženskega učiteljišča se zaradi pomanjkanja prostora nihče ne more nanovo sprejeti.
Vse natančnejše stvari se lahko poizvedo iz razglasa, ki je uabit na Črn deski obeh c. kr. učiteljišč.
Ravnateljstvo c. kr. moškega in ženskega učiteljišča
v Ljubljani, dne 31. avgusta 1904. 2476—
Knjigarna
Kleinmayr & Bamberg
v Ljubljani, Kongresni trg 2
priporoča svojo
O
vseli na tukajšnjih in zunanjih učiliščik. zlasti nu tukajšnji c. kr. I. in II. gimnaziji, c. kr. državni višji realki  in c. kr. moškem iu Žv uskeui učitelj na privatnih, ljudskih in meščanskih šolah uvedenih
šolskih knjig
najnovejših izdaj v soŠitkih in v stanovitnih solskil vezbah po najnižjih cenah.
Zaznamki uvedenih učnih knjig se oddajo zastonj. — Ljubljanski
šolski koledar 2 vin. 26*27
drž. išču.
ff
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Podružnica v CELOVCU.
Kupuje In prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srefik, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 1,000*000.
Zamenjava is ekskomptuje Daje predujme na vrednostne papirje,
izžrebane vrednostne   papirje in    SSstvsLrvL^e  srečke proti vnovCuje zapale kupone. kurznl iegrcLloI.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije, fkfi"   Eakompt In lnkauo meuie   **fejQ PlŠT  Borsna imrmll« **feJQ
Podružnica v SPLJET U.
C^<^   Denarne  a I o are »prejema =5>*0
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim.   Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.       3y—104
Promet s čeki in nakaznicami.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk „Narodue tiskarne."
0598